Spoštovane kolegice in kolegi, vse članice in člane ter nadomestne člane odbora lepo pozdravljam!

Pričenjam 4. sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne more udeležiti poslanka Katja Kokot. Kot nadomestni člani pa danes na seji sodelujejo: Martin Mikolič nadomešča poslanca Andreja Černigoja, poslanec Damjan Muzej nadomešča poslanca Zorana Mojškerca, poslanka Maruša Babnik nadomešča poslanca Luka Simoniča in poslanka magistra Elena Zavadlav Ušaj nadomešča poslanca Roberta Potnika.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. Članice in člane obveščam, da ste 3. 11. 2026 prejeli predlog za širitev 1.a točke dnevnega reda seje odbora, in sicer zahtevo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti prvega odstavka 27. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ali želi predstavnik Ministrstva za pravosodje podati mnenje o predlogu za širitev? Ne. Ali želijo svoja stališča o predlogu predstaviti predstavniki poslanskih skupin? Ugotavljam, da ni interesa.

Prehajamo na odločanje o predlogu za razširitev s 1.a točko dnevnega reda seje odbora. In začenjam glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslancev, vseh 12 poslancev je glasovalo za, proti ni bil nihče.

Tako da ugotavljam, da je predlog za širitev s 1.a točko dnevnega reda sprejet.

Prejel sem še eno pooblastilo: poslanec Nedeljko Todorović nadomešča poslanko Katjo Kokot.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je obravnavo zahteve poslank in poslancev Državnega zbora za oceno ustavnosti Zakona o parlamentarni preiskavi, ki je bil 20. 5. 2026 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Na voljo imate tudi naslednje gradivo: zahtevo za oceno ustavnosti, mnenje Vlade in mnenje Zakonodajno-pravne službe. K tej točki sta bili povabljeni, sta bila povabljena. Tako. Ministrstvo za pravosodje kot Zakonodajno-pravna služba. Želi prvo besedo predstavnik Zakonodajno-pravne službe, da predstavi mnenje in stališče, izvolite. Gospod Dušan, doktor Dušan Štrus.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik, poslanke in poslanci, ostali navzoči!

Zakonodajno-pravna služba je pripravila pisno mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi, v kateri vlagatelj v obrazložitvi očitajo neskladje zgolj 1. člena zakona z načelom jasnosti in določnosti predpisov iz 2. člena Ustave. V zvezi s tem se jim zastavlja vprašanje, ali je v pravnem redu ustrezno opredeljen pojem nosilec javne funkcije do te mere, da bi preiskovancem v parlamentarnih preiskavah omogočal učinkovito varstvo njihovih ustavnih pravic. Dejstvo, da zakon pojma izrecno ne opredeljuje, še ne pomeni njegove protiustavnosti. Gre za pravni pojem, katerega vsebino je mogoče ugotoviti z ustaljenimi metodami razlage in ob upoštevanju ureditve v Zakonu o funkcionarjih in Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Po našem mnenju je zato pojem nosilec javne funkcije pomensko jasen in določljiv ter določba 1. člena zakona ni v neskladju z 2. členom Ustave. Prav tako po našem mnenju niso utemeljeni očitki o kršitvi 28. člena Ustave. Parlamentarna preiskava ni kazenski postopek, njen namen ni ugotavljanje kazenske odgovornosti posameznikov, temveč ugotavljanje dejanskega stanja v zadevah javnega pomena zaradi izvrševanja ustavnih pristojnosti Državnega zbora, zato menimo, da se nanjo ne nanašajo načela zakonitosti v kazenskem pravu iz prvega odstavka 28. člena Ustave ter druga načela kazenskega prava kot to navajajo vlagatelji zahteve.

Hvala lepa.

Hvala doktor Štrus. Želi besedo za predstavitev mnenja Vlade, predstavniki Ministrstva za pravosodje, državni sekretar magister Gašper Dovžan, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani navzoči!

Torej, Vlada zelo podobno kot tudi Zakonodajnopravna služba meni, da pojem nosilec javne funkcije, da ga je možno definirati s klicem na področno zakonodajo, v času odreditve konkretne parlamentarne preiskave je tako zakon o funkcionarjih v državnih organih definiral pojem funkcionar, danes pa to definicijo vsebuje Zakon o funkcionarjih, tako da do razlage pojma nosilec javne funkcije lahko pridemo z uveljavljenimi metodami razlage pravnih besedil. In z ozirom na takšno ugotovitev je po mnenju Vlade veljavna pravna ureditev dovolj jasna in ji kot celoti ni mogoče očitati neustavnosti zaradi pač nedoločnosti oziroma nejasnosti.

Hvala.

Hvala, gospod državni sekretar. Želi kdo od članic in članov odbora razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe o navedeni zahtevi? Ugotavljam, da interesa za razpravo ni. Zato prehajamo na odločanje. Na podlagi 65. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje. Odbor za pravosodje podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 10. 9. 1026 ter Zakonodajno pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču. In pričenjam glasovanje.

Glasujemo. Za je glasovalo 11 poslancev, pardon, navzočih 11 poslancev, za je glasovalo deset poslancev, proti je bil en poslanec.

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor za pravosodje bo pripravil poročilo v katerem bo sprejeto mnenje vključeno in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor za Ustavno sodišče.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1.A točko dnevnega reda, to je na obravnavo zahteve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti prvega odstavka 27. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je bil 30. 9. 2026 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Na voljo imamo naslednje gradivo: zahtevo za oceno ustavnosti, mnenje Vlade in mnenje Zakonodajno-pravne službe. K tej točki so bili prav tako povabljeni predstavniki Ministrstva za pravosodje in Zakonodajno-pravna služba. Želi prvo besedo za predstavitev mnenja Zakonodajno-pravne službe njena predstavnica doktorica Katja Triller Vrtovec, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, lep pozdrav vsem prisotnim.

Vlagatelj zahteve je Vrhovno sodišče, ki je prekinilo revizijski postopek v zvezi z upravnim sporom, v katerem je KPK poslancu Madžarske narodne skupnosti leta 2019 izdala opozorilo, naj odpravi nezdružljivost funkcije poslanca Državnega zbora in funkcijo predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Opozorilo je bilo izdano pred uveljavitvijo novele Zakona o poslancih leta 2024, ki je združljivost navedenih funkcij izrecno dopustila. Vrhovno sodišče je kljub temu zoper splošno ureditev v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije vložilo zahtevo za oceno ustavnosti, ker naj bi ureditev nedopustno posegala v posebne pravice pripadnikov narodnih skupnosti iz 64. člena Ustave. V mnenju, ki je pripravljeno kot odgovor Državnega zbora Ustavnemu sodišču izpostavljamo, da v obravnavanem ustavnem sporu niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko presojo ustavnosti izpodbijane zakonske ureditve, saj bi po ustaljeni sodni praksi vrhovno sodišče moralo revizijo zavreči. Vrhovno sodišče tako ni pojasnilo, zakaj v konkretnem primeru sploh potrebuje odločitev Ustavnega sodišča. Revident namreč zanjo ne izkazuje več pravnega interesa, saj se mu položaj z odpravo odločbe KPK ne more spremeniti. Od januarja 2023 funkcijo poslanca madžarske narodne skupnosti in funkcijo predsednika PMSNS zasedata dve različni osebi. Zato je konkretno opozorilo KPK postalo brezpredmetno, saj je bila domnevno sporna nezdružljivost funkcij že odpravljena. Zaradi kasneje dopolnjenega 10. člena zakona o poslancih pa se dopuščeno revizijsko vprašanje ne more več sestaviti niti na teoretični ravni. Glede na to Državni zbor ustavnemu sodišču predlaga, naj zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 27. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije zavrže.

Hvala lepa.

Hvala. Besedo sedaj predajam državnemu sekretarju, gospodu Dolžanu, izvolite.

Hvala lepa. Ja, hvala za besedo.

Zdaj, tokrat imamo mi majčkeno drugačno mnenje. 27. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je seveda splošna določba, ki ureja nezdružljivost funkcionarjev, razen kadar poseben zakon določa drugačno ureditev in takšno posebno ureditev je za poslance Državnega zbora v letu 2024 vzpostavila novela Zakona o poslancih, ki v prenovljenem 10. členu ureja nezdružljivost poslančeve funkcije, drugače kot ZENTPK, prenovljeni 10.a člen zakona o poslancih izrecno določa, da je funkcija poslanca narodne skupnosti združljiva s članstvom in dejavnostmi opravljanja nadzora ali zastopanja v občinskih samoupravnih narodnih skupnostih, ter v samoupravni narodni skupnosti. Torej, prenovljeni 7. oziroma 10. člen Zakona o poslancih pa nima retroaktivnega učinka in torej ne ureja primerov nastalih pred njegovo uveljavitvijo leta 2024, zato se konkretni primer iz leta 2019 presoja po stari zakonodaji, torej po ZENTPK, ko 27. člen še ni bil spremenjen z 10. členom ali pa kot lex specialis z 10. členom Zakona o poslancih. Vlada tudi meni, da 27. člen ZENTPK na splošno sicer seveda zasleduje legitimen cilj in ustavno skladen cilj preprečevanja korupcijskih tveganj, hkrati pa dopuščamo tudi možnost, da bi navedeni člen v primeru poslanca narodne skupnosti lahko povzročil nesorazmerni poseg v pravice iz 64. člena Ustave, ki so prav tako varovane. To debato smo že pred tedni imeli tukaj, zelo podobno, s tem, da se je takrat nanašalo na položaj župana. Velja izpostaviti, da pred Ustavnim sodiščem na zahtevo Vrhovnega sodišča teče še postopek za presojo ustavnosti 27. člena, torej v zvezi z že omenjenim županom, in da, seveda za župane pa drugače kot za poslance ni ali pa še ni specialne ureditve. nezdružljivosti, nezdružljivosti funkcij, tako da se še vedno uporablja 27. člen ZENTPK, zato da torej Vlada za to seveda nekako ohranja svoje konsistentno stališče in dopušča možnost, da 27. člen nesorazmerno posega v položaje posameznih nosilcev javnih funkcij in nima, bi rekel, tu nekih zadržkov, da o tem presodi Ustavno sodišče skladno z zaprosilom Vrhovnega sodišča.

Hvala.

Hvala, gospod Dovžan.

Odpiram razpravo za poslanke in poslance. Želi kdo od poslank in poslancev razpravljati? Kolegica Brecelj se prijavlja, izvolite.

Hvala lepa, predsednik. Bom kratka, ampak to je tema, o kateri se mi zdi, da je vendar na mestu reči par besed.

Kot smo slišali, se sicer ustavna presoja nanaša na leto 2019, vmes je bil ta problem, če mu lahko tako rečem, na zakonski ravni že urejen, pa vendar, pa vendar, kot rečeno, to je tema o kateri se je treba pogovarjati, ker v tej državi imamo očitno kar nekaj težav s tem, da bi posamezniki radi sedeli na več funkcionarskih stolčkih hkrati, tudi ko se opozori na nezdružljivost, pa taki posamezniki s svojim početjem še nadaljujejo. Kot sem rekla, ustavna presoja se nanaša na leto 2019, takrat smo ravno v Levici sprožili razpravo o nezdružljivosti funkcij, ki jih je opravljal poslanec, predstavnik Madžarske narodne skupnosti. Na to nam je pritrdila tudi KPK, da funkcij, ki jih je, torej da funkciji, ki ju je opravljal, nista združljivi. Pa se tudi po ugotovitvi KPK takrat ni nič zgodilo. Vmes, kot smo slišali, je bila sprejeta novela Zakona o poslancih, ki je to vprašanje sedaj na zakonski ravni rešila in zato seveda ta zahteva pravzaprav sedaj nima več osnove. Žal pa, in to bi rada še na kratko povedala, to o čemer se danes pogovarjamo ni osamljen, ni edini primer. Imamo tudi predsednika Državnega sveta, ki je sočasno predsednik koalicijske politične stranke, imamo državnega sekretarja, kot smo že slišali, ki je ob tem še župan, in v vseh teh primerih imamo tudi kar nekaj sprenevedanja, češ da to ni problematično. To seveda je problematično in taki primeri se ne bi smeli dogajati. Če bi živeli v normalnih, če lahko tako rečem, političnih časih, bi bile te nezdružljivosti vsem samoumevne in vsi taki posamezniki bi se odločili za eno funkcijo, ki jo želijo opravljati, ne za zbiranje več njih, a žal kot rečeno, to ni naša realnost. Zato torej, bi lahko rekla, se ljudje z razlogom sprašujejo zakaj se to dogaja, torej zakaj ne eno funkcijo, pa tisto dosledno in natančno, zakaj to zbirateljstvo funkcij, ker kot vemo in vidimo, imamo več primerov, ko funkcionarji sedijo na dveh stolčkih, tudi taki, ki so bili v preteklosti večkrat pravnomočno obsojeni. Imamo tudi funkcionarje, ki so akterji v odmevnih korupcijskih aferah in še bi lahko naštevali. In ker kot rečeno, moramo tudi za take stvari, ki so čisto zdravorazumske, torej nezdružljivost dveh funkcij, ki sta po svojem, bom rekla, dejanskem in pravnem stanju nezdružljivi, sprejemati zakone, se bojim, da bomo tudi v prihodnje sprejemali zakone, da ne bo šlo drugače, ampak da bo potrebno številne anomalije, ki bi se lahko že zdravorazumsko odpravile, urejati na zakonodajni ravni in sprejemati nove zakone.

Hvala.