Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 20. sejo Odbora za zadeve Evropske unije in obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice: Teodor Uranič, Tomaž Lah in Lucija Tacer Perlin. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci in poslanke Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, med nami pozdravljam gospo Romano Tomc, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta in vse navzoče še enkrat lepo pozdravljam!

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, zato je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

In prehajamo na 1. točko dnevnega reda - Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Sveta o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja (prenovitev).

Gradivo k vsem štirim točkam dnevnega reda smo prejeli od Vlade 15. 10. 2026 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo k 1. in 2. točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji je oba predloga stališča obravnaval na 8. nujni seji, 21. 10. 2026 in glede obeh je sprejel mnenje, da predlaga pristojnemu odboru, da jo sprejme.

Prosim magistro Majo Hostnik Kališek, državno sekretarko na Ministrstvu za finance, da nam predstavi predlog direktive sveta in zlasti seveda tudi predlog stališča. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Spoštovani članice in člani!

Vlada Republike Slovenije je pripravila predlog stališča glede Predloga direktive Sveta o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja prenovitev. Iz predloga stališča izhaja, da Republika Slovenija podpira predlog direktive Sveta o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja. Zlasti podpira cilje, ki se želijo doseči s prenovitvijo direktive, to so poenostavitev, konsolidacija in odprava podvajanj v obstoječem pravnem okviru. Predlog direktive predstavlja prenovo dosedanjega sistema upravnega sodelovanja na področju neposrednih davkov. Najpomembnejša sistemska sprememba je združitev prvotne direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja ter vseh osmih sprememb v eno samo prenovljeno direktivo. Namesto devetih ločenih pravnih aktov bo obstajal enoten pravni okvir, v katerem bodo usklajene definicije, postopki, pristojnosti in pa pravila za izmenjavo informacij. Prenovljeni okvir naj bi bistveno zmanjšal stroške izpolnjevanja davčnih obveznosti, izboljšal učinkovitost upravnega sodelovanja ter prispeval k večji konkurenčnosti evropskega gospodarstva, pri tem pa ohranil visoko raven davčne preglednosti in pa boja proti davčnim utajam ter agresivnemu davčnemu načrtovanju.

Predlog je del širšega svežnja za poenostavitev davčne zakonodaje, ki ga je Evropska komisija predstavila v juniju letošnjega leta. Poleg modifikacije obstoječih pravil, Predlog direktive vsebuje več vsebinskih sprememb, katerih cilj je zmanjšanje administrativnih bremen za davčne zavezance, poročevalske skupine in pa davčne uprave. Tako se predlaga odprava oziroma poenostavitev nekaterih obveznosti poročanja, predvsem na področju poročanja o čezmejnih aranžmajih, predlaganja poročil po državah in pa odprava podvajanja poročanja po uvedbi pravil globalnega minimalnega davka.

Ocenjuje se, da bodo predlagane spremembe zmanjšale število nepotrebnih poročil, odpravile dvojno poročanje ter povečale uporabnost podatkov, ki jih davčne uprave dejansko uporabljajo pri analizi čezmejnih davčnih tveganj. Republika Slovenija se bo zavzemala za rešitve, ki pomenijo dejansko razbremenitev stroškov in upravnih bremen poročevalcev, stremela bo k rešitvam, ki ne bodo povzročale nesorazmernega dodatnega bremena in dvotirnega poročanja. Zato si bo prizadevala za oblikovanje rešitev, ki bodo enotne in skladne z razvojem na mednarodni ravni ter se bodo lahko ustrezno prenesle v nacionalno pravo, ob tem pa si bo prizadevala za rešitve v smeri zagotavljanja dobrega ravnovesja med pozitivnimi učinki in dodatnim bremenom za gospodarstvo kot tudi z vidika javnofinančnih prihodkov.

Rok za prenos določb predloga direktive je 31. december 2029, predlog direktive pa se uporablja od 1. januarja 2030 dalje, razen glede določb, ki se nanašajo na poročanje o čezmejnih aranžmajih, kjer je rok za prenos 31. december 2027, uporaba pa od 1. januarja 2028 dalje. Vlada predlaga, da se predlog stališča potrdi. Hvala.

Hvala.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. A, pardon, Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je na 31. izredni seji 20. 10. obravnavala gradivo k vsem štirim točkam in za predstavitev mnenja komisije k tej točki prosim predstavnika komisije, gospoda Bojana Kekca, državnega svetnika, izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica, lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Torej naša komisija je omenjeno stališče Republike Slovenije obravnavala. Predvsem pozdravlja to, da se zmanjšuje administrativna bremena in pričakuje se, da bodo predlagane spremembe zmanjšale število nepotrebnih poročil, odpravile dvojno poročanje in izboljšale uporabnost podatkov, ki jih davčne uprave uporabljajo pri analizi tveganj. No, tudi nas so zanimali roki, malo prej smo jih tudi slišali, kako je pač z dokončnim sprejemom. In pa zanimale so nas tudi predvidene finančne posledice, ki naj jih ne bi bilo, razen pač pričakovanje, kaj bo s prilagoditvijo informacijskih sistemov. Je pa potem komisija, ko je dobila odgovore, soglasno sprejela ta predlog stališča.

Hvala.

Hvala državnemu svetniku.

Sedaj odpiram razpravo poslank in poslancev.

Če bi lahko jaz sama vprašala. Se pravi, Evropska komisija ocenjuje, da bi celoten sveženj davčnih poenostavitev evropskemu gospodarstvu prinesel 7,9 milijarde evrov letnih prihrankov, od tega 3,3 milijarde zaradi zmanjšanja administrativnih stroškov. In za Slovenijo sámo so ocenjeni prihranki zaradi prenovitve direktive do 4 milijone letno. Slovenija, kot je bilo predstavljeno, predlog direktive podpira, predvsem seveda zaradi zmanjšanja administrativnih bremen, večje pravne nejasnosti, odprave podvajanja, nasprotuje pa rešitvam, ki bi, katerih stroški prilagajanja že vzpostavljenih informacijskih sistemov bi presegali pričakovane koristi. Lahko mogoče podrobneje ali pa vsaj zame obrazložite, kateri informacijski sistemi in kaj pravzaprav to pomeni?

Želi še kdo od poslank in poslancev? Kolega Černigoj, izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Spoštovana evropska poslanka, kolegice in kolegi, spoštovani vsi ostali prisotni.

Jaz moram reči, da sem zdaj zelo vesel, da nekaj zadnji dve leti smo Draghijevo poročilo brali pa ga razlagali, pa predvsem govorili, kako fajn bi bilo kaj narediti na tem področju. Zdaj imamo prvi dve točki, ki pač to sta začela tudi udejanjati. Tako da me veseli, da nekako gremo po poti v bistvu nekako izkušenj in predvsem zapisov dragega poročila in poskušamo zmanjšati birokracijo, ki bo pa rezultat zmanjšanja birokracije bo pa prihranek na področju gospodarstva in tudi, tudi ostalih. Tako da tukaj sem zelo vesel, jaz se takih, takih pobud, takih glasovanj, kot je današnjih, zelo veselim in upam, da bo kaj takega tudi več v prihodnosti. Ker moramo se zavedati, zadnji dve leti smo več ali manj v bistvu nekako poslušali, kako je fajn Draghijevo poročilo, smo pa zdaj začeli tudi to udejanjati.

Tako da čisto na kratko z moje strani toliko. Hvala.

Hvala.

Lahko prosim za odgovor na moje vprašanje?

Tukaj bi poudarila, da v bistvu na sistemih, kjer imamo poročanje o minimalnem davku in pa že nekateri obstoječi sistemi, kjer so že vzpostavljeni določeni informacijski sistemi, a ne, če bi še to spreminjali, bi bili potem stroški večji, kot bi bile koristi. Zato tam, kjer je že vzpostavljeno, ni potrebno ponovno vzpostavljati.

Prav. Hvala. Še kak interes po razpravi? Vidim, da ne. Potem, zaključujem razpravo poslank in poslancev. Predlog stališča je daljši in zato bi, če se strinjate, ga nabrala v celoti in ga dajem na glasovanje takšnega, kot je objavljen na četrti strani prejetega gradiva, lahko? Potem začenjam z glasovanjem.

Glasujemo. Navzočih je osem članic in članov komisije, za je glasovalo šest, proti ni bil nihče.

Ugotavljam, da je predlog stališča sprejet. Aha, kolega me je opozoril, da nekdo ni dal kartice noter, ker nas je devet članic in članov prisotnih. Lahko preverite! Prav, sklepčni smo.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. točko dnevnega reda, ki pa je Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Sveta o spremembi direktiv 2003/49/ES, 2009/133/ES, 2011/96/EU, EU 2016/1164, EU 2017/1852 in EU 2025/50 glede poenostavitve okvira Unije za neposredno obdavčitev ter podpore rasti in konkurenčnosti EU.

In ponovno prosim magistro Majo Hostnik Kališek, državno sekretarko na Ministrstvu za finance, da nam predstavi predlog direktive in stališče.

Izvolite.

Hvala lepa. Danes obravnavamo tudi Predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive sveta, s katerim Evropska komisija v okviru tako imenovanega davčnega omnibusa predlaga spremembe več direktiv na področju neposredne obdavčitve.

Predlog je del prizadevanj za krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva, zmanjšanje administrativnih bremen in pa poenostavitev davčnih pravil za podjetja. Hkrati naj bi prispeval k večji pravni predvidljivosti in učinkovitejšemu delovanju notranjega trga. Republika Slovenija podpira cilj poenostavitve davčnega okolja v Evropski uniji. Menimo, da lahko jasnejša in preglednejša pravila prispevajo k lažjemu čezmejnemu poslovanju in naložbam. Obenem pa je treba pri vseh predlaganih spremembah skrbno presoditi njihove učinke na javne finance držav članic ter na učinkovito izvajanje in pa nadzor davčnih pravil. Predlog zajema več pomembnih področij. Na področju obdavčitve dividend, obresti in licenčnin se predvideva poenostavitev in pa večja usklajenost postopkov za uveljavitev oprostitev davčnega odtegljaja med državami članicami. Cilj je zmanjšati administrativna bremena in pa krepiti konkurenčnost Evropske unije. Predlagane so tudi spremembe direktive proti izogibanju davkom, med drugim glede pravil o omejevanju, priznavanja obresti in nadzorovanih tujih družb, obenem pa tudi nov ukrep za spodbujanje vlaganj v raziskave in razvoj. Slovenija podpira prizadevanja za preprečevanje agresivnega davčnega načrtovanja ter prepoznava pomen ukrepov, ki spodbujajo inovacije in produktivnost evropskega gospodarstva. Predlog vsebuje tudi izboljšave pravil za čezmejne reorganizacije podjetij in mehanizmov za reševanje davčnih sporov med državami članicami. Tudi na teh področjih podpiramo prizadevanja za večjo pravno varnost in pa učinkovitejše postopke. Spoštovani, predlagano stališče omogoča Sloveniji konstruktivno sodelovanje v nadaljnjih evropskih razpravah in ustrezno varovanje naših ključnih interesov, zato Vlada Republike Slovenije predlaga, da predlagano stališče podprete. Hvala.