Ugotavljam, da smo sklepčni. Dobro jutro, spoštovani članice in člani, draga ministrica s celotno ekipo. Eno dobrodošlico tudi prijateljem iz zamejstva, predstavniku Ministrstva za zunanje zadeve. Začenjamo kar s komisijo. Zadržani so Nataša Sukič, Felice Ziza in Robert Janev. Glede nadomestnih članov nismo prejeli do tega trenutka nobenega pooblastila in tudi na predlog dnevnega reda ne, tako da je dnevni red tako, kot ste ga prejeli v gradivu. In sicer kot dogovorjeno, je današnja seja namenjena, da se članice in člani, predvsem tisti, ki ste novi, seznanite s položajem slovenske narodne skupnosti v vseh štirih obmejnih državah. Uvodno predstavitev pa predajam kolegici ministrici Suzani Lep Šimenko, izvolite.

Najlepša hvala predsednik za dano besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, lepo pozdravljeni. Danes me veseli, da je današnja seja sklicana, da lahko nekoliko orišemo položaj avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Z menoj so tudi vsi sodelavci, ki pokrivajo posamezna področja. Tako da, če bo kakšna zelo konkretna vprašanja ali pobude, lahko tudi na njih zelo konkretno odgovorimo.

Pa mi dovolite, da grem mogoče glede na to, da imamo prvo takšno sejo, da je nekaj poslancev v tej komisiji, ki se bolj na novo seznanjajo s to vsebino, da nekoliko pač mogoče malo bolj podrobno kot sicer orišem situacijo s slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah.

Najprej v Avstriji. Tu imamo Slovence v deželi Koroški in Štajerski. Na Koroškem, večina slovenskih društev deluje v okviru krovnih, treh krovnih koordinacij organizacij, in sicer Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk. Osrednji kulturni organizaciji, ki delujeta na Koroškem, sta Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Na področju gospodarskega in čezmejnega sodelovanja pa deluje Slovenska gospodarska zveza. Zdaj, Slovenci na Štajerskem se združujejo v kulturnem društvu člen sedem za avstrijsko Štajersko Pavlovi hiši, ki ima svoj sedež blizu Radgone. Medijsko lahko rečem, da so v bistvu zelo dobro pokriti. Tu nekih večjih izzivov na tem področju ne ugotavljamo. Sicer bi pa mogoče šla na nekatera bolj odprta vprašanja, ki smo jih sicer tudi narisali v samem poročilu.

Pravice slovenske narodne skupnosti v Avstriji temeljijo na 7. členu avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, ki žal še vedno ostaja le deloma izpolnjen. Tu me veseli, da je Državni zbor leta 2025 ob 70. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe, v znak podpore slovenske manjšine tudi sprejel Deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne manjšine v Republiki Avstriji. Tisti ključni izzivi, s katerimi se manjšina sooča je seveda nezadostna finančna podpora zlasti glede na s strani Avstrije, zlasti glede na vse večje stroške, ki nastajajo z višjimi cenami. Če pogledamo Zakon o narodnih skupnosti, zadnje, bom rekla, sprejete spremembe prinašajo v bistvu ustavno priznanje vseh šestih avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji kar pomeni, da so k slovenski in hrvaški dodali še madžarsko, češko, slovaško in romsko skupnost. Uvajajo nekatere novosti, kot recimo uvedba obveznega letnega poročila o položaju manjšin v njihovem državnem zboru, obravnavo tega poročila, ampak kot skupnost ugotavlja, nekih bistvenih konkretnih novosti, ki bi doprinesla slovenski skupnosti v bistvu na tem področju ni. In s tem se seveda strinjamo tudi na uradu.

Vezano na manjšino na avstrijskem Štajerskem, ki ima prav tako osnovo zakonsko oziroma bom rekla, pravni status temelji prav tako na 7. členu avstrijske državne pogodbe. Tukaj mislim, da skoraj v celoti manjka izvrševanje tega člena in njihovih pravic. Zlasti obstaja velika želja po ureditvi učenja slovenskega jezika na njihovih šolah. Seveda poteka v obliki dopolnilnega pouka, udeležuje se jih veliko število učencev. Nenazadnje se v Gradec preseljuje veliko koroških Slovencev, ki se pač tja odpravijo na študij in potem tam tudi ostanejo in s tem se število Slovencev tam tudi povečuje.

Sicer glede avstrijske koroške lahko rečemo, da glede rabe, še vedno je izziv raba slovenščine na uradih in na sodiščih. Na eni strani se seveda tu soočamo z upadom govorcev slovenskega jezika, kar pomeni, da je težko dobiti ustrezen kader, na drugi strani pa seveda povsod to tudi ni omogočeno. Zdaj, v mesecu juliju je bila sprejeta reforma dvojezičnih sodišč, ki sicer prinaša en majhen napredek, ampak še vedno v celoti ne vključuje celotnega dvojezičnega območja - to pomeni, 36 občin kot bi bilo seveda v skladu z avstrijsko državno pogodbo potrebno. Tukaj moram reči, da smo se res maksimalno organizirali, poskušali tudi pritisniti na avstrijske oblasti na čisto vseh ravneh. Na strani vlade, predsednice države, vseh pristojnih ministrstev, tudi z ministrom za pravosodje sva se takrat odzvala in smo naredili s skupnostjo en sestanek. Skupnost je enotno napisala pozive in pomisleke, ki jih imajo glede tega, ampak žal do konkretnih sprememb ni prišlo. In tista največja pomanjkljivost, ki jo ugotavljamo je, da mesto Celovec, kjer imamo seveda največ naših društev ostaja izven tega možnosti dvojezičnega sodstva kot tudi zgolj / nerazumljivo/. Še vedno ostajajo izzivi glede topografskih zapisov vidne dvojezičnosti. Velik izziv je tudi dvojezično šolstvo in vrtci na Koroškem. zlasti v vrtcih si želimo, da bi se čim prej omogočilo tudi dvojezični vrtci, kjer bi bilo možnost vrtca v slovenskem jeziku. To je izziv. Bom rekla, neko svetlo točko mi daje upanje tudi sestanek z ministrom, avstrijskim ministrom za izobraževanje na Dunaju v mesecu oktobru, kjer je sam na nek način izrazil podporo temu in tudi zdaj Avstrija dejansko odpira z naslednjim letom programe dvojezičnega šolstva za njihove vzgojiteljice. Tako da jaz upam, da si v prihodnosti lahko tukaj obetamo tudi nekoliko večji angažma s strani Avstrije. In glede na to, da je v Avstriji obisk vrtca v zadnje leto pred vstopom v šolo obvezen, seveda smatramo, da s tem morajo zagotoviti dvojezične vrtce tudi za slovensko skupnost. Zdaj večji izziv predstavlja tudi Višja šola za gospodarske poklice v Šentjakobu v Rožu, ki se pač sooča zlasti s finančnimi izzivi. Šolske sestre, ki to šolo v bistvu vodijo že več kot sto let, nekako pešajo. Potrebujejo vedno več drugega, bom rekla, ne pedagoškega osebja, s tem pa se določeni stroški povečujejo. Tukaj seveda pomagamo, v kolikor je v naši moči, angažirala se je tudi skupnost in vsi ostali in tudi šola išče ustrezne rešitve, da bo ta višja šola, dvojezična šola ostala tudi v prihodnje, kar je seveda za našo skupnost izjemno pomembno.

Če gremo na avtohtono slovensko skupnost v Italiji, da je v bistvu najštevilčnejša skupnost. Sicer po zadnjih podatkih Sloryja naj bi jih bilo okoli 65000. Prej smo operirali s podatkom okoli 80000. Zdaj, slovenska avtohtona narodna skupnost je v Italiji prisotna v treh pokrajinah dežele Furlanije Julijske krajine, in sicer v Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Slovenci v Videmskem so v bistvu najslabše prepoznani kot skupnost. Nenaznane so v bistvu v skladu z zaščitnim zakonom priznani komaj leta 2001. Ravno s tem razlogom je bil moj prvi uradni obisk v Italiji prav na tem območju, ker nekako jim želimo dati mogoče nekoliko več pozornosti. Sicer mislim, da je ostalo tako na Goriškem kot v Trstu situacija bistveno boljša, ker pač tudi so same organizacije bolje organizirane.

Zdaj, Trst je seveda še vedno kulturno gospodarstvo in pa politično jedro. Društva so v Italiji organizirana v okoli dveh krovnih organizacij, in sicer Slovenske kulturne gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Gospodarsko je zelo močna Slovenska deželno gospodarsko združenje, kjer tudi deluje razvojna in projektna pisarna. Izjemnega pomena je tudi sama kmečka zveza, ki mislim, da je tudi zelo dobro organizirana in pelje zelo dobre ukrepe.

Glede šolstva pač tukaj se, bom rekla, srečujemo z dvema različnima modeloma. Eden je na Tržaškem in Goriškem, kjer imamo slovenski učni jezik, predmetnike in učne načrte enake, kot so v vseh šolah v Italiji. V Špetru na Videnskem pa imamo v bistvu dvojezični model.

Zdaj, tisti ključni izzivi. Žal pač še vedno nimamo olajšanega zastopstva v italijanskem parlamentu. To je seveda velik manko, želeli bi si tu neko recipročnost glede na ureditev italijanske manjšine Slovenije, ampak žal do ustrezne rešitve še ni prišlo. Sooča se tudi z nezadostnim financiranjem, tudi z ravno zdaj recimo v teku s sprejemanjem proračuna v italijanskem parlamentu in se tudi za naslednje leto obeta 10,5 milijonov, kar je bistveno premalo. Manjšina ocenjuje, da bi potrebovali vsaj 12 milijonov s strani Italije.

V šolstvu se soočajo z določenimi izzivi, zlasti zaradi pada števila učencev. Tukaj seveda na drugi strani posledično, potem Italija izvaja določene reforme, zlasti so pobude o zmanjšanju oziroma racionalizaciji ravnateljstev. Tukaj se je uspelo nekako doseči v italijanskem senatu, da se te stvari za slovensko manjšino do leta 2030 zamrznejo. Odprta taka, bom rekla, že dlje časa trajajoča tema je seveda priznavanje diplom. Na tem področju bo seveda nujno potrebno neke stvari narediti in jaz upam, da pristojni ministri uspejo bodisi skleniti nov sporazum ali urediti, ne vem, morda prilogo k obstoječemu in te stvari rešiti, ker zlasti na področju šolstva se tukaj potem soočamo z mankom kadrov.

Isto imajo, podobno kot na avstrijskem Koroškem, tudi izziv z vrtčevskimi otroci. Ki seveda ugotavljajo, da je izjemnega pomena, da se otroci s slovenskim jezikom srečajo v čim nižji starosti. In zato seveda ostajajo potrebe po jaslični oskrbi v slovenskem jeziku. Italijo tukaj, ker je to seveda odvisno od lokalne politike, ni največjega posluha, tako da se tukaj mogoče bolj pojavljajo možnosti kakšnih zasebnih pobud.

Drugače pa ja, duhovna oskrba tudi v Italiji je velik problem, zlasti v Kanalski dolini. Tukaj pač poskušamo s pogovori z vsemi pristojnimi nekako jih spodbujati, da zagotovijo, kar je zdaj pač s strani skupnosti velikokrat izpostavljeno, da je to zelo pomembno.

Glede skupnosti na Madžarskem. To je, bom rekla, najmanjša skupnost, ki se je po zadnjem popisu leta 2023 preštela skoraj do 4000. Rast, kar smo veseli napram vsem ostalim je tukaj opaziti določen napredek, kar tudi nekako je verjetno posledica tega, da si enostavno naši Slovenci upajo opredeliti za Slovence in glede na več kot očitno boljši odnos Madžarske do slovenske skupnosti v Porabju. Tukaj deluje Zveza Slovencev na Madžarskem, ki je v bistvu nosilec kulturnega življenja Slovencev v Porabju. Ustanovljena je tudi Razvojna agencija Slovenska krajina, ki med drugim skrbi tudi za slovensko vzorčno kmetijo, ki je en tak primer dobre prakse, v kateri, upam, se bo prenesel tudi na Hrvaško. V Porabju deluje še državna slovenska samouprava, ki je v bistvu del madžarskih upravnih organizacij. Je pa izjemnega pomena za nas tudi, zaradi tega, ker skrbi za naše dvojezične osnovne šole in pa treh vrtcev. Zdaj tam, bom rekla, nekih zelo kritičnih izzivov ni. Naš Slovensko kulturno informacijski center Lipa je v fazi prenove. To je ena taka pozitivna zgodba, ki se pač finančno ustrezno rešuje. Radio Monošter se dejansko vsako leto konec leta sooča z enim mankom sredstev. Nekako smo tudi verjetno, glede na to, da sva z ministrom, ki pokriva področje manjšine, madžarskim ministrom za kulturo z / nerazumljivo/ naredila en skupen obisk tako Porabja kot madžarske manjšine v Sloveniji. In se je dejansko lahko sam soočil s temi velikimi razlikami koliko Madžarska financira. Edini manjšinski radio, to je Radio Monošter, napram recimo Slovenija manjšinski radio tukaj v Sloveniji za Madžare, da so dejansko nekako razumeli, da morajo ta manko sredstev, s katerim se sooča radio, v letošnjem letu tudi oni pokriti in bodo ta sredstva zagotovili. Sicer pa seveda nujno potrebujejo tudi dodatno novo tehnično opremo.

Glede programa sodelovanja v izobraževanju, kulturi, znanosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske. Ta program 22-25 se je iztekel, trenutno je v fazi usklajevanja v bistvu za nov program sodelovanja, kateri upam, da bo v kratkem tudi podpisan. Tukaj je izjemnega pomena tudi sam skupni sklad, ki ga bolj poznamo pod nazivom Moraba. Tudi tukaj je tako Slovenija kot Madžarska izkazala interes, da se skupni sklad nadaljuje. Tako da so tudi tukaj v pripravi ustrezne podlage, da tudi v naslednjem letu vsaka izmed držav zagotovi en milijon sredstev za manjšine. Drugače pa ja, največji izziv je tam, seveda, bom rekla, cestna infrastruktura, ki pa ni odvisna od nas, ampak Madžarski na te stvari tudi vedno pri vsakokratnih obiskih opozarjamo.

Avtohtona narodna skupnost na Hrvaškem. V bistvu, ravno včeraj sem imela obisk v Zagrebu, kjer sem se srečala z delom te skupnosti. Zdaj, po številu prebivalcev jih je nekaj manj kot 8000, vsaj toliko se jih je za Slovence opredelilo na zadnjem popisu, ki je sicer bil leta 2021. Tisti popis je bil deloma, bom rekla, prenos iz registra, deloma fizičen. Naša skupnost je zelo kritična, da je ta popis dejansko bil korektno narejen. Tako da zdaj dejansko pripravljajo, bom rekla, v nov register prebivalstva, ki bo potem seveda osnova za tudi vse prihajajoče volitve. In ravno včeraj recimo v saboru so potekali, bom rekla, obravnave na določenih odborih na to tematiko in tudi tukaj je mislim, da je naša skupnost upravičeno zaskrbljena, ker ne želijo si, da bi imelo možnost glasovati na volitvah manj ljudi, kot jih je imelo v preteklosti glede na njihovo združevanje različnih registrov. Če bodo upoštevali zadnji popis, potem se bo morala seveda večina Slovencev, bom rekla, bodo mogli v njihovem registru zahtevati popravek, če bodo seveda želeli glasovati. To pa prinaša mogoče za tiste, ki so starejši, neke nove izzive, ampak pač to je zdaj taka aktualna tema, s katero se soočajo. Drugače. Tam je osrednja povezovalna organizacija Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, ki ima pod svojim okriljem 18 društev, mislim, da so zelo dobro organizirani, medsebojno dobro sodelujejo, največji izziv je seveda, bom rekla, da pridemo končno do uporabnega dovoljenja vzorčne kmetije v Gorskem Kotarju, tehnični pregled je bil opravljen, nekaj malenkosti je potrebno še popraviti, tako da nekako si obetamo, da do konca leta to uporabno dovoljenje dobimo. in takoj v začetku naslednjega leta potem le pridemo do otvoritve še vzorčne slovenske kmetije v Gorskem Kotarju. Zdaj, slovenska narodna skupnost na Hrvaškem je zastopana preko skupnega poslanskega mesta, ki si ga delimo z albansko, bošnjaško, črnogorsko in makedonsko narodno manjšino. Leta 2024 je bil na to mesto izvoljen Armin Hodžić, ki je postal v mesecu oktobru tudi podpredsednik saborja in moram reči, seveda smo imeli z njim razgovor in je tak občutek zelo pozitiven, imeli smo konkretne pogovore, deluje zelo operativen, in tudi Slovenska skupnost je že zaznala bistveno boljše sodelovanje z njim kot z njegovo predhodnico, tako da verjamemo, da bo se resnično zavzel tudi za slovensko manjšino. Drugače pa mogoče tisti ključni izzivi, ki jih imajo, seveda so prostori posameznih društev, zlasti Slovenski dom v Zagrebu. Tukaj si pač res prizadevamo, da pride v slovenske roke. To je zdaj, lahko rečem, skoraj več desetletij trajajoča zgodba, ampak upam, da se bo tudi ta zgodba pač počasi zaključila. Sicer pa imajo naslednje leto volitve v same svete in pa za predstavnike narodnih manjšin. Tukaj je na prejšnjih volitvah bila njihov njihov angažma zelo nizek, tako da jih seveda spodbujamo k temu, da bi se maksimalno angažirali, imeli čim več predstavnikov na lokalni in potem tudi regijski ravni. Drugače imajo še izziv z medijsko pokritostjo, ki je v bistvu edini od skupnosti, nimajo nekega svojega medija in s tem imajo seveda težavo, da njihove aktivnosti, aktivnosti njihovih društev niso ustrezno zastopane. Drugače mogoče samo to, v torek smo imeli prvo sejo sveta vlade. Za Slovence v zamejstvu. Mislim, da je bila zelo pozitivna, tako da bomo s temi sejami sveta bolj redno kot v preteklem mandatu nadaljevali, Smo si zadali pač tako kot je v skladu z zakonom dvakrat letno.

Mogoče toliko za uvod. Hvala.

Hvala lepa za izčrpno poročilo.

Preden dam besedo članicam in članom komisije, vabim k besedi predstavnike naših organizacij v zamejstvu, da dopolnijo mogoče ali pa daje poseben poudarek temi, ki mislijo, da je, ki mislite, da je pomembna, da članice in člani se z njo seznanijo, tako da prosto po Prešernu. Izvolite. Ja, vsak, ko dobi besedo, se predstavi in izvolite.

Ja, hvala za besedo. Marko Oraže za Narodni svet koroških Slovencev. Spoštovana ministrica, gospod predsednik, navzoči!

Najprej velja, da se zahvalim v imenu nas vseh za vse dejavnosti, ki smo jih delali pač za to ker urad dela za nas, koroške Slovence. In tu so zdaj zelo aktualni primeri višje šole v Šentpetru, kjer si res skupaj prizadevamo, da stvar rešimo, da pridemo do rešitve, kako bi finančno pomagali tej ustanovi, ki je za nas zelo pomembna, in da pač sežem še malo nazaj, pa otroški vrtec Kekec v Velikovcu, ki smo ga tudi s pomočjo urada in tudi še prejšnjega ministra, bivšega ministra kjer smo tudi na tem, da zadevo zdaj rešimo in izpeljemo do konca. Tam skupina je že v prostorih in vrtec uspešno deluje in je to po mojem en dober pogoj tudi za ohranitev slovenščine v enem zelo pomembnem kraju, kot je to Velikovec in se za to prav lepo zahvaljujemo.

Omenil bi tudi najnovejši sprejeti zakon o sodstvu. Vse tri organizacije smo se izrazile pozitivno k temu, da je prišlo do razširitve območja, kjer je veljavno dvojezičnost na sodiščih, ampak smo istočasno tudi izrazili pomanjkljivosti tega novega zakona in tudi pri Narodnem svetu smo, smo izdali k temu tiskovno izjavo, kjer smo jasno na govorili problematike, ki smo jih tudi že slišali, predvsem to, da je izključen Celovec kot naše središče koroških Slovencev, kjer imajo sedež inštitucije izobraževalne naše vse politične organizacije in tam nimamo dostopa do dvojezičnega sodstva kot tudi to, da je izvzeta celotna Zilja in deloma Rož, tudi kraji, kjer je slovenščina uradni jezik, na primer v Občini Rožek.

Druga stvar, ki bi jo nagovoril, je financiranje narodnih skupnosti s strani Republike Avstrije. V jubilejnem letu je prišlo do krajšanja podpor narodnim skupnostim in mislim, da bi tu nujno bilo treba pozvati Republiko Avstrijo, da se te podpore dvignejo spet na nivo, kot so bile pred, pred krajšanjem, in da se upošteva tudi inflacija, ker pač vsi vemo, s kakšnimi finančnimi težavami se soočamo. Novejša stvar je tudi ta, da smo v javnosti slišali, da namerava Avstrijska radiotelevizija ORF skrajšati kar precejšnjo vsoto pri celotnem programu skupno enih 93 milijonov, in tu smo tudi skupaj vse tri organizacije naslovile pismo na dialog forum, na dialoški forum dežele Koroške, kjer smo pozvali, da se naj, da se naj ohranijo sporedi narodne skupnosti v sedanji obliki in se celo okrepijo, in to našo pobudo je potem prevzela tudi Koroška deželna vlada, ki je naslovila pismo na avstrijsko vlado, na pristojne ministre in ORF, da se da ta krajšanja naj ne, da se naj ne tičejo tudi programov narodnih skupnosti. Naprej v poročilu tudi piše o pozitivnem trendu, da pride na podlagi, na podlagi avtonomije občin do sklepov, da se postavljajo dodatni dvojezični krajevni napisi, kar je zelo pozitivno. Medtem je od memoranduma do danes, če se ne motim, bilo postavljenih oziroma sprejetih 25 dodatnih dvojezičnih napisov. Nazadnje v Svinči vasi v Občini Štalenska gora, kar je izven dvojezičnega območja, kar je zelo pozitivno, kar pa ni docela rešeno, je pa to, kakšen status imajo ti dodatni dvojezični kraji, kjer pač seveda niso zapisani v prilogi Zakona o narodnih skupnostih in tu se Narodopisni inštitut Urban Jamnik zelo močno prizadeva za to, da bi pač te dvojezične kraje, ki so bili sprejeti šele pozneje po memorandumu, da bi jih tudi uradno videli kot dvojezične kraje, in tu gre predvsem za to, da jih sprejme tudi statistika Avstrija v svoje sezname in s tem bi dobili status, da so tudi v vseh javnih dopisih, v vseh dvojezičnih, na kartah, zemljevidih napisani kot dvojezični kraji.

Na kratko bi še tudi morda o šolstvu na Dunaju bo verjetno kolega Sadovnik vedel več povedati, ampak o pilotnih projektih na avstrijskem Koroškem. Vemo, da se je zelo močno delalo reklamo za to, da bo en večjezični razred v Beljaku, Šentmartin, do tega razreda ni prišlo in zdaj bomo imeli ponovni poskus in upamo, da bomo bolj uspešni. Drugi tak pilotni projekt, ki bi naj nastal, je dvojezični razred na srednji šoli v Pliberku. Tudi do tega ni prišlo. Tako da lahko ugotovim, da se veliko govori, obljublja in so načrti včasih zelo obetavni, samo manjka pa na tempu, pa tudi na volji, da se določene stvari dejansko tudi tako izpeljejo.

Toliko zaenkrat z moje strani, hvala.

Hvala lepa. Jaz bi predlagal, da se selimo na Hrvaško zdaj.

/ izključen mikrofon/ Hvala lepa. Se slišimo? Zdaj pa bo. Hvala lepa. Torej, jaz bi tri teme dopolnila, prosim, glede tega, kar je zelo pereče vprašanje, tudi glede drugih zamejskih družin.

Torej, gospodarski program je zastal, tudi strateški projekti katere smo podali to leto, prijave verjetno ne bo možnosti izpeljati za to leto, torej pereč problem, ki ga imamo v naslednjem obdobju, prosim vse skupaj, vsi ste bili za ta zakon, ki je bil sprejet, vsi ste bili za to gospodarsko podporo, ki jo je do sedaj prejela samo Madžarska, druga zamejstva čakamo, da se ustvari in da enostavno začnemo s tem programom naprej delati. Moram biti zelo kritična. Prosim, premaknite se, naredite nekaj, kar bomo vedeli v zamejstvu, da bomo lahko resnično v podporo pripadnikom manjšine in jim tudi čez take programe pomagali. Drugo področje je šolstvo. Šolstvo na Hrvaškem ima zelo lepe rezultate, imamo več kot 600 učencev slovenskega jezika, kar je za Hrvaško resnično zelo lep rezultat. Tukaj res pomaga Hrvaška, vendar Slovenija pri tem da neprecenljivo kadrovsko osnovo in s tem se tudi Sloveniji zahvaljujemo, kakor tudi Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, kateri kontinuirano pomaga, da se šolstvo še naprej razvija, in da učenci s tem tudi mladi kader, bodoči mladi kader ima perspektivo v društvih. Finančne podpore, ki jih daje Hrvaška že omenjenim svetom, in predstavnikom, torej izvoljenim so zelo neenakomerne in bi prosila, da se politično pritiska na to, da se omogoči delo predstavnikom in tem novoizvoljenim ljudem. Vedno se govori, da bi reciprociteta bila potrebna, ampak finančno, če gledamo, izgleda, da je veliko več, Slovenija daje tukaj društvom kakšnih drugih narodnosti kot pa slovenskim društvom na Hrvaškem. Glede podpore še enkrat zahvala, da smo rešili problem prostorov zveze. Vidi se, kako važno je, da imamo krovno organizacijo Slovencev na Hrvaškem pod streho, da smo zagotovili ta osnovno, osnovni pogoj za delo. Letos smo dobili tudi interventna sredstva, da opremimo tudi z oknom, imamo prostor tudi za ta novi projekt medijskega središča, ki nam je nujno potreben.

Hvala lepa vsem.

Hvala lepa. Bi šli zdaj v Porabje na Madžarsko. Andreja.

Spoštovana ministrica, spoštovani predsednik, spoštovani člani komisije, Andreja Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.

Jaz bi se v imenu Porabcev, v imenu porabskih organizacij najprej zahvalila Sloveniji za vso podporo, za moralno podporo in tudi za finančno podporo, s katerim nam omogočate delo v Porabju. Ministrica lahko rečemo, da je povedala vse oziroma kar se tiče tudi nas Slovencev v Porabju. Jaz bi mogoče izpostavila še za to leto, da smo prišli do enega izredno pomembnega koraka, in sicer to z združitvijo dvojezičnih šol. Danes imamo dvojezične šole in tudi vse vrtce pod enim vodstvom. Ogromno pričakujemo od te spremembe, seveda so pa pred nami tudi izzivi, mi smo dejansko zdaj naše naredili, tudi malo spremenili kadrovsko sestavo, pred nami je pa, da dejansko pride do podpisa novega sporazuma za vzdrževanje teh šol. tukaj bi se zahvalila tudi Sloveniji in tudi ministrici, ker zadnjič, ko se je z gospodom Tarrom srečala, je prišlo do, so obravnavali tudi to temo, ker tukaj je treba vedeti, da Madžarska vseeno ima oziroma možnost, da dodatno financira dvojezične osnovne šole in dosedanja vsota v bodoče več ne bo dovolj ker vmes je prišlo do velikih sprememb, kar se tiče plače učiteljev in tudi vzdrževalnih stroškov, in tukaj je obljuba, ampak se pa dela še, ker do podpisa te pogodbe še ni prišlo. Z naše strani bi mogoče še toliko povedala, da je bil omenjen skupni sklad, je bil omenjen tudi Slovenski dom v Monoštru. Obnova, prva faza obnove poteka in to prav iz skupnega sklada. Skupni sklad dejansko je omogočil, da v kratkem bomo v Porabju končali tri investicije, to je prva faza obnove našega doma v Monoštru, se končuje tudi obnova mlina na Gornjem Seniku in gasilsko društvo ima še eno investicijo. Ta sklad je ogromno prinesel v Porabju oziroma možnosti na področju razvoja in bi pa omenila še tudi gospodarski program, katerega je tudi gospa Barbara tukaj pred mano že omenila. Ta program smo ga res lahko izvedli in smo izredno hvaležni in jaz sem, smo se potrudili, da dejansko ta program prinese tudi rezultate in je prinesel, in seveda z veseljem pričakujemo, da se bo dejansko tudi nadaljeval. Mi smo tudi naše naredili. Kot strateški projekt smo sestavili dejansko smo se kot narodna skupnost odločili za drugo fazo obnove našega doma. Dejansko tukaj je treba vedeti, to je 30 let star dom, ampak tukaj ne govorimo samo o domu oziroma tukaj ne gre investicije v eno hišo, tukaj je treba vedeti, da je to stičišče Slovencev v Porabju, tukaj imamo inštitucije, tukaj imamo medije, tukaj imamo naše prireditve, tukaj so vaje, tukaj se dogaja marsikaj v Porabju in je ta dom res potreben obnove. Naš cilj je, da v bodoče dejansko ne samo, da postanemo ciljna destinacija za sedanje člane, ampak da tudi mlade pritegnemo in je pa potrebno, da malo moderniziramo takrat za to tudi naš dom. In zaradi tega dejansko tudi bi bili veseli, da bi dobili neko informacijo, kako poteka delo na tem četrtem ukrepu, kar se tiče programa spodbujanja gospodarske osnove slovenskih avtohtonih skupin v sosednjih državah. In seveda delo poteka tudi na drugih področjih. Moramo priznati, da na kulturi, na kulturi, na medijskem področju smo kar uspešni. Seveda so se pojavile pri težave pri radiu, ampak izgleda, takole, da je Madžarska tukaj prisluhnila prošnji Sloveniji in dejansko tudi zdaj sicer začasno rešila zadevo. Upamo pa, da v bodoče bo to tudi dolgoročno urejeno. In še naprej pa vedno opozarjamo tudi mi v Porabju, da kot narodna skupnost smo premalo za to, da sami uredimo tukaj razvojne projekte za infrastrukturo, tukaj govorimo o cestni povezavi, o komunikacijskih kanalih oziroma internetu, vsega tega in tukaj pričakujemo pomoč države, v kateri živimo, Madžarske in se zahvalimo, da na to opozarja tudi matična država Slovenija, Madžarska, da bi bilo dobro, da se tudi to uredi za našo skupnost, za slovensko Porabje.

Hvala lepa in hvala še enkrat za vso podporo na katere smo deležni mi, Porabski Slovenci.

Hvala lepa. Imam še Italija.

Dober dan, lepo pozdravljeni. Bom. Martin Lisjak, jaz se zelo lepo zahvaljujem tudi ministrici oziroma uradu za tako izčrpno poročilo, ki zaobjema veliko odprtih vprašanj naše skupnosti, se pravi slovenske v Italiji, in seveda tudi, kot je sama ministrica omenila, je v torek potekal svet Vlade, to je bila pomembna priložnost, ko smo se tudi malo koncentrirali, pripravili tudi mi nekaj nekaj predlogov, en celo celotni dokument, ki nekako sovpada z vsemi, z vsemi izzivi, ki jih je samo poročilo urada pač povzelo. Marsikdaj, ko razmišljamo o teh stvareh, mislim vsaj tudi na svetu Vlade ali pa tudi po navadi spodbujamo predvsem zunanje ministrstvo ali pa kakorkoli Vlado k razmisleku na temi bilateralne obravnave. Ker večkrat potem opozarjamo na težave, ki nastajajo v državi v kateri živimo, kot je problem šolstva, izvoljenega zastopstva, za katerega seveda italijanska vlada nima nobenega posluha, da bi rešila Slovenija, te težave, ki so pa stvar druge države, tako da potem tisti ključ, ki ga vedno uporabljamo je pač bilateralna, bilateralna obravnava. Tudi v preteklih mesecih je bil minister za zunanje zadeve Republike Slovenije na bilateralnem obisku v Gorici, kjer se je oziroma v Novi Gorici ga je obiskal italijanski minister za zunanje zadeve, kjer so bile izpostavljene številne teme. Navsezadnje tudi mislim, da predsednik Vlade je bil v Rimu in sem prav tako prepričan, da je pač spodbudil rimske kolege k obravnavi težav slovenske narodne skupnosti v Italiji. Kar se pa tiče vprašanja, kaj lahko stori, dajmo reči, Republika Slovenija v korist Slovencev v Italiji. Jaz bi se omejil na nekatere teme, ki se mi zdijo dokaj pereče, kot je tudi kolegica s Hrvaške izpostavila. Gre predvsem za potrebo po tem, da se da se spravi v obtok sredstva, ki so predvidena v programu spodbujanja gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah programi 2026-2029. Naša članica Slovensko deželno gospodarsko združenje je aktivno in pozitiven element te zgodbe, ki mislim, da jo lahko pripeljemo do realizacije. Mislim, če izhajam ravno iz tega, to, kar se mi zdi tudi dragoceno v smislu tudi kontinuitete pretekle vlade, tako da mi je tudi, mi je tudi seveda v redu, jaz na prvi seji komisije me ni bilo, ampak se mi zdi pa kakorkoli zgledno, da sta si predsednik komisije in ministrica nekako, bomo rekli, zamenjali vlogi, ampak je pa je pa vseeno koristno. In ravno v tej kontinuiteti se mi zdi pomembno, da ministrstva, pristojna ministrstva nadaljujejo z delom komisij, se pravi koordinacij tako na kulturnem področju, na gospodarskem, športnem oziroma na kmečkem je seveda že obstajala že prej, ravno s tem namenom, recimo če govorimo o gospodarstvu, da se da se pripelje do zaključka programa oziroma v obtok sredstva tega programa.

Drugače jaz nimam dodatnih, veliko je bilo že povedano. Verjamem tudi, da na seji sveta vlade smo meritorno obravnavali veliko odprtih tematik, tako da ne bi dodajal kaj preveč in bi se vam lepo zahvalil za pozornost.