Lep pozdrav vsem skupaj. Vse članice in člane Mandatno-volilne komisije in obeh odborov, vabljene, ostale prisotne prav lepo pozdravljam in pričenjam 14. nujno sejo Mandatno-volilne komisije.

Najprej obvestilo, in sicer da so zadržani oziroma da se današnje seje ne more udeležiti naslednja članica Mandatno-volilne komisije, to je doktor Asta Vrečko. Na seji pa kot nadomestne članice in člani Mandatno-volilne komisije s pooblastili sodelujejo naslednje poslanke oziroma poslanci, in sicer: Maruša Babnik namesto Aleša Hojsa, Zoran Mojškerc namesto Anje Bah Žibert, Sandra Ganzinkovski namesto Janje Sluga ter še eno pooblastilo, Andrej Černigoj namesto magistra Janeza Žaklja.

Sedaj pa besedo predajam predsedniku Odbora za pravosodje Andreju Poglajnu.

Hvala, kolegica Furman. Vse članice in člane MVK ter obeh odborov, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Začenjamo 11. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednja oziroma naslednja poslanka: Tina Brecelj. Na seji kot nadomestne članice ali člani pa sodelujejo: Sandra Gazinkovski, ki nadomešča poslanca Dušana Stojanoviča, Maruša Babnik, ki nadomešča poslanca Aleša Hojsa in Jana Jerman, ki nadomešča Duška Vujanovića.

Sedaj pa besedo predajam predsedniku Odbora za notranje zadeve in javno upravo Žanu Mahniču. Kolega Mahnič.

Hvala. Lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu. Začenjam 18. nujno sejo Odbora za notranje zadeve in javno upravo.

Opravičila se je Nataša Sukič. Nadomeščanja so pa sledeča: Aleksander Reberšek nadomešča Srečka Ocvirka, Andrej Černigoj Janeza Bejo, Maruša Babnik, Aleša Hojsa, Zoran Mojškerc Anjo Bah Žibert in pa Lucija Tacer Perlin Terezo Novak.

S sklicem ste prejeli dnevni red. Niste predlagali nobenih sprememb, tako da bomo kar po tem dnevnem redu.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Sklepa Ustavnega sodišča Republike Slovenije o sprejetju pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 106. – 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor, 7. člena Zakona o poslancih in 69. člena Zakona o Ustavnem sodišču.

Gradivo, ki ste ga prejeli, veste, katero je.

Vabljeni so napisani.

Tako da dajem kar besedo predstavnici, predstavniku Zakonodajno-pravne službe. Tako da izvolite gospod doktor Dušan Štrus.

Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci ter ostali navzoči.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila pisno mnenje o začetku postopka za oceno ustavnosti ureditve varstva volilne pravice po volilnem dnevu pri volitvah v državni zbor, kot jo ureja Zakon o volitvah v državni zbor, Zakon o poslancih, Zakon o ustavnem sodišču in Poslovnik Državnega zbora. Glede na to, da je mnenje pisno, dovolite, da sem kratek pri tej predstavitvi.

V tej zadevi gre za zahtevno vsebino, volilni spor. In čeprav je o volilnih sporih Ustavno sodišče že odločalo, je situacija v tej zadevi povsem drugačna. Z novelama Zakona o državnem svetu in Zakona o lokalnih volitvah je zakonodajalec nadzor pri volitvah v Državni svet in pri lokalnih volitvah spremenil tako, da Državni svet in občinski sveti ne potrjujejo več mandatov in na ta način ne odločajo več o pritožbah. Volilni nadzor je zakonodajalec v teh primerih spremenil iz političnega usodnega. Situacija v primeru nadzora nad volitvami v Državni zbor pa je drugačna, saj tretji odstavek 82. člena ustave takšnih rešitev kot v prej navedenih pri Državnem svetu in lokalnih volitvah ne dopušča. Zato je volilni spor pred Državnim zborom postal edini volilni spor, pri katerem o pravnem sredstvu odloča predstavniški organ v okviru instituta potrjevanja mandatov v Državnem zboru in z edinim sodnim varstvom pred Ustavnim sodiščem.

Zakonodajno-pravna služba opozarja, da je treba v tem primeru, v tem postopku pred Ustavnim sodiščem skrbno tehtati med učinkovitim varstvom volilne pravice in nemotenim in pravočasnim konstituiranjem Državnega zbora. Če bi Ustavno sodišče ugotovilo neskladje z Ustavo, se predlaga, naj hkrati določi tudi način izvršitve svoje odločbe, saj gre za kompleksno ureditev, ki je tesno povezana z volilnim sistemom in zahteva široko politično soglasje za spremembe. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi državni sekretar na ministrstvu? Gospod Zobarič, izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo, lep pozdrav vsem skupaj!

Torej, Vlada je mnenje sprejela na svoji seji 20. 8. 2026 in ga tudi pisno posredovala, zato samo nekaj povzetkov. Dejstvo je, da je treba izhajati oziroma upoštevati odločbe Ustavnega sodišča in priporočila urada za demokratične institucije in človekove pravice pri OVSE ter načela beneške komisije. Zato vlada ocenjuje, da je treba ureditev volilnega spora za volitve v Državni zbor prenoviti ter sistemsko uskladiti z že posodobljenimi ureditvami na področju volitev v Državni svet, lokalnih volitev in referendumov. Na pomen ureditve celovitega pravnega varstva volilne pravice opozarja tudi OVSE oziroma njihov urad, ki je v okviru opazovanja parlamentarnih volitev v Sloveniji marca 2026 v končnem poročilu priporočil pregled in prenovo ureditve volilnega spora. Tako da se razširi krog upravičencev za uveljavljanje pravnega varstva ter zagotovi, da lahko vsak posameznik, katerega volilne pravice so bile kršene v kratkih in učinkovitih postopkih, vloži v ravno sredstvo za svoje varstvo.

Glede na navedeno bi po mnenju Vlade kazalo veljavno ureditev volilnega spora pri volitvah poslancev v Državni zbor, torej Zakon o volitvah v državni zbor, dopolniti tako, da bi bolj dosledno zasledovala načela kodeksa beneške komisije. Ena ključnih sprememb veljavne ureditve varstva volilne pravice bi tako bila, da bi imel vsak volivec, kandidat ter predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico v določenem roku na akt o izidu volitev vložiti pritožbo zaradi nepravilnosti, ki so nastale pri delu vseh volilnih organov v volilni kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem.

Kot navaja tudi Ustavno sodišče, pravno varstvo volilne pravice pri volitvah ni primarno namenjeno varstvu subjektivnega pravnega položaja posameznega volivca ali kandidata, temveč varstvu javnega interesa oziroma ustavno pravnih vrednot. Objektivnost pravnega varstva volilne pravice pa se zagotavlja tako, da se ne upoštevajo vse ugotovljene nepravilnosti v volilnem postopku, temveč le tiste, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na volilni izid. Torej nimamo absolutnih bistvenih kršitev, ampak je potrebno v vsakem konkretnem primeru ugotavljati, ali je prišlo do vpliva oziroma bi do tega lahko prišlo.

Vlada torej meni, da je treba pri nadaljnjih zakonodajnih rešitvah zagotavljati medsebojno usklajenost in sistemsko povezanost vseh zakonov, ki urejajo volilni oziroma referendumski spor v Sloveniji. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi, da ker spremembe zakona volitvah v Državni zbor zahtevajo podporo dvotretjinske večine glasov vseh poslancev, njihova priprava in sprejetje predpostavljata dosego širokega političnega soglasja o ključnih strokovnih rešitvah in njihovih ustavno pravnih izhodiščih.

Toliko z moje strani, hvala.

Hvala.

Želite še gospa magistra besedo? Ja, vi ja. Ne, okej. Dobro.

Potem samo obveščam, da magistrico Natašo Avšič Bogovič, da ona nadomešča Janjo Sluga, tako. Zdaj pa odpiram razpravo. Želi kdo od poslancev kaj reči? Če ne, potem zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Zdaj, glasovali bomo vsak odbor posebej in najprej glasujemo samo tisti, ki smo člani ali nadomeščamo koga od članov Odbora za notranje zadeve in javno upravo.

Na podlagi Poslovnika dajem na glasovanje naslednje mnenje: Odbor za notranje zadeve in javno upravo podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 20. oktober 2026 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču.

Glasujemo samo člani Odbora za notranje zadeve oziroma tisti, ki nadomešča. Za ni glasoval nihče, proti 11.

Ugotavljam, da mnenje ni sprejeto.

Mnenje ni bilo sprejeto, zato bo Odbor za notranje zadeve in javno upravo pripravil poročilo, v katerega bo vključil omenjeno odločitev in ga poslal Zakonodajno-pravni službi.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in tudi 18. nujno sejo Odbora za notranje zadeve in javno upravo ter besedo predajam kolegici Karmen Furman.

Hvala lepa.

Prehajamo torej sedaj na glasovanje članic in članov Mandatno-volilne komisije.

Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: Mandatno-volilna komisija podpira mnenje Zakonodajno pravne službe z dne 20. 10. 2026 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču.

Predlog dajem na glasovanje. Ugotavljam, da je od 14 navzočih proti glasovalo 13 / izključen mikrofon/, se opravičujem še enkrat, torej od 14 navzočih je proti glasovalo 13 članov in članic, nihče za.

Torej, ugotavljam, da mnenje ni bilo sprejeto, zato bo Mandatno-volilna komisija pripravila poročilo, v katerega bo vključila omenjeno odločitev in ga poslala Zakonodajno-pravni službi.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in tudi 14. sejo Mandatno-volilne komisije ter besedo predajam predsedniku Odbora za pravosodje, Andreju Poglajnu. Izvoli.

Hvala, kolegica Furman.

Naj uvodoma oziroma naj v nadaljevanju povem, da se je prej zgodila napaka, da Aleš Hojs, da Maruša Babnik nadomešča Aleša Hojsa na Mandatno-volilni komisiji, ne na Odboru za pravosodje.

Torej, prehajamo na glasovanje članic in članov Odbora za pravosodje.

Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: Odbor za pravosodje podpira mnenje Zakonodajnopravne službe z dne 20. 10. 2026 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču.

Glasujemo. Prekinjam glasovanje. Pardon, obrazložitev glasu, izvolite.

Hvala lepa predsednik, ja, želim obrazložiti svoj glas na Odboru za pravosodje. Namreč, v prejšnjem mandatu smo si prizadevali ravno kot je bilo povedano v mnenjih, da se uredi volilni spor na drugih področjih in menimo, da bo treba to narediti tudi za volitve v Državni zbor v skladu s priporočili /nerazumljivo/, ki smo jih tudi v bistvu smo naredili kar nekaj korakov naprej. Je pa res, da je to zakon in zakonodaja na splošno, če zraven smatramo še Poslovnik, kjer je potrebna dvotretjinska večina in zato bo potreben nek širši dogovor. Gotovo ni v interesu državljank in državljanov, da imamo tukaj nepredvidljive postopke. In če bo Ustavno sodišče presodilo, da so spremembe potrebne in če slučajno ne bo začasne rešitve predlagalo, bo tukaj res na nas, da se uskladimo in predlagamo neko rešitev, ki tistim, ki jim je morebiti kršena pravica v volilnih postopkih, to lahko tudi pri ustreznih organih, sodnih organih preverijo.