Za dober dan vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Začenjam 7. nujno sejo Odbora za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da so zadržani, nimamo za enkrat. Imamo pa nadomestne člane s pooblastili, in sicer Ivo Dimic nadomešča Andrej Černigoj, Luko Mesca nadomešča Vladimir Šega.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje tako, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. točko, to je Predlog zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva.

Na spletni strani Državnega zbora je objavljeno gradivo.

K točki so bili vabljeni: predlagatelj, v imenu predlagatelja Vladimir Šega; Mateja Ribič, ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve; Ministrstvo za finance; Zakonodajno-pravna služba; Državni svet; Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije; Skupnost centrov za socialno delo Slovenije; Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo; Varuh človekovih pravic; Zveza društev upokojencev Slovenije; Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije; Zveza prijateljev mladine Slovenije; Rdeči križ Slovenije; in Slovenska Karitas. Naj še povem, da Varuh človekovih pravic se je opravičil, opravičilo se je tudi Ministrstvo za finance in pa Skupnost centrov za socialno delo Slovenije.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona besedo dajem predstavniku predlagatelja Vladimirju Šega. Izvolite besedo.

Hvala za besedo. Na kratko bom opisal pomen in namen predlaganega zakona. Menim, da same amandmaje ni potrebno dodatno razlagati, kajti so nastali na podlagi Zakonodajno-pravne službe in so zgolj nomotehnični.

Pred nami je predlog zakona, s katerim želimo vsaj deloma blažiti posledice draginje za tiste, ki jih podražitve najbolj prizadenejo. Podatki kažejo, da se življenjski stroški še naprej povečujejo. V 8 mesecih letošnjega leta so se življenjske potrebščine v skupini za stanovanje, voda, električne energije, plin in druga goriva podražila že za 8,2 odstotka. Še bolj nazorno je pri pogonskih gorivih: liter dizelskega goriva je januarja stal 1,4 evre, konec septembra pa že 2 evra. To pomeni kar 43 odstotno podražitev.

Vendar draginja ne prizadene vseh enako. Enak račun za ogrevanje ali enako podražitev goriva bistveno težje prenese gospodinjstvo z nizkimi prihodki kot pa gospodinjstev s srednjimi ali visokimi prihodki. Za nekoga je dodatnih nekaj 10 evrov neprijetnost, za drugega pa odločitev ali bo kupil hrano, plačal položnice, ali si sploh lahko privošči ogrevanje. Zato je ključno vprašanje, komu državna pomoč sploh je namenjena. Dosedanji ukrepi vlade so šli predvsem v smeri zniževanja davkov in dajatev na energente. Takšni ukrepi sicer znižujejo ceno za vse, vendar največ koristi prinaša tistim, ki porabijo največ. Kdor ima več avtomobilov, več vozi in porabi več goriva, prejme tudi večjo korist od nižje cene na liter. Strošek takšne politike pa se pokriva z izpadom javnofinančnih prihodkov, torej tudi s sredstvi, ki bi jih lahko namenili tistim, ki pomoč resnično potrebujejo.

Naš predlog gre v drugo smer. Namesto splošnih ukrepov, pri katerih največ pridobijo največji porabniki, predlagamo ciljno usmerjeno pomoč najranljivejšim skupinam prebivalstva. Kdo bo torej upravičen do draginjskega dodatka? Prva skupina so prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Ti bodo prejeli enkratni znesek, pri čemer bo njegova višina odvisna od sestave gospodinjstva: samska oseba bo prejela 200 evrov, enostarševska družina 200 evrov, povečanih za 118 evrov za vsakega otroka oziroma 95 evrov za dodatnega otroka, če je otrok v skupnem gospodinjstvu, dvostarševska družina bo prejela 314 evrov, prav tako povečanih za 118 evrov za vsakega otroka oziroma 59 evrov pri skupnem varstvu in vzgoji, enak osnovni znesek, 314 evrov, pripada tudi paru brez otrok. Upravičeno se bo ugotavljala na podlagi odločbe o denarni socialni pomoči oziroma varstvenem dodatku, veljavne kadarkoli med 1. avgustom 2026 in 31. marcem 2027. Pomembno je, da ljudi, ljudje, za ta dodatek ne bo treba potrebno vlagati posebnih vlog, izplačilo bo izvedeno po uradni dolžnosti. Druga skupina so invalidi, ki so zaradi svojih posebnih življenjskih okoliščin in potreb lahko še posebej izpostavljeni posledicam draginje. Predlog določa enkratni dodatek v višini 200 evrov za natančno opredeljene skupine: prejemniki nadomestila za invalidnost oziroma delnega nadomestila po zakonu o socialnem vključevanju invalidov, osebe s pravnomočno odločbo o nezaposljivosti zaradi invalidnosti, ki prejemajo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek, osebe, vključene v zaposlitveno rehabilitacijo, ki prejemajo ustrezne prejemke in so upravičene do denarne socialne pomoči, vojne invalide, ki prejemajo družinski ali invalidski dodatek kot edini prejemek, ter invalidi prve kategorije, ki nimajo pravice do pokojnine. Tudi tu se upravičenost zagotavlja za obdobje od 1. avgusta 2026 do 31. marca 2027. Pri večini teh skupin bo izplačilo izvedeno brez posebne vloge. Izjemoma so invalidi prve kategorije brez pravice do pokojnine, ki bodo morali zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje posredovati podatke, potrebne za izplačilo, potem ko jih bo zavod o tem obvestil. Tretja skupina so družine z otroki. Upravičenci do otroškega dodatka bodo za vsakega otroka prejeli dodatek v višini zneska otroškega dodatka za prvega otroka v njihovem dohodkovnem razredu. Ta pomoč bo izplačana trikrat: decembra 2026, januarja in februarja 2027. Do dodatka so upravičeni tudi rejniki za vsakega otroka do 18. leta starosti, za katerega imajo v predpisanem obdobju sklenjeno rejniško pogodbo. Pri rejnikih je višina dodatka določena v višini otroškega dodatka za prvi dohodkovni razred. Pomembno je poudariti, da tudi za ta izplačila upravičencem ne bo potrebno vlagati posebnih vlog. Podlaga bo veljavna, podlaga bo veljavna odločba o otroškem dodatku oziroma rejniška pogodba. Predlog zakona pa ne ostaja samo pri neposrednih izplačilih, z njim želimo razširiti tudi krog ljudi, ki bodo lahko pridobili denarno socialno pomoč oziroma varstveni dodatek. Pri ugotavljanju materialnega položaja se za te vloge, vložene v predpisanem obdobju, začasno ne bi upoštevalo premoženje, razen prihrankov in vrednostnih papirjev. S tem bi lahko do pomoči prišli tudi nekateri, ki imajo sicer določeno premoženje, vendar nimajo dovolj tekočih prihodkov za pokrivanje osnovnih življenjskih stroškov - to je posebej pomembno tudi za upokojence z nizkimi pokojninami. Predlog za to predvideva, da se jih obvesti o možnosti pridobitve denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka. Če bodo izpolnjevali pogoje in pridobili ustrezno pravico, bodo lahko upravičeni tudi do draginjskega dodatka. Predlog omogoča tudi, da se izredna denarna pomoč namenja kritju stroškov, povezanih z draginjo v določenem obdobju, ne všteva v običajno letno omejitev. S tem se preprečuje, da bi ljudje zaradi že izkoriščene pravice bili prikrajšani za dodatno pomoč v času draginje. Ob tem je pomembno še nekaj: draginjski dodatek se ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju drugih pravic iz javnih sredstev, od njega se ne bo plačevala dohodnina ali prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, prav tako bodo izvzeti iz morebitne izvršbe. Finančne posledice predloga so ocenjene na 70 milijonov evrov v letu 2026 in 30 milijonov evrov v letu 2027. Sredstva so zagotovljena v sprejetih proračunskih dokumentih. Ta zakon sicer ne bo odpravil draginje, ne bo ustavil rast cen energentov in ne bo rešil vseh socialnih stisk, lahko pa prepreči, da bi se zaradi teh podražitev najranljivejši znašli v še hujšem položaju. Bistvo našega predloga je preprosto: javna sredstva morajo biti namenjena predvsem tistim, ki jih najbolj potrebujejo - solidarnost ni v tem, da vsem razdelimo enako, ne glede na njihove potrebe in zmožnosti, solidarnost je v tem, da pomagamo največ tistim, ki imajo najmanj. Podobna zakona sta bila sprejeta tudi v prejšnjem in predprejšnjem mandatu. Zadnja dva, to pomeni nekje februarja 2022 in koncem leta 2022, za oba dva predloga je bilo glasovanje enoznačno, vsi so bili za. Jaz upam, da bo tudi tokrat tako.

Hvala.

Hvala.

Naslednja ima besedo predstavnica Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve, državna sekretarka Urška Repan Justin, izvolite.

Ja, hvala lepa za besedo. Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani prisotni.

Predlog zakona, ki je danes pred nami, naslavlja pomembno vprašanje, in sicer kako zaščititi prebivalstvo, predvsem najranljivejše skupine pred posledicami višjih cen energentov in življenjskih potrebščin. Vlada se zaveda, da višje cene pomembno vplivajo na materialni položaj prebivalstva, zato je država sprejela vrsto ukrepov za zaščito kupne moči s posebno pozornostjo do gospodinjstev z nižjimi dohodki, družin z otroki, invalidov in upokojencev. Vendar se moramo vprašati ali je uvedba novih enkratnih denarnih dodatkov res najučinkovitejši odgovor na draginjo. Naše stališče je, da ne, zato vlada predloga ne podpira. Ne strinjamo se, da je pravi odgovor ob vsakem cenovnem šoku nov draginjski dodatek. Uporabiti moramo obstoječe mehanizme socialne države, zagovarjati ukrepe, ki neposredno omejujejo rast življenjskih stroškov, ter dolgoročno sistemsko politiko, ki spodbuja odgovornost in neodvisnosti. Najprej želim poudariti, da Slovenija že ima vzpostavljen širok sistem socialne zaščite. Med ključnimi ukrepi so denarna socialna pomoč, varstveni dodatek in izredna denarna socialna pomoč, otroški dodatki, državne štipendije ter subvencije vrtca, šolske prehrane in najemnin. Ključno vprašanje zato ni ali država pomaga ljudem v stiski - ja, pomaga. Ključno vprašanje je, kako zagotoviti, da pomoč pride do tistih, ki jo dejansko potrebujejo, in da je njena višina prilagojena njihovim konkretnim življenjskim okoliščinam in potrebam. Obstoječi sistem temelji na individualni presoji, predlagatelj pa predvideva enkratni dodatek za vnaprej določene skupine brez vloge in brez individualne presoje centrov za socialno delo. Takšna pavšalna razdelitev ne zagotavlja, da bo pomoč prišla do tistih, ki jo najbolj potrebujejo. Problematično je tudi, da predlog pravico do dodatka za otroke veže na upravičenost do otroškega dodatka, ne pa na najnižje dohodkovne razrede. Dodatek bi tako lahko prejele tudi družine, ki niso v največji stiski, druge v primerljivih težavah pa bi ostale brez. Predlog tudi ne bi upošteval večine premoženja, med drugim nepremičnin, vozil in lastniških deležev podjetij, zato ne odraža dejanskega materialnega položaja. Posebni ukrepi v socialni politiki ne smejo temeljiti zgolj na pripadnosti določeni kategoriji upravičencev, ampak na poznavanju dejanskih okoliščin ljudi v stiski. Pri tem opozarjam na izredno denarno socialno pomoč, ki že omogoča individualno obravnavo od primera do primera, tudi za stroške ogrevanja, elektrike in drugih potrebščin.

Dostopajo lahko tudi tisti, do nje lahko dostopajo tudi tisti, ki niso prejemniki redne denarne socialne pomoči, če izpolnjujejo zakonske pogoje. Zneski pa so lahko bistveno višji od predlaganega dodatka. Delovno neaktivna oseba lahko v letu prejme do 2537,15 evrov, štiričlanska družina z dvema zaposlenima staršema in dvema šoloobveznima otrokoma pa celo do 8930,75 evra. Hkrati je ciljna pomoč za državo bistveno cenejša od dodatka, ki ga predvideva predlagatelj. Vzpostavljene pa so tudi varovalke; sredstva je treba pravilno oziroma pravilno porabiti v 30 dneh in porabo dokazati v 45 dneh. Nedokazana ali nenamenska poraba pomeni 14-mesečno neupravičenost do nove pomoči, neporabljeni ostanek pa je treba vrniti. Zakaj bi torej ob mehanizmu, ki omogoča individualno presojo, nadzor in višje zneske, uvajali vzporeden pavšalni sistem brez varovalk? Zaskrbljujoče je tudi, da predlog za šest mesecev odpravlja letno omejitev izredne denarne socialne pomoči, ne da bi določil novo zgornjo mejo. S tem se zmanjšuje nadzor in povečuje tveganja za zlorabe. Naš cilj torej ni manj socialne države, temveč učinkovitejša socialna država. Okrepiti moramo individualni pristop in učinkovite varovalke, ki zagotavljajo odgovorno porabo javnih sredstev. Ob tem ne smemo spregledati niti vloge humanitarnih organizacij. Država njihove socialno varstvene programe financira v vrednosti približno 32 milijonov evrov. Organizacije ljudem pomagajo namensko, s plačilom položnic, z zagotavljanjem hrane in higienskih potrebščin ter pomočjo pri ogrevanju in najemnini. Tudi ta mreža je pomemben del sistema pomoči ljudem v stiski. Prednost delovanja humanitarnih organizacij je očitna: te organizacije dnevno delajo z ljudmi, so jim bližje in se bistveno hitreje lahko odzovejo na individualne potrebe. Ne trdimo, da pomoči ne potrebujemo, želimo pa, da je ta učinkovita, individualno usmerjena in temelji na dejanskih potrebah ljudi, česar predlog ne zagotavlja.

Vlada izbira ukrepe, ki stroške omejuje neposredno pri izvoru. Pri gorivih je znižala trošarine in druge dajatve ter regulirala cene, začasno ukinila prispevek za energijsko, energetsko učinkovitost, oprostila okoljsko dajatev za emisije ogljikovega dioksida in spremenila metodologijo oblikovanja cen naftnih derivatov. Učinek teh ukrepov se neposredno pozna pri končnih cenah. Konec septembra 2026 so bile povprečne cene teh pogonskih goriv v Sloveniji približno 9,1 odstotka nižje od povprečja primerljivih držav članic EU, konec oktobra pa že približno 12,3 odstotka nižje. Takšen pristop koristi gospodinjstvom in je hkrati konkurenčna prednost gospodarstva. Slovenija je izrazito tranzitna država, zato nižje cene goriv koristijo prometu, logistiki, trgovini in gostinstvu. Ukrepi so prilagodljivi, cene energentov so odvisne od nepredvidljivih svetovnih razmer, zato mora vlada, za to vlada lahko hitro, mora vlada hitro prilagajati trošarine in druge cenovne instrumente. Ti ukrepi so pomagali tako in vsem. Zavračamo trditve opozicije, da zato, ker so deležni učinkov, vsi ukrepi nimajo učinka tudi pri ljudeh na socialnem robu.

Cenovni šoki se bodo ponavljali, če se rast cen energentov in hrane ponavlja, ne gre več zgolj za enkraten problem, sistemskega problema pa ne moremo dolgoročno reševati z vedno novimi začasnimi dodatki. Zagovarjamo sistemske rešitve preko davčne politike in razvojnih ukrepov, zlasti preko razvojnega zakona, ki ima neposredne učinke za razvoj Slovenije, ta pa je predpogoj vsake radodarne socialne politike. Zakon predvideva pet odstotno stopnjo DDV za izrecno našteta osnovna živila, med njimi kruh, moko, testenine, meso, mleko, jajca ter sveže sadje in zelenjavo. Vladi omogoča, da za največ devet zaporednih mesecev zniža DDV na 9,5 odstotka za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. Nižji DDV na električno energijo in drva neposredno znižuje stroške ogrevanja gospodinjstev, še posebej tistih na robu družbe. Takšni ukrepi znižujejo življenjske stroške vsem, relativno največ pa razbremenijo gospodinjstva z najnižjimi dohodki, ki za hrano in energijo namenijo večji delež razpoložljivih prihodkov.

Da znižanje DDV za osnovna živila lahko učinkuje, kaže vrsta primerov po Evropi, kot učinkovitega pa ga prepoznajo tudi raziskave evropske komisije. Portugalska je leta 2023 začasno znižala DDV za osnovna živila z že zelo nizkih 6 na 0 odstotkov. Analiza portugalske centralne banke je pokazala skoraj popoln prenos znižanja v nižje maloprodajne cene ter pomembno zmanjšanje inflacijskih pritiskov. To je ukrep, ki dejansko niža cene. Razvojni zakon pa naslavlja tudi stanovanjsko problematiko mladih in mladih družin, z uvedbo posebne petodstotne obdavčitve dohodkov iz oddajanja stanovanj mladim in mladim družinam spodbuja dostopnejše najemno bivanje in znižanje najemnin za te skupine.

Pomembna je tudi razbremenitev upokojencev. Zakon odpravlja prispevek za dolgotrajno oskrbo od pokojnin, čeprav ima ta skupina pogosto omejene možnosti za dodaten dohodek. Razvojni zakon z ugodnejšim konkurenčnim okoljem spodbuja tudi investicije, zaposlovanje in gospodarsko rast. Socialna politika in gospodarski razvoj nista nasprotujoča si cilja. Močno gospodarstvo, predvidljivo poslovno okolje in visoka zaposlenost so temelj dolgoročno vzdržne socialne države.

Spoštovani, če povzamem naše stališče, želim poudariti tri stvari. Prvič, Slovenija že ima sistem socialne zaščite za ciljno usmerjeno pomoč ljudem v stiski. Uporabiti moramo obstoječe sisteme in individualno presojo na vzporednih, ne vzporednih pavšalnih mehanizmov. Drugič, na draginjo moramo odgovarjati neposredno pri njenem izvoru. z regulacijo cen ter prilagajanjem trošarin in drugih dajatev hitro blažimo cenovne pritiske. In tretjič, dolgoročno moramo graditi sistemsko in razvojno politiko, ne pa se zanašati na vedno nove interventne dodatke. Nižji DDV, dostopnejše najemno bivanje in razbremenitev upokojencev znižujejo življenjske stroške, razvojni ukrepi pa ustvarjajo pogoje za rast in socialno vzdržnost. Naš cilj je, socialna država kot država dostojanstva, neodvisnosti. Cilj je na pomoč tistim, ki jo res potrebujejo. Neposredno blaženje življenjskih stroškov in dolgoročna razvojna politika, ki spodbuja delo, samostojnost in odgovornost. Zato Vlada predloga zakona ne podpira. Ne predstavlja dolgoročno vzdržne rešitve za blaženje draginje in ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.

Hvala državni sekretarki.

Dobili smo še nekaj pooblastil, in sicer Matejo Čalušić nadomešča Tamara Vonta, Jano Gržinič nadomešča Luka Simonič, magister Karmen Furman nadomešča Aleš Hojs.

Sedaj besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, doktor Andrej Kurent, izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj. Kot vsak predlog zakona je tudi tega Zakonodajno-pravna služba proučila z vidika svojih nalog. Zaradi zahteve po sklicu nujne seje ste mnenje prejeli 27. oktobra, to je prejšnji teden. Amandmaji so bili vloženi danes. Kot je povedal že predlagatelj, so res večinoma redakcijske narave, ne odpravljajo vseh naših pripomb, nanje nimamo pripomb, razen glede enega samega amandmaja, o čemer bom malo kasneje.

Povedano je bilo tudi, da ta predlog zakona predstavlja sintezo dveh drugih zakonov. Mi smo v mnenju zapisali, da sta bila obravnavana v drugačnih razmerah obravnavana po nujnem postopku. Eden celo med parlamentarnimi počitnicami. Zato je ZPS upravičena v tem mnenju poleg prejšnjih pripomb dodati še nove.

Zdaj, po našem mnenju je primarno treba pretehtati predlagane roke. Roki so sicer podobni rokom iz istoimenskega zakona iz leta 2022, zamenjana je samo letnica. Ker namreč že rok, ki se veže na avgust 2026 pomeni retroaktivno veljavo zakona, ki je dopustna samo v pogojih iz 155. člena Ustave, ki pa v tem zakonodajnem postopku niso izkazani. Nadalje so ti določeni roki so po naši oceni glede na potek zakonodajnega postopka že nerealni, zato se zastavlja tudi vprašanje izvedljivosti zakona. Izvedljivost je varovana v sklopu načela pravne države iz 2. člena Ustave. To načelo zahteva tudi jasnost in določnost predpisov, čemur v besedilu tega predloga zakona mestoma ni zadoščeno. V mnenju ZPS je večkrat izražena tudi potreba po dodatnih pojasnilih, saj je obrazložitev zelo skromna. Pri tem je treba poudariti, da kljub temu, da sta da je bil zakon z istim naslovom in primerljivo vsebino že sprejet, bi v tem primeru morala biti podana nova in to obširna obrazložitev.

Zdaj, nadalje smo opozorili na vprašanje skladnosti z Ustavo glede načela enakosti pred zakonom, ki izhaja iz 14. člena Ustave, ki zahteva od zakonodajalca, da bistveno enake položaje ureja enako, različne pa različno. Zato v predlogu zakona oziroma v pojasnilih predlagatelja v tem zakonodajnem postopku pogrešamo navedbo razumnih in stvarnih razlogov, da zakon drugih oseb, ki so v dohodkovno primerljivem oziroma enakem položaju, ne bo upošteval. Po naši oceni namreč zgolj kriteriji upravičenosti do socialne denarne pomoči, varstvenega ali otroškega dodatka in status invalida ne more v celoti predstavljati dohodkovnega vidika, za katerega bi bile osebe upravičene do draginjskega dodatka, drugi pa pač ne. Izpostavili smo tudi, da je bil v lanskem letu novembra sprejet Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, pa tudi ZPIZ-2O, ki sta uvedla pravico do zimskega dodatka, ki je tudi namenjen omilitvi razmer v zimskih mesecih. Ta zakon je uvedel tudi zimski regres, ki ga prejmejo vsi zaposleni.

Zdaj, glede konkretnih pripomb bi samo nekatere omenila. Najprej naslov. Čeprav se ponavlja, tak naslov ni ustrezen, ne izraža bistvene vsebine predpisa, ni kratek, ni primeren za pomnjenje in navajanje. V zvezi z 2. členom in tudi z drugimi členi smo posebej izpostavili, da predlog za, besedilo predloga zakona izredno velikokrat uporablja besedo "oziroma", zlasti v sintagmi "denarna socialna pomoč oziroma varstveni dodatek". Zato bi bilo treba pojasniti ali so morebitni prejemniki lahko upravičenci do obeh vrst socialnih prejemkov istočasno, na kar odkazuje beseda "in", ki je vključena v veznik oziroma, sicer bi bilo treba to popraviti. Ponovno glede roka 1. 8. 2026, tu smo prosili za dodatno utemeljitev. Iz obrazložitve smo razumeli, da se ta rok od 1. 8. do 31. marca 2027 nanaša na obdobje ogrevalne sezone, po ustnih pojasnilih pa nam je bilo pojasnjeno, da je to obdobje, v katerem naj bi bila kadarkoli veljavna odločba. To pa pomeni po naši oceni nov problem ustavno pravne narave, ker to pomeni lahko kršitev spet 14. člena Ustave, saj bo, različno bodo obravnavane osebe, ki bodo v istem trenutku ne izpolnjevale pogojev do dodatne socialne pomoči, vendar bodo nekateri od teh lahko prejemniki draginjskega dodatka, drugi pa ne. To ustavno skladno ni v redu. Nadalje smo pri 3. členu. Opozorili, da upravičencem mora določiti zakon, ne predpis. Tukaj je bil uporabljen predpis o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Tukaj se obračam tudi na amandma; vprašanje je ali je sedaj amandma ustrezen, ker se nanaša samo na ZPIZ-2, ali, tukaj mogoče tudi predstavnik ZPIZ bo pojasnil ali pridejo v poštev tudi zakoni ZPIZ-1992 in ZPIZ-1. Nadalje smo vprašali, glede na to, da gre za preplet različnih pravnih ureditev, kaj je pri izjemah na področju socialnovarstvenih prejemkov, kot opredeljuje to 6. člen, kaj se lahko šteje za družino, ali je predlagatelj dejansko želel zajeti samo samske osebe in skupnost oseb z otrokom, ne pa tudi samskih oseb, ki so v skupnosti, vendar so brez otroka. Nadalje bi bilo treba pojasniti, kateri so stroški, ki so vezani na posledice draginje in pa tudi kako se ugotavljajo prihranki.

Hvala lepa.

Hvala za obširno obrazložitev.

Besedo dajem predstavniku Državnega sveta, Danijelu Kastelicu, izvolite.

Spoštovani predsednik odbora, hvala za besedo in lep pozdrav, Lep pozdrav tudi vsem članicam in članom, državni sekretarki ter ostalim prisotnim na seji.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 32. seji, 2. novembra 2026. Seznanjena je bila z mnenjem Vlade Republike Slovenije, s pisnim mnenjem in predlogi Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, s stališčem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Sveta za invalide Republike Slovenije, Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije ter Zveze društev upokojencev Slovenije. Medtem ko je vlada do predloga zakona zavzela negativno stališče, sta Skupnost centrov za socialno delo in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje opozorila na težave z izvedljivostjo predlaganih zakonskih določb oziroma dodatno obremenitvijo zaposlenih na centrih za socialno delo in enotah zavoda. Ostali pa so prepoznali nujo po uvedbi ukrepov spričo draginje, s katero se soočajo posamezne ranljive skupine prebivalstva, zlasti v zvezi s stroški povezani z energenti in kot ugotavljamo, kmalu zelo verjetno tudi s hrano.

Tudi v razpravi članov komisije so bile glede predlaganih zakonskih rešitev izražena različna stališča. Po eni strani je bila predlogu zakona izražena podpora. Ukrep draginjskega dodatka pa je bil prepoznan kot način izražanja solidarnosti družbe do najbolj ranljivih oseb v njenem okviru. Med drugim starejše populacije, ki je v veliki meri izpostavljena revščini, pri čemer izstopajo predvsem starejše samske ženske, ki bi jih bilo treba še posebej zaščititi. Ocenjeno je bilo tudi, da bi bil vložek družbe v predlagano, družbe v predlagano podporo relativno nizek v primerjavi z velikim socialnim doprinosom za prejemnike pomoči. Obenem pa je bilo predlagano, da se obseg prejemnikov draginjskega dodatka podrobneje preuči. in upošteval pripombe Zveze društev upokojencev in Nacionalnega sveta invalidskih organizacij glede posameznih skupin invalidov, ki jih trenutna različica predloga zakona ne zajema. Tisti državni svetniki, ki predlogu zakona niso bili naklonjeni, pa so opozorili, da bodo do draginjskega dodatka zaradi omilitve posledic dviga cen energentov in cen življenjskih potrebščin upravičene določene družbene skupine, ne glede na to, ali bodo posamezniki v njihovem okviru dejansko občutili posledice navedene podražitve ali ne. Omenjeno je bilo tudi premoženje posameznika, ki se ga sicer pri dodelitvi draginjskega dodatka ne bo upoštevalo, četudi ima slednji lahko pomemben vpliv na ekonomsko socialni položaj posameznika.

Razpravljali smo tudi o oceni vlade, da bi bila draginjskega dodatka bolj sprejemljiva rešitev že obstoječi institut izredne denarne socialne pomoči, pri čemer smo spomnili, da bi bilo tudi slednje dodatno obremenitev za centre za socialno delo. Velik del razprave pa je bil namenjen tudi primerjavi predlaganih ukrepov v obliki draginjskega dodatka in ukrepov iz Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerih se bo v kratkem času odločalo na referendumu. Tudi v zvezi s slednjim so bila mnenja članov komisije deljena.

Razprava je tekla tudi o očitkih vlade, da predlagane rešitve niso dovolj prilagojene osebnim okoliščinam posameznika in da bodo pravice slednjim podeljene avtomatično, brez ustreznih kriterijev. Pri tem so člani komisije opozorili, da se kriterije za dodelitev posameznega statusa ranljive osebe, na podlagi katerega bo oseba upravičena do prejema draginjskega dodatka, upošteva že v fazi odločitve o upravičenosti do določene pravice iz javnih sredstev ali do določenega statusa. Dodatno oziroma ponovno preverjanje izpolnjevanja kriterijev zato v tej fazi po oceni nekaterih članov komisije ne bi bilo smiselno. Da bi lažje sprejeli odločitev o podpori ali nasprotovanju predlaganim rešitvam pa nas je zanimalo, ali Vlada glede na predstavljeno stališče do predloga zakona morda že sama pripravlja kakšne celovite ukrepe za ublažitev posledic draginje, ne zgolj v zvezi z zvišanim stroški povezani s porabo energije, ampak tudi na področju hrane? Ob tem smo prejeli pojasnilo Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve, da enkratni ukrepi po zgledu draginjskega dodatka niso načrtovani, ker vlada računa na pozitivne dolgoročne in sistemske učinke ukrepov iz zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, da pa ima prej omenjeno ministrstvo v načrtu določene reforme z namenom usmerjanja sredstev pomoči v točno tiste uporabnike, ki slednjega tudi dejansko potrebujejo. O konkretnih predvidenih ukrepih iz tega naslova nas niso seznanili.

Kot je bilo razumeti, so še v fazi priprav.

Dolžan sem še informacijo, da je komisija po vsebinsko zelo pestri razpravi in prejetih informacijah pristojnega ministrstva v okviru odločanja predlogu zakona izrekla podporo, saj draginja ranljive skupine prebivalstva pesti že v tem trenutku. Hvala za vašo pozornost.

Hvala. Besedo dajem še drugim vabljenim na sejo. Pred tem vas

seznanim, da v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso lahko svoja mnenja in stališča o obravnavani zadevi podate in obrazložite v tem uvodnem delu točke, kasneje pa le, če so vas k temu pozvali sodelujoči v razpravi. Prosim vas tudi, da svoja stališča strnete v 5 minut. Najprej ima besedo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Danijel Kovač, namestnik generalnega direktorja.