Dobro jutro, en lep pozdrav spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. Začenjam 21. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, in sicer Tomaž Lah in Luka Mesec.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci in poslanke Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče danes z nami lepo pozdravljam.

S sklicem ste prejeli dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, zato je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

In prehajam na 1. točko dnevnega reda - Zasedanje Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve v Bruslju, 9. 11. 2026.

Gradivo k 1. in 2. točki smo prejeli od Vlade 5. 11. 2026 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije.

In prosim gospoda Mirana Vičiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za finance, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dovolite, da predstavim izhodišča Slovenije za zasedanje Sveta za ekonomske in finančne zadeve ECOFIN, ki bo potekalo 9. novembra v Bruslju.

Ministri bodo zasedanje začeli z obravnavo paketa o obdavčitvi tobaka, pri katerem želi predsedstvo doseči splošni pristop. Predlagana prenova evropskega okvira posodablja pravila o obdavčitvi tobačnih in s tobakom povezanih izdelkov ter jih bolje usklajuje s cilji na področju javnega zdravja. Predvideva zvišanje minimalnih ravni obdavčitve, vključitev novih vrst izdelkov v trošarinski okvir ter okrepitev nadzora nad surovim tobakom z uporabo elektronskega sistema za spremljanje gibanja trošarinskih izdelkov. Slovenija predlagano prenovo pozdravlja, saj podpiramo učinkovite davčne ukrepe za zmanjševanje povpraševanja po tobačnih izdelkih z uvedbo minimalne ravni obdavčitve za vse kategorije izdelkov ter ukrepe za omejevanje nezakonite trgovine. Obenem si prizadevamo, za čim manjše razlike, za čim manjše cenovne razlike med državami članicami, kar bi zmanjšalo spodbude za čezmejne nakupe tobačnih izdelkov.

Na dnevnem redu ministrov je tudi seznanitev s stanjem obravnave zakonodajnih predlogov na področju finančnih storitev s strani predsedstva. ECOFIN bo nadaljeval tudi redno razpravo o ekonomskih in finančnih posledicah ruske agresije proti Ukrajini. Slovenija ostaja zavezana usklajenemu evropskemu odzivu in solidarnosti med državami članicami pri obravnavi gospodarskih in finančnih posledic vojne. Pomemben del razprave na Ecofinu bo tokrat namenjen tudi poenostavitvi evropske zakonodaje ter njenim gospodarskim učinkom. Evropska komisija bo predstavila pregledno poročilo o poenostavitvah za leto 2026 ter sektorska poročila o napredku na področju poenostavljanja izvajanja in uveljavljanja zakonodaje. Razprava bo osredotočena na zmanjševanje administrativnih bremen, izboljšanje kakovosti zakonodaje in krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Slovenija podpira prizadevanja za poenostavitev zakonodajnega okvira EU, ob tem pa poudarja pomen kakovostnih ocen učinkov in zagotavljanja, da poenostavitve ne ogrozijo doseganja ključnih ciljev evropskih politik. V okviru izvajanja prenovljenega okvira ekonomskega upravljanja bo svet predvidoma sprejel priporočilo glede razširitve nacionalne odstotne klavzule za energetske ukrepe za Italijo. Na dnevnem redu bo tudi stanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, kjer bo Evropska komisija predstavila napredek pri zaključevanju finančnih in administrativnih postopkov po izteku obdobja izvajanja reform in naložb ter pregled nadaljnjih aktivnosti do dokončnega zaključka mehanizma. Ministri bodo predvidoma potrdili tudi sklepe sveta o evropski statistiki. Ti poudarjajo pomen ustreznih virov za evropski statistični sistem zmanjševanja poročevalskih bremen z uporabo načela "samo enkrat" ter nadaljnje uporabe novih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, v statistični produkciji. Slovenija podpira predlagane sklepe in nadaljnji razvoj sodobnega, učinkovitega in kakovostnega evropskega statističnega sistema. Ob koncu zasedanja bodo ministri seznanjeni še z rezultati srečanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank držav G20, ki je potekalo 15. oktobra v Bangkoku. Razprave so bile osredotočene na globalna gospodarska gibanja, vzdržnost javnih financ, dolžniške ranljivosti, strukturne reforme ter mednarodno finančno sodelovanje. Hvala.

Hvala državnemu sekretarju Vičiču za to uvodno predstavitev.

Odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo razpravljati?

Kolega Kosi, izvolite.

Če si lahko izklopite mikrofon.

/ šum v mikrofonu/ Hvala za besedo, predsedujoča.

Dobro jutro. Zdaj, jaz bi se samo osredotočil glede tega, obdavčitve tobaka. Seveda sem tudi stališča, da je pač potreben ustrezen ukrep za zmanjšanje porabe tobaka in vseh škodljivih vplivov, ki ima kajenje, vendar tudi to pozdravljam, da bodo cene dokaj enotne po evropskem tržišču, ker dejansko potem res prihaja do tega, da če je v sosednjih državah kje ceneje, kupiš tam in potem pripelješ v lastno državo. Vendar zvišanje obdavčitve pa lahko pripelje do tega, kar smo videli nekaj dni nazaj v Lendavi, torej do spodbujanja črnega trga. In prav, če smo lahko spremljali torej to v medijskih objavah, so nekateri pravzaprav poudarjali, da zvišanje obdavčitve teh izdelkov povečuje črni trg, kajti dejansko so tu potem vedno večji zaslužki, kajti s tem, ko ti zmanjšuješ dostopnost, uradno dostopnost do nekaterega izdelka, ki je seveda na tak način neustrezen, torej je škodljiv za zdravje. Torej povečuješ črni trg in dejansko tudi glede na to, da bomo uvajali nadzor o gibanju teh izdelkov, torej surovega tobaka in tako naprej, bo vedno s tem lahko spodbuda do črnega trga. In tu bi, jaz mislim, da bi tu morala biti neka, določiti neko stopnjo tu, do kod lahko torej gre ta obdavčitev, do katere meje gre ta obdavčitev, da torej s tem zmanjšujemo porabo tobaka, torej, dejansko privlačnost, cenovno privlačnost do tega izdelka, na drugi strani pa ne povečujemo torej črnega trga in seveda tu bo moral biti tudi večji nadzor nad črnim trgom, na teh izdelkih, kakor tudi seveda še vedno večja vlaganja v preventivo, torej, o vsem tem, da ljudje podučujemo o tem, da je torej uporaba tobaka škodljiva za zdravje, ne samo za lastno, tudi za pač ljudi, ki so v, torej v bližini, kot pasivni kadilci. Nenazadnje pa tudi naprej pozabljam(?), da se bo torej tudi umetna inteligenca vedno bolj vključevala v te sisteme, kajti nenazadnje je to, ta tehnološka možnost, je prav, da se izkoristi, da se poenostavijo postopki, da so postopki enostavnejši in hitrejši in da je s tem tudi Evropska unija nekako konkurenčnejša, prav zaradi debirokracije posameznih, posameznih procesov oziroma tudi na posameznih področjih Evropske unije. Hvala.

Hvala, kolega Kosi.

Kolega Černigoj.

Spoštovana predsedujoča predsednica hvala za besedo.

Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani obiskovalci!

Ja, v bistvu jaz imam kar nekaj vprašanj, v bistvu, malo več mogoče, če mi lahko razložite, glede teh sredstev za odpornost, ki ste jih omenili. Na vsakem odboru jaz večkrat poudarjam, da si želim in v Evropski uniji potrebujemo konkurenčnost evropskega gospodarstva, odgovorno porabo evropskih sredstev in pomen investicij v prometno ter energetsko, energetsko infrastrukturo.

Tako da tukaj mogoče, mogoče na podlagi teh dogovorov, ki bodo v Bruslju, me zanima, če že Vlada, kako bo tudi v nadaljevanju Slovenija zagovarjala zmanjšanje administrativnih obremenitev podjetij? Zame je to zelo ključno. Včasih podjetjem ni treba dati dodatnega denarja, ampak samo kakšen obrazec manj izpustiti oziroma prilagoditi ali pa celo digitalizirati. Tako da ti dve vprašanji me zanimajo, pa že vnaprej hvala za odgovor.

Hvala.

Prejela sem še pooblastilo, da poslanka Martina Haring danes tukaj prisostvuje v imenu Poslanske skupine Resni.ca. Želi še kdo? Če ne bi tudi sama, spoštovani gospod državni sekretar, postavila približno enako vprašanje kot kolega Kosi pred mano.

Zdaj, glede nameravanega s strani Evropske unije je to prenovo zakonodaje o obdavčitvi tobačnih izdelkov menim, da zasleduje pomembne javnozdravstvene cilje, in sicer predvsem zmanjšanje uporabe tobačnih in nikotinskih izdelkov ter boljšo zaščito predvsem mladih. Kot ste povedali, predlagane spremembe zvišujejo, vključujejo zvišanje minimalnih trošarin in razširitev obdavčitev tudi na nove tobačne in katinske izdelke. Bili smo pa že tudi tukaj priča razpravi o delovnem osnutku Zakona o preventivi in izražanju življenjskem slogu, ki pa ni vseboval nekaterih ključnih omejitev iz veljavne protitobačne zakonodaje. Med drugim tudi prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih in prepoved arom v elektronskih cigaretah, čeprav je potem minister za zdravje zagotovil, da omejenih omejitev ne namerava odpraviti. Zato pa me zanima, se pravi, kako bo Vlada Republike Slovenije zagotovila usklajenost slovenske zdravstvene in davčne politike na področju omejevanja uporabe tobačnih in nikotinskih izdelkov. In če lahko pojasnite kakšno stališče bo Slovenija zastopala pri evropskem predlogu zvišanja trošarin ter ali Vlada zagotavlja, da bodo ob pripravi nove nacionalne preventivne zakonodaje pa potem ohranjeni vsi obstoječi standardi varovanja zdravja, zlasti otrok in mladostnikov? Tukaj imava s kolegom Kosijem spet različno mnenje, kar se tiče tega. Jaz mislim, da večja omejitev dostopa, tudi za ceno, bo pripomoglo k boljši zdravstveni sliki našega prebivalstva, zlasti pa najmlajših.

Če ni še kakšne želje, bi potem vam dala besedo za odgovor, izvolite.

Hvala.

Zdaj, kar se tiče, kar se tiče dviga, dviga obdavčitve tobačnih izdelkov, Slovenija to podpira. Menim pa, da bo kar se tiče, kar se tiče preventive, se pravi predvsem črnega trga s tobačnimi izdelki, je temu namenjen tudi ta ukrep, kjer je boljši nadzor nad surovim tobakom. Se pravi, da je, da se lahko ki se lahko preusmeri v nezakonite dobavne verige. S predlogom se bi se obstoječi ta elektronski sistem za evidentiranje tega in spremljanje gibanja trošarinskih izdelkov v EU uporablja tudi za surovi tobak. In to bo pač državam članicam pomagalo bolje odkrivati in preprečevati nezakonito, nezakonito trgovino s tobačnimi izdelki. Slovenija podpira zadnje kompromisno besedilo, ki je bilo usklajeno na nivoju držav članic, tudi prilagoditev te minimalne ravni v višini 3 procentov, kjer lahko glede na indeks cen se določene države lahko odstopajo od te enotne, enotne obdavčitve. Kot sem rekel, v večini teh 3 procentov podpira tudi količinsko omejitev cigaret za prenos med državami članicami. Tako da kar se tega tiče, je Slovenija, Slovenija zelo poudarja pomen dolgih prehodnih obdobij, ki bi države članice in gospodarskim subjektom omogočila postopno prilagoditev novim pravilom. Vsekakor pa verjamem, da kolegi iz Ministrstva za zdravje, tako kot je minister napovedal, bodo poskrbeli, da bo, bi rekel komplementarnost slovenske zakonodaje z evropsko zakonodajo na nivoju, tako da mislim, da tukaj ni nekih ovir oziroma zadržkov. Tako da več pa lahko naknadno priskrbimo s strani pristojnega ministrstva, če bi bilo potrebno ali je želja.

Glede načrta za okrevanje in odpornost. Slovenija ima v celoti, v celotnem okviru tega načrta na voljo dobri dve milijardi evrov, od tega 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 469 milijonov posojil evropskega mehanizma. Do danes je Slovenija prejela 1,8 milijarde evrov oziroma slabih 87 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev, od tega 1,34 milijarde nepovratnih in nula, se pravi 470 milijonov posojil. Zdaj verjamemo, da bo črpanje nekje še do konca tega leta. Slovenija je vložila vse zahtevke, ki jih je bilo možno do konca septembra, čakamo še odločitev glede tega, ocenjujemo pa, da bo en manjši delež sredstev, da ne bo črpan, ampak res minimalni. Čakamo pa še zadnje, zadnje odločitve. Mislim, da je, če se ne motim, 8. december rok za to, da poda komisija mnenja k temu in potem seveda tudi možnost črpanja, v kolikor bodo zadeve odobrene. Tako da mislim, da smo na tem, na tem načrtu, v okviru tega načrta zelo dobro realizirali pač naše možnosti in pravice, ki jih imamo iz tega naslova.

Hvala državnemu sekretarju.

Želi kdo od poslank in poslancev še razpravljati? Ne vidim izražene želje, zato zaključujem razpravo.

In na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, ki bo v Bruslju 9. 11. 2026.

Prehajamo k glasovanju, začenjam glasovanje, glasovanje poteka. Navzočih je deset članic in članov odbora, za je glasovalo osem in proti ni bil nihče.

Ugotavljam, da je stališče sprejeto in s tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Ter prehajamo na 2. točko dnevnega reda, in sicer zasedanje Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve (proračun) v Bruslju, 10. 11. 2026. In ponovno prosim gospoda državnega sekretarja na Ministrstvu za finance Mirana Vičiča, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Izvolite.

Hvala.

Spoštovani, dovolite, da dovolite, da na kratko predstavim dnevni red tokratnega zasedanja ECOFIN, ki bo potekalo v torek sicer, se pravi drugi dan zasedanja ECOFIN v Bruslju.

Predvidene teme, ki bodo obravnavane, obravnavane, so, kot običajno, priprave na pogajanja z Evropskim parlamentom in točka razno. Slovenijo bo zaradi obveznosti z domačim proračunom zastopala veleposlanica se pri Evropski uniji z delegacijo. Priprave na pogajanja z Evropskim parlamentom o proračunu Evropske unije za leto 2027. Prihodnji ponedeljek oziroma torek, kot smo že omenili, bo potekalo zasedanje sveta, namenjen obravnavi predloga proračuna za leto 2027. V nadaljevanju bi predstavil ključna izhodišča za to zasedanje.

Leto 2027 je zadnje leto večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027. Evropska komisija predlaga proračun v višini 199,91 milijarde evrov v pravicah za prevzem obveznosti, kar pomeni rast glede na prejšnji proračun v višini 2,3 procente in 211,97 milijarde evrov v pravicah za plačila, rast glede na letošnji proračun je 4,8 procenta. Razlika izhaja iz večletne narave programov - obveznosti se lahko prevzemajo v enem letu, plačila pa se lahko vršijo v naslednjih letih. Predlog plačil je višji predvsem zaradi pospešenega izvajanja programov in dodatnih sredstev, zagotovljenih z revizijo večletnega finančnega okvira. Med ključnimi področji naj izpostavim naslednje. Znanost 21,9 milijarde evrov v obveznostih in 22,84 milijarde evrov v plačilih. Kohezija, odpornost in vrednote 75,76 milijarde evrov v obveznostih in 81,85 milijarde evrov v plačilih. Od tega je za kohezijsko politiko namenjeno 58,48 milijarde evrov, v obveznostih za odpornost in vrednote pa 17-28 milijarde evrov. Naravni viri in okolje, vključno s kmetijstvom, 57,24 milijarde evrov v obveznostih in 61,45 milijarde evrov v plačilih. Migracije in varovanje meja 5,79 milijarde evrov v obveznostih in 3,89 milijarde evrov v plačilih. Varnost in obramba 3,07 milijarde evrov v obveznostih in 2,23 milijarde evrov v plačilih. Sosedstvo in svet 15,47 milijarde evrov v obveznostih in 16,66 milijarde evrov v plačilih. Administracija, 13,66 milijarde evrov tako v obveznostih kot pri plačilih. Komisija je pri pripravi predloga izpostavila predvsem krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, podporo vzhodnim obmejnim regijam, krepitev varnosti in obrambe, nadaljnjo podporo Ukrajini, odzivanje na humanitarne krize ter vlaganja v evropski socialni model in teritorialno kohezijo.

Glede pogajalskih izhodišč, Svet EU je julija sprejel stališče, ki je v primerjavi s predlogom komisije nižje za približno milijardo evrov v obveznostih in pol milijarde evrov v plačilih. Evropski parlament pa je jeseni sprejel predlog, ki predlog komisije presega približno za 1,17 milijarde evrov v obveznostih in 704 milijone evrov v plačilih. Čeprav so razlike v skupnem obsegu proračuna zmeroma omejene, se pričakujejo pogajanja predvsem o posameznih politikah in programih ter o uporabi instrumentov fleksibilnosti. Na končni dogovor bo vplivalo tudi urejanje proračunskih vprašanj za leto 2026, zlasti predlog dopolnitve proračuna številka tri za leto 2026, predlog številka ena, spremembe predloga proračuna 2027, ki so opisani v izhodiščih kot je podrobneje predstavljeno v gradivih. Omenim naj še, da naj bi Slovenija glede na trenutne predvidene zneske in izhodišča v prihodnjem letu v proračun EU plačala približno 970 milijonov evrov. To so ključna izhodišča, pomembna za pripravo na spravna pogajanja z Evropskim parlamentom o proračunu EU za leto 2027.

Pojasnim naj še rezultat pogajanj z Evropskim parlamentom, ki bo za Slovenijo sprejemljiv. Za Slovenijo bo končni kompromis z Evropskim parlamentom sprejemljiv, v kolikor bo odražal temeljne prioritete Slovenije, opisane v gradivu. Slovenija je tekom proračunske procedure zagovarjala primeren obseg pravic za plačila za posamezna poglavja, predvsem za kohezijo in razvoj podeželja, zadosten obseg marž za nepredvidene potrebe v letu 2027 ter realno načrtovanje vseh poglavij v okviru limitov večletnega finančnega okvira. Vodilo pri glasovanju o višini odhodkov s strani Slovenije je bilo torej prizadevanje za čim bolj realen obseg proračuna, ki ne bo vodil do presežkov v proračunu EU in s tem do prevelikega obsega vplačil, kar bi pomenilo nepotrebno obremenjevanje nacionalnega proračuna tekom leta 2027.

In ob koncu te predstavitve naj predstavim še stališče Republike Slovenije, ki bo služila kot osnova pri pogajanjih med institucijami pri iskanju kompromisa za proračun 2027. Komisija je od objave predloga proračuna za leto 2027 dalje objavila predlog dopolnitve proračuna 2026, predlog dopolnilnega pisma številka ena k predlogu proračuna 2027, tako imenovani globalni transfer in podatke o realizaciji proračuna. Stališče sveta, kot ga je sprejel v začetku julija, torej ne odraža trenutnega stanja potreb v proračunu v letu 2027. Slovenija ni nasprotovala predlogom dopolnitve proračuna za letošnje leto in tudi ne dopolnilnemu pismu k predlogu proračuna Unije za leto 2027. Slovenija je s predlogom proračuna za področje kohezije in razvoja podeželja zadovoljna, prav tako z obsegom sredstev, namenjenih ostalim področjem. Za dosego kompromisa pa bo pripravljena sprejeti tudi določene uskladitve. Na podlagi navedenega ocenjuje predlog komisije kot ustrezen in dobro osnovo za pogajanja. Zato bo tekom proračunskih pogajanj pripravljena sprejeti višji obseg proračuna za leto 2027, kot ga je izglasoval svet julija letos. Pri tem pa na splošno ni naklonjena obsegu proračuna, ki bi globalno pri pravicah za prevzem obveznosti in pri pravicah za plačila presegel zgornje meje večletnega finančnega okvira in preveč posegel v marže, saj je potrebno med izvrševanjem proračuna v primeru nujnih potreb zagotoviti proste pravice za hitro odzivanje na nepredvidene razmere.

Omenim naj še, da je pravočasen sprejem proračuna Evropske unije za prihodnje leto zelo pomemben, saj bi se v nasprotnem primeru v času do njegovega sprejema uporabljal sistem financiranja v obliki začasnih 12-in.

To bi pomenilo omejeno financiranje iz proračuna EU in posledično manjše prilive evropskih sredstev državam članicam v prvih mesecih novega proračunskega leta. Toliko za uvod. Hvala.