Lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Pričenjam 1. nujno sejo Komisije za narodni skupnosti. Lepo pozdravljam članice in člane komisije, vabljene ter ostale prisotne. / pozdrav v italijanskem in madžarskem jeziku/ Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci in člani komisije, in sicer poslanec Damijan Bezjak Zrim je službeno odsoten. Imamo pa nekaj nadomestil, in sicer Mojca Žnidarič nadomešča gospoda Franca Križana, Zoran Mojškerc nadomešča Damjana Muzla.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red komisije, in sicer 1. točka: Financiranje pedagoških študijskih programov v italijanskem učnem jeziku na univerzi na Primorskem, 2. točka pa Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu, skrajšani postopek. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom seje, je določen takšen, kot je bil predlagan s sklicem.

Tako prehajamo na 1. točko dnevnega reda - Financiranje pedagoških študijskih programov v italijanskem učnem jeziku na Univerzi na Primorskem.

Obveščam vas, da so k tej točki vabljeni sicer Borut Rončević, minister za izobraževanje, znanost in mladino, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, profesor doktor Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem, Alberto Scheriani, predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti / nerazumljivo/, Marko Gregorič, predsednik Zbora Italijanske unije (Unione Italijana Koper), De Marin Paolo, predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Unione Italijana Reka ter Dušan Orban, predsednik Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti /nerazumljivo/. K tej točki ste prejeli naslednje gradivo. In sicer dopis profesorice doktorice Klavdije Kutnar, rektorice Univerze na Primorskem, doktorju Borutu Rončeviću, ministru za izobraževanje, znanost in mladino v zvezi s financiranjem izvajanja študijskih programov s smermi za vzgojno izobraževalne zavode z italijanskim učnim jezikom. Gradivo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. Naknadno ste članice in člani komisije preko Udisa dne 10. 11. 2026 prejeli še predlog sklepa k 1. točki in pa dne 11. 11. 2026 še nov predlog sklepa k 1. točki.

Najprej k besedi vabim predstavnika Univerze na Primorskem, profesorja doktor Tomaža Grušovnika, dekana Pedagoške fakultete, ki je na seji Komisije za narodni skupnosti sodeluje v imenu rektorice Univerze na Primorskem, profesor doktor Klavdije Kutnar in ki nam bo poje predstavil problematiko financiranja pedagoških študijskih programov v italijanskem učnem jeziku na univerzi na Primorskem. Izvolite.

Hvala lepa za besedo Lepo pozdravljeni v imenu Univerze na Primorskem in še prav posebej v imenu Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

Mi izvajamo študijske programe za zavode z italijanskim učnim jezikom že od leta 2018/19, od tega študijskega leta. Že potem na začetku mislim, da od 2021 do 2024 je to izvajanje bilo prepoznano kot nacionalno pomembna naloga, kasneje pa je z novim zakonom o visokem šolstvu v 134. členu to tudi zdaj zakonsko prepoznano kot nacionalno pomembna naloga. Zdaj, osnovna naloga teh, izvajanja teh študijskih programov je seveda zagotavljanje kakovostnega pedagoškega kadra za vrtce in osnovne šole z italijanskim jezikom kot učnim jezikom. In kot pedagoška fakulteta seveda smo tudi ponosni, da lahko k temu prispevamo in prispevamo neposredno s tem tudi k razvoju, seveda k razvoju italijanske manjšine. Zdaj izvajamo tri študijske programe, ki sta pa v resnici dve smeri, prvo je predšolska vzgoja, to je visokošolski strokovni študijski program, ta traja tri leta, drugo je pa razredni pouk. Veste pa, da v Republiki Sloveniji lahko se zaposlijo kot učitelji razrednega pouka tisti, posamezniki in posameznice, ki so zaključili drugostopenjski študijski program. Torej izvajamo dva študijska programa na prvi in na drugi stopnji razredni pouk in to je v obsegu skupno potem seveda pet, pet let.

Zdaj, potrebno je poudariti tole. Izvajanje teh študijskih programov ni zgolj podrobnejše učenje italijanskega jezika, temveč gre za to, da je na teh študijskih programih italijanščina dejansko učni jezik, kar pomeni, da se v italijanskem jeziku predavajo več. Naj bi se vsi, seveda idealno, predmeti, ki so akreditirani v sklopu teh študijskih programov, je pa seveda res, da smo v preteklosti bili priča precejšnjem, bom rekel takole, nihanju v financiranju teh študijskih programov, zaradi česar smo lahko zagotavljali ne samo okrnjeno, ampak precej tudi nepredvidljivo izvedbo, ker je to financiranje nihalo iz leta v leto. In to seveda povzroči vsaj dve težavi. Prva je, normalno, da izvajanje, ker je nemogoče potem v zadovoljivem obsegu izvajati predmete, druga je pa tudi že načrtovanje. Veste, da univerzitetni kader je seveda tak, da ga je treba negovati, učitelje, učiteljice, ne, visokošolske je potrebno izvoliti v nazive, za to, da bi se izvolili v nazive in da bi pridobili pravico predavati na študijskih programih, morajo izpolnjevati določene pogoje, tako imenovani izpolnjevati merila za izvolitev v nazive, kar pomeni, da morajo raziskovati in tako naprej. Se pravi, ta kader je potrebno tudi negovati. In jaz sem zelo hvaležen, v svojem imenu kot dekan pedagoške fakultete in tudi seveda v imenu Univerze na Primorskem, da se danes pogovarjamo o tem novem, stabilnejšem načinu financiranja, ker to bo omogočilo natanko to celovitejšo izvedbo, predlog je polovično izvedbo, vseh letnikov teh študijskih programov. In pa, kot sem rekel, posledično tudi ne samo izvedbo, ampak boljše načrtovanje samega študijskega procesa, okrepljeno delo na področju razvoja kadrov in posledično seveda tudi pri večjem, prav gotovo sem v to prepričan, večjem potem tudi zanimanju za te študijske programe.

Tukaj bi jaz končal, se pravi s to zahvalo, da smo danes tukaj in se pogovarjamo o tej točki. Če pa ima kdorkoli kakšna natančnejša vprašanja, pa sem seveda z veseljem podam dodatna pojasnila.

Najlepša hvala. Besedo predajam predstavniku Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, doktor Roku Strašku, državnemu sekretarju, izvolite.

Spoštovani predsedujoči, poslanke, poslanci, gostje, gosti, lepo pozdravljeni in hvala lepa za podano besedo.

V bistvu ne bi želel kaj dodati mojemu prejšnjemu govorniku, bi pa morda zgolj izpostavil nekaj okoliščin in poskušal biti pri tem čim krajši. Z ministrom, ki ga ob tej priložnosti opravičujem, namreč ima druge neodložljive obveznosti, pa je pooblastil mene, da ga zastopam v njegovem imenu, sva takoj po nastopu mandata se lotila obiskov vseh javnih univerz in prvi obisk, ki sva ga izvedla, je bil na takrat še najmanjšo, najmlajšo javno univerzo, in sicer na Univerzo na Primorskem. Z vodstvom univerze smo se sestali in se dotaknili glede izzivov, pretežno so to bili izzivi povezani z zagotavljanjem zadostnih finančnih sredstev za izvajanje njihove dejavnosti oziroma študijskih programov. Ob tem je bil izmed perečih izpostavljen, so bili izpostavljeni študijski programi Pedagoške fakultete, ki jih je prej korektno navedel dekan fakultete. V sklopu istega obiska smo se sestali tudi s poslancem gospodom Ziza, prediskutirali tudi z njim obstoječe izzive kot tudi se dogovorili tudi, kako bomo pristopili k reševanju teh izzivov. Izpostavilo se je, da je največji problem podpis pogodbe za koledarsko leto 2026, torej za izvedbo, za financiranje študijskih programov, ki so v teku. Zavezali smo se, da bomo po najhitrejših močeh in kar najhitreje zagotovili na ministrstvu finančna sredstva za izvedbo teh študijskih programov, in naj potrdim, da so prav danes, na današnji dan je bil primaknjen še zadnji podpis, tako da so vsi deležniki podpisali pogodbo s čimer smo zagotovili 187 tisoč evrov za iizvedbo teh treh študijskih programov v tekočem letu. Hkrati smo se na istih sestankih pa zavezali. Da bomo sofinancirali sicer v okrnjenem obsegu, tako imenovane polovične izvedbe. Slednje je posledica nekoliko zmanjšanega vpisa študentov v te omenjene študijske programe, ampak ker ocenjujemo, da so seveda tako nacionalno kot strateško pomembni ti študijski programi, da bomo zagotovili sredstva vsaj v polovični izvedbi teh študijskih programov tudi v naslednjem koledarskem letu oziroma ustreznih študijskih študijskih letih. Tozadevno smo tudi predlagali sklep. Ob tej priložnosti bi samo izrazil željo, da seveda smo, da bodo ta sredstva zagotovila za to, da bomo lahko uspešno študijske programe promovirali, da bo čim več interesa v te študijske programe in da bomo jih seveda lahko v čim čim večjem, ne zgolj polovičnem obsegu tudi izvajali.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar. Želi besedo Gregor Perič, vršilec dolžnosti direktorja Urad narodnosti Republike Slovenije za narodnosti.

Hvala lepa za besedo, lep pozdrav vsem.

Lahko rečem, smo v imenu Urada za narodnosti, da podpiramo vsa prizadevanja, ki pripomorejo k temu, da se dvojezičnost uveljavlja v praksi in na osnovi izobraževalnega procesa in vseh aktivnosti, ki tečejo, In omogočajo, da se tudi kadri, ki pripomorejo k boljši integraciji jezika v prostor, skratka, se nam zdijo vse te aktivnosti koristne in potrebne.

Najlepša hvala. Predajam besedo predstavnici oziroma podpredsednici Obalne samoupravne skupnosti, italijanske skupnosti, gospe Linda Rotter. Izvolite.

Lepo pozdravljeni v imenu Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti.

Jaz se iskreno zahvaljujem Univerzi na Primorskem in sicer Pedagoški fakulteti za sodelovanje pri tem pomembnem koraku za italijansko narodno skupnost. In še posebej se zahvaljujem ministrstvu, ki bo ta program financiral in ustrezno omogočil ustrezno izvedbo. Zelo, za narodno skupnost je ta študijski program zelo pomemben zaradi tega, ker bo omogočal dijakom, ki obiskujejo srednje šole z italijanskim učnim jezikom, seveda da nadaljujejo študij v svojem maternem jeziku. In hkrati bo zagotovil kadre v predšolski vzgoji in v osnovnošolskem izobraževanju, ki zelo, zelo primanjkujejo na našem območju. In s tem seveda tudi ponudil višjo kakovost izobraževanja šolskih zavodov v italijanskem učnem jeziku.

Hvala.

Hvala lepa.

Gospod Marko Gregorič, predsednik Zbora Italijanske Unije, Koper, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav tudi v mojem imenu.

Predstavljam Italijansko Unijo, nekako naša krovna organizacija Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem, smo zveza društev in predstavljamo nekako civilno družbo. Tudi mi se pridružujemo zahvalam univerzi in ministrstvu za ta predlog za tako ureditev. Kakor je prej omenila tudi kolegica iz obalne samoupravne, gospa Roter, je izobraževanje in tudi ta privlačnost tega študija neka stabilnost financiranja.

In to, da imamo možnost negovati kakovostno naš jezik na teritoriju, je ključnega pomena. Tako da tudi z naše strani še enkrat hvala in seveda nekako gledamo pozitivno na to ureditev.

Hvala.