10. nujna seja

Odbor za finance

14. 11. 2026

Transkript seje

Spoštovani prisotni... Spoštovani prisotni, prav lep pozdrav na današnjo Martinovo soboto, še poseben pozdrav vsem prisotnim iz štajerskega konca, vi pravite, da je to, da je to vaš praznik, tako da jaz upam, da bomo ekspeditivni, pa da boste imeli še kaj od tega praznika, če pa ne drugače, ste imeli pa včeraj mogoče en lep nogometni večer po dolgem času spet reprezentanco v Mariboru in upam, da ste tisti, ki ste ljubitelji nogometa, uživali, pa verjamem, da bo še kaj teh užitkov s to reprezentanco. Tako da mogoče za začetek malo bolj, bom rekel, tako sproščeno, ker čaka nas pa kar, bom rekel, resno delo, tako da bi kar prešel na ta del.

Aja, mogoče še ena tehnikalija. Imamo dve točki. Po 1. točki, se pravi po proračunski točki, se pravi pred Ziprsom bi naredili ene pol ure pavze, tako da se malo, bom rekel, noge pritegnemo, malo osvežimo, v preddverju bo tudi mogoče kakšno malenkost za pregrizniti, ne bo pa nič na temo Martinovega za tiste, ki bi to pričakovali, tako da toliko za začetek.

Ja, kot rečeno, vse članice in člane odbora in ostale prisotne lepo pozdravljam ter pričenjam 10. nujno sejo Odbora za finance.

Obvestila o zadržanih nimam, imam pa dvoje pooblastil in sicer poslanca Martina Mikoliča nadomešča poslanka Iva Dimic in poslanko Eleno Zavadlav Ušaj nadomešča poslanec Dejan Zakrajšek.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Torej sedaj prehajam, prehajamo na 1. točko dnevnega reda in sicer Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027, EPA 310-X.

Odbor bo predlog sprememb proračuna obravnaval na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora, v skladu s katerim matično delovno telo lahko svoje amandmaje vloži najkasneje dva dni pred sejo Državnega zbora, ter se opredeli do predloga sprememb proračuna in do vloženih amandmajev. Predlagatelj, predlagatelj predloga sprememb proračuna je Vlada. K tej točki so vabljeni: Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Sodni svet, ki je svojo prisotnost opravičil in Državni svet. Kot dodatno gradivo smo prejeli mnenja zainteresiranih delovnih teles, mnenje Sodnega sveta, oceno Fiskalnega sveta, stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta, poziv Univerze v Ljubljani, poziv Društva za teorijo in kulturo hendikepa, mnenje Državnega sveta, dopis poslankam in poslancem. S časovnim potekom obravnave predloga sprememb proračuna in dopolnjenega predloga proračuna, dopis Inštituta 8. marec, pripombe Delavske svetovalnice ter pregled amandmajev z dne 15. 11. 2025. Odbor bo najprej razpravljal o predlogu sprememb proračuna v celoti, potem pa bo obravnaval vložene amandmaje. Zdaj pa predlagam, da predstavnik Vlade, z nami je minister magister Andrej Šircelj, poda uvodno obrazložitev k predlogu sprememb proračuna za leto 2027. Minister, izvolite, beseda je vaša.

Andrej Šircelj

Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje! Pred vami je Predlog sprememb državnega proračuna za leto 2027, skupaj s spremljajočimi proračunskimi dokumenti, ki jih je Vlada potrdila 4. oktobra tega leta.

Proračunski dokumenti odražajo zaveze iz koalicijske pogodbe za mandat 2026-2030. Bistvo teh zavez je usmerjanje aktivnosti v zagotavljanje stabilnih, vzdržnih in predvidljivih javnih financ, spoštovanje fiskalnih pravil Evropske unije. Postopno zniževanje javnega dolga in učinkovito podporo črpanju evropskih sredstev. Vlada je pri pripravi proračunskih dokumentov upoštevala tudi jesensko gospodarsko napoved Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, ki kažejo, da je slovensko gospodarstvo v letu 2026 v zelo dobrem položaju. Gospodarska rast v letu 2027 pa je načrtovana za 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. V prihodnjem obdobju se napoveduje nadaljnja rast investicij, nadaljevala se bo investicijska aktivnost države z obnovami po naravnih nesrečah s pospešenim črpanjem sredstev iz večletnega finančnega okvira Evropske unije za obdobje 2021-2027, s financiranjem prometa in prometne infrastrukture ter z vlaganji v obrambo in zaščito. Pri pripravi proračuna smo upoštevali tudi ukrepe za obvladovanje rasti odhodkov in ukrepi so v različnih fazah priprave. Nekateri ukrepi zahtevajo spremembo zakonodaje, medtem ko v večji meri ukrepi ne zahtevajo posega v zakone, temveč pomenijo predvsem optimizacijo poslovanja v javnem sektorju, urejanje različnih evidenc ali odlog nekaterih investicij. Cilj ukrepov je učinkovitejše delovanje države. Pri socialnih transferjih bomo odpravljali zlorabe, izboljšali bomo izmenjavo podatkov med organi in ob spremembah podatkov sproti ponovno odločali o denarni socialni pomoči. Izterjavo neupravičenih izplačil bomo centralizirali. Z elektronskim zaznavanjem neskladij bomo preprečevali prikrivanje premoženja in fiktivne prijave prebivališča. Rast stroškov dela v javnem sektorju bomo omejili z boljšim upravljanjem kadrov, digitalizacijo in poenostavitvijo postopkov. Kadrovske zmogljivosti bomo prilagajali z naravnim odlivom ali prerazporeditvami. Na področju zdravstvenega zavarovanja se usklajujejo ukrepi, povezani z bolniškimi odsotnostmi, racionalizacijo poslovanja in doseganje doseganjem ugodnejših cen zdravil. Pomemben del pristopa predstavlja tudi učinkovitejše upravljanje državnega premoženja. Ob tem poudarjam, da bomo predvidoma v začetku prihodnjega leta ob novi gospodarski napovedi pristopili k pripravi novega srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta, v katerem bodo podrobneje predstavljeni tudi ukrepi za doseganje predvidene fiskalne poti. V predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije se za leto 2027 prihodki načrtujejo v višini 17 milijard evrov, kar je od ocenjenih prihodkov v letu 200 letu 2026 več za 494 milijonov evrov oziroma za 3 odstotke. In sicer se zvišanja pričakujejo predvsem iz naslova davčnih prihodkov, ki bodo višji za 678 milijonov evrov oziroma za 5 odstotkov tukaj mislim predvsem na prihodke iz naslova dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb in davka na dodano vrednost. V kapitalski prihodki bodo višji za 257 milijonov evrov ali za 162,7 odstotka. Tukaj gre predvsem za prodajo nekaterih osnovnih sredstev, nižje prihodke v letu 2027 pa se načrtujejo predvsem iz prejetih sredstev Evropske unije, ki bodo nižji za 285 oziroma skoraj 286 milijonov evrov ali 17,4 odstotka, predvsem zaradi zaključevanja prilivov iz naslova mehanizma za okrevanje in odpornost v letu 2026 in zaradi nedavčnih prihodkov, ki bodo nižji za 179 milijonov evrov ali 15,8 odstotk, predvsem zaradi nižjega predvidenega vplačila čistega dobička SDH v proračun ter dividend elektropodjetij ter nižjih obresti iz naslova vezanih evrov depozitov. V letu 2027 se predvidevajo odhodki v višini 19,4 milijarde evrov. Sredstva se bodo zagotavljala za zakonske obveznosti za financiranje mednarodno prevzetih obveznosti Republike Slovenij, zlasti na področju vlaganj v obrambo in zaščito vlaganj v promet in prometno infrastrukturo, pa tudi v pokojninsko varstvo, zlasti pomembna pa je krepitev vlaganj v znanstveno raziskovalno dejavnost. Proračunski primanjkljaj se ocenjuje v letu 2027 v višini 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. V letu 2027 se načrtuje zadolževanje v višini 6,4 milijarde evrov, kar je 1,4 milijarde evrov oziroma 29 odstotkov več kot leta 2026. V predlogu sprememb proračuna 2027 je za plačilo glavnic načrtovano 4,2 milijardi evrov, kar je zaradi dinamike zapadlosti dolga za 1,1 milijarde evrov več v primerjavi z letom 2026. V prihodnje bodo aktivnosti usmerjene tako v znižanje proračunskega primanjkljaja kot tudi v zniževanje dolga sektorja države v razmerju do bruto domačega proizvoda na način, najmanj ni 0,5 odstotne točke bruto domačega proizvoda letno. Slovenija je bistveno manj zadolžena od povprečja Evropske unije in evrskega območja. Dolg Slovenije je tako konec leta 2025 znašal 65,1 odstotka. Želim poudariti, da proračunski dokumenti ustvarjajo ustrezno podlago za nadaljevanje podpore ugodnim gospodarskim trendom za še močnejše gospodarstvo in s tem za boljše življenjske možnosti za vse državljanke in državljane, hkrati pa krepi učinkovitost države ob ohranjanju socialne varnosti, izboljševanju javnih storitev, pa tudi zagotavljanju pogojev za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, ki zavezujejo Slovenijo.

Zdaj pa mi dovolite, spoštovani predsednik, da te stvari povem še z drugačnimi oziroma drugimi besedami. Namreč ljudje danes poslušajo različne stvari, med drugim tudi to, da ne bo pokojnin, ne bo socialnih prejemkov, ne bo štipendij. Da dijaki ne bodo dobili štipendij, da mame ne bodo dobile porodniško nadomestilo in skratka, vsi tisti, ki so upravičeni do socialne pomoči, da ne bodo dobili te pomoči. Skratka, grožnje so tudi v zvezi s tem, da ne bo sredstev za pokojninsko in zdravstveno blagajno. Tukaj moram povedati, da so to izmišljotine in neresnice, gre za to, da se želi ljudi prestrašiti s tem in ne podpiram takšne politike, nasprotujem ji in politika strahu in zastraševanja je za moje pojme zavržna. Nobenega Zujfa ne bo, ker ni potreben. Do pomoči je upravičen vsak, ki jo seveda zasluži in ki jo bo dobil po zakonodaji. Tisto, kar je pomembno in se tukaj spregleda je, da gre pri tem za urejanje sistema in ne za krčenje pravic, skratka, urejanje sistema, da bo manj zlorab. Sredstva ne morejo odtekati tja, kamor ne sodijo in k tistim, ki ta sistem zlorabljajo. Želimo ustvariti gospodarno državo in organi, različni organi, različna ministrstva bodo dohodke o premoženju, dohodke, bodo podatke, se opravičujem, o dohodkih, o premoženju, o prebivališču izmenjevali sproti. Če se podatki spremenijo, potem nastane drugačna situacija. Tukaj moramo seveda upoštevati tudi to, da se bo pregledovalo koliko gre za fiktivnih prijav prebivališč in podobno. In neupravičenih izplačil. Ne moremo in ne bomo izplačevali, ker niso v skladu z zakonodajo. Hkrati je seveda treba, bom rekel, natančneje nadzorovati tudi bolniške odsotnosti. In mislimo, da je poseben nadzor treba tudi tukaj predvsem, zaradi tega, da se ta sistem ne bo zlorabljal. Hkrati bomo seveda tudi ustvarili mehanizme, da bomo ceneje kupovali zdravila, s tem mislimo prihraniti precej in tudi ceneje kupovali različno opremo. V javnem sektorju nobenega linearnega reza ne bo. Kadre bomo prilagajali z upokojevanjem, prerazporeditvami, digitalizacijo, enostavnejšimi postopki. Zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajna oskrba in policija bodo dobili ljudi, ki jih dejansko potrebujejo. Kdor bo potreboval pomoč, jo bo tudi dobil, kdor lahko dela, bo delal in pomagali mu bomo do zaposlitve. To ni noben res, to je ustvarjanje reda. To se pravi, ta proračun za ljudi pomeni predvsem to, da bo upokojenec pokojnino prejemal redno. Mlada družina bo prejemala vse, kar ji po zakonu pripada, študent bo dobival štipendijo, zaposlenemu bo plačal ostalo več, podjetnik bo vedel, kakšne davke bo plačeval, župan bo vedel, s kakšnim denarjem lahko razpolaga vnaprej. Skratka, davkoplačevalec ve, da mora država pretehtati vsak evro. To so dejstva. In ob tem je kakršnokoli strašenje slabo vodilo. Skratka, tudi s tem proračunom ponujamo red, varnost in razvoj.

Ob koncu se zahvaljujem sodelavcem na Ministrstvu za finance, vsem predstavnikom proračunskih uporabnikov za opravljeno delo in prosim vas, za podporo tega proračuna. Hvala lepa.

Minister, hvala za predstavitev. Naslednji dobi besedo predstavnik Fiskalnega sveta. Vidim, da je z nami Aleš Delakorda oziroma ne kolegica, tako da bi vas pa prosil, se opravičujem, ne poznam priimka, bi vas prosil, da se predstavite za magnetogram. Izvolite, beseda je vaša.

Alenka Jerkič

Hvala. (Alenka Jerkič, članica Fiskalnega sveta.) Spoštovani, Vlada si je v letu 2027 za cilj postavila zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja na 2,5 odstotka BDP. Kar je sicer smiselno, vendar je Fiskalni svet ocenil, da v predloženih proračunskih dokumentih ni bilo pojasnjeno, kako bo država to dosegla. Po scenariju Ministrstva za finance bi primanjkljaj celotnih javnih financ brez dodatnih ukrepov znašal 3,4 odstotka BDP. Za doseganje vladnega cilja primanjkljaja v višini 2,5 odstotka BDP je torej ob uporabljeni makroekonomski napovedi potrebno zagotoviti za okoli 700 milijonov ukrepov. Ker način, kako bo to doseženo v proračunskih dokumentih ni bil predstavljen, ni bilo mogoče neodvisno preveriti, ali bodo načrtovani učinki doseženi. To velja predvsem za projekcije odhodkov. Predlog spremembe državnega proračuna za leto 2027 v primerjavi z letom 2026 predvideva nižje stroške dela in zmanjšanje transferov transferjev posameznikom in gospodinjstvom. V proračunskih dokumentih je ob tem navedeno, da se bo plačna reforma nadaljevala, transferji pa usklajevali z inflacijo. Dokumenti torej ne pojasnijo, kako bo ob teh obveznostih doseženo tako obsežno načrtovano znižanje primanjkljaja. Precenjen je lahko tudi končni učinek omejevanja porabe. Če ukrepi zmanjšajo dohodke gospodinjstev in njihovo potrošnjo, se zmanjšajo tudi prihodki od davkov in prispevkov. Začrtana obsežna konsolidacija bi tako lahko negativno vplivala na gospodarsko aktivnost in tudi na zaupanje, zlasti gospodinjstev. Vladne projekcije teh učinkov ne upoštevajo, zato ni mogoče samodejno pričakovati, da bo načrtovano znižanje izdatkov v enakem obsegu zmanjšalo primanjkljaj. Dodatno tveganje je morebitna uveljavitev Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Po predstavljeni dinamični oceni Ministrstva za finance bi zakon v naslednjem letu primanjkljaj povečal še za približno 650 milijonov evrov. Pri tem bi bilo treba upoštevati tudi izpad prihodkov zaradi morebitnega omejevanja potrošnje. Ob tem bi želeli poudariti, da je potrebno, da ustrezni ukrepi za krepitev produktivnosti in racionalizacijo izdatkov so sicer ključni za vzdržnost javnih financ na daljši rok. Model rasti, ki temelji predvsem na uvozu delovne sile, lahko predstavlja tudi tveganje za javne finance. Kljub solidnim makroekonomskim razmeram javnofinančni položaj Slovenije ni ugoden. Bonitetne agencije v svojih nedavnih ocenah opozarjajo na pomen zagotavljanja stabilnega javnofinančnega položaja. V razmerah višanja stroškov financiranja obveznosti bi se morala ekonomska politika tako izogibati uvajanju tistih ukrepov, ki bi dodatno slabšali javnofinančni položaj. Proračunski dokumenti bi torej morali poleg ciljev vsebovati tudi ukrepe s preverljivimi ocenami finančnih učinkov in časovnico izvedbe. Vključeni bi morali biti v verodostojen srednjeročni fiskalni okvir, ki upošteva tudi vpliv načrtovanih ukrepov na gospodarsko rast.

Hvala.

Hvala tudi vam. Sprašujem ministra, če želi podati stališče na mnenje Fiskalnega sveta? Izvolite, beseda je vaša.

Andrej Šircelj

Hvala lepa, predsednik.

Nekaj teh ukrepov sem omenil že v predstavitvi, morda sedaj še nekoliko bolj podrobno. In sicer za doseganje zastavljenih ciljev pri obvladovanju javnofinančnega primanjkljaja v skladu s fiskalnimi pravili je nekaj ukrepov že pripravljenih, nekaj jih je v različnih fazah priprave. Ob tem želim poudariti, da nekateri ukrepi zahtevajo spremembe, spremembo zakonodaje, medtem ko drugi ukrepi ne zahtevajo spremembo zakonodaje. Namreč boljši nadzor, boljše upravljanje, boljše organiziranje bi moralo enostavno že samo po sebi obstajati. Vendar če nekje ne obstaja in ga s tem uvedemo in seveda s tem dosežemo prihranke, to seveda pomeni, da za to ni potrebno nekega ukrepa sprejeti v okviru, bom rekel, zakonodajnega postopka. Sama optimizacija poslovanja v javnem sektorju, ureditev različnih evidenc dejansko pomenijo to, da se optimizira poslovanje javnega sektorja in s tem pomeni, bom rekel, da to lahko naredimo brez ukrepov. In prihranki, kot kažejo prvi rezultati, so lahko na tem področju zelo veliki. Poleg tega pa smo nekaj ukrepov, ki temeljijo na zakonskih spremembah, že potrdili in posredovali v obravnavo Državnemu zboru. Tako na primer Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih, Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, ukinitev Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije, Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o upravnih taksah, tako da nekaj teh ukrepov dejansko že, bom rekel, je tudi zakonsko predvidenih. Poleg tega seveda obstajajo tudi ukrepi na področju investicij, kjer lahko zamaknemo izvajanje posamezne investicije in s tega zornega kota lahko, bom rekel, dosežemo manjši odhodek na tem področju. Prav tako imamo pripravljen obsežen sklop ukrepov, ki se nanaša na področje izboljševanja učinkovitosti in utemeljenosti lokacije socialnih transferjev, tako da s tega zornega kota se prilagajamo, seveda moram tukaj povedati, da to ni enkraten proces, to zahteva, bom rekel, neprestano delo na teh ukrepih. Poleg tega so pripravljeni ukrepi na področju zdravstvenega zavarovanja, predvsem povezave z bolniškimi odsotnostmi in seveda nadzorom kot veste, smo med državami, ki so na vrhu med državami Evropske unije po številu dni bolniških odsotnosti. Prav tako prilagajamo sistem dolgotrajne oskrbe in osebne asistence. Glede na to, da je bilo omenjeno tudi, da so bile omenjene tudi bonitetne agencije oziroma bonitetne ocene, lahko rečem, da Slovenija izkazuje bonitetno oceno visokega razreda. Gre za oceno AA standard, / nerazumljivo/ s stabilnimi izgledi, Fitch prav tako, A plus s stabilnimi izgledi, Modis AB s stabilnimi izgledi. Z drugimi besedami to pomeni, da vse te mednarodne agencije izkazujejo stabilnost finančnega fiskalnega sistema in jaz močno verjamem, da bo tako tudi ostalo. Hvala.

Hvala. Naslednji dobi besedo predstavnik Državnega sveta, z nami je državni svetnik Leopold Pogačar. Izvolite, beseda je vaša.

Leopold Pogačar

Spoštovani predsednik odbora, hvala za besedo. Lep pozdrav seveda tudi vsem članicam in članom odbora, predstavnikom Vlade in ostalim prisotnim na seji.

Zdaj, Državni svet je predlog novele proračuna za leto 2027 obravnaval na 44. redni seji. Predhodno pa so se do njegove vsebine opredelili tudi pristojna Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter dve zainteresirani komisiji: Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino ter Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj skupaj z interesno skupino lokalnih interesov. Slednji dve sta predlog novele proračuna za leto 2027 sicer podprli. A hkrati izrazili pričakovanje, da bo v nadaljnjih pogajanjih z reprezentativnimi združenji občin dosežen dogovor o višini povprečnine za leti 27 in 28, ki bo občinam zagotavljala primerno financiranje njihovih zakonsko določenih nalog. Pričakovanja predstavnikov lokalnih interesov sta podprla tudi pristojna Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter sam plenum Državnega sveta. Občine imajo namreč pomembno vlogo pri zagotavljanju javnih storitev in ustvarjanju pogojev za razvoj lokalnega okolja, med drugimi preko investicij in razvojnih projektov. Vsega navedenega pa seveda ne morejo učinkovito izpeljati in izvajati, če nimajo na voljo dovolj sredstev, da se v prvi vrsti izvedejo vse naloge, ki jim jih nalaga zakonodaja. Zato smo z zadovoljstvom sprejeli novico o uspešnem in že podpisanem dogovoru med Vlado in reprezentativnimi združenji občin glede višine povprečnin v naslednjih dveh letih. Manj zadovoljstva in pomislekov glede novele proračuna za leto 2027 pa je bilo izraženih s strani članov zainteresirane Komisije za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino, ki predlaganih proračunskih aktov ni podprla. Skrbi jih namreč velik zaznan razkorak med zakonskimi obveznostmi države in predvidenim financiranjem izobraževanja ter visokega šolstva. Slednje, vključno z znanostjo in raziskovanjem po opozorilu zainteresirane komisije predstavlja enega od temeljev dobro delujočega in konkurenčnega gospodarstva. Zainteresirano komisijo za izobraževanje skrbi tudi morebitno zmanjševanje števila zaposlenih v izobraževanju oziroma posegi v njihove plače ter morebitno uvajanje šolnin. V Državnem svetu smo sicer v zvezi s predlogom novele proračuna za prihodnje leto kot pozitivno ocenili ocenjevali rast investicijskih izdatkov države. Po drugi strani pa je bila izražena skrb glede predvidene višine proračunskih odhodkov, ki sicer za naslednje leto ostajajo v mejah še dovoljenega primanjkljaja državnega proračuna. Razpravljali smo tudi o možnosti uporabe načela dvojne rabe v okviru investicij v obrambo, ki se v prihodnjem letu, zaradi zavez države v mednarodnem okviru povečujejo v bistveni meri. Del državnih svetnikov pa je ocenil, da predlog novele proračuna za leto 2027 ne odraža realnih potreb, ki izhajajo iz zakonodaje zlasti kar se tiče področja šolstva, raziskav in razvoja. Zdravstva in tako dalje, kar naj bi se kmalu pokazalo tudi v praksi. V mnenju Državnega sveta opozarjamo tudi na še vedno odprto vprašanje nadaljnjega izvajanja programov skupinske obnovitvene rehabilitacije, ki jih na kljub zakonski podlagi v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, sprejet leta 2021, še vedno izvaja zgolj na podlagi javnih razpisov in interventne zakonodaje. Pristojne smo pozvali, da čim prej najdejo dolgoročno rešitev, s katero se bo zagotovilo stabilno in dolgoročno financiranje skupinske obnovitvene rehabilitacije v zadostni višini. Vsaj delno nas je o tem potolažila informacija, da so sredstva za to področje v letu 2027 v državnem proračunu zagotovljena. Razpravljali smo tudi o zmanjšanju proračunskih sredstev iz naslova transferjev Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije za 140 milijonov evrov, pri čemer smo se spraševali, ali bo ta poteza rezultirala v zmanjšanem obsegu zdravstvenega varstva, kar nikakor ne bi bilo sprejemljivo ne za delodajalce ne za delojemalce kot zavezance za vplačila v zdravstveno blagajno. Kot kažejo informacije glede trenutnega finančnega stanja zavoda in zamika dela izplačil obveznosti do izvajalcev v naslednje leto, so bile naše skrbi očitno na mestu. Opozarjamo tudi na pomen zagotavljanja dovolj velikega obsega sredstev za izvajanje manjših infrastrukturnih projektov v lokalnih skupnostih, ki v pomembni meri vplivajo na kakovost bivanja v lokalnem okolju, njegov razvoj, pa tudi na razvoj gospodarske aktivnosti v posamezni občini. Za tovrstne projekte namreč v državnem proračunu praviloma zmanjka sredstev, kar pomeni, da slednji ostanejo nedokončani tudi po več let. Izpostavili smo tudi pomen lokalnih akcijskih skupin, katerih financiranje je v letu 2027 še predvideno, v letu 2028 pa ne več, kar bo v bistveni meri okrnilo razvoj podeželja in prizadelo vse deležnike, ki v njih sodelujejo. Tukaj imam v mislih turistične kmetije, mala podjetja, društva in podobno. Ker Evropska komisija sofinanciranje tovrstnih projektov še vedno podpira, menimo, da bi bilo dobro zagotoviti, da bi se za ta namen še vedno zagotavljala proračunska sredstva tudi v letih, ki sledijo letu 2027. S tem se proračuna po naši oceni ne bi preobremenilo, bi pa takšna odločitev številne pozitivne posledice zanesljivo imela za lokalne skupnosti. Dovolite mi še informacijo, da je plenum Državnega sveta Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027, ne glede na prej izražene pomisleke, seveda podprl.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam. Naslednji dobi besedo predstavnik Umarja, Tomaž Perše, vršilec dolžnosti direktorja, izvolite.

Tomaž Perše

Hvala lepa.

Makroekonomska podlaga za pripravo proračuna za leto 2027 je seveda jesenska napoved gospodarskih gibanj 2026, ki jo je Umar pripravil v začetku septembra. Najprej mi dovolite, da na kratko predstavim pričakovana gospodarska gibanja v prihodnjih letih, nato pa nekoliko podrobneje pojasnim ključne dejavnike, ki bodo vplivali na gospodarsko rast v letu 2027, ter glavna gibanja, povezana z uresničevanjem te napovedi.

Zdaj, začel bi z letošnjim letom. Gospodarska rast bo letos po naši oceni dosegla 3,8 odstotka, kar je precej več kot lani, ko je znašala 1,5 odstotka, in tudi bistveno več od naših spomladanskih pričakovanj, ki so znašala 2 odstotka. Na zvišanje napovedi so vplivala zelo ugodna gospodarska gibanja v prvi polovici leta, zlasti v drugem četrtletju, ko je bila gospodarska rast po podatkih SURS celo pet odstotna. Tudi v drugi polovici leta se gospodarska aktivnost nadaljuje, vendar tako visokih stopenj, kot smo jih beležili v prvi polovici leta, do konca leta ne pričakujemo. V letu 2027 se bo gospodarska rast umirila na 2,5 odstotka. Ta meritev je pričakovana in je povezana predvsem z iztekanjem oziroma zaključevanje nekaterih dejavnikov, ki so letos pomembno vplivali k tej visoki gospodarski rasti. Ob tem pa želim poudariti, da je tudi napovedana gospodarska rast za letos 2027 višja od naših predhodnih pričakovanj in precej presega povprečje zadnjih napovedi gospodarske rasti za države EU.

Zdaj, če pogledamo nekoliko podrobneje, kaj bo vplivalo na gospodarsko rast v prihodnjem letu. Najprej bi izpostavil investicije, ki bodo eden ključnih dejavnikov razlike v dinamiki gospodarske rasti med letošnjim in tudi prihodnjim letom. Rast investicij v osnovna sredstva se bo namreč umirila iz letošnjih zelo visokih 9,5 odstotka na 2,7 odstotka v leto 2027. Zdaj letošnja visoka rast temelji predvsem na sočasnem zaključevanju projektov iz NOO ter izgradnja drugega tira na pospešenih občinskih investicijah pred volitvami in tudi na zasebnih vlaganjih v predelovalnih in storitvenih dejavnosti gre torej za kombinacijo izrazitega javnega investicijskega cikla in pa povečanja zasebnih proizvodnih zmogljivosti. V prihodnjem letu pa bo ta rast se sicer nadaljevala, izostal bo pa velik pomemben del prispevka javnih projektov in nekaterih drugih začasnih dejavnikov. Zaradi visoke izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti se bo nadaljevala predvsem vlaganja podjetij v stroje in opreme. Pozitivne premike nakazujejo tudi stanovanjske investicije, kjer pričakujemo pospešitev aktivnosti.

Zdaj drug pomemben dejavnik gospodarske rasti pa je izvoz. Za prihodnje leto predpostavljamo, da bodo razmere v mednarodnem okolju nekoliko ugodnejše kot letos in pri pripravi napovedi smo izhajali iz osnovnih scenarijev mednarodnih institucij, ki so bili na voljo v začetku septembra. Tudi zadnja napoved Mednarodnega denarnega sklada kaže zelo podobno sliko. Rast iz slovenskega izvoza bo torej sledila rasti tujega povpraševanja, pri čemer v prihodnjem letu pričakujemo, da bo razmeroma široko osnovana. Bodo pa v izvoznem sektorju postopoma slabeli nekateri enkratni dejavniki, ki so pa letos pospeševali rast. Gre predvsem za močne učinke zagona novih investicij v avtomobilski in farmacevtski industriji ter za začasno povečanje izvoza avtomobilov z notranjim izgorevanjem v Združenem kraljestvu pred začetkom njihove proizvodnje. Zato bo rast izvoza prihodnje leto znašala 3,3 odstotke, kar je manj od letošnjih 5,3.

Ob tem pa je pomembno poudariti, da letošnja visoka rast izvoza sledi lanski stagnaciji, ko se je izvozna učinkovitost slovenskega gospodarstva poslabšala. Letos pa na tem področju opažamo pozitivne premike, kar kaže na ponovno krepitev odpornosti slovenskega izvoznega sektorja.

Zdaj, drug pomemben dejavnik gospodarske rasti pa je tudi zasebna potrošnja. Podobno kot letos bo tudi bo njeno rast tudi v prihodnjem letu podpirala visoka zaposlenost in rast dohodkov. Pričakujemo, da bo rast zasebne potrošnje znašala 2,7 odstotka. Ob tem pa ocenjujemo, da bo nagnjenost gospodinjstev k varčevanju ostala razmeroma visoka. Stopnja varčevanja bo po naših pričakovanjih nekoliko pod 15 odstotki kar pa je še vedno nad povprečjem EU. Rast trošenja gospodinjstev bo ugodno vplivala na dodano vrednost v storitvenih dejavnostih, predvsem povezanih s turizmom in preživljanjem prostega časa, k temu pa bo tudi dodatno prispevala nadaljnja rast obiska tujih turistov. Na trgu dela pa pričakujemo, da bo zaposlenost ostala na zelo visoki ravni. Zaradi omejene ponudbe delovne sile se bo rast zaposlenosti ustavila oziroma bo zaposlenost stagnirala na visoki doseženi ravni. V naših projekcijah zaposlovanje tujih državljanov še naprej blaži zmanjševanje števila delovno aktivnih državljanov Slovenije, ki pa je povezano predvsem z demografskimi spremembami.

Pri plačah pa pričakujemo nekoliko počasnejšo rast kot letos. Skupna nominalna rast plač se bo z letošnjih 7,9 odstotka prihodnje leto umirila na 5,8 odstotka. Realna rast bo znašala 3 odstotke, kar je sicer manj kot letos, ko bo dosegla 4,6 odstotka, vendar bo še vedno presegala dolgoletna povprečja.

Glede inflacije. Pričakujemo, da se bo rast življenjskih potrebščin za leto 2027 nekoliko umirila in bo v povprečju znašala 2,7 odstotka. Seveda ob predpostavki, da ne bo novih zunanjih šokov, predvsem na energetskih trgih. Tudi ob tej predpostavki pa bodo ostali prisotni določeni stroškovni pritiski, predvsem pri cenah električne energije in plina. Na to bodo vplivali tudi letošnja suša in manjša proizvodnja hidroelektrarn, višje cene plina, rast terminskih cen električne energije in pa višje omrežnine. Po letošnjem upadu pričakujemo v prihodnjem letu ponovno rast cen hrane, predvsem predelanih živil, dražje kmetijske surovine, na katere je vplivala letošnja suša, in višje cene energentov se namreč v končne cene živil prenašajo z določenim časovnim zamikom. Ob nadaljnji rasti dohodkov in povpraševanja bo ostala razmeroma visoka rast tudi rast cen storitev.

Za konec bi želel še izpostaviti tveganja povezana z uresničitvijo napovedi. Predvsem ostajajo prisotna tveganja iz mednarodnega okolja, ki smo jih izpostavili že v pripravi letošnje napovedi in pomemben vir so zagotovo geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu in dogajanje na svetovnih energetskih trgih. Dolgotrajnejše motnje v proizvodnji in izvozu bi lahko povečale tveganje prelivanja višjih cen energentov v osnovno inflacijo, rast plač in pa inflacijska pričakovanja kar pa bi lahko vodilo v izrazitejše zaostrovanje denarne politike. Pomemben vir negotovosti ostajajo tudi trgovinske napetosti in razmere na mednarodnih finančnih trgih. Dodatna tveganja pa predstavljajo morebitni izrazitejši vplivi podnebnih sprememb, zlasti na cene hrane, ter morebitni večji popravki vrednosti naložb, povezanih z umetno inteligenco. Tveganja pa izvirajo seveda tudi iz domačega gospodarskega okolja. Pri tem bi izpostavil možnost nadaljnjega zaostrovanja pomanjkanja delovne sile, ki bi lahko okrepilo pritiske na rast stroškov dela in s tem na konkurenčnost podjetij. Ob tem obstajajo tudi možnosti, da bi bila gospodarska rast tudi višja od napovedane. Te so povezane predvsem z uspešno izvedbo razvojnih ukrepov, izboljšavami poslovnem in davčnem okolju, močnejšim tehnološkim investicijskih ciklov ter uspešnejšim privabljanjem visoko izobražene delovne sile. Zdaj, če strnem. Slovenija se ne sooča več toliko z vprašanjem, kako spodbuditi gospodarsko rast z dodatnim zaposlovanjem in velikim investicijskih ciklov, temveč vse bolj z vprašanjem, kako zagotoviti dolgoročno produktivnosti in konkurenčnosti v razmerah demografskih omejitev.

Hvala lepa.