Vse članice in člane odbora in ostale prisotne lepo pozdravljam!

Za začetek bi vas prosil, da izvlečete in ponovno ustavite kartice, ker imamo manjše težave s sistemom, ki jih še rešujemo, pa upam, da bo, da bo to v najkrajšem času rešeno, in da bo pač seja, seja potekala normalno.

Torej, začenjam 9. nujno sejo Odbora za finance.

Kar se tiče obvestil o zadržanih, jih nimamo, imamo pa zaenkrat dvoje pooblastil, in sicer poslanko Metko Peša nadomešča poslanec Teodor Uranič, poslanko Eleno Zavadlav Ušaj pa nadomešča Ana Cajhen.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, in sicer dopolnjen Predlog Proračuna Republike Slovenije za leto 2028 - EPA 311-X.

Odbor bo dopolnjen predlog državnega proračuna obravnaval na podlagi 160. člena Poslovnika Državnega zbora, v skladu s katerim matično delovno telo lahko svoje amandmaje vloži najkasneje tri dni pred sejo Državnega zbora, ter se opredeli do dopolnjenega predloga proračuna in do vloženih amandmajev. Predlagateljica dopolnjenega predloga proračuna je Vlada. K tej točki so vabljeni predstavnice in predstavniki Vlade, ki jih lepo pozdravljam, prav tako Ministrstva za finance ter Fiskalnega sveta. Predstavniki Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Sodnega sveta in Državnega sveta, ki so bili prav tako vabljeni k tej točki dnevnega reda, so se opravičili. Kot dodatno gradivo ste prejeli dopis s časovnim potekom obravnave predloga sprememb proračuna in dopolnjenega predloga proračuna, oceno Fiskalnega sveta glede proračunskih dokumentov za leti 2027 in 2028, stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta glede proračunskih dokumentov za leti 2027 in 2028, mnenje Državnega sveta in pregled amandmajev z dne 12. 11. 2026.

Odbor bo najprej razpravljal o dopolnjenem predlogu proračuna v celoti, nato pa bo obravnaval vložene amandmaje. Za začetek predlagam, da predstavnica Vlade poda uvodno obrazložitev k dopolnjenemu predlogu proračuna za leto 2028 in sedaj dajem besedo magistri Kristini Šteblaj, državni sekretarki, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa predsednik, lep pozdrav vsem prisotnim, predstavnikom Fiskalnega sveta, seveda poslankam in poslancem.

Kot je bilo že uvodoma na kratko omenjeno, dopolnjen predlog proračuna je Vlada predložila na podlagi zakonskih določb, ki pač to opredeljujejo. Predložila ga je 5. novembra. Glede na to, da na predhodni obravnavi predloga proračuna za leto 2028 ni bilo sprejetih nobenih amandmajev, Vlada tudi v dopolnjenem predlogu ni delala nikakršnih sprememb, tako da ostaja enak kot je bil prvotno predložen, tako da mislim, da mu morda zdaj za uvod niti ni potrebnih kaj posebnih dodatnih obrazložitev, ker številke poznamo. Mogoče samo še to, glede amandmajev, ki so bili vloženi na dopolnjen predlog proračuna Vlada še ni sprejela stališča, ga bo v poslovniškem roku tudi predložila Državnemu zboru. Ugotavljamo pa, vsaj po pregledu, da je približno šest amandmajev enakih kot je bilo pri predhodnem predlogu, osem pa po mojih informacijah je novih. Tako da, jaz se za uvod ne bi kaj dosti več poglabljala. Če bo pa seveda razprava, pa z veseljem hvala.

Hvala tudi vam. Sedaj dajem besedo predstavniku Fiskalnega sveta, in sicer doktor Davorinu Kračunu, predsedniku, izvolite.

Spoštovani gospod predsednik, gospa državna sekretarka. Spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje, visoki zbor!

Najprej bi vas rad obvestil o nečem. Pred nekaj minutami sem prejel sporočilo vodstva Državnega zbora, da moram v dveh tednih sprazniti službeno stanovanje, ki ga uporabljam kot predsednik Fiskalnega sveta, v dveh tednih. Ne vem, kako naj si to razlagam.

Prav, zdaj pa pojdimo na dnevni red. Pri obravnavi predloga proračuna za leto 2028 je ključno ali načrtovano znižanje primanjkljaja temelji na izvedljivih ukrepih. Fiskalni svet ocenjuje, da je izboljšanje javnih financ potrebno, vendar predloženi dokumenti poti do njega ne pojasnijo. Vlada za leto 2028 načrtuje primanjkljaj celotnih javnih financ v višini 2,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Po naših projekcijah bi se ob trenutno veljavnih politikah približal štirim odstotkom bruto domačega proizvoda. Doseganje cilja je v veliki meri odvisno od omejitev porabe, predvidenih za leto 2027. Prihodnje leto so namreč predvideni ukrepi v višini okoli 700 milijonov evrov, ki v proračunskih dokumentih niso pojasnjeni. Ob morebitni uveljavitvi zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije bi se po oceni Ministrstva za finance primanjkljaj povečal še za okoli 650 milijonov evrov. Skupaj gre tako za okoli 1,3 milijarde evrov nepojasnjenih ukrepov, ki lahko bistveno spremenijo javno finančno sliko za leto 2028.

Konsolidacija javnih financ je vsekakor potrebna, saj bi ob trenutnih politikah skupno odstopanje od dogovorjene poti rasti neto izdatkov do leta 2028 preseglo dovoljeno mejo tudi po upoštevanju začasnega odstopanja zaradi obrambnih izdatkov. Po naši projekciji bi se v letu 2028 ustavilo tudi zniževanje deleža javnega dolga v bruto domačem proizvodu. Vzdržnost javnega dolga bo ob predvidenem umirjanju gospodarske rasti in višjih stroških financiranja vse bolj odvisno od zmanjšanja primanjkljajev. Več sredstev za obresti bo omejevalo prostor za druge javne potrebe. Hkrati višji obrambni izdatki pomenijo trajno obremenitev, ki je začasna odstopna klavzula ne odpravlja. Tudi pritiski staranja na pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo se bodo ohranjali. Vlada mora za to predložiti konkretne ukrepe s preverljivimi finančnimi učinki in časovnico izvedbe. Tako v predlogu proračuna, kot v srednjeročnem okviru mora upoštevati tudi njihove posledice za gospodarsko rast. Odlašanje bi povečalo potrebo po poznejšem prilagajanju, ki bo verjetno zahtevnejše, in zmanjšalo prostor za odzivanje na prihodnje krize.

Pred sprejemom proračunov za prihodnji dve leti mora biti jasno, kako bodo v njih zapisani cilji doseženi. Hvala lepa.

Hvala tudi vam, gospod predsednik Fiskalnega sveta.

Zdaj, kar se tiče te vaše pripombe, jaz s tem nisem seznanjen. Tudi Odbor za finance ne dodeljuje stanovanj, tako da tukaj res ne morem, ne morem komentirati. Predlagam, da to uredite s službami Državnega zbora.

Zdaj pa sprašujem predstavnico Vlade oziroma Ministrstva za finance, državno sekretarko, če želi besedo, izvolite.

Hvala lepa. Vlada je pripravila stališče do ocene Fiskalnega sveta, v katerem poudarja, da ukrepi, o katerih je bilo že nekaj govora tudi v tej sestavi, ki jih Vlada imenuje tako imenovane Nadaljevanje) mehke ukrepe, se so že v fazi priprave oziroma nekateri že tudi v precej daljši, resnejši fazi. Tisto kar smo poudarili tudi v odzivu Fiskalnemu svetu, navedli smo tudi nekaj konkretnih številk, kje naj bi se finančni učinki odrazili. Recimo 50 milijonov na področju socialnih transferov, 50 milijonov na področju osebne asistence in sto milijonov recimo za iz naslova boleznin. Tukaj gre za ukrepe, kjer v manjšem delu bodo tudi zakonodajni predlogi, nekateri so že, predvsem pa gre za usklajevanje raznih evidenc za ponovno preverjanje. Namreč zakonske podlage. Mi imamo za izplačila teh transferjev in vseh ostalih izdatkov iz proračuna. Menimo pa, da je treba okrepiti nadzor, ker žal dobivamo precej podatkov o zlorabah. In tisto, kar Vlada ves čas poudarja, do sredstev, do katerih so upravičeni, bodo prišli vsi tisti, ki jih potrebujejo. Želimo pa narediti red pravzaprav tudi zaradi tistih ljudi, ki morda potem ne pridejo do sredstev zato, ker pač nekdo drug izkorišča sistem. Ključno je, da se zavedamo težavnosti. Kot je bilo že tudi poudarjeno s strani vlade, smo podedovali kar nekaj obveznosti zakonskih, na katere tudi ni moglo proračun za leto 2026 in proračun za leto 2027, ki je bil lani sprejet, nista imela odgovorov, ker sta bila sprejeta pred tem, ko so se določene zakonske obveznosti kasneje sprejemale. Tako da to, kar smo zdaj pripravili, je v luči zagotavljanja vzdržnosti javnih financ, v luči zagotavljanja ukrepov, še enkrat, ne nujno zakonodajnih ukrepov, ki bodo zamejili rast odhodkov, pretirano rast odhodkov. In Vlada meni, da je to, kar je zdaj pripravljeno v dokumentu za leto 2028, tisto, kar je ob predpostavkah, s katerimi zdaj razpolagamo, možno izvesti v luči, kot sem rekla, tudi spoštovanja fiskalnih zavez. Če se bo seveda tekom leta 2027 izkazalo, da so se razmere spremenile, se bo jeseni pripravil nov predlog proračuna za leto 2028, ki bo vključeval seveda tudi posledice. Zaradi tega seveda še ne moremo prejudicirati. Ampak če bo sprejet razvojni zakon, če bo podprt na referendumu, smo že napovedali, da bomo tudi za leto 2027 naredili rebalans in seveda bodo verjetno posledice tudi v letu 2028. Kot rečeno, jeseni pri spremembah proračuna se bo odrazilo tudi to, če bo pač potrebno. Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Sedaj pa prehajamo na razpravo o dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2028. Zdaj verjamem, da ste seznanjeni, da je po novem možno tudi v razpravnih dvoranah prijave na razpravo sprejemati elektronsko. Tako da bomo pač to zdaj prvič na Odboru za finance tudi izkoristili oziroma na ta način sprejemali prijave za razpravo. Tako da kot običajno se na razpravo prijaviš z vklopom mikrofona, tako da kar začenjam s prijavami. Za začetek imamo prijavljena dva razpravljavca. No, samo toliko povem, ker bomo potem še en krog odprli, da po vsaki, po treh razpravljavcih bomo pa dali besedo Vladi, če jo bo pač želela.

Tako da prvi dobi besedo kolega Klemen Boštjančič, izvolite.

Dobro jutro! Spoštovani predsedujoči, spoštovani kolegi in kolegice, predstavnice in predstavniki ministrstva! Zdaj, preden začnem, naj izrazim, da sem tudi jaz šokirana nad tem sporočilom, ki ga je predsednik Fiskalnega sveta pravkar povedal. Zdi se mi prav, da je to povedal in zdi se mi prav, da tudi pristojni odbor o tem kaj reče oziroma kaj poroča. Ker odpraviti ga s tem, to ni z nami povezano, to je, obrnite se na Državni zbor se mi zdi tako pilatovsko. Tako da in bi res rad slišal ta pojasnila, pa upam, da niso povezana s tem, ker je pač Fiskalni svet izvaja svojo neodvisno funkcijo in je bil kritičen še do vsake Vlade, seveda do ene bolj, do ene manj vsakega proračuna, ampak tako, to sem, prav iskreno sem presenečen, no, šokiran, tako da, mislim, da res me zanima ali je to, ali je to zdaj neka nova politika tega Državnega zbora. Jaz nimam službenega stanovanja, tako da bom odkrito govoril naprej, ker verjamem, da mi ga ne more potem noben vzeti, tako da bom še naprej postavljal vprašanja, tako kot sem jih do zdaj. No, 11., 21. oktobra sem na seji tega odbora postavil 16 vprašanj o proračunu za leto 2028, kot sem že navajen, od rebalansa proračuna 2027, interventnega zakona in proračuna 2028 nisem prejel, razen pavšalnih odgovorov, odgovora na nobeno vprašanje, tudi pisno ni prišlo nič. Ker danes je zadnja seja tega odbora, na kateri je ta proračun mogoče spreminjati in potem sledi samo še glasovanje v Državnem zboru. Tako da bom ta vprašanja ponovil in ponavljal jih bom dokler ne dobim številk. Tako da preden nadaljujem bi samo vprašal, ker predsednik, vi imate vedno enak način vodenja, trije se oglasijo, povejo svoj govor, potem daste pa besedo. Jaz imam v prvem krogu mislim, da deset vprašanj, pa ima težave, ker jih nikoli ne dobim niti približno odgovorov na deset, tako da na koncu bi vas samo prosil, ali gremo po vrsti, enega po enega, ne da jaz dam deset vprašanj in potem dobim odgovor v treh minutah, ki ne odgovori na nič. To je brez veze. Misli, samo...

Glejte, odločitev, odločitev je vaša, lahko v tem krogu postavite vsa vprašanja, lahko pa, kot sem rekel, bo še en krog prijav, pa lahko to razdelite. Tako da jaz ne bom omejeval razprave oziroma določal, koliko vprašanj lahko kdo postavi. To je čisto vaša odločitev, suverena odločitev je pa tudi predstavnikov Vlade, predstavnikov Vlade, kako bodo na vaša vprašanja odgovarjali. Tako da jaz tukaj ne morem niti vas usmerjati niti predstavnike Vlade. Toliko.

Toliko okej, ampak kot predsedujoči pričakujem podporo ne zato, ker bi bil nadležen, ampak zato, ker pričakujem oziroma ker brez odgovorov na ta vprašanja nihče v tej dvorani in izven nje ne ve, o čem glasuje. V treh tednih od zadnje seje so se pojavili štirje novi dokumenti in vsak od njih moja vprašanja naredi samo bolj nujna, ne manj.

Prvi. Fiskalni svet je 26. oktobra ugotovil, da v proračunskih dokumentih ni mogoče najti zneska oziroma podatka na katerih ukrepih, pravnih podlagah in izračunih temeljijo načrtovani zneski. Drugič, Fiskalni svet je 4. novembra napisal, da proračunski dokumenti za leto 2027 predpostavljajo za okoli 700 milijonov ukrepov in dodal, da ti ukrepi niso ustrezno predstavljeni. Teh 700 milijonov ukrepov je izhodišče, iz katerega je izračunano leto 2028, o katerem danes odločamo. Tretjič, Ministrstvo za finance je drugega novembra objavilo oceno učinkov interventnega zakona 848 milijonov evrov statično, 647 milijonov dinamično. Referendum bo čez tri tedne, 6. decembra, v proračunu za leto 2028 pa ta zakon ni upoštevan z nobenim zneskom. In četrtič, iz 20. oktobra, 20. oktobra se je Vlada opredelila do amandmajev, o tem bom govoril posebej, ker je v tem dokumentu napisano nekaj, kar v proračunskih dokumentih ni.

Torej leto 2028 v treh številkah. Prihodki 17 milijard 682 milijonov, kar je 644 milijonov oziroma 3,8 odstotka več kot leta 2027, odhodki 19 milijard 400 milijonov, kar je 45 milijonov oziroma 0,2 odstotka več kot leta 2027. Primanjkljaj se zniža za 598 milijonov na milijardo 719 milijonov. Torej preberimo še enkrat to počasi. Primanjkljaj se zniža za 598 milijonov, prihodki zrastejo za 644, odhodki se zvišajo za 45 milijonov evrov. Torej celotno izboljšanje prinesejo prihodki z odhodkovne strani ne pride niti 1 evro. Torej, to ni konsolidacija z ukrepi, to je stava na gospodarsko rast. Torej, če bo nižja od napovedanih 2,3 odstotka, izboljšanja ne bo, ker ga ne drži nič drugega. In prihodkovna stran je ambiciozna. Davčni prihodki rastejo za milijardo štiri milijone oziroma 7,1 odstotek, dohodnina iz 2 milijardi 534 na 2 milijardi 844, torej za 12,2 odstotka. In to naj bi se zgodilo v letu, v katerem naj bi po vladini lastni napovedi gospodarstvo realno zraslo za 2,3, plače za 4,9, zaposlenost pa ostala nespremenjena. 12 odstotna rast dohodnine ob štiri in pol odstotni rasti plač terja pojasnilo, ker ga do danes ni bilo.

Danes odločamo o amandmajih k dopolnjenemu predlogu proračuna in naj najprej povem o čem sploh govorimo. Poslanska skupina Svoboda je 9. novembra vložila šest amandmajev v skupni vrednosti 555 milijonov evrov. Dvesto milijonov evrov za osnovnošolske programe, 150 milijonov evrov za družinske prejemke in starševska nadomestila, sto milijonov evrov za raziskovalne programe, 50 milijonov evrov za označevanje možnosti za invalide, 35 milijonov evrov za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev in 20 milijonov evrov za štipendije. Poslanska skupina Socialnih demokratov je 11. novembra vložila osem amandmajev k skupni vrednosti približno 156 milijonov evrov. Največ, 63,6 milijona, za investicijsko vlaganje v zdravstvo na sekundarni in terciarni ravni. 57,6 milijona za srednješolske izobraževalne programe, preostalo pa za železniško. varnost, državne ceste, spodbude za zaposlovanje, kriminalistično dejavnost in univerzitetne knjižnice. Skupaj torej približno 711 milijonov evrov in to za šolstvo, zdravstvo, znanost, invalide, družine, prometno varnost in policijo. Od tega je 511 milijonov predlaganih iz enega samega podprograma, to je iz infrastrukture in opremljenosti Slovenske vojske. Ta predprogram se v letu 2028 zvišuje iz 741 na 891 milijonov. In vsi ti amandmaji skupaj torej zajemajo približno 57 odstotkov enega podprograma, ki se v istem letu poveča za 150 milijonov evrov. Naj bo bolj jasno povedano, nihče ne predlaga ukinitve obrambnih zmogljivosti. Predlaga pa se, da se del enoletnega povečanja podprograma nameni otrokom, bolnikom, invalidom in prometni varnosti. Kakšen odgovor, kakšen bo odgovor, pa še ne vemo. Vlada je 20. oktobra o istih šestih amandmajih Poslanske skupine Svoboda podala pisno mnenje in zavrnila jih je vseh šest. Poglejmo, s čim. Tu se moram ustaviti pri zdravstvenih delavcih, kjer je primer učbeniški. Proračun za leto 2028, podprogram Izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev znižuje za 34,9 milijona.

Predlagali smo, da se vrne teh 35 milijonov evrov, torej natanko to, kar je bilo odvzeto. Vlada pa je odgovorila, da povečanje ni potrebno in v isti obrazložitvi pojasnila, da je bilo pri načrtovanju upoštevano zaključevanje določenih časovno omejenih aktivnosti in projektov. Povedano preprosto: programi se iztekajo in nadomeščeni ne bodo. To je v sistemu, kjer nam primanjkuje zdravnikov. Še pomembnejša pa je obrazložitev pri osnovnih šolah. Vlada je zavrnitev 200 milijonov evrov utemeljila takole. In navajam dobesedno: demografska gibanja se odražajo tudi pri vpisu otrok v prvi razred osnovnih šol. V šolskem letu 2021 je bilo vpisanih nekaj več kot 21100 otrok, v šolskem letu 28 29 pa se predvideva, da bo vpisanih samo še okoli 17600 otrok. Za racionalizacijo in boljšo organizacijo dela bo za izvajanje osnovnošolskih programov potrebnih manj sredstev. Torej, to je prvič, da je Vlada pisno povedala, kaj res v osnovnem šolstvu je. Ni varčevanje pri papirju, je racionalizacija utemeljena z manjšim vpisom. In tukaj imam tri pripombe, prvič, manj osnovnošolcev leta 2028 ne spremeni manj učencev. Generacije skozi šolo namreč potujejo devet let. Številka, ki jo navaja vlada, se nanaša na en sam letnik, prvi drugič. Po podatkih pristojnega ministrstva v tem sistemu že danes manjka več kot 3600 vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Torej sistem, v katerem manjka 3600 ljudi, ni sistem, ki ga je mogoče racionalizirati. In tretjič, beseda racionalizacija v proračunskem jeziku pomeni eno od treh stvari: manj oddelkov. Večje razrede ali manj zaposlenih. Zato prosim, da danes poveste katero od teh treh starši in ravnatelji imajo pravico to vedeti preden Državni zbor glasuje? In še proti postavka, ki pove vse o prioritetah, ko smo pogledali znižanje stotih milijonov evrov pri obrestih je Ministrstvo za finance odgovorilo zelo natančno z utemeljitvijo, da bi to ogrozilo servisiranje dolga, zaupanje investitorjev in bonitetno oceno. Pravilen odgovor. Za obresti torej vlada ima izračune do evra natančno, za osnovno šolo ima besedo racionalizacija. In naj dodam še eno stavek, da bo ministrstvo morebitne dodatne potrebe obravnavalo v okviru rednih postopkov načrtovanja in izvrševanja proračuna se v osmih straneh ponovi šestkrat, pri vsakem ministrstvu posebej. To ni pojasnilo, to je samo priznanje, da potrebe s tem proračunom niso pokrite. In še nekaj, kar danes posebej izstopa med amandmaji Socialnih demokratov je tudi 63,6 milijona evrov za investicijska vlaganja v zdravstvo na sekundarni in terciarni ravni. To je natanko tisto področje, za katero je minister za finance 2. novembra povedal, da se je izkazalo, da je investicije mogoče preložiti za nekaj let. In torej danes bomo glasovali o tem ali naj se te investicije izvedejo ali preložijo in zato prosim, da pri tej točki vsak pove, kako je glasoval. Kaj se skriva znotraj zamrznjenih odhodkov? Odhodki ostanejo na isti ravni. Poglejmo, kaj se dogaja. Plače in prispevki rastejo za 175 milijonov, obresti za 153 milijonov, transferji v sklade socialnega zavarovanja za 123 milijonov, transferji javnim zavodom za 101 milijon in transferji posameznikov za 52 milijonov evrov. Skupaj približno 604 milijone evrov povečanja ob skupni rasti odhodkov 45 milijonov evrov. Torej, drugje se mora torej znižati približno 560 milijonov evrov in vemo kje. Investicijski odhodki in investicijski transferji skupaj padejo za približno 508 milijonov evrov. Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije padejo za 27 celih šest odstotkov. Nakup opreme pa zraste za 18,8 odstotkov. In po resorjih je slika enako jasna. Obramba dobi 267 milijonov evrov več in je daleč največji porast. Lokalna samouprava, kohezija in regionalni razvoj dobijo 318 milijonov evrov manj, torej skoraj polovico, infrastruktura in energetika 134 milijonov evrov manj, notranje zadeve in javna uprava 124 milijonov evrov manj, zdravje 44 milijonov evrov manj. Leto 2028 se torej izboljšuje na dva načina: z gospodarsko rastjo na prihodkovni strani in z odloženimi naložbami na odhodkovni. Noben od obeh ni ukrep. Zdaj pa k nečemu, kar se je zgodilo včeraj in česar v gradivu pred nami ni. Včeraj je vlada torej 12. novembra z vsemi tremi reprezentativnimi združenji občin podpisala dogovor o povprečnini za leti 27 in 28., dogovorjena višina je 915 evrov na prebivalca. V predlogu Zakona o izvrševanju proračunov, ki je sestavni del tega paketa, pa piše 835 evrov. Zdaj, poglejmo si zaporedje. Za leto 2026 je bila povprečnina s spremembo zakona, ki se je uveljavila 10. oktobra, zvišana iz 835 na 845 evrov in to s proračunom od 1. januarja. Tri tedne pozneje je ista vlada v proračun za 27 in 28 vpisala 835 evrov, torej nominalno znižanje, včeraj pa je podpisala 915 evrov. Dokument, o katerem glasujemo danes, je bil v tem delu razveljavljen dan prej s podpisom vladne strani. Naj bo jasno takoj: višjim sredstvom za občine ne nasprotujem. Po približno 2 milijonih 130 tisoč prebivalcih to pomeni red velikosti 170 milijonov evrov na leto, približno 340 milijonov evrov v dveh letih. To je moj izračun. Uradnega ni. Nadaljevanje) Ker vlada ob podpisu ni objavila nobene ocene javno finančnega učinka. V proračunu za leto 2028, ki je pred nami, tega zneska ni, niti evra. In zdaj pomislimo s čim se ta proračun izravnava že danes? S 508 milijoni evrov manj za naložbe, s petimi milijoni evrov splošne proračunske rezervacije in s predpostavko, da referendum 6. decembra ne bo spremenil ničesar. Nato se zdaj pripiše še 340 milijonov evrov, ki so podpisani ali nikjer vknjiženi. In naj dodam še eno stvar, Zakon o financiranju občin v 12. členu določa, da Vlada in združenja občin sklenejo dogovor o povprečnini za naslednji dve proračunski leti pred predložitvijo predloga državnega proračuna v Državni zbor. Ta dogovor je bil podpisan včeraj, torej tri tedne za tem, ko je proračun že v tej hiši in dan pred to sejo. To ni računska napaka, to je vprašanje ali proračun, ki ga sprejemamo v tem delu, sploh velja. In zdaj k tistemu, česar v proračunu ni, čeprav se bo o tem odločala čez tri tedne.

Edina neodvisna kvantitativna ocena tega zakona je ocena Fiskalnega sveta in je negativna. Po njej bi zakon, interventni zakon torej, kratkoročno poslabšal saldo za približno 1,2 milijardi evrov oziroma odstotek in pol BDP, trajno za približno 0,7 odstotka BDP. Javni dolg pa je bil po desetih letih za približno osem odstotnih točk BDP višji. Ministrstvo za finance je 2. novembra objavilo svojo oceno 848 milijonov evrov statično, 647 milijonov evrov dinamično. Trdim, to sem že včeraj govoril, da je ta številka dokazljivo prenizka in povedal bom zakaj. Razlog je en sam in je prepričljiv, preverljiv v njihovi lastni tabeli, torej vladni, odziv ljudi je upoštevan v štirih prihodkovnih postavkah. 119 milijonov skupaj, pri edini odhodkovni postavki pa 234 milijonov evrov za izplačilo polne pokojnine. Ob nadaljevanju dela pa opomba izrecno pravi, da ocena upošteva sedanje število upokojencev. Prav povečevanje tega števila pa je namen ukrepa, da zakon pravico zvišuje iz 40 odstotkov oziroma 20 odstotkov na 100 odstotkov. Temu se po domače reče manipulacija, ki jo nisem bil navajen od Ministrstva za finance. Pri istem ukrepu je torej prihodkovna stran ocenjena dinamično, odhodkovna statično in oboje deluje v isto smer. Pravico danes uveljavlja 22031 ljudi. Ob četrtinskem povečanju njihovega števila se učinek ob istih predpostavkah ministrstva poslabša za približno 48 milijonov evrov, polovično za približno 95 milijonov evrov in to neto. Isti ukrep Fiskalni svet ocenjuje na 257 milijonov evrov, svet Zpiz na 240 milijonov evrov, ministrstvo pa na 234 milijonov evrov. Za to 647 milijonov evrov ni ocena učinka zakona, je njegova podcenjena spodnja meja. Postavimo to ob rezervo. Vlada za leto 2028 načrtuje splošno proračunsko rezervacijo pet milijonov evrov, že v vladini lastni številki je razmerje med tveganjem in rezervo 130 proti ena. Ob oceni Fiskalnega sveta pa 240 proti ena. Fiskalni svet je 4. novembra zapisal, da bi ob neizvedbi predpostavljenih ukrepov in ob uveljavitvi zakona primanjkljaj sektorja država znašal približno 4,2 odstotka BDP evropska pravila postavlja mejo pri 3 odstotkih.

Torej, spoštovani, pred tremi tedni sem na tem odboru postavil 16 vprašanj, danes jih bom ponovil in dodal nova, ki izhaja iz dokumentov, ki so med tem nastali. In naj povem kaj je bistvo. Proračun za leto 2028 ni načrt. To je stava, stava na to, da bo gospodarska rast 2,3 odstotka, da bo dohodnina zrasla za 12,2 odstotka, da bo 700 milijonov evrov nepojasnjenih ukrepov nekdo nekoč izvedel in da referendum 6.

cembra ne bo spremenil ničesar. Z odhodkovne strani v dveh letih ne pride niti evro prihranka. Edini resnični odhodkovni ukrep, ki ga je vlada doslej pisno pojasnila je, še enkrat, racionalizacija v osnovnem šolstvu utemeljena s številom prvošolcev. Torej, to je ta razvojna politika te Vlade, kot je zapisana v njenih lastnih dokumentih. Čestitke.

Prehajam na vprašanja. Pa jih imam več kot deset, ampak najprej jih bom teh deset postavil. Pred tremi tedni, torej sem na tem odboru, kot sem že rekel, postavil 16 vprašanj, nobenega odgovora na to nisem dobil, zato jih bom ponovil v isti obliki, zato prosim tudi, da je iz zapisnika razvidno kaj je bilo vprašano in kaj odgovorjeno. Prosim pa pri tem samo za dvoje: da naj se pri vsakem vprašanju odgovarja tisti, ki je za področje pristojen, in drugič, naj odgovor vsebuje številko. Če številke ni, prosim, da se to pove, ker je tudi to odgovor.

Torej, prvo vprašanje. Primanjkljaj se v letu 2028 zniža za 598 milijonov evrov, pri čemer prihodki zrastejo za 644 milijonov evrov, odhodki pa se zvišajo za 45 milijonov evrov. Ali vlada potrjuje, da celotno izboljšanje salda izvira iz prihodkov in da z odhodkovne strani ne prispeva nič? Kolikšno bi bilo izboljšanje, če bi bila gospodarska rast za eno odstotno točko nižja od napovedano? Bom zanalašč malo bolj počasi bral, da se bodo uspeli zapisati, zato ker res pričakujem vprašanja, na vsako od teh vprašanj in jih bom danes ponavljal, dokler jih ne bom dobil. Tako da to že vnaprej opozarjam, ker upam, da ni finta predsedujočega, dva kroga pojasnila piarovsko v petih minutah in gremo. Pogovarjamo se o najpomembnejših dokumentih, ki jih sprejema ta Državni zbor vsako leto.

Drugo vprašanje. Plače in prispevki rastejo za 175 milijonov evrov, obresti za 153 milijonov evrov, transferji v sklade socialnega zavarovanja za 123 milijonov evrov, transferji javnim zavodom za 101 milijon evrov in transferji posameznikov za 52 milijonov evrov. Skupaj približno 604 milijone evrov. Skupna rast odhodkov znaša 45 milijonov evrov. Ali vlada potrjuje, da je razlika pokrita z znižanjem naložb za približno 508 milijonov evrov?

Tretje vprašanje, konto plače in drugi izdatki zaposlenim se v letu 2027 zviša za 1,4 odstotka, v letu 2028 pa za 8,3 odstotka. Konto plače in dodatki v letu 2027 za 1,8 odstotka, v letu 2028 pa za 9,4 odstotka. Gre za isti plačni sistem, isto plačno reformo. Če je 8,3 odstotka realna ocena, na kateri podlagi je realna ocena 1,4 odstotka za leto 2027?

Četrto vprašanje. Dohodnina se v letu 2028 zvišuje za 12,2 odstotka ob napovedani realni rasti gospodarstva 2,3 odstotka, rast plač 4,9 odstotka in nespremenjeni zaposlenosti. Torej, na kateri podlagi je izračunana ta rast dohodnine in kateri učinki jo pojasnjujejo? Lahko tudi te davke, mislim, povečali obremenitev, samo prosim za pojasnilo.

Kakšna je načrtovana pot salda in dolga sektorja država po metodolgoiji ESA 2010 za leto 2028? Osnutek proračunskega načrta, poslan Evropski komisiji 15. oktobra, obsega leti 2026 in 2027 za leto 2028 projekcije ni v nobenem gradivu.

Šesto vprašanje. Zakaj 66. člen predloga ZIPRS 2027-2028 določa sredstva za ZZZS samo za leto 2027 in sicer do 380 milijonov evrov, za leto 2028 pa ne določa nobenega zneska. Torej, kaj je pravna podlaga za financiranje v letu 2028?

Naslednje vprašanje. Transfer iz državnega proračuna v zdravstveno blagajno je bil za leto 2026 načrtovan v višini 520 milijonov evrov, z rebalansom znižan na 420 milijonov evrov. Za leto 2027 je določen do 380 milijonov evrov, za leto 2028 pa ni določen. Kolikšen znesek je za leto 2028 upoštevan v proračunskih izračunih in na kateri oceni primanjkljaja zdravstvene blagajne temelji.

Naslednje vprašanje. Vlada je 12. novembra z reprezentativnimi združenji občin podpisala dogovor o povprečnini za leto 2027 in 2028 v višini 915 evrov. Predlog zakona o izvrševanju proračunov, ki je del tega paketa, določa 835 evrov, za leto 2026 pa ZIPRS 2026, 2027. A velja 845 evrov s proračunom od 1. januarja 2026. Nadaljevaje) Kolikšen je javno finančni učinek dogovorjene povprečnine za leti 2027 in 2028, ločeno po letih in ločenih na primerno porabo, na del dohodnine, ki pripada občinam, ter na finančno izravnavo iz državnega proračuna? Naprej, v katerem delu predloga proračuna za leto 2028 upoštevana dogovorjena povprečnina 915 evrov, če ni upoštevan nikjer. S katerim aktom in v kakšnem roku bo vključena in ali bo za to potreben amandma k predlogu proračuna ali sprememba zakona o izvrševanju proračuna? Šesti odstavek 12. člena Zakona o financiranju občin določa, da Vlada in reprezentativna združenja občin sklenejo dogovor o povprečnini za naslednji dve proračunski leti pred predložitvijo predloga državnega proračuna v Državni zbor. Predlog proračuna je bil v Državni zbor predložen pred podpisom dogovora. Koliko je po oceni Vlade ta časovni razpored skladen z navedeno določbo? Zakonodajno-pravna služba je v mnenju 6. novembra o povprečnini 835 opozorila na 142. člen Ustave in na odločbi Ustavnega sodišča UI97/5 in UI312/8. Ali je bila opravljena ocena, ali povprečnina 835 pokriva dejanske stroške izvajanja izvirnih nalog občin? In če je bila, kdaj in s kakšnim rezultatom? Zakonodajno-pravna služba v mnenju 6. novembra 2026 opozarja, da predlog zakona o izvrševanju proračunov vsebuje določbe, ki niso materija izvrševanja državnega proračuna. In da lahko Državni zbor zaradi tega sprejme ustavno pravno sporno odločitev. Kako namerava Vlada to opozorilo upoštevati pred glasovanjem? To je bil zdaj sklop vprašanj za začetek, potem bom pa nadaljeval, ker jih imam še kar nekaj. Hvala lepa.