4. redna seja
Državni zbor
16. 11. 2026
Besede, ki so zaznamovale sejo
Transkript seje
Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje, vse prisotne lepo pozdravljam in začenjam 4. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 4. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 6. 11. 2026, s samim sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli. Državnemu zboru zato predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Pa kar prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da najprej preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.
Če je vse v redu, glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 76 poslancev, za je glasovalo 76, s čimer ugotavljam, da je dnevni red 4. seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na vprašanja poslank in poslancev.
V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 36 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute, predsednik vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja; poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva ali se na seji opravi razprava o odgovoru predsednika vlade, ministrice ali ministra; o tem odloči državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba na takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu mora predsednik vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bomo vprašanje uvrstili na naslednjo redno sejo državnega zbora.
V zvezi s to točko so se za danes opravičili: magistrica Rifelj, ministrica za okolje in prostor; doktor Ostrc, minister za zdravje; gospa Ribič, ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve; gospod Cigler Kralj, minister za kmetijstvo, in sicer od 15. do 17. ure; magister Hajdinjak, minister za obrambo od 16 30. ure dalje; in doktor Logar, minister za gospodarstvo, delo in šport, od 13.30 do 15. ure.
Na e-klopi je objavljen tudi pregled poslanske pobude, na katero v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.
Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik vlade Janez Janša.
Poslansko vprašanje mu bo najprej postavila doktorica Asta Vrečko iz Levice, pa kar izvolite.
Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predsednik vlade.
Vaša vlada, odkar je nastopila mandat, korak za korakom širi moč izvršilne oblasti in krči neodvisen nadzor nad njo. To krčite zato, ker vam neodvisen nadzor civilne družbe absolutno ni v interesu. In vsak ukrep posebej predstavljate kot tehnično rešitev, vsi skupaj pa izrišejo jasno sliko, jasno sliko države, kakršno si želite imeti zato, da bo vladal v njej nadzor, popoln nad ljudmi, nad politiko, nad javnim delovanjem. Z Zakonom o specializiranih organih ste ministru za pravosodje dati odločilno besedo pri izbiri tožilcev. Tega prej ni bilo. Minister lahko zdaj predlaga tudi kandidata, ki ga je strokovni organ ocenil kot neprimernega in mu tega ni treba pojasniti. Sprejeli ste ga kljub več sto stranem opozoril tožilstva, sodstva, KPK in druge stroke. Državnotožilski svet je jasno povedal, da namen tega zakona ni učinkovitejši boj proti korupciji, ampak podreditev pregona izvršilne oblasti. Tik pred lokalnimi volitvami ste v Državni zbor poslali novelo zakona o policiji, uradnikom ministrstva ta omogoča, da od policije zahtevajo poročilo in vso dokumentacijo o vsakem posameznem tekočem postopku. Torej z drugimi besedami ministrstvo, ministrstvo še enkrat, bo lahko izvedelo koga policija preiskuje, katere dokaze ima in kdo so priče. To je nedopustno, hkrati pa gre za isto rešitev, ki ste jo vi predlagali že leta 2021 in je bila s strani ljudske iniciative na to odpravljena. Zato, ker to je nedopustno, da bi ministrstvo imelo taka pooblastila. S spremembo uredbe ima zdaj policija, da lahko odloča sama o 48 urnem pridržanju, tožilec pa v to odločitev ne sme več posegati, da ne omenjam prepoved zakrivanja obrazov. Sam minister je povedal, da gre to za v luči protestov, torej bojite se ljudi, ljudske, izražanja mnenja in tega, da bi proti vašim ukrepom, ki so nasproti ljudem izražali svojo voljo. Tudi vaš besednjak in vaše vlade govori proti ljudem, proti kritičnim glasovom, govori se o tem, kdo so in označujete celo osebno napadate aktiviste in aktivistke. Predlagali ste zakon proti Niki Kovač in civilne družbe, družbi. Take recepte smo videli tudi v drugih državah, se sprašujem, kako boste razložili to in kako si razlagate, da krepite politični vpliv na tožilstvu in policiji.
Ja, hvala lepa za vprašanje, ki sicer ni bilo vprašanje, ampak opis nekega stanja. Zdaj, če bi jaz lahko, če bi začel na enak način kot ste vi, bi rekel, da odkar je nastopila ta Vlada, lažete o tem kaj ta Vlada počne in o njenih namenih. In nam pripisujete, da nameravamo delati to ali pa da delamo to, kar ste vi počeli v prejšnjem mandatu. Vse to glede 48 urnega policijskega pridržanja, glede tožilcev pa to, to obstaja v slovenski zakonodaji mislim, da že 30 let, od leta 1925 ima policija pravico do 48 urnega zadržanja, tisti, ki je zadržan, ima vse pravice, ima lahko odvetnika, se sklicuje na karkoli. In v pravice, ki jih pač garantira Ustava, nihče ne more posegati. V tem času, v sistemu, ki ga vi obožujete, je bilo drugače, tako da vam lahko kakšno osebno izkušnjo glede teh pridržanj povem. Kar se tiče tožilcev, tožilstvo ni sodna veja oblasti, tožilstvo je organ pregona, v večini evropskih držav tožilce imenuje vlada, ali minister sam, v večini držav minister imenuje tožilce, brez nekih komplikacij, vendar tožilec ne odloča, tožilec preganja, je stranka v postopku, odloča sodišče, in sodnikov seveda ne imenuje Vlada ali pa minister iudi nobenega zakona proti katerikoli organizaciji ta vlada ni predlagala. Želimo samo zagotoviti, da pravila igre, ko gre za volilno kampanjo in ko gre za referendumsko kampanjo, veljajo enako za vse. Zdaj stranke, ki sodelujejo na volitvah in so del ustavnega sistema vladavine izvoljenih, ki ga imamo v Sloveniji, se ne smejo financirati iz tujine, kar je prav, in to velja pri nas že desetletja. Tako imenovane nevladne organizacije, ki se lahko prijavijo kot organizator referendumske kampanje, pa se lahko financirajo iz tujine, nihče jih ne pregleda, sredstva prihajajo od koderkoli In to je neposredno vmešavanje tujih organizacij in korporacij in milijarderjev, v notranje politične zadeve neke države. Tako da, kdorkoli se lahko financira v skladu s slovenskim in evropskim pravom, vendar se ne sme financirati iz tujine. In s tem sodelovanjem, s tem denarjem sodelovati v volilnih referendumskih kampanjah, ker potem o določeni zadevi ne odločajo volivke in volivci, državljanke in državljani te države, ampak nek milijarder v Združenih državah, ki pojma nima kaj se dogaja pri nas in se s tem denarjem financira tako imenovane nevladnike, da delajo zdravo v Sloveniji, brez tega, da bi imeli najmanjše vedenje o tem kakšna je dejanska situacija v tej državi, pa tudi če bi imeli, ne, naj financirajo kampanje v državah, kjer živijo ali kakorkoli.
Torej, s tem predlogom zakona samo uvajamo enaka pravila za vse, ki zdaj niso enaka. In vidimo, da nekatere tako imenovane nevladne organizacije na leto dobijo več denarja iz tujine, iz raznih gverila fundacij in podobnih, bom rekel, eksotičnih naslovov, kot ga imajo vse stranke v tem Državnem zboru na voljo v skladu z Zakonom za kampanjo. Tam ni nobenih omejitev, nobenega pregleda, nobenih kazni. Torej ne gre za prepoved kogarkoli, delovanja, gre za to, da se uvedejo enaka pravila za vse in da se onemogoči vmešavanje tujine v slovenske demokratične procese.
Najlepša hvala.
Gospa Vrečko, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa.
Spoštovani predsednik Vlade, glede prejšnjega sistema po mojem midva ne moreva, kolikor jaz vem, ste bili vi član partije prejšnjega sistema, še preden sem se jaz rodila. Tako da, kar se pa tiče določenih avtoritarnih politik, ki pa jih očitno zelo cenite, pa vidimo vaše predloge. Nadziranje ljudi, ustrahovanje vseh, ki so proti in kritični do vaših ukrepov, je tisto, kar vas vodi v vseh teh ukrepih in to je skupni imenovalec tega, kar počnete v zadnjih mesecih.
Govorite o tožilstvu, ja, ampak tožilec sedaj ne bo imel glas šele po 48 urah, ne tako kot sedaj. To je vaš predlog. Ministrstvo bo tisto, ki bo izbiralo tožilske, tožilce, lahko bo imela vpogled v preiskave. Konec koncev so tudi člani vaše vlade v odprtih kazenskih pregonih. Kako lahko garantirate, da bo šlo vse neodvisno in brez tega, da se bodo informacije na ta način prelivale. In še nekaj o civilni družbi. Civilna družba ima glas v tej državi. Imela ga je v času osamosvajanja in 80. Ime, ima ga tudi danes in to, kar vi govorite, je izključno zato, ker želite ljudem vzeti glas in v referendumu ima civilna družba lahko svoj glas, kajti ona ni politična stranka, oni imajo možnost izrekanja v javnem prostoru. Zato, ker vam nekdo ni všeč in ker vas ena punca tako blazno moti, pa spreminjate tudi tukaj zakonodajo in zato me zanima, kako odgovarjate na te spremembe tožilstva? In konec koncev tudi kakšne tehnologije bodo tukaj uporabljene pri prepoznavanju obrazov, ali so morda te povezane z vašimi prijatelji iz Izraela?
Mislim, kar se tiče prijateljstva z Izraelom, po tem, kar se je javno govorilo. Zdaj, takega prijateljstva pri sodelovanju z njihovimi tajnimi službami, kot je bilo v vašem mandatu, ni bilo še nikoli v tej državi. In boste še izjemno presenečeni, če bo kakšna preiskovalna komisija kaj bolj zakopala potem.
Zdaj, kar se tiče pravil igre in demokratičnega procesa, jaz odgovarjam nazaj z vprašanjem, ali se vam zdi prav, da neka organizacija, ki sodeluje v referendumski kampanji, dobiva stotine tisoč evrov in dolarjev ali milijonska sredstva iz tujine. Komu je ta organizacija odgovorna, ali slovenskim volivcem ali tistim, ki jo financirajo? Mislim, moje vprašanje do vas: se se vam zdi to prav, je to v redu, je to idealen demokratični proces? Zdaj, kar se tiče ustrahovanja, štiri leta ste sedeli v vladi, katere predsednik je pred kamerami povedal, da je naročil ministrici za notranje zadeve, da očisti policijo drugače mislečih. Vam ponovim ta posnetek? Neposredno je naročil ministrici za notranje zadeve in direktorju policije, da počisti policijo drugače mislečih. A to je bilo vzpostavljanje profesionalnega okolja za delo policije, kjer bomo pred zakonom vsi enaki? A ste kaj protestirali na kakšni seji vlade?
Najlepša hvala.
Gospa Vrečko, imate mogoče postopkovni predlog. Kar izvolite z njim, samo ne zaiti v vsebinsko razpravo, lepo prosim.
Ja, vsekakor predlagam, da Državni zbor o tem odgovoru opravi vsebinsko razpravo na eni izmed prihodnjih sej. Namreč demokracija se ne meri po tem, kako oblast ravna s svojimi, ampak se meri predvsem in tudi v tem, kako ravnati s tistimi, ki se z njo ne strinjajo, tako v politični komunikaciji, v spoštljivosti kot tudi jasno z ukrepi. Zdaj vse te navedene stvari ogrožajo neodvisni pregon zasebnost in svobode izražanja in zbiranja. Vsak ukrep zase in vse skupaj kaže, da ukrepi te vlade drvijo v smer, v katero menim, da si ne želimo iti v Sloveniji. Drvijo v avtoritarno družbo, kjer bo vlada imela nadzor popoln nad tem, kar dela tožilstvo in pa policija, vsem ostalim pa bi odvzela besedo. Ključno in pomembno je, da razumemo, da so nestrinjanja in kritični glasovi tudi tisti, ki demokracijo krepijo. In zaradi tega mora obstajati dialog, ne pa žaljenje, ne pa obračunavanje s civilno sfero diskreditacije in ustrahovanja. Kar pa je še bolj pomembno tukaj, pa je tudi, da opravimo razpravo o tem, kako si celostno vidimo vse te ukrepe, en za drugim, ki hodijo v državni zbor, kar se tiče uveljavljanja represije in policijske države, kamor to nedvomno vodi. Kar se tiče pa, spoštovani predsednik vlade, glede financiranj iz tujine, pa, kolikor vem, imate vi še kar nekaj pojasnjevanja na tej točki, ne samo s strani vaših medijev, ampak tudi drugih povezav. Če pa kakšna organizacija dobi sredstva tudi s strani Evropske unije in pa razpisov, pa ji za to še ne morete vzeti besede.


