6. nujna seja

Komisija za nadzor javnih financ

12. 11. 2026

Transkript seje

Alenka Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vabljeni na sejo ter seveda ostali prisotni, lepo pozdravljeni. Začenjam 6. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Najprej vas obveščam, da je predsednica komisije magistrica Alenka Bratušek zadržana, zato bom, dokler se nam ne pridruži, kot podpredsednica komisije v skladu z drugim odstavkom 47. člena Poslovnika Državnega zbora in seveda po njenem pooblastilu sejo vodila jaz.

Obveščam vas, da so zadržani in se komisije ne morejo udeležiti, kot že rečeno, magistrica Alenka Bratušek za začetek seje in pa Matjaž Han. Na seji kot nadomestni člani, nadomestne članice komisije s pooblastilom sodelujejo naslednji člani: Natašo Sukič nadomešča Vladimir Šega, magistrico Alenko Bratušek nadomešča Lucija Tacer Perlin, Luko Simoniča nadomešča Andrej Kosi in pa Andreja Poglajna nadomešča Jana Gržinič.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Torej prehajamo na 1. in edino točko dnevnega reda z naslovom Ocena Ministrstva za finance o javnofinančnih učinkih Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in potrebni ukrepi za pokrivanje izpada prihodkov državnega proračuna ter pokojninske in zdravstvene blagajne.

Poslanska skupina Svoboda je 5. novembra 2026 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Svoboda s predlogom, s predlogoma sklepov. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. Dne 10. 11. 2026 ste na e-klop prejeli odgovor vlade na zahtevo članic in članov Komisije za posredovanje izračuna in pripadajoče analize za izračun učinkov Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije na javne finance. Včeraj ste pa na e-klop prejeli še pismo, pisno mnenje doktor Nevena Boraka o novembrski oceni učinkov zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ter pisni komentar doktor Mojmirja Mraka na izračune Ministrstva za finance z naslovom Javnofinančna implikacija Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

K točki dnevnega reda so bili vabljeni: gospa Lucija Tacer Perlin kot predstavnica Poslanske skupine Svoboda, ki je zahtevala sklic te nujne seje, magister Andrej Šircelj, minister za finance, ki se je opravičil, doktor Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, magister Robert Ljoljo, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, doktor Mojmir Mrak, ki se je opravičil, magister Mitja Gaspari, magister Velimir Bole, doktor Neven Borak, ki se je opravičil, doktor Janez Prašnikar, doktor Janez Šušteršič, doktor Polona Domadenik Murn, ki se je opravičila, doktor Matjaž Komen, ki se je opravičil in pa Igor Feketija, nekdanji vodja vladne pogajalske skupine za pokojninsko reformo. Včeraj 11. 11. 2026 pa je bil povabljen še doktor Matej Lahovnik. Vse prisotne, prisotne, vabljene še enkrat lepo pozdravljam.

Dovolite mi še pojasnilo glede zahteve Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za dodatno vabljene na to sejo, ki jo je predsednica komisije prejela 10. 11. 2026. Predsednica komisije magistrica Alenka Bratušek se je ob sklicu te seje odločila, da bo sledila zahtevi Poslanske skupine Svoboda, ki je zahtevala sklic te nujne seje in je na seje vabila le v zahtevi navedene institucije in pa strokovnjake, torej ekonomiste. Zato na sejo dodatno ni vabila organizacij navedenih v zahtevi Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke z dne 10. 11. 2026. Je pa sprejela zahtevo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki jo je prejela včeraj in dodatno, torej na sejo še dodatno vabila. Doktor Mateja Lahovnika, saj gre za strokovnjaka ekonomista. Ob teh svojih odločitvah je upoštevala tudi seveda drugi odstavek 51. člena Poslovnika Državnega zbora kot tudi dogovor o sklicevanju in vodenju sej delovnih teles na podlagi poslovnika in pa tudi uveljavljene parlamentarne prakse. Naj spomnim, da je bila večina teh organizacij navedenih v tej zahtevi Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke na predlog Poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS dodatno že vabljena na tretjo sejo komisije, ki je potekala 15. 9., na katerih je komisija takrat obravnavala točko z naslovom Vpliv Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije na državni proračun in in ostale blagajne javnega financiranja. Naštela jih bom nekaj teh, ki danes niso bili vabljeni. Gre za: Gospodarsko zbornico, Obrtno podjetniško zbornico Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Strateški svet Vlade Republike Slovenije za gospodarstvo in pa tudi Sindikat Podravja. Zakaj sem jih zdaj v bistvu naštela oziroma zakaj o tem seveda tudi govorim? Rada bi seveda povedala, da na tej seji 15. 9. se te seje torej ni udeležil noben, noben od teh predstavnikov, ki so bili dodatno vabljeni, niti eden. Zato se mi pač zdi nekako nenavadno, če bi mogoče imel kdo problem s tem, da danes sem niso bili vabljeni. Samo da zaključim. Da niso bili vabljeni, ker pač sem ravnokar omenila, da v bistvu so imeli vabilo 15. 9. in se pač nanj niso odzvali. Torej lahko rečemo, da možnosti za sodelovanje jim na nek način ni nihče odvzel, imeli so pač vabilo, ki ga pač takrat niso izkoristili. Tako so se odločili. Tega dejstva pač tudi danes ne moremo izbrisati. In ker je danes razprava ali pa vsebina drugačna, torej govorili bi naj ekonomisti in pa strokovnjaki, ki lahko seveda najbolje osvetlijo ekonomske in pa javnofinančne učinke tega zakona. To je tudi vsebina današnje, današnje torej seje.

Tako da izvolite zaenkrat, bom pol.

Ja, hvala lepa, spoštovana podpredsednica.

V imenu Slovenske demokratske stranke lahko povem, da se pač s to obrazložitvijo, če prav razumem, predsednice, kot ste jo vi sedaj prebrali, nikakor ne morem strinjati. Mi smo povabili pač deležnike, ki se jih ta tema še kako dotika. Tudi ti deležniki imajo v svojih vrstah, če omenim samo Gospodarsko zbornico, imajo ekonomiste z ustreznimi kvalifikacijami in znanjem, ki lahko prav zagotovo doprinesejo k današnji razpravi. In zdaj, če vas jaz prav razumem, a ne, ker od bogatega spiska vabljenih z vaše strani tukaj tudi praktično ni nikogar, se pravi, se bo zdaj uvedla nova praksa, a ne - ker se niso udeležili, v bodoče teh ekonomistov ne boste vabili na sejo ali kako? Če nekdo ni prišel iz takega ali drugačnega razloga, to ni razlog, da ga naslednjič ne povabiš na sejo. Tako da še enkrat, v Slovenski demokratski stranki ostro protestiramo proti temu, da niste povabili deležnikov, ki se jih, ki se jih ta tema še kako dotika in nimajo na današnji seji možnosti povedati svojega mnenja, predstaviti svoja stališča. Tako da se mi zdi to pač nedopustna praksa. In kot sem rekel, torej lahko pričakujemo, da če v bodoče, če manjkaš na povabilo, te državni zbor ne bo več povabil. Mislim, to je pa, bom rekel, res nenavaden argument in ne zdrži nobene pametne presoje.

Hvala.

Hvala za obrazložitev. Razumem tudi vaš gnev, ki je na nek način razumljiv. Vem pa, da bi lahko že na prejšnji seji vsi ti vaši specialisti ekonomisti marsikaj tudi obrazložili. Teme so bile sicer malenkost tudi različne, torej ni šlo vse na samo, bom rekla, javnofinančne učinke zakona ali pa tudi ekonomsko, šlo je v bistvu malo širše, kjer bi bili seveda takrat vsi ti vabljeni dobrodošli, pa pač niso prišli. Da pa mi ali pa da predsednica te komisije ni to naredila kar tako, bi rada mogoče spomnila, kar se tiče interventnega zakona, še na eno zadevo, kako to reagirate pri vas. To je datum 7. 5., tokrat smo govorili o Predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, takrat je bila druga obravnava. Obravnavali smo ga na skupnem odboru, kjer je bil predsednik Zvone Černač, kjer na sejo ni povabil nobenega. Nikogar. Pa smo govorili o zakonu, torej omnibus zakonu, kjer je deset zakonov vštetih, številna področja življenja, da ne govorimo o finančnem, o financah, kar se bo zgodilo. Pa vam lahko tukaj prebere, kdo so bili vabljeni takrat: torej predlagatelji treh poslanskih skupin, Vlada, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba. Mi smo se pa pogovarjali takrat prvič o zakonu težkemu cirka milijardo. Takrat so tudi dale mnoge, bom rekla, organizacije predloge pisne in ki so želele seveda tudi, da bi bile takrat povabljene. Niste povabili, torej vaš predsednik, torej predsednik iz vaše stranke takratnega skupnega odbora ni povabil nikogar. Od skupnost občin, sem si zapisala, Slovenski tehnološki forum, razni reprezentativni sindikati, ki se jih je dotikalo, potem Zavod za zdravstveno zavarovanje, druge organizacije, na katere bi seveda ta zakon lahko neposredno vplival. In tudi nam kot poslancem je bila takrat dana možnost, torej da se o desetih zakonih, težke več kot milijarda, imel možnost vsak razpravo samo 5 minut. Tako da mislim, da se mi, bom rekla, vsaj v Gibanju Svoboda ne delamo tako, kot delate vi. Tako da žal, tako se je predsednica odločila in jaz razumem njeno odločitev in seveda, tako da.

Lahko. Še ima kdo kakšno? Ja.

Predsedujoča, ja, 154.e člen Poslovnika govori, da na sejo pristojnega odbora so posamezne točke dnevnega reda lahko povabljeni predstavniki strokovne javnosti, civilne družbe, gospodarskih združenj in tako naprej. Tako da seveda je na predsednici, torej ali lahko povabi ali pa ne. Ampak argumenti, ki ste jih navedli, da pa ste vi povabili strokovnjake, ki so danes tukaj predlagali, ki pa smo jih, torej tisto, kar smo pa mi predlagali, torej s strani Slovenske demokratske stranke, pa to niso strokovnjak, pa ne zdrži. Zdaj, če obrtna zbornica, gospodarska zbornica, kmetijsko gozdarska zbornica niso strokovnjaki s svojih področij, katere se pa ta zakon definitivno tangira, potem ne vem, kdo je lahko tu še v Sloveniji strokovnjak. In pa tudi to, da se na eni izmed sej, ko je bila podobna tema, niso torej odzvali, torej tako kot je že kolega pred mano povedal, ne, bomo zdaj uvedli prakso, da kdor se na neko sejo odbora pač seje ni udeležil, potem več nima vstopa na katerikoli seji odbora v državnem zboru. To je pa argument, ki ne zdrži. In res je, ampak spoštovani kolegi in kolegice iz opozicije, ko bo naslednja seja katerekoli odbora, pa predsedniki odborov ne bodo povabili tistih, ki boste vi predlagali, potem ne jokati in stokati, da tega nismo naredili, kajti pravzaprav tudi vi to prakso izvajate. In glejte, je pa razlika ali povabiš torej neke strokovnjake iz posameznih torej združenj ali pa neke strokovnjake civilnih iniciativ, ki imate vi kvazi strokovnjake, je pa tudi razlika. Tako da seveda, glejte, predsednica ima legitimno pravico, ampak jaz mislim, da pa to vseeno ni prav. In v bodoče ne s takimi argumenti, da to niso strokovnjaki ali pa da se na nekatere izmed sej niso odzvali, da zaradi tega niste vabili. Vabili niste zato, ker bodo vam tukaj tistih 5 minut, ko jim je dano po poslovniku oziroma po poslovni praksi, bodo dali torej pozitivno mnenje na ta razvojni zakon, vi ste pa pač povabili ljudi, ki bodo pa imeli negativno mnenje. Samo o tem se gre.

Postopkovno Lucija Tacer Perlin.

Hvala predsedujoča. Ja, v bistvu ne vem točno kakšen postopkovni predlog je bil. Zdaj tole pred mano ni bilo obrazloženo, moj postopkovni predlog je, da nadaljujemo sejo. Sam moj predhodnik je povedal, da ima predsednica legitimno pravico po Poslovniku, da presodi, kdo je vabljen glede na temo, za koga je primerno, torej, obstaja nek širši konsenz, da gremo naprej.

Še postopkovno, Vladimir Šega.

Hvala za besedo.

Oglašam se zaradi tega, ker pač slišim v teh besedah oziroma jih razumem kot grožnjo. To pomeni, predsednica odbora se je odločila tako in tako, mi se bomo naslednjič še hujše odločili, tako je bilo razumeti. Dejstvo je pa nekaj, danes govorimo o posledicah tega interventnega, finančnih posledicah tega interventnega zakona. Torej, sem sodijo strokovnjaki, predvsem neodvisni, seveda vemo, da neodvisnih strokovnjakov ni, vendar za gospoda doktor Lahovnika ni nihče oporekal, da naj ne bi bil vabljen, nikakor pa ne moremo, ne more ta odbor sprejeti oziroma vabiti ljudi, ki so po svoji funkciji že opredeljeni do te zadeve, ker po tem takem bi lahko vabili tudi sindikate, upokojenska družba in vse to skupaj. To pomeni, strokovnjaki, ki so nekako zaradi svojega položaja na univerzi ali karkoli smatrani kot neodvisni strokovnjaki, seveda dobrodošli, nikakor pa ne ljudje, ki se razumejo v tej zadevi, in danes se v Sloveniji tako vsi na vse razumemo in so deležniki v teh zgodbah na strani delodajalca, delojemalca pa seveda na tak odbor dandanes ne sodijo. In prosim, ne strašiti z maščevanjem, da boste pa vi v naslednjih odborih še slabši, ker če vam kaj ni po godu, kar počenja sedaj opozicija, potem je edina prava pot, da vi počnete to boljše, ne pa še hujše.

Hvala.

Hvala lepa. Mogoče bi še samo dodala, preden nadaljujemo, torej, tako kot ste rekli, kolega Kosi, v 51. členu pač piše, da se lahko nekoga povabi in tega se poslužujete tudi vi. Te besede lahko, to smo bili deležni že mnogokrat, nazadnje tudi na Odboru za zdravstvo, in tako dalje, da ne bom naštevala. Tako da, kot je bilo že rečeno, predsedujoča oziroma predsednica se enostavno lahko odloči koga lahko in tudi bo vabila na odbor.

Torej zaključujem zdaj najboljše, da zaključimo in nadaljujemo in razpravo bomo opravili tako, da bo najprej predstavnica Poslanske skupine Svoboda, ki je seveda zahtevala sklic. Nujne seje komisije dodatno predstavila zahteve za sklic. V nadaljevanju. Bodo dobili besedo vabljeni na sejo. In nato bo sledila razprava članic in članov komisije.

Gospa Lucija Tacer Perlin, dajem vam besedo, da predstavite zahtevo za sklic te seje.

Hvala lepa, predsedujoča.

Ja, današnja seja se kliče ocena Ministrstva za finance o javno finančnih učinkih Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in potrebni ukrepi za pokrivanje izpada prihodkov državnega proračuna, ter pokojninske in zdravstvene blagajne, in tudi vezano na ta naslov so bili vabljeni strokovnjaki, ki nam lahko o tem več povedo ravno za to, da kot odgovorni državljani in pa tukaj poslanke in poslanci lahko ocenimo ali so tiste številke, ki nam jih daje Ministrstvo za finance in tiste številke, ki nam jih daje Fiskalni svet v sozvočju ali kje prihaja tukaj do različnih interpretacij. Za državljanke in državljane je pomembno, da imajo ta dejstva na mizi, ko se bodo 6.

Decembra odločali o tem, ali naj ta zakon začne veljati ali pa je bolje za Slovenijo, da ne.

Torej, ta predlog zakona o interventnih ukrepih je omnibus, obsega razno razna področja, je eden konceptualno najširših zakonov v zadnjem obdobju, kar smo jih imeli v Državnem zboru, od davčne politike, socialne varnosti, trga dela, pokojnin, zdravstvenega varstva in pridemo tudi do energetike, vse v enem zakonu in ravno zaradi tega smo že tekom obravnave izpostavljali potencialne rizike glede njegove preglednosti za državljanke in državljane in pa tudi legitimnosti postopka. Ker veste, da se je sprejemalo to izjemno hitro in kot je predsedujoča že v obrazložitvah pojasnila, brez javne razprave, brez poslušanja argumentov za ali proti. Številna ugledna strokovna in širša javnost dlje časa opozarja predvsem na visoko fiskalno tveganje, ki se ocenjuje statično, kot milijarda evrov izpada iz našega proračuna. Predvsem pa tudi iz socialnih blagajn, kar bomo danes tudi izpostavljali, torej pokojninske blagajne in zdravstvene blagajne. V Svobodi smo prepričani, da bo takšen poseg v javne finance imel negativne posledice za državljanke in državljane, ne samo to, tudi na dolgi rok, da bo povečanje javnega dolga imelo negativne posledice, javni dolg se je v zadnjih štirih letih nižal. in pa to bo imelo tudi posledice na naše bonitetne ocene Republike Slovenije, kar smo zadnja leta jemali za samoumevno. Številni ekonomisti v javnih razpravah opozarjajo, da predlagani ukrepi nimajo jasno opredeljene razvojne logike, ampak delujejo kot skupek parcialnih rešitev brez dolgoročne strategije. Lahko se spomnimo, da ko se je sprejemal tako imenovani interventni zakon, v Sloveniji še ni bila oblikovana vlada, torej predstavniki strank, ki so danes v vladi, so uporabili ta interventni zakon kot lepilo za četrto Janševo koalicijo, in ta koalicija ima predvsem dve skupni točki. Prva je izjemna želja po oblasti za vsako ceno in druga je všečne floskule, ki lahko na kratki rok višajo javnomnenjsko podporo politične stranke, predvsem stranke SDS, na dolgi rok pa seveda jim ni veliko mar kaj bo to povzročilo Republiki Sloveniji. Te prioritete ne samo, da so napačne ampak so zavržne, zavržne, ker tako Vlada Republike Slovenije kot poslanke in poslanci Republike Slovenije bi morali delati za to, da bo naša država se razvijala, da bo prosperirala na dolgi rok in da bodo državljanke in državljani imeli svetlo prihodnost v Republiki Sloveniji, ne pa primarno za to, da bodo obdržali sebe na oblasti. V javni razpravi, ki se je odvila na žalost izven Državnega zbora, ker kot smo slišali, deležniki niso bili vabljeni na seje, preveč se je mudilo. V javni razpravi izven Državnega zbora je bilo pa tudi izpostavljeno, da bo zakon predvsem imel pozitiven vpliv na višje dohodkovne razrede in lastnike kapitala in hkrati, da bo poglobil socialne razlike. Take politike niso nove tekom tudi kampanje, ki se dogaja glede tega zakona, mislim, da bomo odkrili, da so države zahodne Evrope kot ZDA te Tripple down Economics zadeve že sprobale in kakšnih precej pozitivnih rezultatov ni bilo, gotovo pa je bil neizpodbiten rezultat to, da se je družba bo razslojilato, torej ne nujno razvojni zakon, ampak razslojevalni zakon. Fiskalni svet opozarja in izpostavlja, da povratni učinki gospodarske rasti, kar govorijo vedno tisti, ki zagovarjajo zakon, da bo to izjemno spodbudilo gospodarsko rast, ampak Fiskalni svet opozarja, da povratni učinki gospodarske rasti v nobeni opravljeni simulaciji tudi po desetih letih ne nadomestijo neposrednega poslabšanja javnofinančnega salda v celoti. Torej, ena zadeva, o kateri se strinjamo, je, da bo luknja, ne strinjamo se točno kako velika bo ta luknja, imamo različne ocene, zato smo danes tukaj, da slišimo različne argumente, predvsem od strokovnjakov, ampak najboljša ocena je in to je seveda s strani Ministrstva za finance je, da bo ta luknja 350 milijonov evrov, to je najmanjša možna luknja, ki bi jo lahko povzročil ob najbolj optimističnih scenarijih ta zakon, in tudi za ta denar ne vemo kje se bo z začetkom 2027 rezal, zaradi tega, ker trenuten proračun, ki Zakon je predviden in se bo sprejemal za 2027, ne predvideva vplivov interventnega zakona. Zdaj minister Šircelj, ki je trenutno minister za finance, je na začetku odkrito govoril o tem zakonu in je tudi sam skritiziral kar nekatere ukrepe. Najbolj odmeven je bil seveda nižanje DDV, za katerega je sam povedal, da se to ne bo poznalo brez varovalk na cenah hrane, na žalost, za državljanke in državljane, poznalo pa se bo v proračunu, nižji prilivi. Tako da zdaj je pač zaradi tega, ker smo povedali kaj sta dve ključni točki, ki držijo to koalicijo skupaj, da so na vladi za vsako ceno in da višajo ugled stranke SDS na kratki rok, zaradi tega pa mora zdaj to zagovarjati in verjetno mu je izjemno neprijetno, zato tudi danes ni z nami, povsem razumem, je pa škoda, ker mislim, da vseeno veliko Slovenk in Slovencev mu zaupa in bi bilo dobro od njega slišati, kako ocenjuje vpliv tega zakona. Zdaj, po novem je finančno ministrstvo pod njegovim vodstvom ocenilo, da bo po dinamični metodi znašal, da bo finančni učinek, učinek po dinamični metodi 647 milijonov evrov, po statični pa 848 milijonov evrov. Fiskalni svet veliko višje ocenjuje tako statično kot dinamično oceno.

En citat bi še izpostavila, ki je pomemben za našo razpravo naprej in sicer opozorilo s strani vodje Službe za analize pri Fiskalnem svetu, Aleša Delakorda, ki je dejal, da je izhodišče za dinamično analizo seveda statična analiza, katere rezultati niso prikazani, tako da pač težko komentirajo predstavitev te statične ocene in upam, da bo danes, da bodo predstavniki ministrstva to razjasnili. Kot sem rekla, ključna vprašanja danes na tej seji so, kako bomo pokrili izpad, izpad, ki ga eni ocenjujejo na več kot milijardo, drugi pol tega zneska, ampak v vsakem primeru izpad, ki naj bi se v primeru, da bodo državljanke in državljani potrdili ta zakon že z januarjem zgodil, to pomeni, da bomo tako imeli rebalans in državljanke in državljani še danes ne vedo kaj se bo januarja 2027 rezalo iz proračuna, če bo zakon šel skozi na referendumu. In druga zadeva, ki jo upamo, da jo izvemo, kako je Ministrstvo za finance prišlo do tako drugačnih številk kot Fiskalni svet. Morda samo še nekaj citatov od tistih mnenj, ki smo jih dobili pisno, tistih, ki se danes niso uspeli udeležiti. Omenila sem, gospod Mojmir Mrak je to zapisal, da dejansko samo ministrstvo ocenjuje, da bo potrebno 2027 zmanjšati izdatke za 350 milijonov evrov. To je najbolj optimistična ocena. Ampak po njegovi oceni pa dejansko glede na realne predpostavke, ki so tudi izpostavljene pri poročilu Fiskalnega sveta, bo pa dejansko ta številka najmanj 700 milijonov evrov. Torej, govorimo o velikih številkah, ampak tudi v najbolj optimističnem scenariju nimamo odgovorov, in vsaj za ta najbolj optimističen scenarij upam, da bomo danes slišali kje se bo črtalo. Zdaj na žalost ugotavljam, da že trenuten plan za leto 2027 proračun, ki je danes na mizah v Državnem zboru, in ki sploh ne predvideva tega izpada, ki bi ga interventni zakon povzročil, reže na zelo pomembnih področjih za razvoj v Sloveniji. Socialne politike, štipendije se manjšajo, otroški dodatki, starševski dodatki za starševski dopust in mislim, da moramo vedeti preden se državljanke in državljani odločijo da ali ne, kaj dodatno boste še rezali januarja 2027, če bo zakon šel skozi.

Zadnja zadeva se tiče pa samo še tega razvojnega učinka, ki se ga zelo poudarja. Razvojni učinek lahko vidimo, če primerjamo oceno, ki jo je Ministrstvo za finance samo naredilo, zdaj med statično in dinamično oceno tega zakona, ker pri dinamični oceni oni govorijo, da Nadaljevanje) zdaj pa upoštevajo kako bo začelo vse rasti in vsi bodo začeli veliko zapravljati in to bo vse pognalo, nov svet se bo zgodil in celo sami pač ocenjujejo, da bo to 200 milijonov. Cirka. In gospod Borak, ki nam je poslal mnenje, ker se je danes moral opravičiti, tudi napiše, da pričakovani razvojni učinek tega zakona tudi Ministrstvo za finance ne pokaže. Kar pomeni, da tudi sam Šircelj, tisti, če mu zaupate, ocenjuje, da kakšnega blaznega razvoja tukaj ne bo, bo pa gotovo razslojevanje. In mislim, da zato je še dodatno pomembno, da vemo, kaj točno se bo v proračunih v naslednjih letih črtalo v primeru, da državljanke in državljani odločijo na referendumu, da bo ta zakon stopil v veljavo. Toliko za enkrat, hvala predsedujoča.