Lep dober dan vsem skupaj!

Pričenjam 5. nujno sejo Odbora za infrastrukturo in energetiko in vse prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da po pooblastilu poslanca Roberta Potnika nadomešča magistrica Elena Zavadlav Ušaj in pa poslanko Metko Pešl Šater nadomešča poslanec Dušan Stojanovič.

Prehajamo na določitev dnevnega reda odbora. Torej s sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. točko dnevnega reda, to je na Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o začasnih ukrepih za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv, ki ga je Državnemu zboru s predlogom, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, v obravnavo posredovala Vlada.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 31. seji, 6. 11. 2026 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo, torej Predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Na sejo pa so bili k tej točki vabljeni: Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko, Ministrstvo za kmetijstvo, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba. Rok za vložitev amandmajev je do zaključka razprave o členih na seji odbora, do sedaj ni bil vložen še noben amandma.

Pričenjam torej drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Besedo dajem najprej predstavniku Ministrstva za infrastrukturo in energetiko, državni sekretar magister Jakič, izvolite, Jaklin, izvolite.

Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci, predstavniki ministra, ostali prisotni!

Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko je v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo pripravilo Predlog zakona o začasnih ukrepih za začasne prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv. Državni zbor je zakon sprejel septembra 2026 z namenom omilitve posledic povišanih cen goriv ter zagotavljanja stabilnejšega prometa, stabilnejšega prometa in prehranske oskrbe. Novelo, kot smo napovedal, je potrebno zaradi zahteve Evropske komisije poslati v priglasitev sheme državne pomoči, na podlagi začasnega okvira METSAF. S predlaganimi spremembami zakonske rešitve usklajujemo s pravili Evropske unije in zagotavljamo pogoje za učinkovito izvajanje ukrepov za dodeljevanje pomoči upravičencem.

Evropska komisija je z nami uskladila oziroma mi z njo uskladili tri ključne prilagoditve. Eno je sprememba metodologije izračuna višine pomoči. Druga je odprava teritorialne omejitve glede kraja nakupa dizelskega goriva. Tretja drugačna ureditev pomoči za prevoze za lastne potrebe. S spremembo metodologije izračuna višine pomoči se dodatni stroški goriva ugotavljajo glede na ceno pred nastopom krize. Evropska komisija je namreč opozorila, da mora zgodovinska referenčna cena odražati dejanske tržne razmere pred nastopom kriznih okoliščin oziroma pred izrazitejšim povečanjem cen goriv. Zato se zgodovinska referenčna cena dizelskega goriva veže v obdobju pred 24. februarjem 2026 in je določena v višini evro, 1 evro, 20 centov na liter, prej 075. Izračunan je na podlagi povprečne maloprodajne cene dizelskega(?) goriva brez DDV v obdobju od 9. do 20. februar 2026.

Spreminja se tudi način določanja referenčne cene, ki je po novem opredeljena kot dejanska maloprodajna cena litra dizelskega goriva brez DDV, izkazana na posameznem računu upravičenca. Po veljavni ureditvi se ta cena določa kot povprečna sedemdnevna cena dizelskega goriva brez DDV, trošarine in drugih javnih dajatev. Spremenjena metodologija omogoča izračun pomoči na podlagi dejanske nakupne cene goriva, s čimer se zagotavlja natančnejše ugotavljanje dejanskih stroškov in bolj ciljno usmerjeno dodeljevanje pomoči. Količina goriva, ki se upošteva pri obračunu, ostaja nespremenjena, pomoč še naprej znaša največ 70 procentov pozitivne razlike med dejansko in zgodovinsko referenčno ceno, vendar ne več kot 0,20, 20 centov na liter goriva. To pa je vezano na zahtevo Evropske komisije za opravljanje teritorialnih omejitev, saj bi omejevanje pomoči zgolj na gorivo, kupljeno v Sloveniji, lahko pomenilo neenako obravnavo nakupu goriva znotraj Evropske unije in bilo v nasprotju s pravili notranjega trga. Pomoč bo tako mogoče uveljaviti tudi za gorivo, kupljeno v drugih državah članicah Evropske unije, ampak izključno za slovenske poslovne subjekte, kar smo se zelo trudili, da je tako ostalo. Ob tej spremembi se z novelo zakona uvaja zgornja omejitev pomoči v višini nula cela oziroma 0,20 evra na liter katere namen je zagotoviti sorazmerno pomoč, preprečiti prekomerna izplačila ter zagotoviti gospodarno porabo javnih sredstev. Tretje usklajevanje z evropsko komisijo je bilo glede prevozov za lastne potrebe, saj je Evropska komisija opozorila, da ti ne spadajo v okvir priglašene sheme Mesaf, saj ne gre za opravljanje prevoznih storitev na trgu, temveč za prevoze za lastne potrebe, za lastno dejavnost. Da bi pomoč kljub temu ohranili tudi za te upravičence, bo dodeljevanje po pravilih deminimus. S tem ohranjamo upravičence do pomoči tudi za prevoze, vendar na drugi pravni podlagi. Predlog novele vključuje tudi nekatere dodatne spremembe, namenjene učinkovitejšemu izvajanju ukrepov na področju kmetijstva in gozdarstva. Te se nanašajo predvsem na natančnejše določanje pogojev za upravičenost do pomoči v gozdarstvu, ureditev razdelitve kupljenih količin po posameznih mesecih pri večmesečnih zahtevkih ter preprečevanje dvojnega uveljavljanja pomoči za kurilno olje in dizelsko gorivo. Trenutno stanje je tako, da nam je Evropska komisija preko Ministrstva za finance pisno sporočila, da lahko pričakujemo pozitivno potrditev do 20. 11. v tem mesecu. Borzen kot izvajalska agencija pa je izvajalski subjekt, pa je pripravljeno v primeru vseh teh potrditev, vse za izvajanje. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod sekretar. Zdaj z nami so tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, želite besedo? Izvolite. Pa če se predstavite za scenograf, kdo ste.

Lep pozdrav, Andrej Hafner, vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo. Hvala, je državni sekretar z Ministrstva za infrastrukturo povedal vse, tako da v tem uvodnem delu ne želimo dodati nobenega dodatnega pojasnila. Smo pa potem seveda kasneje na voljo za pojasnila. Hvala lepa.

Hvala lepa. Še želi predstavnik Državnega sveta, gospod Gregor Korene, izvolite.

Hvala lepa, predsednik, za besedo. Lepo pozdravljeni poslanci in gostje. Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 21. izredni seji včeraj 9. 11. obravnavala predlog zakona in ga tudi podprla. Saj je ugotovila, da je njegov namen nujen, njegov sprejem pač nujen. Za nadaljevanje postopka odobritve sheme državne pomoči pri Evropski komisiji. Člani komisije smo v razpravi izpostavili več vprašanj v zvezi s katerimi so predstavniki predlagatelja na to podali pojasnila. Povzeta pa so že ta pojasnila tudi v pisnem mnenju, ki smo vam ga posredovali. V zvezi z upravičenostjo do pomoči pri izvajanju šolskih prevozov je komisijo predvsem zanimalo, pod katerimi pogoji so do pomoči upravičeni prevozniki, ki za občine na podlagi javnega razpisa opravljajo šolske prevoze z avtobusi v kategoriji M2 in M3. Opozorila je komisija tudi na izključitev vozil kategorije m ena, kamor sodijo kombiji oziroma kombinirana vozila. Iz upravičenosti pa so izločena. Nekatere lokalne skupnosti zaradi tega in tudi razpršene poselitve, oddaljenosti naselij in ozkih cest za izvajanje šolskih prevozov namreč ne morejo uporabljati večjih vozil kategorije M2 in M3 za to uporabljajo prav tovrstna vozila in so izločena. V zvezi z odpravo omejitve nakupa goriva za območje Republike Slovenije je komisijo zanimalo tudi, ali so poleg določitve najvišje pomoči v višini 0,20 evra na liter predvideni tudi drugi varovalni mehanizmi za preprečevanje morebitnih zlorab oziroma nesorazmernega uveljavljanja pomoči, zlasti pri nakupih goriva v obmejnih območjih oziroma regijah. Opozorila pa je komisija tudi na povečanje ocenjene višine potrebnih sredstev za izvajanje ukrepov pomoči sektorju cestnega prevozništva za devet milijonov evrov. Zanimalo jo je tudi, ali bo to vplivalo na obseg že načrtovanih podpor, ki jih družba Borzen namenja področju obnovljivih virov energije oziroma ali bo zaradi financiranja ukrepa prišlo do zmanjšanja ali ukinitve sredstev za kakšne druge namene. Zanimalo pa nas je člane komisije, namreč kdaj je mogoče pričakovati odločitev Evropske komisije o odobritvi pač te sheme državne pomoči ter kdaj bodo prevozniki lahko začeli vlagati zahtevke in pričakovali prva izplačila pomoči.

Kot rečeno, predlagatelj je na vsa vprašanja oziroma pomisleke odgovoril. In kot povedano v uvodu je komisija predlog zakona podprla in soglasno.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Še Zakonodajno-pravna služba, gospa Mateja Tavčar. Izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. V Zakonodajno-pravni službi smo predlog zakona preučili v skladu z našimi pristojnostmi in podali pisno mnenje, ki ste ga včeraj prejeli. Predlog zakona predstavlja dopolnitev veljavnega zakona z vidika uskladitve s pravili na področju državnih pomoči po pridobljenih pripombah Evropske komisije. Vsebuje pa tudi dopolnitve z vidika njegove izvedljivosti. V mnenju je bilo opozorjeno predvsem na zagotovitev ustrezne utemeljitve ugotavljanja upravičenosti do pomoči pri določbah, s katerimi se poenostavlja način izkazovanja upravičenosti in tudi preveritev predlaganih rešitev z vidika varstva osebnih podatkov, ki je zagotovljena z 38. členom Ustave. Tako da hvala. Po potrebi se pa še kasneje kaj oglasim. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospa. Torej, prehajamo na razpravo in kasneje tudi seveda na glasovanje o posameznih členih v okviru druge obravnave zakona. Odboru predlagam, da se razprava opravi o vseh členih skladno 128. členom Poslovnika. Verjamem, da nihče temu ne nasprotuje, tako da ni potrebno glasovanje, tako da odpiram razpravo.

Izvolite, gospod Šega.

Hvala za besedo. Imam občutek in mislim, da me občutek ne vara, da pri teh zakonih o pomoči vrže Vlada neko skrpucalo na mizo, kamor vplete tudi neko zgodbo, ki je povsem nesprejemljiva. In izključno in zgolj z namenom, da potem lahko kaže na opozicijo s prstom, ki je pač razumela in prebrala to zakonodajo, da nasprotuje pomoči.

Tokrat je v tem zakonu denar, ki ga borzni zbira izključno za zeleni prehod. Torej vsi zbiramo denar za razogljičenje družbe. In sedaj bomo ta sredstva namenili za subvencijo fosilnih goriv. To je seveda nedopustno. In če bomo opozicija temu nasprotovali boste seveda pokazali s prstom, opozicija je proti pomoči. Ena najbolj umazanih zgodb, ki ste jih vrgli na mizo, je seveda bil Sklad za redke bolezni z otrokom, ker ste pač vrgli te dvoboje noter.

Morda še malo o zakonu. Kmetje so manjši del zakona, za kmetijstvo gre zgolj 1,9 milijona. To pomeni, za celotno kmetijstvo gre skoraj trikrat manj, kot pa je namenjeno za gume. Nakup gum je poslovna odločitev vsakega prevoznika, nikakor pa ne neka zadeva, ki bi jo bilo potrebno subvencionirati. In če boste rekli, saj to je že prejšnja Vlada tudi nekako počela tudi takrat sem bil istega mnenja, da to ravno ni primerno, čeprav direktno ti dve zgodbi niso primerljive. Ta zakon ima dvojna merila tudi, eno je za kmetijstvo, eno je za prevoznike. Za prevoznike se uporablja izhodiščna zgodovinska cena v predkriznih razmerah, za kmetijstvo pa ostaja 30. 06. 2026. Kar je nedopustno, da imamo za subvencije, ki so financirane iz istih sredstev dvojna merila, eno za kmetijstvo, drugo pa za prevoznike. Kar pa najbolj bode v oči, je pa to, da bomo subvencionirali dolžnike. V zakonu je sicer predvideno, da tisti, ki nimajo poravnane vse obveznosti in tako dalje, niso upravičeni do te subvencije. Vendar, kadar pa gre za zamik oziroma za neplačilo delavcem, takrat pa kar pogledamo stran. Velika večina oziroma preko 90 procentov prevoznikov ne plačuje zavarovanja, dodatnega zavarovanja šoferjev. Teh sredstev je, v kolikor imam pravo informacijo, preko 30 milijonov letno. Torej, mi bomo tiste, ki ne plačujejo v državno malho, ta sredstva se plačujejo sicer posredno, ampak vseeno v državno malho. Torej tiste, ki ne plačujejo v državno malho, bomo s še večjo vsoto, torej 38 milijonov evrov subvencionirali. To je nedopustno. To pomeni, če je prevoznik dolžnik državi, ali skozi davke ali pa skozi dodatno pokojnino, potem seveda ne bi smel biti upravičen do subvencije. Torej, smatram in to smo aneks že podali, da poklicno zavarovanje, ki ga je dolžan prevoznik plačevati, mora biti tudi, moral bi biti tudi pogoj za neizplačilo subvencije. Toliko za enkrat. Hvala.