Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 18. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da so bili zadržani in da se seje ne more udeležiti mag. Karmen Furman in so z nami kot nadomestni člani: Aleksander Reberšek namesto Ive Dimic, Nataša Sukič namesto Primoža Siterja in Matjaž Han namesto Soniboja Knežaka.

Lepo pozdravljeni, tudi vam!

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem po 64. členu.

Dnevni red: Predlog zakona o spremembi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, nujni postopek.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (ZPIZ-2G), NUJNI POSTOPEK.

Gradivo (Predlog zakona, Mnenje Državnega sveta, Mnenje Zakonodajno-pravne službe) je objavljeno tudi na spletnih straneh Državnega zbora in imamo vložene amandmaje in pojasnila ministrstva na mnenje Zakonodajno-pravne službe.

Na sejo smo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za finance, Zakonodajno-pravno službo in Državni svet Republike Slovenije.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 30. seji 8. 4. 2019 odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, zato ga bo odbor obravnaval na podlagi 126. in 143. člena poslovnika.

Amandmaje so vložili koalicijska poslanska skupina k prvemu in drugemu členu in Poslanska skupina Levica prav tako k prvemu in drugemu členu.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Želijo predlagatelji zakona, to je Vlada, podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona?

Izvolite, gospod Tilen Božič.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke, poslanci in ostali!

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v svojem 144 členu ureja tudi zavarovalne osnove za delavce od katerih se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V skladu z obstoječo zakonodajo si pri regresu za letni dopust plačujejo prispevke od osnove, ki presega 70 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Slovenije za predpretekli mesec. Konec lanskega leta se je pojavila pobuda, to pobudo smo seveda vključili v izhodišča, ki so bila tudi predstavljena koaliciji. Gre za izhodišča povezana z zakonom, se pravi ZPIZ, spremembami ZPIZ-2, sočasno je pa tudi nekako v paketu prišlo do predstavitve izhodišč, ki jih pripravlja Ministrstvo za finance na področju Zakona o dohodnini.

Ko smo dobili nekako potrditev, da lahko gremo s tem naprej na Ekonomsko-socialni svet, smo v okviru predstavitve že prvi dan v bistvu, ko smo ta izhodišča predstavljali na Ekonomsko-socialnem svetu, bili nekako pozvani, da bi, se pravi tole spremembo, ki se ukvarja z nižjo obremenitvijo regresa za letni dopust, speljali čim prej. Se pravi nekako ločeno od nekaterih drugih pobud za katere so bile tudi ustanovljene pogajalske skupine, sedaj pogajanja tečejo, se pravi ločeno od tistega je bila sprejeti tudi odločitev, nekako skupaj, konsenzualen sklep, da bi rešitev, kot je bila zastavljena, čim prej pripeljali preko Vlade in tudi k vam v Državni zbor. Se pravi, sprejeta je bila takrat s širokim konsenzom.

S to spremembo ZPIZ-2 se zvišuje meja, do katere do izplačila regresa za letni dopust ne bi bilo treba plačati prispevkov za socialno varnost. V skladu z navedeno spremembo se prispevki za socialno varnost tako ne bodo plačevali do zneska regresa v višini 100 % povprečne plače. Sprememba bo tako prinesla znižanje osnove za plačilo prispevka delojemalca in prispevka delodajalca. Če pogledamo za koliko dejansko bi prišlo do spremembe osnove za obračun prispevkov, gre v tem primeru, se pravi, če bi nekdo prejel regres v višini 100 % povprečne plače za znižanje osnove v približni višini 500 evrov. Sprememba bi se uporabljala za vsa izplačila regresa za letni dopust v letu 2019, predvideva pa tudi način poračunavanja oziroma vračila prispevkov za socialno varnost v primerih, ko bo regres izplačan pred začetkom veljavnosti te spremembe, saj nekatere družbe ozirom številne izmed teh so svojim zaposlenim regres za letošnje leto že izplačale, večji del bo pa nekako izplačan oziroma večina mora biti izplačana do konca junija.

Glede na to, da preostala zakonodaja, ki ureja socialna zavarovanja ter plačilo prispevkov glede zavarovalne osnove napotuj ena enako osnovno, kot jo določa ZPIZ-2, bo ta sprememba seveda vplivala tudi na obveznost plačila vseh ostalih prispevkov za socialno varnost. Od tukaj naprej, se pravi še kar se tiče amandmajev z vidika ministrstva, seveda amandmaje, ki so bili vloženi s strani koalicijskih skupin, podpiramo, ker nekako izčiščujejo oziroma poenostavljajo eno izmed dikcij, se pravi kateri podatek se dejansko uporabi, kadar se izračunava do kakšne višine se prispevki ne obračunajo. Kar se tiče predlogov Levice, ki so, se pravi amandmajev Levice in nasprotujejo, bi potem kasneje podal tudi morda dodatna pojasnila. Prav tako bom dodal potem še pojasnila vezna na nekatere komentarje, ki jih je, se pravi izpostavila oziroma jih bo še izpostavila Zakonodajno-pravna služba. Za dodatna pojasnila pa sem vam seveda tukaj na razpolago, tako s kolego Žihrom iz Ministrstva delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kot tudi z gospod Strelec, ki pa prihaja z Ministrstva za finance.

Hvala.

Hvala lepa za dodatna pojasnila.

Želi besedo Zakonodajno-pravna služba, gospa dr. Katja Triler Vrtovec?

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Z vidika, mi smo dali pisno mnenje z vidika retroaktivnosti, kjer smo želeli predvsem dodatna pojasnila glede prehodne ureditve, kar je predlagatelj storil z dodatnimi pojasnili, ostalih pripomb na predlog zakona pa nimamo.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta, Dane Kastelic?

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je na podlagi 20. člena Poslovnika Državnega sveta pripravila mnenje k Predlogu zakona o spremembi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je na 18. seji, 4. aprila obravnavala predlog o spremembi zakona, ki ga je v Državni zbor po nujnem postopku predložila Vlada. Komisija ugotavlja, da se s predlogom zakona želi zvišati razpoložljiv dohodek in izboljšati socialni položaj delavcev v primeru neizplačanega regresa za letni dopust na način, da se spreminja znesek do katerega se regres za letni dopust ne všteva v osnovo za plačilo prispevkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Komisija podpira predlagane rešitve, seznanjena je bila tudi s podporo tako delodajalske, kot delojemalske strani ob obravnavi predlaganih rešitev na Ekonomsko-socialnem svetu. Komisija pa dodatno ugotavlja, da je obravnavani predlog zakona povezan s Predlogom zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki je bil v obravnavo Državnemu zboru predložen istočasno in prav tako po nujnem postopku. Glede na navedeno vsebinsko… predlaganih rešitev, je bilo v razpravi pozvano k poenotenju izrazoslovja, uporabljenega v navedenih dveh zakonih v povezavi z zneski, ki služijo kot podlaga za določitev višine zneska do katerega se regres za letni dopust ne všteva v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost oziroma zneska, ki se ne všteva v davčno osnovo iz delovnega razmerja.

Iz pregleda amandmajev koalicijskih poslancev pa ugotavljam, da je navedena pobuda iz razprave, ki smo jo imeli na Komisiji Državnega sveta že upoštevana. Komisija je v povezavi z informacijo, da se zaradi predlaganih rešitev predvideva manko v blagajni pokojninskega in invalidskega zavarovanja v višini 1, 4 milijona evrov, pozvala k skrbi za dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema v povezavi z izzivi starajoče se družbe ter obremenitvami, ki jih slednja prinaša za proračunska sredstva, saj ima vpliv tudi na druga področja družbe: zdravstveno varstvo, infrastrukturni izzivi, ki so povezani z višjimi družbenimi izdatki.

Komisija predlog podpira.

Hvala.

Hvala lepa za podano mnenje.

Predlagam, da obravnavo opravimo na način, da razpravljamo o vsakem členu in glasujemo o amandmaju. Po glasovanju o amandmajih, pa na koncu glasujemo še o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Če ne, gremo naprej.

Odpiram razpravo o 1. členu. Vložena sta dva amandmaja s strani PS koalicija in iz strani Poslanske skupine Levica. Predlagam, da razpravljamo najprej o vloženem amandmaju poslanske skupine… ja, obe skupaj, ampak najprej bi poslanske skupine. Dobro, hvala lepa za popravilo, za popravek.

Besedo dajem prijavljenemu Mihu Kordišu.

Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Vladni paket razbremenitve regresa je globoko nepravičen. neki delavki z minimalno plačo namenja dodatnih 160 evrov, predsedniku Uprave Nove ljubljanske banke pa namenja 500 evrov. In spet imamo na mizi predlog razbremenitve, ki dela predvsem za 1 % tistih, ki so v naši družbi najbogatejši. Pri temu, da so že v prejšnjem mandatu dobili za 80 milijonov evrov letno davčnih odpustkov in mislim, da to ni prav. Zato smo v Levici vložili amandma, ki razbremenitev regresa ohranja za tiste z najnižjimi ali pa srednje visokimi, če želite dohodki, za tiste z najvišjimi dohodki pa pušča obremenitev regresa takšno kakršna je. Se pravi od našega predloga ima korist delavska večina v tej državi, to je slabih milijon in pol ljudi, do čim tisti, ki zaslužijo največ, daleč največ in za slovenske razmere veljajo za bogate, pa prispevajo enako kot prispevajo do sedaj. Na ta način tudi državnim javnim blagajnam ohranimo 20 milijonov evrov, za katere vsi vemo, da jih presneto potrebujemo na raznoraznih področjih. Mogoče v zadnjem času najbolj prednjači področje zdravstva. Da se jih 20 milijonov evrov namesto, da jih damo 5 % najbogatejših v tej državi za njihovo luksuzno potrošnjo, za vlaganje v špekulativne sklade in podobno, lahko namenimo na področje zdravstva za skrajševanje čakalnih dob za sanacijo primarija in tako naprej.

Malo me je presenetilo stališče ministrstva, ki niti ni Ministrstvo za finance, ampak je Ministrstvo za delo, da nasprotuje našemu amandmaju. Težko si predstavljam, kakšen bi bil vsebinski razlog za to nasprotovanje, zato predstavnikom ministrstva namenjam vprašanje, zakaj zavračate, zakaj nasprotujete amandmaju, ki smo ga dali v Levici?

Ponavljam, naš amandma ohranja predlog razbremenitve regresa za milijon in pol ljudi, delavsko večino v tej državi, zaštopa pa razbremenjevanje tistih, ki imajo že zdaj več kot preveč denarja.

Hvala.

Hvala lepa za razpravo.

Gospod Tilen, boste odgovorili?

Hvala za besedo.

Kot rečeno že uvodoma sem želel sedaj, sem že napovedal, da se bom odzval nekako podrobneje sedaj. Prva reč, ki sem jo že uvodoma povedal je ta, da predlog kot je bil pripravljen takrat v izhodiščih, je bil seveda predstavljen tudi Ekonomsko-socialnemu svetu, kjer so tako predstavniki delavcev kot delodajalcev in v okviru teh pogovorov je bila nekako ta rešitev kot je pred vami, pripoznana kot primerna in je dobila tudi podporo in tudi lahko rečemo neko vzpodbudo, da jo čim prej – in zato je bil sprejet sklep, posredujemo v obliki rešitve njim v vednost in seveda potem tudi v vladni postopek in nato v Državni zbor. Tako da gre za nekako usklajen predlog.

Druga zadeva, ki pa… se pravi drugi razlogi, zakaj pa Ministrstvo za delo tej rešitvi nasprotuje, pa izhajajo nekateri iz vsebinskih, nekateri iz tehničnih razlogov. Zdaj tehnični, ki se jih običajno nekako da med obrobne, pa v tem primeru niso toliko obrobni, se dejansko tičejo izvedljivosti(?) te rešitve. Prvič zaradi tega, ker predvideva tukaj poznavanje na ravni delodajalca, s kakšnimi dohodki nekdo razpolaga. Načeloma, če dela le pri enem, seveda je to možno vedeti, ampak načeloma je tukaj najbrž pod vzeto, da bi mogel potem delodajalec pridobiti podatke od Finančne uprave, zato, da ugotovi, koliko dejansko tista osnova od katere potem odmerja te prispevke. To je ena zadeva. Za take podatke je običajno, da so dokončni v bistvu v letu po tistem, na katerega se nanašajo, kar nekako vzpostavlja pod vprašanje nekako ta časovni okvir.

Naslednja zadeva, se pravi vezana na te dve zadevi, ki sem ju omenil, sta pa tudi, da v tem trenutku nimamo podlage v Zakonu o davčnem postopku, ki bi omogočal takšno razkritje podatkov. Postavi se pa potem tudi neko vprašanje sorazmernosti pri tem, ali zagotavljati oziroma, kaj je podlaga za zagotovitev oziroma utemeljitev zagotavljanja takšnih podatkov, ki se štejejo kot osebni podatki oziroma kot davčna tajnost vsakemu posamičnemu delodajalcu seveda za vsakega posameznega delavca.

Nadalje je tukaj povezano tudi s tem, da notri v predlogu je seveda navedenih več zneskov, razumno. Gre za neko lestvico, ki pa načeloma ni sorodna kakšni drugi lestvici. Se pravi z vidika neke preprostosti, enostavnosti ali pa uporabnosti rešitve v vsakdanjem življenju, se pravi v praksi, se zastavlja tudi vprašanje izvajanja tega čisto na operativni ravni. Se pravi, ali ni možno cilja, ki ste si ga postavili – ki razumem, da ga tudi zagovarjate, doseči na kakšen drugi način. Ker vaš cilj je v končni fazi kot razumem, da bi nekako se pravi proporcionalno oziroma z neko regresijo, obremenili ta dohodek – v tem primeru gre za regres. Se pravi tisti cilj bi najbrž bilo možno doseči preko kakšnega bodisi drugega zakona ali druge rešitve. Ene izmed teh rešitev, ki bodo verjetno v naslednjih mesecih tudi tukaj v Državnem zboru, ki so bolj se pravi, kjer se običajno bolj osredotoča te na progresivni pristop, je ravno dohodnina. Se pravi, ali v okviru tistih sprememb, ki bodo predlagane, se tičejo tako splošne olajšave, se tičejo lestvic in vseh teh zadev, ne bi nemara bilo bolj smiselno tam preveriti, ko je sistem že postavljen, možnost za dosego tega cilja, seveda, če bi bil potem na koncu dosežen konsenz. Tako da, iz teh razlogov mi nekako to rešitev štejemo za manj primerno. Kot rečeno, tudi ni običajna v sistemu prispevkov za socialno varnost. Hvala.