2. redna seja

Odbor za zdravstvo

8. 5. 2019

Transkript seje

dr. Franc Trček

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, lepo pozdravljeni na 2. redni seji odbora. Obveščam vas, da kot nadomestna člana kolegica Karla Urh nadomešča kolegico Andrejo Zabret, kolega Jani Prednik nadomešča kolega Sama Bevka.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 24. 4. 2019 ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora, 1. točka: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – skrajšan postopek. Amandmaji k predlogu zakona so se vlagali do 3. 5. 2019 in 2. točka: Razno.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložil Državni svet Republike Slovenije in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 28. seji dne 28. 3. 2019 odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo objavljeno na spletni strani Državnega zbora je na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 24. 4. 2019 in mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 25. 4. 2019.

K 1. točki dnevnega reda so vabljeni: predlagatelj predloga zakona Državni svet Republike Slovenije, Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje, Zakonodajno-pravna služba, Zdravstveni svet Republike Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije.

V poslovniškem roku ni bilo vloženih amandmajev. Včeraj in danes sta prišla še mnenja Zavoda za zdravstveno zavarovanje in Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki jih imate v sistemu, da ne bo kdo rekel, da jih ni.

Torej, pričenjamo drugo obravnavo Predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje, amandmaji niso bili vloženi, o členih predloga zakona.

Odboru zopet predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena poslovnika, torej da po opravljeni razpravi opravimo glasovanje o amandmajih, če bi bili vloženi in o vseh členih skupaj, ker se mi zdi, da je napovedan amandma odbora s strani ene od poslanskih skupin. Ali kdo temu nasprotuje? Ne vidim nasprotovanja.

Besedo predajam predlagatelju predloga zakona za dopolnilno obrazložitev. Gospod državni svetnik Tomaž Horvat, izvolite.

Tomaž Horvat

Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci! Predlog zakona odpravlja neenakost med različnimi darovalci delov človeškega telesa glede nadomestila za čas odsotnosti od dela, ki je nastala s sprejemom zakona za uravnoteženje javnih financ leta 2012. posledic darovanja živih tkiv in organov in v primeru posledic darovanja krvi.

Predlog zakona višino nadomestila med začasno zadržanostjo dela zaradi darovanja in posledic darovanja tkiv in organov ter posledic darovanja krvi vrača na raven 100 % osnove kot je veljalo pred ZUJF-om v letu 2012. Trenutna veljavna ureditev namreč darovalce krvotvornih matičnih celic, živih tkiv in organov na podlagi 31. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju postavlja v slabši položaj v primerjavi s prostovoljnimi darovalci krvi, saj jim je zakonsko zagotovljeno nadomestilo zgolj v višini 90 % osnove, medtem ko darovalcem krvi v skladu s 167. členom Zakona o delovnih razmerjih pripada nadomestilo 100 % od osnove.

Neenako obravnavanje prostovoljnih darovalcev krvi, darovalcev krvotvornih matičnih celic ter darovalcev živih tkiv in organov z vidika zagotovljenih nadomestil za začasno odsotnost od dela je neutemeljeno in neetično, zlasti zato, ker je v osnovi darovanje krvotvornih matičnih celic bistveno bolj zahtevno kot običajno darovanje krvi. Prav tako je sam postopek bolj inveziven in dolgotrajnejši. Toliko bolj vse to velja tudi za darovanje živih tkiv in organov.

Pri darovanju gre za eno najbolj etičnih oblik odgovornosti posameznika do soljudi. Posledično bi bilo treba darovalcem nujno izkazati dolžno spoštovanje s tem, da bi se jim v celoti povrnilo izgubljeni dohodek zaradi plemenite odločitve, da bodo pomagali drugim.

Na popravek varčevalnega ukrepa s sprejemom ZUJF se čaka že več let. Identična pobuda kot jo vsebuje predlog zakona je bila v Državnem svetu že dana v mandatu pretekle vlade, a smo od nje odstopili zaradi dane zaveze Ministrstva za zdravje, da bo problematiko uredilo ob predložitvi novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Navedene rešitve so bile vanj v preteklem mandatu ministrstva resda vključene, a je navedeni predlog zakona obstal v fazi usklajevanja, zato področje še vedno ostaja neurejeno.

Priprava novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je sicer uvrščena v normativni program Vlade Republike Slovenije za leto 2019, a je v njem navedeno, da sprejetje tega predpisa ni obvezno. Na celovito prenovo zakonodaje se čaka že predolgo. S to predlagano rešitvijo se ne bo drastično poseglo od nobenega od elementov sistema, zato se lahko problematiko uredi tudi z novelacijo veljavnega zakona.

Pri pripravi zakona je Državni svet sodeloval s predstavniki Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije, Zavoda Republike Slovenije za presaditev organov in tkiv Slovenija Transplantant in Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, ki opozarja, da je predlagane spremembe potrebno čimprej sprejeti, saj neenaka obravnava darovalcev deluje destimulativno, kar vpliva na število darovalcev. Vsak darovalec manj pa lahko v praksi pomeni tudi življenje manj za tistega, ki darovani organ, tkivo ali celico potrebuje.

Spoštovani, pričakujem, da boste predlagani predlog podprli. Hvala.

dr. Franc Trček

Hvala, gospod državni svetnik, gospod Horvat. Besedo predajam Ministrstvu za zdravje. Gospod državni sekretar dr. Tomaž Pliberšek, izvolite.

Tomaž Pliberšek

Hvala, predsedujoči. Ministrstvo za zdravje ne nasprotuje predlogu za spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v delu, ki se nanaša na upravičenost nadomestila med začasno zadržanostjo dela za darovalce krvotvornih matičnih celic, živega tkiva in organov, vendar je menim, da je problematiko iz pravic zdravstvenega zavarovanja treba urediti celovito.

dr. Franc Trček

Hvala. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Dr. Katja Triller Vrtovec, izvolite.

Katja Triller Vrtovec

Hvala. Mi nimamo pripomb na predlog zakona.

dr. Franc Trček

Hvala. Na mizo smo dobili amandma s strani Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, ki ga vlagate kot amandma odbora. Prosim predlagateljico, če obrazloži ta amandma.

Lidija Ivanuša

Hvala za besedo. K 1. členu v prvi alineji tretjega odstavka 31. člena se besedilo presaditve zamenja z besedilom darovanja in posledic darovanja.

Obrazložitev. Amandma je pripravljen z namenom, da se poenoti besedilo 31. člena Zakona o zdravstvenega varstva in zdravstvenem zavarovanju, v nadaljevanju ZZVZZ. Poenoteno besedilo bo pripomoglo k lažji uporabi tega člena v praksi. V kolikor ostane trenutno besedilo presaditve v tretjem odstavku, bo slednje lahko povzročalo zmedo pri uporabi četrtega in šestega odstavka 31. člena, kakor tudi težje razumevanje celotnega besedila 31. člena ZZVZZ. Besedi presaditev in darovanja in posledic darovanja sta po mnenju predlagatelja sopomenki, vendar se z omenjenim amandmajem poenoti pomen istovrstne situacije. S tem bo ZZVZZ jasnejši in zasledoval načelo pravne države.

dr. Franc Trček

Hvala, kolegica. Ali se želi ministrstvo opredeliti do predlaganega amandmaja? Ne. Odpiram razpravo. Kolegica Muršič, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovani državni sekretar z ekipo, kolegice in kolegi! Glede na ta amandma bi mogoče prosila, da se opredeli do tega amandmaja tudi Zakonodajno-pravna služba.

Glede samega zakona pa moram reči, da ta zakon absolutno podpiram. Vsi tisti, ki darujejo, je to izjemno humano delo in zato se odloča izjemno malo posameznikov. Zato se mi zdi, da je to zelo pomembno.

Ob prebiranju tega zakona se mi je postavilo vprašanje kako to, da nekdo že prej ni sprožil ustavne presoje, kajti iz mojega stališča se mi zdi, da gre za kršenje osnovnega določila enakosti med tistimi, ki darujejo kri in je sploh dvoumno zakaj je takrat ob sprejemu ZUJFA prišlo do te spremembe in znižanje tega nadomestila. Tako da absolutno je ta zakon za podpreti. Sicer verjamem, da si vsi skupaj želimo celostne rešitve z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je sicer res bil pripravljen v preteklem mandatu. Žal do njegove obravnave še ni prišlo. V normativnem programu je. Upajmo, da ga bomo čimprej videli, da bomo lahko začeli graditi na njem, kajti ta zakon bo po vsej verjetnosti zelo obsežen. Ta obravnava ne bo na eni, mislim, lahko se zgodi, da ga bomo lahko rešili na eni seji, vendar glede na prejšnjo sejo, ko smo ga imeli, da smo se lovili zgolj pri dveh členih, verjamem, da bo potrebno ta zakon, ki bo prišel zelo celovito pogledati, vsak člen podrobno, se opredeliti do tega.

Absolutno sedaj pozdravljamo, da imamo na mizi ta zakon, kajti enostavno se mi zdi, da je potrebno tem posameznikom, ki se odločijo za tako humano dejanje, da imajo 100 % nadomestilo. Kot je predlagatelj navedel gre za bolj zahteven poseg. Tudi njegova ponovna aktivacija je malce dalj časa trajajoča in se mi zdi, da je to pomembno.

Na tem mestu pa bi kljub temu imela vprašanje za predlagatelja. Sicer v gradivu zasledimo, da je bilo do 31. 7. 2018 63 teh darovalcev krvotvornih matičnih celic, zdravljenih pa 264 bolnikov. Zanima me, če mogoče obstaja pregled koliko jih je bilo pred ZUJF-om in koliko jih je sedaj? Ali je ta zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je bil sprejet, pustil kakršnokoli posledice? Kajti neko daljše časovno obdobje bi bilo smiselno malce tudi videti.

Vsekakor pa, ta zakon je za podpreti in tem vsem, ki se odločijo za to omogočiti 100 % nadomestilo, ne pa znižano. Hvala lepa.