Vse članice in člane odborov, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 21. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da se je za današnjo sejo opravičil Boštjan Koražija, z nami pa so danes Blaž Pavlin namesto Ive Dimic, Meira Hot namesto Marka Koprivca, Gregor Perič namesto Janje Sluge, Tina Heferle namesto Aljaža Kovačiča, Edvard Paulič namesto Nine Maurovič in Franc Rosec namesto Karmen Furman.

Besedo dajem predsedniku Odbora za gospodarstvo, gospodu Gregorju Periču.

Hvala lepa, kolega Starović. Lep pozdrav vsem, kolegice in kolegi, predstavniki vlade, ostali gostje!

Pričenjam z 9. nujno sejo Odbora za gospodarstvo in sporočam, da so se opravičili za to sejo dr. Franc Trček, gospod Boštjan Koražija in gospod Jernej Vrtovec. Imamo pa tudi tri pooblastila in sicer gospod Blaž Pavlin nadomešča gospoda Aleksandra Reberška, gospa Tina Heferle nadomešča gospoda Igorja Pečka in gospod Jurij Lep nadomešča gospoda Roberta Polnarja.

Če nadaljujemo, torej s sklicem seje ste prejeli dnevni red in ker v poslovniškem roku s kolegom Starovićem nisva prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odborov.

Prehajamo na 1. TOČKO DANAŠNJEGA DNEVNEGA REDA – NACIONALNI REFORMNI PROGRAM 2019-2020.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli Nacionalni reformni program 2019-2020, ki je bil objavljen na spletni strani Državnega zbora, na sejo pa so bili vabljeni poleg Vlade še ministrstvo za finance, za gospodarski razvoj in tehnologijo in pa za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zdaj pa predstavnike Vlade prosim za dopolnilno obrazložitev nacionalnega reformnega programa. Kdo želi uvodno besedo? Izvolite, gospa Jazbec, državna sekretarka na Ministrstvu za finance.

Lepo pozdravljeni! Hvala lepa za besedo. Torej, nacionalni reformni program predstavlja srednjeročni načrt in prednostne naloge Vlade, ki ga letno vsaka država članica Evropske unije pripravi in pošlje Evropski komisiji v skladu evropskega semestra. Torej, format tega dokumenta je predpisan za vse države članice je enak in NRP, se pravi nacionalni reformni program odgovarja na specifična priporočila, ki jih dobi vsaka država članica, potem /nerazumljivo/ cilj je Evropa 2020 in na izzive spet posamičnega poročila v državi, ki ga pripravi evropska komisija o državi članici. V letošnjem poročilu o državi, torej o Sloveniji komisija ugotavlja, da Slovenija ne beleži več makroekonomskih neravnovesij, gospodarska rast ostaja na relativno visoki ravni, je široko osnovana, delež naložb v bruto domačem proizvodu raste in to pozitivno vpliva tudi na potencialno rast. Ob tem beležimo tudi ugodne rezultate na trgu dela in na področju socialnih pravic, Slovenija pa dosega zavidljive rezultate na vseh teh obravnavanih področjih. Kljub temu pa ključna poročila komisije ostajajo, da Slovenija ni storila dovolj na področju dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema, sistema dolgotrajne oskrbe ter na področju zdravstvenega varstva. Poleg omenjenega mora Slovenija nadalje ukrepati tudi na področju aktivacije starejših in manj izobraženih dolgotrajnih brezposelnih ter na področju alternativnih virov financiranja za mala in hitro rastoča podjetja. Nacionalni reformni program vsebuje ključne cilje ekonomske politike v Sloveniji, ki ostajajo spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva. Naključna opozorila, torej ta izpostavljena komisije, odgovarjamo z ukrepi na naslednjih področjih. Prvič je sprememba sistema pokojninskega varstva, v bistvu predlogi ukrepov vsebujejo ukrepe za podaljševanje delovne aktivnosti za spremembe odmernih stopenj in postopen dvig pogojev za starostno upokojitev in potem drugo so predlagani komplementarni ukrepi na trgu dela za podaljševanje delovni aktivnosti in reaktivaciji dolgotrajno brezposelnih, predlogi strukturnih sprememb na trgu dela naslavljajo vprašanja povečanja delovne aktivnosti, demografije, vzdržnosti pokojninskega sistema in tudi primernosti pokojnin. Pozitivno bodo vplivali na delovno aktivnost starejših, izboljšali socialno zaščito ranljivih skupin in vplivali na hitrejšo aktivacijo ljudi. Potem tretje področje, ki je izpostavljeno, so spremembe davčne zakonodaje, tudi tukaj so bili ukrepi že predstavljeni, se pravi cilja predlaganih ukrepov na področju davčne politike sta razbremenitev stroškov dela in povečanje razpoložljivega dohodka, predlog obsega zvišanje splošne in dodatne olajšave, spremembe dohodninske lestvice in pa razbremenitev regresa. Za nadomestitev izpada so pa predlagane spremembe v smeri povečanja obremenitve kapitala. S predlaganimi davčnimi spremembami, ki temeljijo na prestrukturiranju davčnih bremen med dohodki iz dela in dohodki iz kapitala, želimo spodbujati večjo konkurenčnost v smislu manjše davčne obremenitve zaposlenih, kar pozitivno vpliva na ustvarjanje delovnih mest. In četrti sklop so ostali ukrepi za doseganje osnovnega cilja povečevanja produktivnosti, ker višja produktivnost pozitivno vpliva na kvaliteto in dolgoročno vzdržnost javnih financ ter na dolgoročno rast potencialnega BDP in v ta namen bo potrebno spodbujati strukturne dejavnike, ki so ključni za rast produktivnosti na kratek in dolgi rok. Ti so med drugim povezani s človeškimi viri, s konkurenčnim raziskovalnim in inovacijskim okoljem ter splošno institucionalno učinkovitostjo. V tem dokumentu kot boste nedvomno opazili manjkajo ukrepi za katere vemo, da jih potrebujemo in sicer s področja zdravstvenega sistema in s področja dolgotrajne oskrbe, v tem segmentu je Vlada zapisala, da bo delala na učinkovitosti sistema v bolnicah, se pravi poslovanje javnih zdravstvenih zavodov, ki v bistvu izhaja iz sanacijskih programov teh bolnic medtem, ko pač konkretnejših ukrepov s tega področja sedaj tukaj v tem dokumentu nismo zapisali, kar pa ne pomeni, da se pač kljub temu ne bodo dogajali. V tem dokumentu je pač namreč treba vedno tehtati med tem, da nisi preveč splošen, se pravi, da dejansko pokažeš eno usmeritev, da nisi preveč specifičen. Osnovni cilj fiskalne politike ostaja zniževanje dolga, zagotovitev doseganja srednjeročnega fiskalnega cilja. Pri tem spremljamo pač pravilo dolga kot osnovno vodilo pri snovanju ekonomskih politikih, pri čemer si bo Slovenija prizadevala ohranjati pozitiven nominalni saldo na srednji rok in pa posledično skrb za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Komplementarni dokument nacionalnega reformnega programa v okviru evropskega semestra je namreč tudi program stabilnosti. To je dokument, ki ukrepe iz nacionalnega reformnega programa umešča še v fiskalni okvir. Fiskalni okvir bo Državni zbor obravnaval ta teden, jutri na matičnem odboru in v četrtek na plenarni seji.

Toliko smo se dogovorili, da bi bilo za uvod, potem pa na specifična vprašanja bi pa, potem podrobneje odgovarjali v nadaljevanju.

Hvala lepa.

Najlepša hvala mag. Jazbec. Zahvaljujem se tudi za to sintetično predstavitev. Sedaj dajem besedo, če želite v nadaljevanju? V redu. Potem. Se zahvaljujem. Želi besedo še kdo od vabljenih? Predvidevam, da ne.

Prehajamo, kar na razpravo članic in članov odborov. Preden preidemo že na samo razpravo torej gre za to, s čimer se danes ukvarjamo torej z nacionalnimi reformami programov je zgolj ena od faz v evropskem semestru. Z njo se v končni fazi zgolj seznanimo torej o njej ne glasujemo. Kot rečeno gre za neko proceduro. Odpiram razpravo za članice in člane odbora. Bi želel kdo razpravljati? Kolega Siter.

Izvolite, besedo.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav, spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki Vlade! Hvala za to jedrnato predstavitev, ki je bila prav to - zelo jedrnata -, gre za zelo široki dokument pa ste ga uspeli sežeti v nekaj stavkov.

Jaz bom temu dokumentu namenil bistveno več stavkov. Rad bi se posvetil parim poglavjem oziroma podpoglavjem in izpostavil nekatere stvari, ki jih je vredno označiti s plusom in tiste, ki jih je vredno oziroma tiste nekatere je vredno opozoriti z negativnim predznakom. Iz naslova področja dela smo le tukaj člani Odbora za delo bi najprej se posvetil eni zadevi, ki je omenjena v poglavju 2.1 - pravičen in vzdržen pokojninski sistem. Govora je o dvojnem statusu upokojencev, kar je seveda slaba ideja in smo jo v Levici vedno in zelo glasno in jasno ogovarjamo in nasprotujemo. Čeprav ta pripoved v tem dokumentu na prvi pogled ni to v bistvu v temelju spreminjanja koncepta pokojninskega sistema. Od tistega sistema neke socialne pravičnosti, solidarnosti, ki temelji na predpostavki, da pokojninski sistem mora omogočati varno in mirno starost, ga preusmerja v neki tržni rentni sistem, kjer prvi pokojninski steber ne zagotavlja ustrezne pokojnine, ampak mora biti ta dopolnjena z nekimi privatnimi zavarovanji, kar je še hujše drugimi viri kot je recimo dodatno delo. Dvojni status ni v redu prav iz tega naslova, ker nelojalno konkurenco postavlja sistem neke nelojalne konkurence na trg dela, kjer se cena delovne sile konstantno, zaradi tega niža, postavlja v nehvaležen položaj sicer vso maso aktivno delovnih ljudi. Iz tega vidika so potem škodljivi tudi ukrepi, ki so opisani pod točko 2.2 - Posebni ukrepi za spodbujanje zaposlovanja starejših. Zanimivo je, da vlada poskuša na eni strani vlagati sredstva za zaposlovanje starejših, je pa problem vlagati čas, energijo, trud in tudi sredstva v sistem nekih dostojnih pokojnin, v nek solidaren sistem, ki bi omogočal varno in mirno starost.

Zdaj, če sem tako zelo pavšalen, ampak ujamem v jedru duh teh ukrepov, niso namenjeni upokojencem, ampak so namenjeni podjetjem, kar je seveda nedopustno z gledišča socialne države.

Okej, zdaj sem bil za uvod malce kritičen. Bi šel naprej na poglavje vključujoč trg dela in kakovostna delavna mesta. Tudi tukaj bom kritičen, ampak bom najprej omenil par stvari s pozitivnim predznakom. Dobra stvar v tem poglavju je gotovo zvišanje višine pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Se pravi iz zdaj 350 na 530, kar v neto pomeni 412, kar je dobra novica.

Potem druga pozitivna stvar, črtanje sankcije nižanja denarnega nadomestila, tudi v redu in pa mirovanje statusa brezposelnosti za osebe, ki koristijo materinski, očetovski ali starševski dopust, v povezavi s pogoji za vključitev politike aktivnega APZ, kjer je pogoj neprekinjeno obdobje vključitve v evidenco brezposelnih. Se pravi en seznam, seznam dobrih stvari, da ne bom samo kritičen.

Zdaj pa bom malce kritičen. Seznam stvari, nekatere z negativnim predznakom na katere bi rad opozoril, je malce daljši. Ena taka točka je ukinitev dodatka za delovno aktivnost. Ker je socialna pomoč previsoka, da se poveča motivacija za delo in zmanjša tveganje pasti neenakosti. Tisti ljudje, ki že zdaj živijo pod pragom revščine, potiska še globlje v njeno brezno lahko rečemo. Sprašujem se, če ni nobene alternative za bolj proaktivno spodbujanje v iskanje zaposlitve oziroma v delavno aktivnost. Torej, to je tudi lahko moje vprašanje – ali obstajajo alternative, imamo idejo, kako bi sicer s kakšnimi ukrepi, ki so manj represivni spodbudili delovno aktivne ljudi, da so prav to delovno aktivni? Ker argument, da se z izločitvijo dodatka za delovno aktivnost zmanjšuje ta past neke namerne delovne neaktivnosti, temelji na enem prepričanju, da so ljudje, ki ne delajo, ki so revni, ki živijo pod nekim pragom revščine, ki živijo v nekih nesrečnih situacijah, avtomatsko tudi leni. To je eno splošno prepričanje, ki se je ne vem načrtno ali kakorkoli uspelo uveljaviti v zadnjem času in zdi se mi, da s takšnimi ukrepi vlada spodbuja prav ta duh. Torej ljudi, ki so že itak v nekem finančno ali pa gmotno depriviligiranem položaju, jim dodaja še to nalepko, da so tam zato, ker so leni. ne zato, ker socialna država ne funkcionira, ne zato, ker gospodarstvo ne funkcionira, tako da bi bilo njim v prid, ampak zato, ker so leni, ker so sami krivi za to.

Potem še en argument nekega neustreznega razmerja med denarno socialno pomočjo in minimalno plačo je tudi neustrezen. Imamo se pravi to neko socialno pomoč in imamo minimalno plačo. Zdaj, kako urejati to vrzel med njima, imamo dva načina. Lahko ukinjamo dodatke, lahko nižamo socialne transferje ali pa na drugi strani in smiselno je navijati za to opcijo, je da dvigujemo minimalno plačo in na takšen način zagotovimo življenje nad pragom tveganja revščine in neke socialne izključenosti. Sploh je zanimiv podatek pri celi tej diskusiji, da gre, pri teh ukrepih, za prihranek 16 milijonov evrov, kar je sicer nekaj denarja, ampak za državni proračun to ni taka »izdatkovna« bomba da bi, ne vem, morali se prijet za glavo in ne vem kaj, ne? To je ena od točk z negativnim predznakom.

Naslednja, ki bi jo rad omenil je zmanjšanje trajanja prejemanja denarnega nadomestila. Starejši od 55 let in zavarovalno dobo večjo od 25 imajo zdaj pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost, v dolžini 25 mesecev – ta se zdaj krajša na 19. Cilj je, daljša delovna aktivnost starejših oziroma rešitev za tiste, ki, v navednicah »čakajo na pokojnino«. Še ena, ki bi se ji pa rad zelo odločno postavil po robu, pa je naslednja stvar – odjava iz zavoda, če odkloniš prvo ponujeno zaposlitev. Jaz mislim, da je to, z drugimi besedami temu lahko zelo upravičeno rečemo represija nad brezposelnimi, kjer zopet postavljamo brezposelne, ki so že tako in tako v deprivilegiranem položaju, pred še en zid, kjer jim rečemo: »Okej, delal boš, karkoli ti bomo ponudil, po kakršnikoli ceni, v kakršnihkoli okoliščinah, ne glede na tvoje dostojanstvo, ne glede na tvoje znanje ali veščine ali karkoli.« Imamo tu nekaj regulacij, kar se izobrazbe tiče, nimamo pa tudi regulacij, kar se tiče človeškega dostojanstva.

Ko sem pri represiji, grem na naslednjo točko – represija nad tujci. Dodaten pogoj za vpis v evidenco brezposelnih oseb, torej, prijava na zavod, je znanje slovenskega jezika. Državljani tretjih držav bodo morali izkazat obvladovanje osnov slovenskega jezika, na ravni A2, da bodo lahko vpisani v evidenco. Jaz bi, če bi mi znal kdo s strani Vlade razložit, kaj točno v praksi pomeni raven A2 - tukaj se nisem uspel pozanimat – ampak, kakršnokoli preverjanje znanja, jaz ne vem, če bi si poslanci, ki smo tukaj prisotni, upali zdaj it na izpit poznavanja materinščine in iz tega naslova garantira, da smo sposobni opravljat katerokoli službo ali pa javno funkcijo in, gre za popolnoma nedopusten represivni prijem nad tujci, ki so že tako, zaradi tega, ker so tujci, v tuji državi, deprivilegirani, postavljeni na rob marsičesa, zdaj jim pa postavljamo še nek nov zid. Pravico do socialno države v bistvu pogojujemo z znanjem jezika, kar je nedopustno v civilizirani Evropi 21. stoletja.

Zdaj, kar je pa pri tej stvari najbolj zanimivo, zdaj pa res prosim, kolegice in kolegi, za posluh, ker ta stvar zdaj je pa res super zanimiva. To ne velja za vse tujce, to velja za tujce, državljane tretjih držav, torej, večinoma delavce iz republik nekdanje Jugoslavije, tistih nekaj drobiža s statusom mednarodne zaščite oziroma statusom begunca, ne velja pa to za, ne vem, recimo državljane Francije, Avstrije, za te ljudi pa ta ukrep ne velja in zopet, moje vprašanje za Vlado je, kje je, kakšen je kriterij, za to?

Okej, ukinitev spodbude za zaposlovanje prejemnikom denarnega nadomestila - nizko in srednje izobraženi prejemniki nadomestila so upravičeno do 20 odstotka pribitka k nadomestilu, če v času upravičenosti sklenejo delovno razmerje. Se pravi, ta stvar se ukinja z nekim argumentom, da smo zdaj v konjunkturi, da obstajajo na trgu, da imamo možnosti, da ljudje imajo možnosti za zaposlovanje, za zaposlitev in da to ni potrebno. Cel koncept te ideje mi je zanimiv, ker, ko smo bili v času neke gospodarske krize, se je, so, da rečem, naše dolžnosti do zategovanja, do bolj skromnega življenja, skromnega gospodarstva prišle na dan, vsi smo jih zagrabili, zdaj pa, ko smo konjunkturi, pa ne moremo uživat v pravicah, ki bi z njimi lahko prišle. In mi je všeč, kako je gospa Jazbec na začetku, v prvem stavku opisala, okej, v Sloveniji gospodarstvo raste, BDP, vse je okej. In naše dolžnosti iz časa krize pa ostajajo, ne pa tudi pravice. Sem razumljiv? Še ena zelo lepa represivna, enostranski podpis zaposlitvenega načrta. Zaposlitveni načrt je dogovor torej med brezposelnim in zavodom, kjer naj bi se brezposelni v določenih situacijah izogibali podpisu zaposlitvenega načrta, s katerim se ne strinjajo, ker, ne vem, posega morda v njihov CV ali pa dostojanstvo. Se uvaja, da lahko zavod enostransko z odločbo potrdi zaposlitveni načrt in evo, to je tvoj načrt za zaposlitev, zdaj pa sprejmi ali pa zavrni, ker itak, če zavrneš prvo priložnost, si zavozil vse priložnosti in se lahko posloviš iz evidence brezposelnih oseb. Seveda brezposelna oseba se potem lahko pritoži na socialno sodišče, ampak roko na srce, kdo bo šel v ta boj. Pa še na koncu bi samo eno vprašanje postavil. Sankcioniranje upokojencev, če ti preveč zaslužijo. Ta točka je zelo zanimiva. V kontekstu začasnega, občasnega dela upokojencev je določen maksimalni letni dohodek. Ker prekoračitev po veljavnem zakonu ni prekršek, se zato predlaga sankcijo. Zdaj pa mene zanima, kakšna sankcija.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Mislim, da smo šli precej široko, širše od samega dokumenta. Besedo dajem kolegu Roscu.

Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Jaz imam eno krajše vprašanje. Zdaj tu v davčnem sistemu omenjate ubranitev kapitala, po drugi strani pa pričakujete, da boste čim več kapitala pridobili nazaj v Slovenijo. To mislim, stališča, gospa, sta bila kontradiktorna. Najprej ga bolj obdavčiš, potem ga pa pričakuješ še čim več. Mislim, ta koncept ni kot, ne deluje logično. Samo toliko.

Najlepša hvala.

Torej imamo še gospod Kramar.

Izvolite.

Hvala lepa.

Jaz sem, mene bolj zanima, a je ta nacionalni program sprejet zaradi Bruslja ali zaradi usmeritev, ki naj bi veljale v državi Slovenija in ki naj bi bila nek »fahrplan« temu, kaj bomo počeli v naslednjem obdobju. Jaz osebno moram reči, da sem malo razočaran, ker gospodarstvo ni tako zastopano v tej publikaciji. Sploh sem pogrešal to dejstvo, da je treba težit k temu, da se za gospodarstvo ustvarijo dobri pogoji, da ne bomo planirali zmanjšanje BDP, ampak da ga bomo ohranjali ali celo višali. Pogrešam seveda tudi področje turizma. Mislim, da je to ena zelo pomembna gospodarska panoga. Kar nekaj sredstev prinese v državni proračun. In bi si zaslužil tudi kakšen stavek ali 2 o tem, kakšen turizem se bomo šli v Sloveniji, ali bomo ohranjali naravo, seveda tukaj je povezanih več faktorjev. Seveda, kakšna bo davčna politika do, tako kot sem rekel, gospodarstva, a bo šlo kaj za nižanje davkov, ali se bo kaj stimuliralo s sofinanciranjem gospodarskih subjektov. Skratka, tudi kakšno bo območje Slovenije za potencialna vlaganja, pa tukaj ne mislim samo za tuja, jaz si seveda želim bolj vlaganja slovenskih podjetnikov. In jaz sem prepričan, da, če bi ustvarili dobre pogoje za to, potem bi tudi prišlo do teh novih vlagaj. Res so tukaj na udaru tudi občine, ker morajo svoje planske dokumente prirediti temu, da omogočajo razvoj določenih gospodarskih panog, ampak vseeno se mi zdi, da je gospodarstvo res tako pomembna panoga, da bi si v tem dokumentu zaslužila malo bolj poglobljeno definicijo iz katere bi izhajalo kakšne smernice bomo v prihodnosti peljali na tem področju. Upam, da ta program ni narejen samo tako, kot sem rekel na začetku, zaradi direktive Bruslja, da ga moramo dostaviti in da se s tem potem te stvari ne bodo premikale. Jaz to jemljem kot strateški dokument, ki je neke vrste far plan, po katerem bi morale v prihodnosti vse te dejavnosti delovati. Kajti, le tako bomo dosegli cilje, ki so, prav da je, da so optimistični in jaz mislim, da so uresničljivi. So pa seveda pogojeni s skup dejavniki in jih bo treba v prihodnosti pač tudi upoštevati. Hvala.

Hvala lepa. Če ni več želje po razpravi s strani kolegic poslank in poslancev dajem besedo za pojasnila vladni strani. Državni sekretar, gospod Tilen Božič. Izvolite.