Lepo pozdravljeni!

Pričenjam 5. sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. pozdravljam vse prisotne, še posebej ministra za obrambo, Karla Erjavca; načelnico Generalštaba Slovenske vojske, generalmajorko Alenko Ermenc; državnega sekretarja za Ministrstvu za okolje in prostor Aleša Prijona; župana občine Postojna, Igorja Marentiča in ostali vabljeni.

Obveščam vas, da so svojo odsotnost, sejo opravičili naslednji člani odbora, pravzaprav samo eden, to je poslanec in podpredsednik odbora Miha Kordiš.

Nisem dobil obvestil, da bi kdo sodeloval na sejo kot nadomestni član odbora, tako da lahko nadaljujemo. Svojo odsotnost sta sejo opravičila predstavnika Kabineta predsednika Vlade in Urada predsednika Republike.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. Problematika osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna.

2. vprašanje in pobude članic in članov odbora.

Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za razširitev oziroma umik posameznih točk, je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PROBLEMATIKA OSREDNJEGA VADIŠČA SLOVENSKE VOJSKE POSTOJNA.

Kot gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora ste tudi prejeli informacijo ministrstva za obrambo o problematiki osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna z dne 19. aprila 2019. Informacijo Ministrstva za okolje in prostor, v zvezi s problematiko osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna z dne 19. 4. 2019, predlog sklepov v zvezi s 1. točko dnevnega reda 5. seje Odbora za obrambo, ki jih je predlagal poslanec ion član odbora, dr. Matej T. Vatovec. Člani odbora ste prejeli tudi zgoščenko z rezultati monitoringov, ki so bili opravljeni na osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna. K točki so bili vabljeni: Karel Erjavec, minister za obrambo; generalmajorka Alenka Ermenc, načelnica Generalštaba Slovenske vojske; Ministrstvo za okolje in prostor; Igor Marentič, župan Občine Postojna, Erico Velenje – Inštitut za ekološke raziskave, Inštitut Jožef Štefan, Civilna iniciativa a Pivško kotlino brez streljanja, Urad predsednika republike, Kabinet predsednika vlade.

Besedo pa najprej dajem ministru za obrambo, gospodu Karlu Erjavcu.

Izvolite, gospod minister.

Hvala lepa za besedo. Tudi iz moje strani vse lepo pozdravljam! Poslance, člane Odbora za obrambo in seveda tudi vse goste, zlasti tudi župana občine Postojna, civilno iniciativo in vse ostale prisotne.

Moram reči, da to točko razumem kot nadaljevanje točke, ki smo jo pravzaprav že imeli, ko smo imeli terenski ogled. Pripravili smo za člane Odbo0ra za obrambo ogled tega osrednjega vadišča Slovenske vojske in rad bi izpostavil naslednje. Ko sem opravljal prvič funkcijo ministra za obrambo v obdobju 2004-2008 moram reči, da je bilo to sodelovanje na dokaj visoki ravni. Da ves čas smo aktivnosti usklajevali sproti z občino, tudi z županom in kolikor se spominjam takrat ni bilo nobenih napetosti, nobenih posebnih tenzij. Vedno smo sproti razreševali tudi določene zadeve, zlasti zato, ker smo se zavedali, da je potrebno vedno najti ravnotežje med zagotovitvijo pogojev za usposabljanje in urjenje Slovenske vojske in pa seveda hkrati omogočiti prebivalkam in prebivalcem, občankam, občanom, da normalno živijo, da se čim manj posega v njihovo vsakdanje življenje. Moram reči, ko začel novi mandat, drugi mandat lansko leto, da sem bil presenečen, ko sem videl, da so se ti odnosi nekako zaostrili, skalili in moja prva naloga je bila, kako in na kakšen način urediti te odnose in priti na tisto raven, ki smo jo že imeli, ko govorimo o odnosih med Ministrstvom za obrambo in pa občino Postojno. Res je, da je obstajal dogovor. Mislim, da prvi dogovor je bil celo sklenjen v času mojega prvega ministrovanja, potem mislim, da je bil sklenjen še en dogovor, kasneje je bila pa ta dogovor preklican, to je bilo v lanskem letu in moram reči, da na nek način obžalujem, da je prišlo do preklica tega dogovora, ker povzroča na obeh straneh določene probleme. Tam smo določili, kakšne naj bodo pravice in tudi kakšne so obveznosti. Zlasti obžalujem, da ne moremo poravnati še zadnjega dela, ko gre za sofinanciranje t.i. centra za reševanje, ki je bil zgrajen. Moram pa zelo jasno povedati – tega ne moremo poravnati, zato ker nimamo nobene pravne podlage. Tukaj ne gre za to, da Ministrstvo za obrambo ne bi želelo izpolniti svoje obveznosti, vendar s tem, ko je bil preklican ta dogovor, seveda te možnosti, te pravne podlage nimamo. Zato sem se odločil, da imenujem delovno skupino in to je bilo februarja 2019 in sicer glavni namen in cilj te delovne skupine je, da skrbi za konstruktivni dialog z občinami. Treba je vedeti, Slovenska vojska, ko gre za tovrstna vprašanja, seveda nima v mislih samo občino Postojno, ampak tudi, ko gre že samo osrednje vadišče Slovenske vojske Poček, vemo, da je tukaj več občin, s katerimi moramo imeti dialog in doseči tudi ustrezne rešitve. Ker kot rečeno, to vadišče je ključnega pomena za razvoj in tudi za delovanje Slovenske vojske, ampak kot tak je opredeljen tudi v vseh strateških dokumentih. To ni nekaj, kar bi se mi izmislili, ampak je to del dolgoročnih in srednjeročnih razvojnih dokumentov. Zato moram reči, da moja pričakovanja so zelo visoka, ko gre za delo, delovne skupine in bi rad tudi povedal Odboru za obrambo in vsem prisotnim, kaj pravzaprav je moj cilj, kaj je naš cilj, kot Ministrstvo za obrambo.

Najprej, mi bi si želeli, da bi uredili te odnose, mi bi si želeli, da skupaj poiščemo rešitve. To se pravi, da niso enostranske, da ne bi bile to rešitve, ki jih predlaga samo Ministrstvo za obrambo oziroma Slovenska vojska, ampak da skupaj v dialogu z Občino Postojna pogledamo, kaj so tiste možne skupne rešitve. Jaz moram reči, sedaj, ko sem se malce bolj poglobil v to problematiko, da pravzaprav ugotavljam, da ko govorimo o naših pogledih, da niti niso tako različni. Občina želi čim večjo zaščito, ko gre za ta prostor, ko govorimo o zaščiti vodnih virov, ko govorimo o hrupu, o zaščiti zraka, živali. Poglejte, ta interes ima tudi minister za obrambo, ima Ministrstvo za obrambo in tudi Slovenska vojska.

Naš cilj ni, da bi tam izvajali dejavnosti, ki bi lahko poškodovale te vodne vire, ki bi motilo vsakdanje življenje ljudi in tukaj mislim, da smo skupaj in na tej točki mislim, da je glavna naloga delovne skupine, da skuša skupaj z občino najti ustrezne skupne rešitve in jaz moram reči, ker, seveda, teh sestankov je že nekaj bilo, o tem bo lahko več povedal župan in pa gospod Šefic, ki vodi to skupino za dialog. Jaz sem prepričan, da nismo tako oddaljeni, da bi lahko skozi dialog našli nek okvir, na kakšen način bi izpostavili to sodelovanje.

V zvezi s tem bi tudi rad opozoril člane Odbora za obrambo, da se mi zdi ključnega pomena tudi državni prostorski načrt. Državni prostorski načrt je v korist ljudi, zato ker ta bo natančno določil, pod kakšnimi pogoji bo lahko delovala Slovenska vojska, kako bo delovala, kakšen je pravzaprav sploh okvir tega delovanja in zato, jaz bi pozval občino, da naj aktivno sodeluje tudi ko gre za sprejem tega akta. Jaz sem prepričan, da v okviru državnega prostorskega načrta, je treba natančno opredelit monitoringe, ne samo zato, da imamo stalno kontrolo, da se izvaja monitoring, ko gre za zaščito vodnih virov, ko gre za živali, ko gre za zrak. Seveda, državni prostorski načrt mora tudi predvidet sanacijo. Mi vemo, da ta prostor se ni začel obremenjevati z obstojem, z nastankom Slovenske vojske leta 1991. Ravno včeraj smo praznovali dan Slovenske vojske – 15. oziroma predvčerajšnjim, čas mi hitro mineva, ali je 15. bil predvčerajšnjim?

Praznik je 15., 24. je bila pa prireditev…

Okej, ne, 15. Je praznik, aja, prireditev, prav. Ampak kaj hočem reči, ne? Te stvari se niso začele dogajati leta 1991. Vemo, da ta prostor ima to vojaško tradicijo, da v preteklosti pač je vojska nekdanje države tam delovala, da verjetno so tudi posledice in da so bremena v tem prostoru in zato v tem smislu mislim, da je treba tudi za nazaj pogledat, kako opraviti določeno sanacijo, ker prepričan pa sem, da gotovo se v okolju poznajo te aktivnosti, ki so se izvajale mnoga mnoga desetletja, ki ne gre za aktivnosti samo Slovenske vojske. In seveda, če mi želimo te stvari na nek urejen način urediti, je po mojem ključ, da pridemo tudi do državnega prostorskega načrta. Moram tudi obvestiti člane Odbora za obrambo, da jutri bo potekala javna obravnava. Tam bodo lahko vsi deležniki dali svoje pripombe, tako da, jaz sem tudi zagovornik nekega demokratičnega, transparentnega procesa.

Morda v zvezi z monitoringi. Tukaj mene tudi moti, da ves čas je nek dvom ali so ti monitoringi, ki so bili opravljeni od leta 2016 pa do danes, ali so verodostojni, ali je to to. Jaz mislim, da tukaj bi se morali tudi pogovoriti in dogovoriti, da bi to skupaj določali. To se pravi, z lokalno skupnostjo, da se pove kateri so tisti, ki bodo to izvajali, tudi zaradi tega, da okrepimo zaupanje, ker nima smisla, da Ministrstvo za obrambo naroča, se izvaja, potem pa nihče ne verjame tem rezultatom oziroma se vzpostavlja dvom. In zaradi tega jaz mislim, da tukaj bi morali skupaj sodelovati z lokalno skupnostjo, seveda stroške pa vemo kdo bi nosil, pač bi to šlo v sklopu Ministrstva za obrambo.

Da ne bom predolg, ker imam občutek, da bo danes dolga seja, bi za konec morda samo še to povedal, ker se tudi pojavljajo dvomi ali ima Slovenska vojska potem, ko je bil razveljavljen državni prostorski načrt, sploh pravico delovanja na tem prostoru. Jaz moram še enkrat zelo jasno povedati, da ta vadišče ima uporabno dovoljenje po 118. členu gradbenega zakona, v povezavi s 198. členu Zakona o graditvi objektov, ki določajo, da imajo objekti s področja obrambne uporabno dovoljenje, če so z dnem uveljavitve zakona v uporabi, se jim namembnost po 25. juniju 1991, ni spremenila, da pač je podlaga za delovanje. To želim poudariti zlasti zato, ker ne bi želel, da se v javnosti izvaja, odvija razprava, da vojska nima pravnih podlag zato, ker v tem trenutku počne na vadišču Poček. Res pa je, da je občina v zvezi s tem sprožila pravne postopke. Bomo videli kakšen bo izid teh pravnih postopkov. Jaz pa trdno verjame, da tukaj ne kršimo zakonodaje.

Za konec bi se zahvalil, da je ta seja sklicana tudi v takem obsegu, da so prisotni tudi tisti, ki so tako imenovana zainteresirana javnost, ker mislim, da skozi takšen dialog lahko pridemo do skupnih rešitev. Toliko morda z moje strani.

Zdaj, če bi načelnica kar takoj…

Bom kar jaz vodil sejo, gospod minister…

…če boste pa vi vodili, pa tudi sem zelo vesel.

Hvala lepa predsednik.

Hvala lepa za predstavitev in dialoški pristop gospod minister.

Sedaj pa dajem besedo načelnici Generalštaba Slovenske vojske, generalmajorki Alenki Ermenc. Izvolite, gospa generalmajorka.

Gospod predsednik Odbora za obrambo!

Glede na to, da smo organizirali obiska za člane Odbora za obrambo na poligonu Poček oziroma osrednjem vadišču Postojna, smo izkoristili ta obisk tudi, da smo predstavili zelo podrobno vlogo in namen osrednjega vadišča Postojna za slovensko vojsko. Verjetno bodo tekom razprave zahtevana mogoče kakšna pojasnila. Vendar mislim, da je bila predstavitev v času obiska Odbora za obrambo zelo celovita in z vsebinskimi poudarki glede rabe. Hvala.

Za magnetogram bi rad povedal, da poslanec Jani Prednik na današnji seji nadomešča poslanca Matjaža Nemca.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za okolje in prostor državnemu sekretarju Alešu Prionu. Izvolite, gospod državni sekretar.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni! Gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, gospod minister in gostje!

Na Ministrstvu za okolje in prostor pripravljamo uredbo o vodovarstvenih območjih za občine Bloke, Cerknica, Loška dolina, Pivka in Postojna. Gre za uredbo s katero se bo z vodovarstvenim režimom varovalo 35 zajetij, ki se rabijo ali pa so namenjeni javni oskrbi s pitno vodo v teh občinah. Zaradi odločbe Ustavnega sodišča smo postopek priprave uredbe začasno prekinili, saj je bilo za nadaljevanje priprave uredbe potrebno pridobiti študijo Geološkega zavoda Slovenije in analizo tveganj, ki jo je naročilo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. V tej študiji so bili tudi predstavljeni meritveni ukrepi in to ukrepi med gradnjo in obratovanjem, interventni ukrepi in drugi ukrepi. Glavni zaključki študije so, da je kemijsko stanje kraške podzemne vode je bilo preverjeno v vseh razpoložljivih merilnih mestih. Vrednosti razstreliv so pod spodnjo mejo določanja, kovine se pojavljajo nad mejo določene, vendar ne presegajo mejnih vrednosti za pitno vodo in pri vseh scenarijih, razen pri najslabšem scenariju uporabe razstreliv, razlitja goriva izračunane koncentracije ne presegajo relativne občutljivosti. Do te študije se mora sedaj še podrobno opredeliti Direkcija za vode… / nemir v dvorani/