13. redna seja

Državni zbor

18. 11. 2019
podatki objavljeni: 18. 11. 2019

Besede, ki so zaznamovale sejo

Seja v obdelavi.

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Začenjam 13. sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Maša Kociper, Ferenc Horváth, Matjaž Nemec od 17. ure dalje, Aljaž Kovačič od 14.30 dalje, Lidija Divjak Mirnik od 16. ure dalje in Anja Bah Žibert. Na sejo sem povabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 15., 16. in 17. točki dnevnega reda, mag. Duško Godina, direktorico Agencije za energijo, k 20. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Spoštovane in spoštovani, še enkrat vas vljudno pozdravljam. S tem prehajamo na določitev dnevnega reda 13. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 8. novembra 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem. S tem, spoštovani poslanke in poslanci, prehajamo na odločanje. Prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Hvala. Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 80, proti nihče. (Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 13. seje Državnega zbora določen. S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV. V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 58 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za predstavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanja v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo skupaj na razpolago pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora. V zvezi s to točko so se za danes opravičili minister za kulturo mag. Zoran Poznič, minister, odgovoren za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, gospod Peter Jožef Česnik, minister za finance dr. Andrej Bertoncelj, minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo od 18. ure dalje in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.  S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, Vlada prehajamo na postavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Marjan Šarec. Prvo vprašanje bo postavil gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Izvolite.
Hvala lepa.  V Sloveniji zelo mačehovsko oziroma čudno obravnavamo lastne državljane, medtem ko smo do tujcev zelo zelo dobrohotni. Če vzamemo število vzdrževanih družinskih članov v Sloveniji, vidimo, da je od leta 2009 število zahtevkov za obrazce za vzdrževane družinske člane padalo. Po letu 2015 pa zopet narašča. Tako je bilo lansko leto vloženih 4 tisoč 106 obrazcev, letos je skorajda toliko še dodatnih.  Mene zanima:  Kaj se bo storilo v zvezi s temi zadevami?  Če bo Cantarutti pripeljal 3 tisoč Filipincev v Slovenijo, ali bomo še za njih skrbeli?  Že tako ali tako skrbimo za razne predstavnike, za katere bi človek rekel, da ne vem, kako jih naša ministrstva uvrščajo, ko so že leta 2009 napisali v tej razpredelnici, da obstoja Republika Severna Makedonija, pa vendar je Republika Severna Makedonija šele od letošnjega leta. Ampak tukaj v razpredelnicah je zapisano, da je že v letu 2009, v letu 2010 in tako naprej. Hecno je to vse skupaj, kako se naši državni organi ukvarjajo s tem.  Poleg tega imamo tukaj eno državo Bonaire, Sint Eustatius in Saba in leta je bilo 1912 pet otrok od tam, leta 2016 so bili štirje in potem kar na lepem leta 2018 jih je pa že devet. Kaj se gremo tukaj? Za slovenske državljane ne skrbimo, za otroke ne vem od kod pa skrbimo. To je v bistvu mačehovsko delovanje in skrb. Če pogledamo, koliko je bilo takšnih otrok, stalno in začasno naseljenih v Sloveniji, pridemo do številke 23 tisoč 410. To so otroci, ki so jih pripeljali ali pa jih niso pripeljali, ampak so pa na spiskih in za te otroke v Sloveniji porabimo oziroma za njihove dodatke dobimo približno 24 milijonov evrov. To ni malo. Okoli dva milijona evrov na mesec je to. Če pa pogledamo še prejemnike socialnih transferjev na splošno, pa vidimo, da gre mesečno za tujce okoli 8,3 milijona evrov. Skupaj znese okoli 100 milijonov evrov na leto.  Sprašujem, gospod predsednik:  Kaj mislite narediti na tem področju?  Ali mislite te zadeve urediti tako, kot je treba, v korist slovenskih ljudi, slovenskih državljanov, ali mislite še naprej »futrati« tujce?
Hvala, gospod poslanec, za vaše vprašanje.  Gospod predsednik Vlade, beseda je vaša. Izvolite.
Hvala za vprašanje.  Pričakovano vprašanje glede na to, da ste Slovenska nacionalna stranka in ste že leta 1992 prišli v parlament s podobnimi stališči, tako da vam čestitam za konsistentnost. Kar se pa tiče vašega vprašanja, pa bi porabila kar nekaj ur, da bi se prebila čez celo materijo, ki ste jo vi navedli. To, da ste omenili gospoda Cantaruttija in 3 tisoč Filipincev, to je najlažje tako povedati pa potem na okrog deliti in je za vas kot opozicijsko stranko zadeva zaključena. Vendar gre tukaj za vendarle nekoliko kompleksnejšo problematiko. Dejstvo je, da ima Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v načrtu tudi ukrepe za lažje pridobivanje delovnih dovoljenj oziroma hitrejše za tiste, ki bi želeli tukaj delati, ker to potrebujejo podjetja. Vemo, da obstaja ta problem v nekaterih podjetjih, kajti delovne sile primanjkuje. Tam, kjer ni domače delovne sile, zagotovo je treba upoštevati tudi to in iti tudi po tej poti.  Mogoče nekaj podatkov o veljavnih dovoljenjih za prebivanje. Na dan 31. 10. 2019 je imelo v Republiki Sloveniji 86 tisoč 710 državljanov tretjih držav veljavno dovoljenje za stalno prebivanje ter 76 tisoč 639 državljanov tretjih držav veljavno dovoljenje za začasno prebivanje. To je skupaj 163 tisoč 349. Med veljavnimi dovoljenji za začasno prebivanje je največ veljavnih enotnih dovoljenj za prebivanje in delo. Sledijo pa veljavna dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in študija. Največ veljavnih dovoljenj za prebivanje imajo državljani Bosne in Hercegovine, sledijo državljani Kosova in Srbije. Na dan 31. 10. 2019 je imelo v Republiki Sloveniji 12 tisoč 130 državljanov držav članic evropskega gospodarskega prostora veljavno potrdilo o prijavi stalnega prebivanja in 16 tisoč 145 državljanov držav članic evropskega gospodarskega prostora veljavno potrdilo o prijavi prebivanja. Torej skupaj 28 tisoč 275. Zagotovo, kot pravite, prihaja tudi do kakšnih zlorab. Tudi to je dejstvo. Tako kot je pri vsaki zadevi. Vendar se s tem tudi spopadamo že kar nekaj časa. Ne bi pa označil tega tako, kot ste vi označili, se pravi, vi ste rekli, da »futramo tujce, domačim pa ne damo«. To so nekoliko deplasirani izrazi. Pomanjkanje delovne sile je in tam, kjer ni dovolj delovne sile, je zagotovo treba pridobiti tudi ljudi iz tujine. To ni naša posebnost, to je še kje v Evropski uniji enako.  Toliko bi vam odgovoril na to vprašanje, da vaše navedbe, da bo prišlo 3 tisoč Filipincev in da jih gospod Cantarutti že pelje, ne držijo. Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik Vlade.  Gospod poslanec, imate možnost zahtevati dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Hvala.  No, glede Filipincev, ki jih namerava gospod Cantarutti pripeljati, mislim, da mi imamo celo vrsto Filipincev na zavodih za delo. Tam je kakšnih sto tisoč prijavljenih. Tako da lahko tam Filipince vzamemo.  Glede zlorab je pa treba povedati, da so na ministrstvu čudne zadeve. Tukaj imate navedeno, da je iz neznane države tisoč 236 otrok in iz še enkrat neznane države dodatnih 17. Potem ne vem, od kdaj je palestinsko zasedeno ozemlje država. Potem imamo tukaj otroke iz ex Čehoslovaške. Čehoslovaške ni več od leta 1992. To se pravi, da ta otrok bi moral biti star več kot 26 let, da bi lahko bil še otrok. Vse to je navedeno v uradnih dokumentih, ki jih dajejo iz rok ministrstva. Res pa je, da tukaj gre tudi za upravne enote, ki ne delajo svojega dela. Mislim, da bi morali marsikaj »popucati«. Konec koncev če vzamemo samo Slovensko Bistrico, v Slovenski Bistrici so ljudje poročeni z Rusinjami, pa morajo vsake dva meseca dobiti en dodaten papir, pa potrdilo o znanju slovenskega jezika. Medtem ko Kosovarji, ki jih je tam vsak dan več, ne rabijo ničesar. V nekaj dneh dobijo vse dokumente in papirje in ljudje tam govorijo, da se v Slovenski Bistrici za denar dobi prav vse.  Kdaj boste »porihtali« te upravne enote, ki jih je 58 in jih vezali nazaj na občine, kar bi bilo dosti bolj smiselno?  Kako lahko centri za socialno delo enostavno dajejo štemplje za vse skupaj?  Kdo pa je tukaj kriv? Ali je župan kriv na določenih mestih ali je upravna enota ali je mestni svet?  Kaj delata Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za zunanje zadeve? Saj niti ne kontrolirata, ali so ti otroci iz teh držav upravičeni do kakršnegakoli dodatka oziroma plačila.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, ali želite odgovoriti?  Izvolite.
Hvala za vaše mnenje.
To pa je eden najkrajših odgovorov v zgodovini tega parlamenta.  Gospod poslanec, imate postopkovni predlog.  Izvolite.
Hvala za mnenje, vidim, da gospod premier ni seznanjen s to problematiko in verjetno mu ministrstva to prikrivajo, zagotovo pa to prikrivajo tudi ministrstvom določene upravne enote. Morda bi bilo res treba prevetriti vse te inštitucije, pregledati, kaj kdo dela. Mislim, da bi lahko tudi Ministrstvo za notranje zadeve pa Ministrstvo za javno upravo preverila, kdo dobiva določene denarje in kam se steka ta denar, kako se pridobivajo papirji, kdo jih dobi, kdo jih ne dobi in kako hitro jih kdo dobi, medtem ko jih nekdo drugi ne dobi. Recimo, če govorimo o Kosovarjih, ti zelo hitri dobijo dovoljenje, da pripeljejo sem družino. Medtem ko tisti, ki pa pridejo delat sem in se tukaj poročijo, pa imajo probleme. Verjetno so problemi zaradi tega, ker določeni ljudje, ki se držijo zakona, nočejo podkupovati uslužbencev. Morda je to največji problem.  Mislim, da bi bilo smiselno, da se to odpre v eni širši razpravi, da se te zadeve odprejo, pokažejo se vsi podatki, da se prinese na mizo vse, kar je in kaj ni, da se morda tudi povpraša po teh upravnih enotah in se potem o tem razpravlja. Če ne bomo tega naredili, denarja zmanjkuje, in kar na lepem 100 milijonov tukaj, 25 milijonov tam, to je denar, ki ga mečemo skozi okno in ne poberemo tistega, kar bi lahko od Evrope, ampak raje damo to na ramena naših državljanov. Skratka ni dobro, kar se dogaja.  Gospod premier, mislim, da vas čaka veliko dela na tem področju. V zvezi s tem tudi predlagam, da opravimo razpravo o tej tematiki v Državnem zboru. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  O vašem postopkovnem predlogu bomo glasovali v četrtek v sklopu glasovanj.  Sedaj pa imate besedo gospa Suzana Lep Šimenko. Izvolite.
Najlepša hvala za besedo.  Spoštovani predsednik Vlade, vaša vlada je septembra na dan nastopa v lanskem letu štela ob vas štela še 16 ministrov. Sledili so odstopi, menjave, po dobrem letu vas je zapustilo kar pet ministrov, kar drugi pa za področje razvoja strateških projektov in kohezijo. Od odstopa dr. Iztoka Puriča je minilo skoraj dva meseca, pa v Državni zbor še vedno nismo prejeli vašega predloga z imenom novega ministra ali ministrice za to področje. Več kot očitno se vi ne zavedate, kako pomemben je ta resor. Gre za resor, od katerega je v največji mogoči meri odvisno, kako dobro mi črpamo evropska sredstva. Naj vas spomnim, spoštovani predsednik, ne gre nam dobro, niti najmanj ne. Smo šesti najslabši v Evropski uniji po črpanju evropskih sredstev. Če pogledamo številke, po šestih letih finančne perspektive smo počrpali do konca septembra zgolj 812 milijonov, kar pomeni od 3,1 milijarde nekaj več kot 26 %, tako da številke še zdaleč, da bi bile dobre. Jaz ocenjujem, gospod Šarec, da se vi več kot očitno ne zavedate, da so ta evropska sredstva, ki jih imamo na voljo še zmeraj kot neto prejemnica, tako rekoč edina razvojna sredstva za državo in tudi izjemno pomembna razvojna sredstva za lokalne skupnosti. Prav zaradi tega bi ravno vi kot predsednik Vlade morali narediti čisto vse, da bi dejansko ta sredstva tudi počrpali.  Danes, če pogledamo, imamo v Bruslju še vedno okoli 2,3 milijarde evropskega denarja, ki ga žal še nismo uspeli dobiti v Slovenijo. In tudi to je denar, s katerim bi lahko zmanjšali razlike v razvoju posameznih regij, ampak več kot očitno to vam ni prioriteta. Več kot očitno se tudi ne zavedate dejstva, da je pred nami nova finančna perspektiva, da ravno sedaj potekajo izjemno pomembna pogajanja za novo finančno perspektivo 2021–2027. In ravno od tega je odvisno, koliko sredstev bomo dobili, za kaj jih bomo lahko porabili in kdaj jih bomo lahko začeli uporabljati. Spoštovani predsednik Vlade, če kaj, bi ravno to morala biti vaša prioriteta.  Mene zanima:  Kdaj bomo v Državni zbor dobili ime novega ministra, ki bo pokrival kohezijo?  Predvsem pa me zanima:  Zakaj z imenovanjem čakate toliko časa?  Kaj boste naredili, da bomo dejansko med šestimi najboljšimi državami po črpanju sredstev?  Hvala.
Hvala, gospa poslanka, za vaše vprašanje. Beseda je vaša, gospod predsednik Vlade.
Hvala lepa za po enem mesecu ponovno vprašanje na to temo. Že prejšnji mesec sem odgovarjal poslancu Horvatu. Ne, ni res, da se ni nič spremenilo. Pred enim mesecem smo imeli nižji podatek, kot ga imamo danes. Se pravi, da smo v enem mesecu uspeli načrpati več. Hvala, da ste me podučili, da potekajo pogajanja za proračun, ker do zdaj tega nisem vedel. Hvala za to, ker do zdaj sem živel v nekem oblaku in sem mislil, da se to ne dogaja. Če bi vi rekli, da kot vlada delamo dobro, bi me začelo skrbeti, kaj je narobe. Žal mi je, da imate odgovore na vsa vprašanja in da vse veste, pa niste sestavili vlade, pa nič ne de. Kar se tiče ministra, ga bom predlagal Državnemu zboru, ko mi bo stranka SAB sporočila novo ime. Kot veste, prihaja iz kvote stranke SAB. Začasno vodi ministrstvo gospa Alenka Bratušek, tako da ministrstvo zagotovo ni brez vodenja. Ne nazadnje pa veste, kako to gre, saj ste leta 2012 s petimi ministri vodili na koncu 16 ali koliko resorjev, tako da o zapuščanju ministrov in teh zadevah ne bi izgubljal besed. Vsa ministrstva imajo svoje ministre in delujejo. Kar se pa tiče kohezijske politike, pa, ja, zagotovo je to ena izmed prioritet in zelo dobro se zavedamo, da je to evropski denar, ki je še kako pomemben. Ne nazadnje smo v prejšnji perspektivi reševali naknadno še 11 projektov, ki so bili potem uvrščeni še znotraj te perspektive. Do danes smo v Bruslju v novi perspektivi upravičili porabo v višini 848,3 milijone evrov, to so že certificirani izdatki, torej 27,6 % vsega, kar je Sloveniji na voljo. Kot sem rekel, prejšnji mesec je bil ta podatek nekoliko nižji. Konec leta 2018 smo bili na 24,2 %. Strinjam se, da napredek bi bil lahko višji, je pa napredek. Imeli smo veliko težav, se ne bi rad ponavljal, tudi z informacijskim sistemom in tako naprej. Izvajanje projektov in programov je pa ta hip v polnem teku. Trenutno se jih po Sloveniji izvaja 4 tisoč 624, izdanih je bilo za 2,54 milijarde evrov odločitev o finančni podpori za projekte, programe oziroma javne razpise, kar predstavlja 83 % razpoložljivih sredstev. Po izvedenih javnih razpisih posameznih ministrstev se na terenu izvajajo projekti in programi v skupni vrednosti 2,03 milijarde evrov oziroma 66 % razpoložljivih sredstev, iz državnega proračuna pa je bilo upravičencem izplačanih nekaj več kot 872 milijonov evrov, torej 28 % razpoložljivih sredstev.  Težave z informacijskim sistemom so več ali manj odpravljene. Ne pomeni, da težav ni več, so obvladljive in ne ogrožajo črpanja in izvajanja kohezijske politike v Sloveniji. Z odstopom ministra Puriča se ni spremenilo nič, ministrstvo dela dalje. Kot sem rekel, ga začasno vodi gospa Alenka Bratušek. Projekti tečejo in tukaj verjamem, da bomo tudi v bodoče napravili še večji napredek. Je pa res, kot sem rekel že prej, da smo reševali projekte še iz prejšnje perspektive in da dobili tudi zatečeno stanje. Lahko pa naslednji mesec spet zastavite enako vprašanje, pa verjamem, da bo spet določen napredek. Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik Vlade. Gospa poslanka, želite dopolnitev odgovora? Izvolite.
Ja, hvala. Z odgovorom nisem zadovoljna. Spoštovani predsednik Vlade, vseeno vladate že več kot eno leto in ne nazadnje ravno vam bi moralo biti v interesu, da imate popolnjeno ministrsko ekipo in od vaših koalicijskih partneric zahtevate, da dejansko to ime dobite prej, če je že to od njih odvisno. Vemo pa, da je bil tudi prejšnji minister iz te kvote. Če pogledamo datume, gospod Bandelli je odstopil 13. novembra, 3. decembra smo že imeli hearing na pristojnem odboru in 22. decembra že novega ministra. Tako je dejansko potekel zgolj en mesec do imenovanja novega ministra. Več kot očitno je, da bi tudi vi lahko te stvari malo pospešili, ker te stvari poznate. Kar se tiče pogajanj za novo finančno perspektivo, spoštovani predsednik Vlade, verjetno ni vseeno, kdo se udeležuje teh pogajanj. Verjetno je razlika, ali se udeležuje nekdo na nivoju ministra ali kdo izmed nižjih uradnikov. Sorazmerno s tem nas tudi Evropa jemlje in zato imamo na koncu rezultate, kakšne pač imamo. Naj vas še spomnim, ko ste omenili prejšnjo programsko obdobje, če primerjamo trenutno finančno perspektivo s prejšnjim, smo takrat v šestletnem obdobju počrpali 37 %, medtem ko zdaj zgolj 26 %. To pomeni, da smo bistveno bistveno slabši v tej finančni perspektivi. Naj vas še spomnim, morali smo vrniti 60 milijonov evrov, ker nismo počrpali sredstev v skladu z našimi izvedbenimi načrti. Gre se za četrto proračunsko leto te finančne perspektive v Evropsko unijo. Spoštovani minister, jaz vas ponovno prosim, da mi odgovorite na vprašanje:  Kdaj boste imeli polno ekipo in kaj boste naredili, da bo črpanje bistveno boljše? Hvala.
Hvala, gospa poslanka. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala. Če se omejim na teh 60 milijonov, ki jih omenjate, Slovenija je Evropski komisiji letos vrnila 60,7 milijonov evrov neporabljenih letnih predplačil. Vračilo letnih predplačil pa seveda ne pomeni, da je Slovenija izgubila evropska sredstva. Pri teh vračilih gre za likvidnostna sredstva na podračunih pri Banki Sloveniji, ki še niso vezana na posamezne prednostne osi, saj denar, ki ga Slovenija iz naslova predplačil prejme na račune, odprte za namen izvajanja kohezijske politike, še ne predstavlja prihodka nacionalnega proračuna, dokler ta ni upravičeno porabljen za konkretne projekte in je predhodno založen iz nacionalnega proračuna, če govoriva o teh 60 milijonih. Kar se pa tiče konkretnih ukrepov, kot sem rekel, imeli smo težave z informacijskim sistemom, ki smo jih odpravili. Kar se tiče ministra, bo zagotovo imenovan pravočasno, če mu boste namenili glas. Pa verjetno mu ga vi ne boste. Nič ne skrbite, vse bo pravočasno, tako kot mora biti. Ko boste pa v vladi, boste pa tudi vi skrbeli za ministre. Danes je pa situacija takšna, kot je.  Kot sem rekel, minister bo imenovan, ko dobim ime od stranke SAB, ker je v njeni kvoti. Tudi vi, ko ste imeli vlado ste imeli ministre iz različnih kvot, tako da brez skrbi, vse bo.
Hvala, gospod predsednik Vlade.  Gospa poslanka, imate možnost za postopkovni predlog. Izvolite.
Hvala lepa.  Jaz seveda predlagam, da to temo odpremo in o njej razpravljamo na naslednji seji Državnega zbora. To, kar smo danes slišali od predsednika Vlade, je resnično eno samo sprenevedanje ali se pa on dejansko ne zaveda, kako pomemben je ta resor in kaj dejansko bi tukaj bilo treba narediti.  Omenili ste 60 milijonov, da smo jih morali vrniti. Res je. Ampak zakaj smo jih vrnili? Zaradi tega ker nismo izpolnili izvedenega načrta, ki smo si ga dejansko sami postavili v državi. Evropa nam da predplačila namensko, da ne obremenjujemo nacionalnih proračunov. Predplačila so dana glede na načrt, ki si ga mi sami postavimo, in tega ne znamo izvrševati. Kaj to pomeni? Da več kot očitno nismo sposobni črpati s hitrostjo, ki smo si jo sami določili. In ne me prepričevati, da je to dobro. Niti najmanj ni dobro. Dejansko so pomembne samo številke. Do danes smo počrpali nekaj več kot 26 %. Šteje tisti denar, ki ga dejansko nazaj tudi dobimo. V Bruslju imamo še vedno več kot 2 milijardi. In če to ni neka tema, o kateri bi morali prioritetno govoriti, potem pa tudi ne vem, kaj je tema za državni zbor in ne nazadnje tudi za vašo vlado.  Zato, spoštovani poslanci, predsednik Državnega zbora, predlagam, da na naslednji seji opravimo razpravo na to temo. Hvala.
Hvala, gospa poslanka za vaš postopkovni predlog. Glasovali bomo v četrtek v sklopu glasovanj.  Prehajamo na tretje ustno poslansko vprašanje za predsednika Vlade.   Dr. Franc Trček, beseda je vaša. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Lep pozdrav vsem skupaj! Spoštovani predsednik trinajste vlade samostojne Republike Slovenije! V tej lepi knjižici, v Ustavi Republike Slovenije so dame in gospodje, ki so snovali našo samostojnost, zapisali tudi 78. člen, ki se glasi: »Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Resorske politike, ki naj bi se s tem ukvarjale, se imenujejo stanovanjske politike.« Zadnjih 30 let, odkrito povedano, ta družba in država ni imela resnih stanovanjskih politik. To ni osebno mnenje dr. Franca Trčka, to je stališče strokovno velike večine ljudi, ki se s to problematiko ukvarjamo.  Lahko začnemo z Jazbinškovim zakonom, ko je stroka že takrat opozarjala, da ena tretjina lastnikov ne bo imela penez, kot jaz rečem, da bi vzdrževala stanovanjski fond, potem ko so se upokojili, so jih imeli še manj. Lahko nadaljujem s svojo generacijo, ko je ob tihem žegnu Banke Slovenije bila »nategnjena« s toksičnimi krediti v švicarjih. Lahko nadaljujem s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, ki gradi stanovanja in jih prodaja po več kot 3 tisoč evrov za kvadratni meter, kar pomeni, gospod predsednik Vlade, če si midva kupiva kvadratni meter, da nama za jogurt ne ostane. Si bova mogoče pri Karlu Erjavcu sposodila. Lahko gremo naprej. DUTB neprenosi, ki smo jih predlagali, ko smo še hoteli nekako resno sodelovati z vašo vlado, skratka, da dejansko država sama napihuje ceno flahe, po domače povedano. Ukinitev neprofitnih stanovanj brez razmisleka, ki se napoveduje, airbnbizacija zlasti Ljubljane in navsezadnje zadnji predlogi, kar me žalosti, tudi Mladinskega sveta Slovenije, ki so itak podmladki večinoma stare politike, dajmo za 30 let zakreditirati mlade za nek predrag beton.  Dejansko to, kar naj bi bila stanovanjska politika v zadnjih 30 letih, ne moremo imenovati stanovanjska politika. Razen če ni stanovanjska politika, da nekomu delaš ekstra profite s predrago gradnjo običajno slabo finaliziranih stanovanj, pogosto tudi z neplačanimi podizvajalci. V bistvu imamo lahko nalogo, ker 30 let nič ni bilo narejenega, se moramo nekam premakniti in se končno začeti ukvarjati s stanovanjsko politiko, ker si ne želim naslednjo pomlad spet gledati šotorov pred Državnim zborom, ko nas mlade generacije dejansko opozarjajo, da mi stanovanjske politike nimamo, da ne izvajamo 78. člena Ustave.  Upam, da bom sedaj dobil, gospod Šarec, vsebinski odgovor, ker po 110. členu Ustave katerakoli vlada odgovarja državnemu zboru. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Dobili boste odgovor.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa.  Ker to ni bilo mnenje bom odgovoril. V zadnjih 30 letih je bilo zagotovo storjeno premalo, drugače se ne bi o tem pogovarjali. Najprej pa, kako do več stanovanj. Nekaj pomembnih korakov je bilo že storjenih. Z DUTB smo na Stanovanjski sklad že prenesli tri zemljišča, in sicer v Ljubljani, Novem mestu in Novi Gorici, kjer bo zraslo skupaj 90 vrstnih hiš in kar 589 stanovanj, od tega največ, to je 372, v prestolnici. Sledil bo prenos dodatnih šestih zemljišč, treh v Ljubljani in enega na Vrhniki, v Zgornjih Gameljnah in Šmarju pri Kopru. Dve zemljišči sta za zidavo že primerni. Tu bo 188 novih stanovanj v prihodnjih dveh letih, na vseh šestih lokacijah je sicer predvidenih tisoč 170 novih stanovanj. Poteka tudi že graditev soseske – 500 najemnih stanovanj, Novo Brdo, ki bodo vseljiva leta 2021, prav tako pilotni projekt Skupnost za mlade Gerbičeva, ki prinaša 109 stanovanj. Če strnem podatke, napovedi Stanovanjskega sklada: tisoč 500 stanovanj je v gradnji, finančna sredstva so zagotovljena. Sklad trenutno izvaja investicije v skupni vrednosti več kot 200 milijonov evrov, hkrati se pripravlja na gradnjo še tisoč 500 stanovanj, torej skupaj 3 tisoč novih najemnih stanovanj. K tem številkam se lahko vrnem še v nadaljevanju.  Potem je tukaj drugi sklop rešitev. To pa prinaša prenovljeni stanovanjski zakon. Še 10 dni je časa za javno razpravo, kar lahko razumete tudi kot nekakšno vabilo za konstruktivne predloge. Če naštejem zgolj nekaj najpomembnejših predvidenih zakonskih novosti. Stanovanjski sklad bo ustanovil javno najemniško službo, ki bo na trgu najemala stanovanja, jih oddajala kot javna, kar pomeni, da bo najemnina stroškovna in ne tržna. Lastniki stanovanj tako z oddajanjem ne bodo imeli opravka, zanje bo to počela ta služba. Zagotovila bi jim redne dohodke, trg pa izdatno okrepila z dodatnimi najemniškimi stanovanji, po ocenah Ministrstva za okolje in prostor ter Geodetske uprave celo z dodatnimi 20 tisoč stanovanji. Dobro, to je njihovo mnenje. Ko bomo to videli, bomo rekli, da je to res. Naprej. Zdajšnja neprofitna najemnina bo postopno postala stroškovna. Bo sicer višja, ampak te razlike ne bodo plačevali najemniki, zanje se ne bo spremenilo nič, pač pa jo bo pokril stanovanjski dodatek. S to višjo stroškovno najemnino bodo tako Stanovanjski sklad kot občinski skladi dobili več denarja, namenjenega za vzdrževanje obstoječih stanovanj in gradnjo novih. Rast najemnim bo omejena. V enem letu se bodo najemnine lahko zvišale do 10 %, v treh letih pa ne za več kot 15 %. Zakon še vedno predvideva tudi subvencijo najemnine. Dopušča pa tudi zvišanje zadolževanja tako Stanovanjskega sklada kot občinskih, in sicer z 10 na 50 % njihovega kapitala. Predvidena so tudi državna jamstva za posojila zadrugam ali državljanom, ki stanovanjsko vprašanje rešujejo prvič, pa jim oblika zaposlitve ali višina dohodka ne omogočata samostojne pridobitve kredita. Stanovanjski zakon pa daje zgolj podlago za jamstva, zato sem finančnemu ministrstvu že naložil, da naj v najkrajšem času pripravi poseben zakon o jamstveni shemi.  Naj ob tem omenim še sprejeto dopolnilo k zakonu o izvrševanju proračunov, ki predvideva 200-milijonsko zvišanje sredstev za državna poroštva tako v prihodnjem letu kot v letu 2021, in sicer za reševanje stanovanjske problematike. To je hkrati tudi odgovor Vlade na nedavni ukrep Banke Slovenije glede stanovanjskih posojil.  Če strnem. Ni res, da se nič ne premika. Premika se. Trg bo dobil prej omenjenih 3 tisoč novih najemnih stanovanj. Če k temu dodam še tista, ki bi jih oddajali preko javne najemniške službe, potem bi lahko trg okrepili s 5 tisoč dodatnimi najemnimi stanovanji, če napovedi Gursa in ministrstva damo nekako na polovico. Je pa v koalicijskem sporazumu zapisano: 10 tisoč najemniških dodatnih stanovanj, vendar v dveh mandatih, ne v enem.
Hvala, gospod predsednik.  Gospod poslanec, imate možnost zahtevati dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Hvala.  Hvala za vsebinski odgovor, gospod predsednik Vlade. Lahko se strinjam z vami, da so narejeni neki nastavki, ampak jaz sem človek, ki res berem proračun, tudi do zadnje pike. In v proračunu dejansko, kot jaz rečem, teh penez ni. Samo za to, ker ste govorili, bi potrebovali v osnovi čez 50 milijonov, ki jih ni notri. Tudi žalobno je, če nekako izjavimo, da je 10 tisoč stanovanj to, kar je sposobna Slovenija dejansko narediti v dveh mandatih. Mogoče bi enkrat morala skupaj iti na Dunaj, da bi videli, kaj je najboljša stanovanjska politika na svetu. Osebno menim, da smo dovolj bogata družba, ne pa zrela, da bi dejansko morali vsaj 3 tisoč stanovanj letno biti sposobni ustvariti in tudi neka stanovanja, ki gredo skozi te sheme na trg, na način, da kvadratni meter ne bi presegal povprečne neto plače. Kar je seveda možno, če nekdo ne napihuje cen. To, da ima večji del slovenske politike rešeno stanovanjsko vprašanje, ali na način, da nekdo dobi poceni kredit, ali preprodaja zemljišča, da imate številni otroke zaposlene v paradržavnih, državnih firmah na dobrih penezih, zlasti energetike, še ne pomeni, da mi cele vrste težav nimamo, kar zlasti opozarjajo mladi. Niso pa tu samo mladi. Ko se govori o dolgotrajni oskrbi, se je treba pogovarjati tudi o avtonomiji bivanja sobivanja, o stanovanjskih skupnostih, o stanovanjskih zadrugah. Lahko rečem, da smo s sedanjim ministrom kar nekaj glede tega sedeli in se pogovarjali. Ampak od tega, kar se zapiše, kar se je delno zapisovalo že zadnjih 30 let, do tega, da bomo letno imeli v štartu 3, čez pet let pa vsaj 5 tisoč stanovanj, je nek velik razkorak. In mi smo tukaj, da iščemo odgovore. Nisem zadovoljen z vašim … / izklop mikrofona/
Hvala, gospod poslanec, za vaše stališče. Gospod predsednik, izvolite.
No, verjamem, da niste čisto zadovoljni, ampak so pa vprašljive številke, koliko stanovanj smo sposobni letno zgraditi. Mislim, da te številke temeljijo tudi na realnih predpostavkah, upoštevajo tudi sposobnost gradbenih firm in tako naprej.  Če sem prej zaključil tukaj, naj nadaljujem in še nekaj razmislekov. Prvi je povezan tudi z oddajanjem stanovanj prek bookinga in airbnb, ker zlasti v Ljubljani odžira postelje oziroma sobe tistim študentom, ki jih ne dobijo v domovih, hkrati pa napihuje najemnine. Ministrstvu sem naložil, naj najde odgovor na vprašanje, kako omejiti oddajanje v turistične namene. Eden od odgovorov je lahko časovna omejitev na določeno število dni v letu, pretežno čez poletje. S tem bi pomagali študentom, ki so jim bila minula leta dostopna tudi stanovanja oziroma sobe zasebnikov. In pa še en razmislek, to je nižja obdavčitev za tiste, ki stanovanje prepustijo v oddajanje javni najemniški službi. Tudi to bi mogoče lastnike spodbudilo, da prazna stanovanja dajo na trg. To je o šotorih, ki ste jih omenili, da jih ne bi radi gledali. Nihče ne bi rad gledal teh prizorov znova in znova. In mogoče so pa to tudi ukrepi v pravo smer.  Ne morem se strinjati z vami, da se nič ne premika. Delamo v to smer in verjamem, da smo sposobni zgraditi stanovanja na tej številki, ki sem jo omenjal. Raje pa govorim o manjših številkah, pa je potem bolj realno, kot pa da bi zdajle govoril o nekih visokih številkah, potem bi se pa izkazalo, da tudi gradbena podjetja niso sposobna zgraditi toliko stanovanj. Toliko za razmislek o tem. Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik. Gospod poslanec, imate možnost za postopkovni predlog. Izvolite.
Ja, seveda, ki ga moram vsebinsko opredeliti. Mi smo na neki proračunski seji. Proračun je, kot jaz vedno rečem, družbena pogodba, izražena v univerzalnem ekvivalentu. Nas 90 v osnovi določa proračun, vlada ga predlaga. Vsi smo enako soodgovorni, vseh 90. Gre za to, kaj so neke prioritete proračuna. Če se odločimo, da so prioritete proračuna ustrezno reševanje stanovanjske problematike ne le mladih, je nas 90 tistih, ki se dejansko tako odločimo in prevzamemo to odgovornost na veliko veselje resornega ministra. Drugič, ko se pogovarjamo o gradbenih podjetjih. Obstajajo tudi manjša gradbena podjetja, ki bi se lahko združevala, obstajajo tudi stanovanjske zadruge, imamo tudi neko zgodovino samogradenj, ko bi se te zadeve dale urejati. Tega, bom rekel, izgovora v bistvu ne moremo kupiti na takšen način. In obstaja še neka zadeva, ki sem jo prej omenjal. Zakaj na Dunaju več kot tri četrt ljudi živi v najemnih stanovanjih? Ker je to tudi makroekonomsko dobro. Ker nisi 30 let zakreditiran preko guše, kot rečemo v Beli krajini, za neke predrage zidove, ker to razliko v penezih lahko namenjaš za kaj drugega in s tem generiraš tudi boljša delovna mesta, delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, če hočete. Norost je siliti ljudi v nakupe predragih stanovanj, isto kot je norost zaradi razpada oziroma izostanka resnih politik mobilnosti siliti ljudi v nakupovanje predragih avtomobilov. Hvalimo se na vse pretege, kako bomo zelena, ne vem kaj, gor, dol, destinacija. Če hočemo biti, potem moramo začeti tudi resno delati na teh politikah. Več kot očitno je, da po 30 letih pozabljanja 78. člena Ustave Republike Slovenije potrebujemo neko resno splošno, ampak usmerjeno razpravo o tej tematiki, in razpravo, ki tudi izhaja iz cele vrste praks, ki jih poznamo v evropskem prostoru. Sredi predhodnega mandata so tudi kakšni moji bivši študenti in še kdo organizirali zelo kvalitetno razpravo o vseh možnih oblikah stanovanjskih zadrug, ki jih poznamo po Evropi. Pa lahko bi šla, gospod Šarec, na kavo v Lipnico, pa tam do župana, pa bi se pogovarjali, kako se gredo oni stanovanjsko politiko. Saj sploh ne rabiva iti na Dunaj, če sva na kratkem s časom. Skrajni čas je, da se s to zadevo začnemo resno ukvarjati. Če gledate analize, zakaj mladi bežijo v tujino, ja, tudi zaradi tega, ker imajo te osnovne, ustavno zagotovljene politike poštimane. Hvala.
Dali ste mnenje, niste pa dali postopkovnega predloga. / oglašanje iz dvorane/ Prehajamo na četrto vprašanje. Gospod Predrag Baković, izvolite.
Predsednik, hvala za besedo.  Spoštovani predsednik Vlade, zadnji dogodki na jugovzhodnem delu naše države in tudi drugod so precej razburili javnost. Ljudje vedo povedati, da so v preteklih dneh na območju Kostela in tudi po ostalih krajih na južni meji opazili na pol ali pa v celoti organizirano vojaško formacijo, ki se je prosto gibala po državni meji, tamkaj taborila, izvajala neke postroje, urjenja. Jasno, gre za tako imenovano vardo. Njene aktivnosti polnijo tako domače kot tuje medije. Javnost še dodatno razburjajo posnetki, ki kažejo na to, da pripadniki te varde nosijo orožje, za katere sicer mediji trdijo, da gre za replike pravega orožja. Vrhunec tega dogajanja se je zgodil, ko se je ta skupina postrojila v Kočevski Reki na mestu, kjer je prvič zadišalo po Slovenski vojski. Pripadniki so se tam z orožjem v roki postrojili v uniformah, nekateri od njih so bili zamaskirani tako s kapami kot tudi s podkapami z izrezom za oči, in še več, postroj se je potem v tej polni formaciji z orožjem in vsem, kar so imeli, sprehodili tudi skozi vas. To je tamkajšnje prebivalce precej vznemirilo in mnogi od njih se sprašujejo, kaj se dogaja. Prisotnost take formacije v tem delu Slovenije po mojem mnenje ni naključje. Zaradi ilegalnih migracijskih tokov kot tudi zaradi splošnega varnostnega stanja ter nezakonitih ravnanj posameznika oziroma manjših skupin je varnostna situacija na tem območju slabša, kar je znano vsem. Varda se pojavlja tam, kjer imajo ljudje občutek ogroženosti, in na eni strani z namenom, da si pridobijo neki novi somišljeniki, in na drugi strani, da se občutek ogroženosti še poveča. Iz medijev lahko razberemo, da policija sicer zaznava prisotnost in spremlja to stanje, a ker prekrškov ali kaznivih dejanj ni zaznala, ukrepov ni bilo. To pa po mojem skromnem mnenju ni točno. Prepričan sem namreč, da so o vseh ravnanjih in postrojih te skupine oziroma varde najmanj izpolnjeni znaki prekrška po Zakonu o varstvu javnega reda in miru, morda celo po Zakonu o javnem zbiranju ali pa tudi kakšnega kaznivega dejanja po Kazenskem zakoniku. Seveda pozdravljam odločitev Sveta za nacionalno varnost, ki je prejšnji teden na svoji redni seji predlagala spremembe in predlaga spremembe Kazenskega zakonika in pa določbe prekrškovnih predpisov, a je do teh sprememb še daleč. Vsi vemo, koliko časa traja neka sprememba zakonodaje, časa za ukrepanje po mojem mnenju pa ni. Ustanavljanje takih formacij se namreč širi po vsej državi, in to me spominja na neke čase, čase 30. let prejšnjega stoletja. In to ne prinaša nič dobrega. Zlasti ker se monopol prisile, ki jo mora imeti le država, poskuša prenašati na neke druge skupine. To pa vodi v katastrofo in razpad.  Zanima me:  Kaj se bo storilo, da se to stanje prekine, da se ugotovijo kršitve, ki sem jih nakazal, ter da se zoper storilce in organizatorje uvedejo ustrezni postopki, da ljudje na tem kraju enkrat začnejo živeti v miru?  Hvala lepa za vaš odgovor.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala za vprašanje.  Saj se lahko z vami strinjam. To, kar ste povedali, drži. Take zadeve tudi kvarijo ugled države. Policija, moram povedati, seveda ves čas spremlja te ljudi in ukrepa v tolikšni meri, kolikor ji dovoljuje zakonodaja. Policija ima ves čas nadzor nad njimi, se pravi, nikamor se ne gibljejo nenadzorovani. Vedno vemo, kje so, vemo, kaj delajo. Kot ste pa že sami pravilno ugotovili, pa dokler ne storijo prekrška, ki bi bil opredeljen v zakonodaji, jih ni moč oglobiti. Zato gre za določene pomanjkljivosti zakonodaje oziroma po domače, luknje v predpisih. Zato je pristojnima ministrstvoma, se pravi Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za notranje zadeve že naročeno, naj v najkrajšem času pripravita spremembe Kazenskega zakonika in prekrškovnih predpisov. Naj vas pa tudi spomnim, da smo v nedavno sprejeto resolucijo o strategiji nacionalne varnosti zapisali možnost pridobitve dodatnih pooblastil Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji za soočenje z različnimi ekstremizmi, s poudarkom na preventivnem delovanju. Pa se vsi spomnimo, katera koalicija je te določbe vrgla ven iz resolucije. Tukaj pridemo do enega vprašanja, kaj mi v Sloveniji sploh želimo. Ko smo imeli v zakonodaji predvideno prepoznavo tablic, kar imajo, mimogrede, vse države, nam je to Ustavno sodišče zavrnilo oziroma informacijska pooblaščenka. Ko smo imeli določbe o hišni preiskavi, je tudi bilo vrženo ven s strani neke druge inštitucije, tako da se potem ne smemo čuditi, če je naša zakonodaja precej benigna v določenih primerih. In se ne smemo tudi čuditi, da če policija dela po zakonih, da potem prehaja do takšnih stvari.  Ključno sporočilo seje Sveta za nacionalno varnost je bilo, da se gre v spremembo zakonodaje, tukaj imata Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za pravosodje nalogo, da bo v zakonodaji obstajala možnost ukrepanja ob aktivnostih samooklicanih vaških straž, ker to zagotovo, kot sva oba ugotovila, ni za nikamor, po domače povedano. In še en problem je pri tem, da policisti, ki bi delovali na meji, ki bi varovali šengensko mejo, se morajo zdaj ukvarjati s spremljanjem teh tako imenovanih enot. Kar se pa tiče uspešnosti branjenja meje, smo pa že povedali določene stvari. Ko se bo odločalo o tem, ali Hrvaška sodi v šengen ali ne, se vprašajmo, ali je 14 tisoč nezakonitih migrantov, kolikor smo jih letos že prestregli in vrnili na Hrvaško, uspešna zaščita hrvaško-bosansko-hercegovske meje. Če bi oni to izvajali tako, kot je potrebno, potem bi jih mi dobili čez mejo toliko, kot jih dobi Avstrija od nas. To je zanemarljiva številka. Tisti, ki nam očitajo, da slabo branimo mejo, bi hkrati Hrvaško takoj spustili v šengen. Tukaj so potem te disonance. Kot sem rekel, zakonodaja je v pripravi. Obe ministrstvi imata to nalogo in verjamem, da to zakonodajo oziroma popravke zakonodaje lahko Državni zbor sprejme v najkrajšem možnem času. Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik Vlade. Gospod poslanec, izvolite.
Spoštovani predsednik, hvala za vaš odgovor. Drznil si bom malo izkoristiti neko svoje predznanje, ki sem ga imel, in razložiti. Zakon o varstvu javnega reda in miru opredeljuje kršitve, ki so se dogajale na zeleni meji, ki sem jo prej opisal. Ključno pri tem pa je, da se pridobi nekoga z imenom in priimkom, ki se je počutil ogroženega oziroma je pri njem vzbudilo nek občutek ogroženosti ali pa vznemirjenja. Kolikor sem seznanjen, policisti zaradi tega ker se nihče ne želi izpostavljati, niso dobili nikogar, ki bi se želel izpostaviti. Zato na tem mestu lahko povem, ko sem pa sam spremljal te posnetke in pa izjave v medijih, vam lahko povem, če je to seveda v pomoč policiji, da sem se sam počutil vznemirjenega in ogroženega, torej z imenom in priimkom. Verjamem, da tudi moji kolegi iz Poslanske skupine Socialnih demokratov so se v tem primeru počutili vznemirjene in ogrožene. Bi pa opozoril pravzaprav še na neko stvar. Pred nedavnim smo ob slabi varnostni situaciji v Kočevju apelirali na vse institucije in med drugim smo dobili odgovor vrhovnega državnega tožilca, ki je župana podučil v dopisu z naslednjim. Bom prebral: »Obstoj kakršnekoli organizirane, oborožene ali poloborožene skupine na ozemlju Republike Slovenije pomeni sam po sebi protiustavno stanje in tudi ni v skladu s pravom Evropske unije, katere polnopravna članica je tudi Slovenija. V primeru ogrožanja kogarkoli je v mirnem času protipravnost ali krivda lahko izključena le z uporabo pravnih institutov, kot sta skrajna sila ali celo silobran. Drugačno ravnanje pri ustanavljanju tako imenovanih vaških straž ali drugih oboroženih ali poloboroženih skupin bi lahko bilo prepoznano kot ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve po 359. členu KZ-1. Obstoj takih skupin pa že lahko predstavlja doseženo protiustavno stanje.« In temu, spoštovani predsednik, bi morali slediti po mojem mnenju tudi v tem primeru. Do sedaj nismo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod predsednik Vlade, želite besedo? Izvolite.
Ja, spoštovani poslanec, pravilno ste ugotovili. Če se ljudje počutijo ogrožene, če podajo prijavo, potem policija lahko ukrepa. Če pa policija pride potem k nekomu na dom, pa ta potem odstopi od prvotnega mišljenja, policija seveda ne more nič. Če se pa vi počutite ogrožene, boste verjetno prijavili ali pa ste mogoče celo zdajle javno prijavo naredili in verjamem, da bo policija tudi ukrepala. Veste, podobno je tudi pri družinskih sporih, pri nasilju v družini, pri podobnih primerih. Veliko je primerov, ko je klic na številko 113, policija pride na kraj dogodka, skuša ukrepati, potem se pa nenadoma vsi vpleteni odločijo drugače in policija ne more več ukrepati.  Se je pa tukaj pri tem vprašanju pa še pri nekaterih treba vprašati širše, kaj želimo v tej državi. Ali želimo varnost, ali želimo, da bodo varnostni organi imeli dovolj pooblastil, da bodo lahko ustrezno ščitili državljanke in državljane, ali pa se bomo začeli ukvarjati ali pa bolj intenzivno ukvarjati predvsem s človekovimi pravicami žrtev? To se mi zdi bistveno. Ta razmislek bo treba opraviti v naši družbi na splošno. Ne pa, da, recimo policist, ki je izstrelil naboj, ker je bil prisiljen to narediti, verjetno ga ni izstrelil kar tako, vsaj v večini primerov ne, pa je potem obravnavan kot najhujši zločinec. To boste verjetno vedeli iz svoje prakse. Tako da vaše vprašanje je bilo še kako na mestu in o teh zadevah se bomo morali začeti spraševati. Ko nam bo nekdo s tovornjakov zapeljal v množico, takrat bo prepozno. Takrat bi dali potem organom in vsem vsa pooblastila, ampak takrat bo prepozno. Takrat se ne bo dalo ukrepati. Pa še nekaj je treba povedati. Če policija opravi svojo nalogo, in po mojem mnenju velikokrat jo dobro opravi, pa se zatakne bodisi na tožilstvu bodisi potem na sodnih inštancah. To pa veva oba. Tukaj si ne smemo zatiskati oči pred tem dejstvom. Imamo primere takšne in drugačne, in ni čudno, da ljudje potem ne zaupajo. Naša naloga v zvezi s tem vprašanje je, da spremenimo zakonodajo tako, da bo omogočala učinkovit pregon tovrstnih skupin, da se bodo ljudje počutili varne in da se bodo lahko policistke in policisti posvetili varovanju meje, ne pa spremljanju nekih vikend tabornikov. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Predsedniku Vlade se zahvaljujem za podane odgovore. Nadaljujemo v skladu z 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Prehajamo na poslanska vprašanja, postavljena na 12. seji Državnega zbora. Minister za kulturo mag. Zoran Poznič bi moral odgovoriti na vprašanje gospoda Zvonka Černača v zvezi z upravljanjem in gospodarjenjem z nepremično kulturno dediščino, vendar je danes odsoten. Zato poslanca sprašujem, če vztraja pri ustnem odgovoru ali morda želi pisni odgovor.  Gospod Černač, izvolite.
Hvala lepa. V skladu z 247. členom Poslovnika pričakujem, da bo minister za kulturo ustno odgovoril na moje poslansko vprašanje, postavljeno na 12. seji. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Minister bo na vaše vprašanje odgovoril na naslednji seji zbora.  Minister za notranje zadeve gospod Boštjan Poklukar bo odgovoril na vprašanje gospe Nataše Sukič v zvezi s skupnimi stroki nakupa postavitve ter vzdrževanja žice in panelnih ograj na meji ter skupnih in mešanih patrulj.  Gospod minister, izvolite.
Boštjan Poklukar
Hvala lepa, spoštovana podpredsednica Državnega zbora. Spoštovani poslanke in poslanci! Lep pozdrav tudi v mojem imenu, spoštovana gospa poslanka.  Zadnjič sem bil službeno zadržan v tujini in dolžan podati odgovor v zvezi z vašim vprašanjem. Ministrstvo za notranje zadeve ni izvajalo postopkov nakupa rezilne žice in panelnih ograj, ampak je nakup in postavitve rezilne žice ter panelne ograje izvedel Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve. Za storitev postavitve rezilne žice je bilo res podjetju Minis, d. o. o., 12. 11. 2015 izdana naročilnica v vrednosti 24 tisoč evrov z davkom na dodano vrednost. Za potrebe postavitve pa je bila z istim podjetjem 26. 11. 2015 sklenjena tudi pogodba v vrednosti 250 tisoč evrov z DDV. Poraba finančnih sredstev na omenjeni pogodbi znaša 172 tisoč 396,89 evra, in sicer v letu 2016 139 tisoč 239,75 evra, v letu 2017 30 tisoč 328,96 evrov, v letu 2018 384,30 evra in v letu 2019 2 tisoč 444,15 evra. Za vzdrževanje rezilne žice in panelne ograje je bilo do sedaj porabljenih 524 tisoč 485,04 evra. Skupni stroški Ministrstva za notranje zadeve za storitve postavitve in vzdrževanja rezilne žice in panelne ograje znašajo 720 tisoč 882,02 evra. Podatkov o skupnih stroških, ki so jih imela ostala ministrstva, na primer Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvo za notranje zadeve, nimamo. V obdobju 2015–2019 je bilo za nakup opreme za potrebe nadzora državne meje iz skladov za zunanje meje in notranjo varnost, to so sredstva Evropske unije, porabljenih 11 milijonov 618 tisoč 943 evrov, iz katerih je bila nabavljena oprema za videonadzor, službena vozila, čolne, ročne termovizije, naprave za strojno branje potnih listin, šengenbus, naprave za lastno diagnostiko vozil, naprave za ugotavljanje pristnosti dokumentov, radarski sistem na morju in podobno. Prav tako je bilo v navedenem obdobju za nakup opreme za nadzor državne meje iz integralnih sredstev porabljenih 686 tisoč 966,10 evrov, in sicer za nakup kamer, opreme in snemalnikov na čolnih, čitalcev prstnih odtisov in podobne opreme. V letu 2020 za nakup nove opreme za nadzor državne meje Skladu Evropske unije namenjamo 2 milijona 50 tisoč evrov. V letu 2020 se načrtuje nabava naslednje opreme, in sicer kamer za pregled podvozij vozil, endoskopi, ogledala za pregled podvozij, lestve, prenosne GPS naprave, fotoaparati, droni, daljnogledi, vozila, svetilke, skratka oprema, ki jo policistke in policisti na državni meji potrebujejo. Za leto 2021 bo pripravljena nova finančna perspektiva na podlagi novih uredb EU, zato vam konkretnih podatkov žal še ne morem posredovati.  Kar se tiče mešanih patrulj, dobro veste, da kot članica Odbora za notranje zadeve pravzaprav sodelujemo v mešanih patruljah tako s Hrvaško, Italijo, tudi delno z Madžarsko, kadar je to potrebno, in v stroških dela v mešanih patruljah se policistke in policisti ne evidentirajo posebej, saj gre zgolj za eno od oblik rednega dela. Policisti sicer delo opravijo v okviru rednega delovnega časa, kar pomeni, da dodatni stroški zaradi dela v mešanih patruljah ne nastajajo. Policistom v mešanih patruljah pripada samo tisti dodatek, do katerega so upravičeni ostali policisti pri svojem delu v enakih pogojih dela, to so dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času, delovno uspešnost, dodatek za stalnost in delovno dobo. Kar se tiče podatkov, sem vam postregel z vsemi številkami, ki jih imamo na Ministrstvu za notranje zadeve in Policiji, predvidene za nadzor državne meje. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod minister. Gospa poslanka, imate dopolnitev odgovora? Izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Spoštovani minister, hvala za končno neke bolj konkretne številke. Na eno vprašanje izmed osmih ste mi sicer pozabili odgovoriti, pa vas zdajle sprašujem. Ko sem spraševala, kakšen je učinek teh mešanih patrulj oziroma če malo bolj ironično vprašam, kot bi kolega Grims vas vprašal:  Koliko denarja konkretno gre za prijetje enega posameznika, ki nezakonito prečka mejo?  Na to vprašanje bi tudi mogoče prosila odgovor, če ga imate danes ali pa čim prej. Hvala.
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.
Boštjan Poklukar
Ja, spoštovana gospa poslanka, za prijetje enega migranta pravzaprav nimamo izračunov, ampak vseeno je treba le povedati, da je 14 tisoč 500 in še nekaj prijetih ilegalnih migrantov na slovensko-hrvaški meji, na naši šengenski meji uspeh slovenske policije. Po statistiki, ki jo beleži policija, je večina vrnjenih v Republiko Hrvaško na podlagi sporazuma z Republiko Hrvaško. Ne nazadnje Slovenija spoštuje Zakon o mednarodni zaščiti in direktorat Ministrstva za notranje zadeve pravzaprav tudi izvaja ta postopek. Nimamo tega izračuna, pa vendarle so te številke, ki sem vam jih predstavil, transparentne in verjamem da vam dajejo nek pregled, da je v zadnjih letih veliko sredstev proračuna, tako integralnega kot evropskih sredstev, bilo namenjenih za varovanje slovensko-hrvaške meje, šengenske meje, da Slovenija zagotavlja dobro varovanje šengenske meje, kar je pravzaprav tudi iz statistike prejetih ilegalnih migrantov razvidno. Verjamem, da pravzaprav tudi zaradi tega, ker slovenska policija dobro dela, je Slovenija varna, kajti v nasprotnem primeru bi imeli ilegalne migrante po mestih, vaseh in pravzaprav bi bila stopnja varnosti na nek način ogrožena.  Še enkrat poudarjam, da Slovenija izvaja Zakon o mednarodni zaščiti in da vsi, ki se deklarirajo oziroma želijo azil in zaprosijo za azil, gredo tudi v azilni postopek. Vendar vam moram tukaj še enkrat povedati, da veliko prošenj prekinemo, kajti azilni postopek se še vedno na nek način zlorablja. Tudi na zadnjem srečanju na Dunaju nismo našli ustreznejših rešitev, čeprav se pravzaprav skoraj na vsem svetu ministri za notranje zadeve in vseh formatih ministrov za notranje zadeve Evropske unije o tem pogovarjamo. Verjamem, da delo policije ocenjujejo tako nevladne organizacije kot ustrezne državne inštitucije s področja nadzora in kontrole tega monitoringa. Če bodo konkretne kršitve, verjamem, da jih boste tudi izpostavili oziroma, da jih bodo tudi izpostavili, vendar za enkrat slovenska policija dela zakonito, strokovno in v skladu s svojimi pooblastili. Hvala lepa.
Hvala lepa. Minister za obrambo, gospod Karl Erjavec bo odgovoril na vprašanje gospe Nataše Sukič v zvezi z neracionalnim trošenjem znatno povišanih proračunskih sredstev za obrambo v prihodnjem proračunskem obdobju.  Gospod minister, izvolite, imate besedo.
Karel Viktor Erjavec
Hvala lepa za besedo. Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci! Zahvaljujem se tudi poslanki Nataši Sukič za postavljeno vprašanje.  Tukaj gre predvsem za vprašanje s področja raziskav in razvoja. Gre za konkretno naročilo. Ob tem ugotavljate, da s povečanjem proračunskih sredstev za obrambne izdatke se povečujejo tudi sredstva na področju raziskav in razvoja. Rad bi povedal, da s tem Ministrstvo za obrambo želi predvsem podpreti tista podjetja, ki imajo določena specifična znanja in so tudi koristna ne samo za zgraditev zmogljivosti Slovenske vojske, ampak tudi ko gre za področje civilne zaščite. Omenjate naročilo glede študije o nabavi brezpilotnih letal. Kot veste, ta sredstva se ne uporabljajo samo za obrambne namene, ampak se lahko tudi zelo koristno uporabljajo za področje zaščite in reševanja, ko lahko preko teh zmogljivosti ugotavljamo, kakšno je dejansko stanje, ko gre za posledice reševanja zaradi požarov v naravi, poplav in podobno.  Če se vrnem sedaj na ta konkreten primer. Najprej bi rad povedal, da ne gre za naročilo študije o nabavi brezpilotnih letal, ampak gre za študijo o možnosti razvoja avtomatiziranih in avtonomnih sistemov s podporo za delovanje. Tukaj moram povedati, da na Ministrstvu za obrambo za tako zahtevne zadeve nimamo ustreznih strokovnjakov, zato si tukaj pomagamo z znanjem, ki je v slovenskem gospodarstvu. Ne glede na to, da gre za malo naročilo, smo izvedli ves postopek v skladu z Zakonom o javnih naročilih, to pomeni, da je postopek transparenten, da smo povabili različna podjetja, ki imajo ta znanja, Ministrstvo za obrambo pa tega znanja nima, da naj sodelujejo pri tem razpisu. Javilo se je pet podjetij. Ponudba je bila od 10 tisoč evrov in najdražja je bila ponudba nekaj več kot 58 tisoč 300 evrov. Izbrana je bila najnižja ponudba v višini 10 tisoč 700 evrov, in sicer je bilo izbrano podjetje OneDrone. Mi od njega pričakujemo ne samo da bo preverilo, katera podjetja na slovenskem trgu imajo ta znanje, ampak bo tudi pripravilo študijo, ki nam bo omogočila pravilno oblikovanje raziskovanih in razvojnih projektov na področju avtomatiziranih in avtonomnih sistemov za uporabo na kopnem, v zraku in v vodi. Kot rečeno, sedaj mi pričakujemo, da bo ta študija izdelana in na podlagi tega bomo oblikovali raziskavo s tega področja. Da gre res za zelo strokovno delo, naj povem, da naj bi to podjetje oblikovalo strokovne predloge v povezavi s ključnimi tehnologijami, kot so umetna inteligenca in delovanje v jati, komunikacijska oprema, odpornost na motenje in vdor – tukaj gre za kibernetsko varnost , potem senzorika za dnevno- nočno delovanje, potem za delovanje v ekstremnih pogojih, uporaba alternativnih virov energije, na primer alternativni pogonski sklop na podlagi vodikove tehnologije in gorivnih celic, razvoj naprednih algoritmov. Naj povem, da to sodelovanje Ministrstva za obrambo s slovenskimi podjetji na področju raziskav in razvoja je zelo uspešno. Mi smo v tem času na primer izdelali zložljivo turno smučko skupaj z Elanom, ki je tudi zelo uspešen produkt, potem taktično pištolo, brezpilotni letalniki, simulatorji, trenažerji za različne oborožitvene sisteme. Mislim, da ravno to področje, ki ga zastopamo – razvoj in raziskave – je dokaz, da lahko tudi Ministrstvo za obrambo uspešno sodeluje s slovenskim gospodarstvom.
Hvala lepa, gospod minister. Gospa poslanka, imate zahtevo za dopolnitev odgovora?  Izvolite.
Spoštovani minister, hvala lepa.  Jaz verjamem, da gre za kompleksne zadeve, sploh, ko gre za visoko tehnologijo in tako naprej. Ampak vendarle, zanimivo je, da v prvi fazi tega sodelovanja bo to izbrano podjetje OneDrone zgolj iskalec identifikator domačega znanja oziroma drugih slovenskih podjetij, ki naj bi takšno znanje imela. To me iskreno preseneča, da eno ministrstvo ni sposobno samo sestaviti seznama tistih nekaj domačih podjetij s tovrstnim znanjem, kot da bi bilo na stotine tovrstnih subjektov. Ta vaš odgovor je malo neprepričljiv sploh v luči tega, da država s tem istim podjetjem OneDrone sodeluje že od leta 2015 in je za različne storitve in produkte temu podjetju že bilo s strani države nakazanih 465 tisoč evrov. Samo vaše ministrstvo je že plačalo temu podjetju 14 tisoč 637,81 evrov. Sedaj ko se pogodba s tem podjetjem o preizkušanju dronov zaključuje, pa paše tukaj pač ta študija. V redu, razumem, je kompleksna, je visoko zahtevna, ampak vendarle prva faza študije je zgolj identifikacija, zgolj nabor domačega znanja tistih nekaj podjetij, ki so verjetno že identificirana, pa vendarle preseneča, da se taka stvar plačuje.  Zanima me torej:  Zakaj vedno znova to podjetje?  Rekli ste, da je verjetno podalo najnižjo ceno , ampak, lepo vas prosim, vedno isto podjetje se znajde v tej sliki.  Zanima me tudi:  Kako komentirate dejstvo, da v drugih državah pri tako občutljivih zadevah, ko gre za razvojne zadeve pri vojaški opremi, vendarle izvajajo državne institucije takšne zadeve, sploh ko gre za identifikacijo?  To je dejansko zelo čudno, da takšne storitve plačujemo. Razumem, da kaj bolj kompleksnega, ampak samo sestavo registra, nabora teh podjetij, lepo vas prosim, bi pa menda že bili sposobni na ministrstvu sami … / izklop mikrofona/
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Karel Viktor Erjavec
Hvala lepa za to dodatno vprašanje.  Še enkrat, tukaj ne gre za to, da bi izbrali podjetje, ki naj bi opravilo študijo o nabavi brezpilotnih letal, ampak gre za študijo z naslovom Možnosti razvoja avtomatiziranih in avtonomnih sistemov s podporo za delovanje. Povedal sem, da gre za zelo specifično strokovno področje. Tudi ne verjamem, da druge vojske ali pa ministrstva za obrambo imajo vsa ta znanja. Vedno je to sodelovanje z raziskovalnimi in razvojnimi inštitucijami. Oporekate, da je vedno to podjetje bilo na tem področju izbrano, vendar, kot rečeno, v skladu z Zakonom o javnem naročilu. Jaz bi se prej vprašal, zakaj je eno podjetje dalo 5-krat višjo ponudbo v višini 58 tisoč evrov za enako študijo in za enako delo. Zelo negospodarno bi bilo, če bi izbrali podjetje, ki je dražje. Kar se tiče državnih institucij, tudi oni so vezani na razpise, ko gre za znanstvene inštitucije. Kot rečeno, tukaj je bilo izbrano podjetje, ki ima to znanje, s katerim tudi lahko ugotovimo, da imamo dobro sodelovanje, da ni bilo nikdar nobenih problemov, recimo, da ne bi bilo kaj korektno opravljeno v skladu s podpisanimi pogodbami.  Še enkrat, mislim, da ravno to področje raziskav in razvoja omogoča tudi tistim našim podjetjem, ki imajo neka posebna znanja, da jim damo neko podporo. Zame bi bilo bolj sporno, da bi bilo izbrano podjetje iz tujine, ki bi imelo enaka znanja, enake reference, ker se mi zdi, da je prav, če že namenjamo proračunski denar in ko gre za obrambne izdatke in za področje razvoja in raziskav, da se to nameni slovenskim podjetjem. Vesel sem, da je to podjetje uspelo. Seveda pa ne morem komentirati, zakaj je bilo to podjetje že kdaj izbrano. Moram pa reči, da na Ministrstvu za obrambo imamo veliko takih podjetij, ki so po navadi izbrana zaradi svoje kvalitete, zaradi strokovnosti, da ne govorim, ko nabavljamo materialna sredstva, ko gre za nabavo živil in ne vem česa, verjemite, da bomo ugotovili, da so po navadi ena in ista in podobna podjetja, ki so izbrana pri teh javnih naročilih.
Hvala, gospod minister. Nadaljujemo in prehajamo na vprašanja poslank in poslancev.  Prvi bo mag. Marko Pogačnik postavil vprašanje ministru za finance dr. Andreju Bertonclju, ki je odsoten. Zato hkrati poslanca sprašujem, ali želi pisni ali ustni odgovor.
Spoštovana predsedujoča, hvala za dano besedo. Rad bi zastavil vprašanje ministru za finance. Minister za finance je danes odsoten in glede na poslovnik pričakujem njegov pisni odgovor.  Ministru za finance bi rad zastavil vprašanje. Zakon o Banki Slovenije, 33. člen, predvideva, da se minister za finance lahko udeležuje sej Sveta Banke Slovenije. Spoštovanega ministra za finance sprašujem, kolikokrat v letu 2019 se je udeležil sej Sveta Banke Slovenije. Vemo, da praviloma seja Sveta Banke Slovenije seja poteka dvakrat na mesec.  Zanima me:  Kolikokrat v letu 2019 se je minister za finance udeležil seje Sveta Banke Slovenija?.  Zanima me tudi:  Ali se je minister udeležil seje Sveta Banke Slovenije, ki je razpravljala o omejevanju stanovanjskih in potrošniških kreditov?  V primeru, da se seje Sveta Banke Slovenije ni udeležil, me zanima:  Zakaj se sej Sveta Banke Slovenije minister za finance ne udeležuje in kateri so ti razlogi?  Kot sem že uvodoma povedal, pričakujem njegov pisni odgovor. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Gospa Lidija Divjak Mirnik bo postavila vprašanje ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu. Izvolite.
Hvala lepa, podpredsednica, za besedo. Lep pozdrav, spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani minister, ostali ministri in ministrice! Spoštovani minister! Ustanoviteljica javne srednje šole je država, državni organi so ministrstva in posledično Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Vsaka srednja šola prejme finančna sredstva, ki morajo zadostovati za izvajanje potrjenih vzgojno-izobraževalnih programov, hkrati stremeti k napredku, k strokovnosti in tudi h kvaliteti. Finančna sredstva se zagotavljajo za plače zaposlenih,nadomeščanja, vzdrževanje, materialne stroške, nakupe opreme, licenc, izobraževanja za učitelje, vodenja takšnih in drugačnih podatkovnih baz in tako naprej. Težava nastane, ko finančna sredstva za posamezne šole ne zadoščajo za izvajanje potrjenih vzgojno-izobraževalnih programov in z njimi povezanimi stroški. V Mariboru imamo primer, kjer se soočamo s težavo dviga najemnin za najem prostorov Športnih objektov Maribor za potrebe obveznega izvajanja športne vzgoje v javnih srednjih šolah brez telovadnice ali z neprimerno telovadnico. Zaradi tega so se name obrnili ravnatelji sedmih srednjih šol.  Zato vas, spoštovani minister, sprašujem:  Zakaj ministrstvo ne financira stroškov izvajanja obveznega programa športne vzgoje in zagotavljanja osnovnih pogojev za delo ter s tem deprivilegira šole, ki ne razpolagajo s primernimi prostori za športno vzgojo, v odnosu do tistih, ki to možnost imajo?  Zakaj MIZŠ prelaga to odgovornost vsakoletnih pogajanj na ravnatelje, saj sami pravzaprav na ceno najema ustreznih prostorov pravzaprav nimajo nobenega vpliva?. Za odgovore se vam najlepše zahvaljujem.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite, imate besedo.
Jernej Pikalo
Gospa podpredsednica, spoštovani gospe in gospodje, najprej dober dan vsem. Hvala za to poslansko vprašanje pa bom poskušal biti najprej čim bolj plastičen, za kaj tu pravzaprav gre. Gre za to, da je Mestna občina Maribor predlagala srednjim šolam, ki uporabljajo telovadnice v Mariboru, povišane najemnine. Če so moji podatki točni, gre za več kot 50-odstotno povišanje najemnine. Potem je nastal problem, ker bi to zadevo bilo treba rešiti vnaprej. In ta podatek je pomemben. Se pravi, da bi bilo treba zadevo rešiti vnaprej in ne kasneje. Zakaj? Zato ker imamo mi že od leta 2013 uveden sistem, ki se imenuje MOFAS. To je sistem financiranja srednjih šol, kjer se cena posameznega programa izračuna na dijaka. MOFAS je pravzaprav sistem uteži, ko potem različni programi imajo različno utež in s tem tudi različna finančna sredstva. Šole dobijo ta denar v kosu. Torej ne po posamičnih postavkah, kot ste jih vi opredelili, ampak dobijo srednje šole, kjer je ustanoviteljica Republika Slovenija, denar v kosu. To omogoča ravnateljem, vi ste sicer rekli prelaganje odgovornosti, ampak obenem jim daje orodje, da zadeve razporejajo tako, kot oni vidijo, da je najbolj prav, jasno, v skladu z vsemi zakonskimi, podzakonskimi in tako naprej predpisi in potem lahko s tem denarjem uspešno gospodarijo. Ravnatelji so tudi tisti, ki najbolj poznajo lokalno okolje. Cene najema posamičnih objektov, ki jih uporabljajo – v tem primeru telovadnic – so v veliki meri odvisne tudi od posameznega okolja. Ravnatelji dobesedno najbolje vedo, kdaj in kaj, kakšen strošek je opravičljiv. Ministrstvo od ravnateljev zahteva gospodarno poslovanje. In tako je edino prav. Če pa vendarle – in tu je tisto, kar sem vam rekel na samem začetku – pride do tega, da z denarjem, ki je bil neki srednji šoli odmerjen, ne uspejo pokriti vseh stroškov, potem lahko po nastanku stroška, še enkrat poudarjam, po nastanku stroška, zaprosijo za dodatno financiranje. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport redno dofinancira posamezne šole. Pač se znajdejo v takih ali drugačnih finančnih situacijah, ali imajo premalo dijakov, ali so neki specifični stroški višji in tako naprej. Ampak to ministrstvo počne po nastanku stroška, ne pa vnaprej. Informacija, ki ste jo podali, je vsaj do mene in moram reči, da smo bili vsaj v dveh komunikacijah z Mestno občino Maribor, pa tudi za prihodnji teden, če prav vem, imamo sklican dodaten sestanek. Je pa na zadnjem sestanku, ki smo ga imeli, Mestna občina Maribor ta problem predstavila. Dobili smo njihov dopis, kaj je razlog povišane cene, kot sem rekel, več kot 50 % je višja cena najema telovadnic.  Večinoma je tako, da lokalno okolje in srednje šole so v nekem simbiotičnem razmerju in večinoma nimamo tu vprašanj. Zdaj ne govorim, da v Mariboru ni tega simbiotičnega razmerja. Je, dobro je in tudi sodelujejo. Je pa informacija, ki sem jo pa jaz dobil od ravnateljev, da oni ocenjujejo, da pa je vendarle to povišanje za neko lokalno okolje preveliko. Če kaj, potem bomo na naslednjem sestanku morali ugotoviti, prvič, kaj so razlogi za to, in, drugič, kako izpeljati modalitete zato, da bomo še naprej dobro sobivali. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospa poslanka, imate zahtevo za dopolnitev odgovora?  Izvolite.
Hvala lepa. Gospod minister, jaz se lahko z vami strinjam. Mogoče bi svoje vprašanje dopolnila še v tistem delu, ko bi dala v razmislek to uravnilovko po MOFAS-u. Mogoče bi tukaj bilo treba pogledali, ali spet imamo uravnilovko za vse enako. Vemo namreč, da niso vse šole enake, da nimajo vsi enakih pogojev, če govorimo o celi Sloveniji. To je prva zadeva.  Mogoče še samo to, ker imam minutko, en pregled, kaj so mi napisali. V tem trenutku imamo problem, da 4 tisoč dijakov sedmih srednjih mariborskih šol nima telovadnice. Zima se približuje in verjetno bo tu neko rešitev treba najti. Zato bi vas jaz na tem mestu prosila, da še mogoče vi kot minister enkrat skličete sestanek, na njega povabite vse udeležence, se pravi tako ravnatelje srednjih šol kot Mestno občino Maribor in pri vas tiste odgovorne, ki jim morajo za to odgovarjati in poskušate najti neko rešitev. Rešitev bi lahko tudi bila, da mogoče vsak malce popusti, vsak mogoče tudi pogleda, če ima še kje kakšne prihranke in na ta način najdemo optimalno rešitev za vseh 4 tisoč dijakov. Meni se zdi grozno, da se v 21. stoletju moramo pogovarjati o tem, da bodo dijaki imeli kje na toplem telovaditi. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Jernej Pikalo
Hvala lepa.  Dijaki bodo imeli na toplem za telovaditi, tu naj ne bo nobenega dvoma. Kar se sestanka tiče, kot rečeno, imeli smo sestanek na to temo in dva termina, ki nekako nista šla skozi. Zadnji je bil med novembrskimi ali krompirjevimi počitnicami, torej pred kratkim. Ampak na žalost ni šel skozi, se pa dogovarjamo z mestno občino. Prav imate v tem smislu, dase je treba pogovoriti, kaj je to realna cena, treba se je dogovoriti, kaj so modalitete tega sodelovanja. Tudi tisti objekti, ki jih ima v lasti Mestna občina Maribor, so dopoldne včasih v veliki meri prazni, tako jim s poukom srednjih šol zagotavljamo tudi dodaten vir prihodkov. To naj bo jasno.  Kar pa se MOFAS-a tiče, so glede tega vedno kritike. Ampak tako kot trenutno deluje, in tudi srednje šole so se zelo dobro prilagodile temu načinu financiranja, je veliko bolje, da tam, kjer vidimo, da so anomalije, pa ne anomalije, ki bi ji srednje šole same povzročile, ampak anomalije zaradi, ne vem, števila dijakov, tega, onega, tretjega, da tam dofinanciramo. Če je potrebno, dofinanciramo po nastanku stroška. In vsa leta, ne samo v tem mandatu, ampak vsa leta od leta 2013 smo dofinancirali, tako da še nikoli nikogar nismo pustili v finančno negativnem položaju. To je boljši način zato, da lahko ta sredstva razporejamo bolj gospodarno. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod minister. Mag. Branko Grims bo postavil vprašanje ministru za notranje zadeve gospodu Boštjanu Poklukarju. Izvolite, gospod poslanec.
Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav. Spoštovani gospod minister, 4. člen Odloka o Svetu za nacionalno varnost je kristalno jasen. Predsednik Sveta za nacionalno varnost povabi na sejo predsednika republike in predsednika Državnega zbora ter predstavnika največje opozicijske stranke, kadar Svet za nacionalno varnost obravnava vprašanja s področja nacionalne varnosti. Zadnja seja je brez dvoma taka vprašanja obravnavala, tudi s tem, kar je bilo sporočeno javnosti, to nedvoumno sledi. Vendar največja opozicijska stranka ni prejela nobenega obvestila oziroma vabila na to sejo, kar pomeni, da je bila seja pravno, glede na citirani člen zakona, sporna, nedvomno pa povsem nelegitimna. In taka pravno sporna in nelegitimna seja Sveta za nacionalno varnost vas je kot ministra zadolžila, da, če citiram po medijih: »Pripravite zaostritve kazenske zakonodaje na področju, ki ureja združevanje posameznikov, katerih ravnanje bi lahko poseglo na področje pristojnosti državnih organov.« Jaz vas ne sprašujem to zaradi raznoraznih vard in podobnih, kjer je ogromno nastopaštva in kjer, to sem trdno prepričan, se bo prej ali slej izkazalo, da so na vrhu ali blizu vrha plačani sodelavci policije. Ni slučaj, da se vedno te varde in cirkus z njimi pojavijo takrat, kadar gre vladi za nohte oziroma kadar nelegitimna vlada nastaja. Če se spomnimo, kdaj je bilo prvič tovrstno ravnanje.  Jaz vas sprašujem zaradi ljudi, ki so prepuščeni v veliki meri sami sebi, ki se samoorganizirajo, ker želijo uresničevati svojo pravico do samoobrambe. Ta pravica do samoobrambe je nedvoumno zapisana v mednarodnih aktih, od Ustanovne listine OZN naprej in izhaja tudi iz slovenske ustave, kjer je poleg tega zapisana tudi pravica do varnosti. Žal ljudje te varnosti ne prejmejo, zato ker vaša vlada, ki je po mojem trdnem prepričanju zato sklicala nelegalno in nelegitimno sejo Sveta za nacionalno varnost, neuspešna pri zagotavljanju varnosti, ji je povsem spodletelo, pa ne gre samo za to, da je neuspešna, trdim, da je tudi sokriva, kajti za hrbtom ljudi ste šli podpisat marakeško deklaracijo, od katere so odstopile prav vse sosednje države, ki mejijo na ozemlje Republike Slovenije, za povrh vsega pa še vedno vztrajate pri financiranju nevladnih organizacij, ki pomagajo ilegalnim migrantom pri ilegalnem vdoru preko slovenske meje in potem pri njihovem početju na ozemlju Republike Slovenije. Zato vas sprašujem :  Kako boste uresničili to sejo oziroma … / izklop mikrofona/
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.
Boštjan Poklukar
Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica, za besedo. Spoštovani gospod poslanec!  Že danes smo razpravljali o tem, da je Policijska uprava Kočevje pred časom prejela več klicev občanov, ki so opazili osebe, oblečene v enotna oblačila, ki so nosile imitacijo orožja ter javnost prepričevali, da pomagajo policiji pri nadzoru državne meje. Dejanja so pred lokalnim prebivalstvom vzbudila vznemirjenje. Izključni nadzor državne meje je v pristojnosti policije, tako da ga tudi policija izvaja z vsemi sredstvi. Do različnih pobud posameznikov ali skupin, ki bi prevzemali naloge, ki so v pristojnosti države, imamo tako na Ministrstvu za notranje zadeve kot v Policiji nično toleranco. Je pa res, kot smo danes tudi slišali predsednika Vlade, za vsak primer tovrstnega združevanja policija spremlja in presoja to zakonitost teh oseb in bo ukrepala v skladu z zakonom, ki ji to nalaga. Zakon o varstvu javnega reda in miru v določbi 11. člena samo nošenje imitacije orožja in ostalih predmetov, ki so orožju podobni, a se po določbah Zakona o orožju ne štejejo za orožje, ni prekršek. Prekršek je storjen šele, ko takšno dejanje nekomu povzroči vznemirjenje ali ogroženost. Pravzaprav imamo tukaj težave, ker obstoječa zakonodaja ni naravnana za tovrstno ukrepanje tako imenovanih samooklicanih vaških straž.  Na Ministrstvu za notranje zadeve intenzivno pripravljamo spremembe zakonodaje, in sicer Zakona o varstvu javnega reda in miru, Zakona o nadzoru državne meje in Zakona o društvih, ki ga bomo čim prej poslali najprej na Vlado, ga sprejeli, potem naprej v Državni zbor. Verjamem, da zaradi, bom rekel, tovrstnih vaških straž, ki izvajajo naloge, ki so v pristojnosti države, bomo tudi sprejeli ustrezne zakonske popravke. Moram tudi povedati, da smo prejšnji teden Ministrstvu za pravosodje z Ministrstva za notranje zadeve poslali predlog sprememb Kazenskega zakonika in verjamem, da se bodo te določbe tudi upoštevale. Kar se tiče, spoštovanje človekovega dostojanstva in z njim neločljivo pravico o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, je zato stalna naloga in dolžnost policije, da zagotavlja varnost tako posameznikom kot skupnosti in slovenska policija to počne. Če nima orodja, smo mi zato tukaj, da ta orodja pripravimo, predlagamo in seveda Državni zbor, da jih sprejme. Jaz apeliram na vse vas, spoštovani poslanke in poslanci, da to zakonodajo, tako Kazenski zakonik kot tudi ostale zakone, ki sem jih prej navedel, tudi podprete. Hvala lepa.
Hvala, gospod minister. Gospod Grims, imate zahtevo za dopolnitev odgovora. Izvolite.
Ja, težave imate res, ampak prva težava so dvojna merila. Vsako leto dobite še pa še prijav, obvestil, tvitov, nekateri so tudi javni – jaz vem, da obstajajo – o tem, da raznorazne organizacije, in to s pravim orožjem, baje onesposobljenim, pod znakom rdeče zvezde paradirajo po dolgem in počez po slovenskih krajih. Kolikor je meni znano, policija nikoli ne ukrepa, še tega ne preveri, ali je tisto orožje res onesposobljeno ali ni. Toliko okoli dvojnih meril pa vznemirjanja javnosti, če je to pogoj.  Drugo, kar pa je še veliko večji problem po mojem mnenju, pa je dejstvo, da je Vlada, kot sem že povedal, sokriva za sedanje stanje. To stanje je povzročila sama s pristopom k Marakeški deklaraciji, to ste storili v veliki meri za hrbtom ljudi, proti temu, kar so storile vse sosednje države, proti opozorilom opozicije. Po drugi strani financirate nevladnike, ki pospešujejo vdor ilegalnih migrantov na ozemlje Republike Slovenije in ga potem zavlačujejo in na različne načine tukaj omogočajo njihovo ravnanje. Kar se tiče zaostritve zakonodaje, ki ste jo napovedali, mi smo že nekajkrat predlagali zaostritev zakonodaje, pa ste jo doslej vedno zavrnili in ste s tem objektivno in subjektivno soodgovorni za sedanje stanje. Sedanje stanje pa je tako, da se poplava ilegalnih migrantov veča iz dneva v dan in ljudje se zato samoorganizirajo tako in drugače. Do tega imajo po mednarodnih aktih in po ustavi pravico. Gre za to, da ljudje želijo zgolj zaščititi tisto, kar je najdragocenejše – svoje življenje, svojo lastnino, svoje bližnje, ker jim to v zadostni meri ne omogoči oziroma očitno ni sposobna aktualna Vlada Republike Slovenije, ki je tako ravnanje povzročila s svojim napačnim ravnanjem, s svojo politiko, seveda ob upoštevanju, da je v določeni meri to storila že tudi njena predhodnica pod vodstvom dr. Mira Cerarja, ki je sedaj minister. Zato vas sprašujem:  Kako boste ravnali pri uresničevanju … / izklop mikrofona/
Hvala, gospod poslanec. Gospod minister, izvolite.
Boštjan Poklukar
Še enkrat naj ponovim, da je policija tista, ki ima v tej državi izključno pravico izvajati naloge v imenu države. Prej ste tudi omenili, da so v vrhu oziroma v teh strukturah tako imenovanih vard, vaških straž, sodelavci policije. Jaz tega podatka nimam in bom to preveril v policiji. Ampak dvomim, da bi to tako bilo. Če je, bo policija to tudi sankcionirala.  Kar se tiče sprememb zakonodaje, jo pripravljamo in tudi upoštevamo tiste skupine, ki nosijo neko orožje, ki pravzaprav dejavnost, to so razne viteške igre oziroma razni dogodki, kjer tudi nastopajo na nekih prireditvah. Vendar to je že na nek način drugje urejeno. Bomo pa tudi to pogledali in pravzaprav verjamem, da strokovnjaki na Ministrstvu za notranje zadeve in Policiji o teh stvareh tudi razmišljajo. Verjamem, da bo popravek zakona v redu in da bo v skladu s časi, ki so, da bodo tovrstne samoiniciativne posege posameznikov in pa skupin preprečile. Verjamem, da je to za to državo edino učinkovito. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Mag. Grims, izvolite, proceduralni predlog.
Vsekakor gre za zelo pomembno vprašanje, vprašanje samoobrambe in pa vprašanje, komu dajemo prednost: varnosti lastnih državljank in državljanov ali nekim imaginarnim pravicam tujcev.  Zaradi tega predlagam, da opravimo o tem razpravo v Državnem zboru. Stvar, s katero se soočamo, je veliko širša, kot se sedaj banalno prikazuje v veliki večini slovenskih medijev. Ljudje se ob meji dejansko počutijo ogrožene, zato se organizirajo na različne načine, tudi na takšne, ki imajo lahko zelo hude posledice. Pred časom sem bil seznanjen s podatkom, da so nekateri poskušali nakupiti kavkaške ovčarje. Če kdo ve, kaj je kavkaški ovčar, ki je praktično neobvladljiv in česa je sposoben, potem je boljše, da se jim kar takoj razdeli orožje, ker bo manj hudih posledic iz takega ravnanja. Ampak zakaj ljudje tako ravnajo? Ker ta vlada, ne samo da očitno ni sposobna zagotoviti varnost državljank in državljanov, ampak ona celo sodeluje, je sokriva za sedanje stanje s popolnoma napačnim ravnanje in z ogromno dozo sprenevedanja, ki smo ji vedno znova priča. Ta vlada zavrača vse spremembe zaostritve zakonodaje, ko gre za vprašanje ilegalnih migrantov oziroma zlorab pravice do azila, ki je masoven. To bi dalo jasen signal ilegalnim migrantom, ki so zelo dobro obveščeni, da tukaj to ni več obljubljena dežela zanje. Ta vlada financira nevladnike, da pomagajo pri ilegalnem vdoru migrantov preko meje. In se s tem celo hvali. Na vladnih straneh piše, fino sodelujemo s Pravno-informacijskim centrom in z Mirovnim inštitutom. Ja, krasno. In potem ta vlada ne zagotavlja vsega tistega, kar bi morala, svojim državljankam in državljanom. Ta vlada je dala jasen signal migrantom, da naj pridejo sem, ko je pristopila k Marakeškemu sporazumu. Zaradi tega nas sosedje čedalje bolj odrivajo, čedalje bolj izolirajo. Po drugi strani pa vse to bremeni slovenske državljanke in državljane dvakrat. Prvič varnostno in drugič tudi materialno. Vse to, vsa ta neumnost, vsa ta napačna politika, vsa ta norost ogromno stane. Evropa se sooča v resnici z organizirano invazijo radikalnega islama v Evropo. Velik del tega toka, žal, prihaja po balkanski poti in s tem tudi preko Slovenije. Zaradi tega bi bilo še toliko bolj treba poskrbeti za ustrezno zaščito, za ustrezno število ljudi, za vse tiste korake, ki so preventivni, vključno s spremembami zakonodaje, ki bi dali jasen signal, da so se stvari spremenile. Toda vse to lahko dosežemo samo očitno ob taki vladi, kot je, z ustrezno razpravo v Državnem zboru, ki jo zato tudi predlagam. Tej razpravi pa morajo slediti tudi sklepi … / izklop mikrofona/
Hvala lepa, gospod poslanec. O vašem predlogu bomo odločali v četrtek, 21. novembra, v okviru glasovanj.  Naslednji je na vrsti gospod Jožef Horvat. Postavil bo vprašanje ministru za finance dr. Andreju Bertonclju ter ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo gospodu Zdravku Počivalšku.  Izvolite, gospod poslanec.
Najlepša hvala, gospa podpredsednica. Spoštovani gospodje ministri, kolegice in kolegi!  Informacije iz medijev so me spodbudile, da danes postavim poslansko vprašanje kar dvema ministroma, in sicer ministru dr. Bertonclju, pristojnemu za finance, ki je službeno odsoten, in ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo gospodu Zdravku Počivalšku, sem vesel, da je tukaj, ker ste pač vi moji sogovorniki.  Pred kratkim smo spremljali zgodbo propada družbe Adria Airways. Vlada je takrat sprejela odločitev, da v Adrio Airways ne bo vlagala še dodatnega denarja, saj smo državljani v Adrio, ko je bila še v državni lasti, zmetali več kot 85 milijonov evrov in je ta družba propadla. Ko smo jo prodajali, smo v njo vložili še približno 3,1 milijona, da bi jo potem prodali za 0,1 milijon, se pravi za 100 tisoč. 7. novembra je Radio Slovenija poročal o domnevnih načrtih Družbe za upravljanje terjatev bank glede ustanovitve nove državne letalske družbe. Mi v Novi Sloveniji ocenjujemo, da država ni narejena za to, da bi z letali prevažala potnike in tovor. To drugi znajo narediti bolje in bolj ekonomično.  Se pa tudi sprašujemo, kakšna vloga je zdaj tukaj Družbe za upravljanje terjatev bank, in to je moje vprašanje, gospod minister. Družba za upravljanje terjatev bank je nastala na podlagi zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepite stabilnosti sistemskih bank v Sloveniji. Sprašujem vas:  Kje je zdaj zakonska osnova, da bi lahko DUTB morebiti, morebiti ne, ustanovila novo letalsko družbo, za katero pa se že na startu ve, da bomo potrebovali veliko denarja? Moje naslednje vprašanje je:  Ali ga imamo v proračunu?  Poleg tega je pa tudi vprašanje rentabilnosti tukaj zelo pomembno. Po mojih informacijah so te linije, ki so najbolj rentabilne, praktično že, dovolite izrazu, zasedene.  Glede na to da se je rok za nezavezujoče ponudbe za nakup celote za Adrio Airways že iztekel na Martinovo, me zanima:  Ali je tudi Družba za upravljanje terjatev bank oddala nezavezujočo ponudbo?  Skratka, zanima me, kaj se dogaja na Vladi glede morebitne ustanovitve nove ali pa soustanovitve nove državen letalske družbe. Vam bom zelo hvaležen za vaše informacije in odgovore, gospod minister.
Hvala, gospod poslanec. Gospod minister, pet minut je vaših.  Izvolite.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani poslanec, poslanke, poslanci!  Oba, gospod poslanec, veva, da medijem ni vsega za verjeti, tako mi dovolite, da kljub vsemu z naše strani podam tisto, kar počnemo na tem področju. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo se zaveda nastalega položaja po sprožitvi stečajnega postopka, saj je bila letalska družba Adria Airways pomemben nacionalni, regionalni, čarterski prevoznik, ki je zagotavljal povezljivost slovenskega gospodarstva v okviru mednarodnih gospodarskih tokov. Še posebej to velja za njegov turistični sektor, ki je v zadnjem obdobju beležil izredno spodbudne rezultate na področju rasti prenočitev tujih turistov ter predvidljivo iz naslova izvoza potovanj.  V sklopu možnih rešitev nastale situacije je Vlada Republike Slovenije skupaj z resornimi ministrstvi proučevala vse pravne in poslovno-organizacijske alternative, v katerih bo mogoče zapolniti vrzeli, ki so nastale po začetem stečajnem postopku nad družbo Adria Airways. Segale so od prepustitve razvoja dogodkov tržnim silam, to kar se danes dogaja, in možnega prevzema vseh letalskih linij Adrie Airways s strani evropske letalske konkurence, do samostojne vloge države pri ustanavljanju novega letalskega prevoznika. Ampak govorimo o proučevanju. Cilji proučevanja rešitev so in bodo tudi v prihodnje usmerjeni v povezljivost Slovenije s preostalim svetom v smislu zagotavljanja konkurenčne poslovno-investicijske in turističnoatraktivne destinacije. V ta namen smo bili na ministrstvu v obdobju zadnjih treh tednov še posebej intenzivno vključeni v konkretne pogovore z nekaterimi regionalnimi letalskimi prevozniki o sodelovanju privatne iniciative in države pri ustanavljanju novega slovenskega nacionalnega ali pa, če hočete, novega letalskega prevoznika. Žal bi bilo zdaj v tem trenutku v nasprotju s standardi poslovne etike in dobrega korporativnega upravljanja, če bi informacije o teh pogovorih razkrival brez privolitve vseh deležnikov, ki so v te pogovore vključeni. Smo pa na ministrstvu trdno prepričani, da povezljivost naše države s svetom nikoli ne bo na najvišji možni ravni, če bi nastale razmere popolnoma prepustili spontanemu delovanju trga in bi se odrekli ideji o ustanovitvi novega letalskega prevoznika. To lahko še posebej potrdimo tudi pri preverjanju vplivov na razvoj turističnega sektorja, ki ustvarja 13 % bruto družbenega produkta kjer se že kažejo določeni negativni učinki izpada posameznih letalskih linij, še posebej je to opazno na področju kongresnega turizma. Zato vztrajamo na stališču, da je povezljivost Slovenije z mednarodnimi blagovnimi in prometnimi tokovi širom sveta v slovenskem nacionalnem interesu. V tem kontekstu tudi pri ustanavljanju nove letalske družbe z angažiranjem države ni na mestu diskusija o vstopanju oziroma umiku države iz politike in gospodarstva, enostavno gre za esencialno vlogo in pa vprašanje zagotovitve primerne prometno-transportne infrastrukture v podporo razvoju slovenskega gospodarstva.  Hkrati pa pozdravljam tudi pobudo, ki se je rodila v zadnjem času, da bi nova letalska družba lahko nastala na podlagi samostojne podjetniške iniciative, ki izvira iz domačih podjetniških krogov. Ampak vse tiste, ki jih skrbi, da bo šla država na vrat na nos v neko neznano zgodbo, lahko potolažim s tem, da bomo v tako zgodbo kot parter vstopili le, če bo taka zgodba temeljila na vzdržnih številkah na ekonomskem področju. Vse ostalo in strah, da bomo šli v neznano, je odveč. Če ne bo možno drugače priti do takega cilja, potem bo našo povezljivost s svetom urejal trg. Hvala.
Hvala, gospod minister.  Gospod poslanec, želite dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik.  Hvala lepa vam, gospod minister, prvič za to, ker sva skupaj, ker zadeva mnenje, da se morava midva pogovarjati, se pravi, poslanec–minister, minister– poslanec. Jaz tukaj vmes med nama ne potrebujem medijev, zato sem mu postavil to poslansko vprašanje. V Novi Sloveniji smo imeli neko krajšo razpravo na to temo in poleg vsega, kar ste povedali, se strinjamo, ampak mi tukaj postavljamo tudi ekonomičnost. Če ne bo ekonomije, potem jaz kot davkoplačevalec, najbrž tudi vi, ne želim plačevati niti pol evra na leto zato, da bomo imeli spet neko novo nerentabilno državno letalsko družbo.  Niste mi odgovorili: Ali je DUTB oddal nezavezujočo ponudbo? Najbrž ne, saj se je rok, kot rečeno, iztekel na Martinovo. Nekaj poslovnih subjektov smo spet preko medijev videli, da so to naredili oziroma poslovne zadeve celote Adrie Airways.  To me še zanima. Jaz se strinjam glede na to, da nam sedaj letalski promet ni dobro funkcioniral v tem času propadanja Adrie Airways, da turistični del gospodarstva beleži izpad prihodkov. Ali vi kot strokovnjak za to področje ocenjujete, da je to trenutne narave, ali mislite, da bo to trajno?  Slišim pa tudi od nekaterih ponudnikov turističnih kapacitet, da se pravzaprav ne sekirajo zaradi tega, kar je nastalo na Slovenskem, torej propada letalske družbe Adrie Airways. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod minister sedaj imate tri minute na razpolago, izvolite.
Hvala.  Čisto na kratko odgovorim. Nisem stečajni upravitelj, tako da ne vem, kdo je te ponudbe oddal. Jaz osebno moram reči, da smatram, da ne bomo nikoli več tako dobro povezani, če ne bomo imeli nekega podjetja, ki bo skrbelo posebej za povezljivost Slovenije. Ne sekiramo se, ko za funkcioniranje javnega prevoza Slovenskih železnic sodelujemo kot država, da sodelujemo tudi pri avtobusnih prevozih. Ocenjujemo, da je za slovensko gospodarstvo pomembno tudi, da je država kot taka po zračni poti povezana s svetom. Verjamemo, da bo trg veliko teh problemov rešil, ne bo pa rešil vseh. Ampak še enkrat, karkoli se bo zgodilo, država ne bo sodelovala pri ekonomsko nevzdržnih rešitvah. Država sama nikoli ne bo šla v to zgodbo, če bomo v pogovorih s partnerji, podjetji, zasebniki prišli do zgodbe, ki bi bila vzdržna, bomo v taki zgodbi sodelovali. Za to si jaz osebno tudi kot minister za gospodarski razvoj in tehnologijo prizadevam. Je pa na tem področju veliko informacijskih manipulacij, zato moramo biti previdni pri ocenah tega, kar se dogaja, ker je tudi v interesov veliko. Še enkrat, naš interes je, da je Slovenija tudi po zračni poti dobro povezana zaradi slovenskega gospodarstva, zaradi slovenskih ljudi in pa zaradi slovenskega turizma. Hvala.
Hvala lepa.  Nadaljujemo. Poslanec mag. Marko Koprivc bo postavil ustno poslansko vprašanje ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu.  Izvolite.
Spoštovani podpredsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani minister! V koalicijsko pogodbo aktualne vlade smo zapisali kot eno izmed ključnih prioritet vprašanje dostopnosti stanovanj in ureditev stanovanjske politike kot celote. Trenutno je v javni obravnavi nov stanovanjski zakon, za katerega mislim, da je pomemben korak k ureditvi tega vprašanja. Namreč ta stanovanjski zakon ureja več pomembnih vprašanj in področij. Na zadnji seji sva o tem že razpravljala, in sicer o novem modelu izračunavanja stroškovne najemnine ter uredbi stanovanjskega dodatka za tiste, ki te najemnine ne bi zmogli plačati. Poleg stanovanjskih najemnih razmerij so pomembni tudi odnosi med etažnimi lastniki ter njihov odnos z upravniki. Pomembno pa je tudi tretje področje, ki je sicer tema mojega današnjega vprašanja, in sicer vprašanje stanovanjske preskrbe, ki zahteva še mnogo višja sredstva, kot je okvirnih 30 milijonov, kolikor jih bo letno potrebno zagotoviti za stanovanjski dodatek.  Zato vas želim, spoštovani minister, prioritetno pozvati, da rešitve na tem področju usmerite v oblikovanje trajnega fonda najemnih stanovanj, ki bi prebivalkam in prebivalcem pomenil možnost varnega in cenovno ugodnega najema stanovanja v vseh življenjskih obdobjih. Namreč, lastništvo stanovanja sicer pomembno vpliva na možnosti posameznika, vendar pa to nikakor ni primerna rešitev za veliko število ljudi. Promocija in omogočanje varnega dostopnega najema stanovanja bi morali predstavljati hrbtenico stanovanjske politike države, šele za tem pa je smiselno tudi spodbujanje oziroma pomoč prebivalkam in prebivalcem, da postanejo lastniki stanovanj. Predlog stanovanjskega zakona, ki je trenutno v javni obravnavi, je sicer eden od pomembnejših premikov, kot sem že rekel, ki pa se morajo zgoditi na področju stanovanjske politike.  Zato vas v zvezi z modelom zagotavljanja najemnih stanovanj sprašujem sledeče:  S kakšnimi ukrepi nameravate zasledovati vzpostavitev trajnega javnega fonda najemnih stanovanj? Kako boste zagotovili dostopnost najemnih stanovanj ljudem v vseh življenjskih obdobjih in v vseh situacijah?  Kakšen je po vašem mnenju ustrezen obseg sredstev za vzpostavitev takega fonda v prihodnjih desetih letih?  Kakšne vire financiranja predvidevate za vzpostavitev takega fonda? Prosim vas, da poleg skupnega obsega sredstev navedete še, koliko bi lahko v ta namen zagotovili iz posameznih naslovov, na primer iz naslova povečanja stopnje zadolžitve stanovanjskih skladov.  Glede na to, da so sredstva potrebna za zagon takega programa kljub smiselni vključitvi zasebnih virov zagotovo velika, me v zvezi s tem zanima še: Ali ste morda razmišljali tudi o kakšni dodatni dajatvi, ki bi bila namensko zagotovljena za področje stanovanjske politike? Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Simon Zajc
Hvala, gospod podpredsednik.  Hvala za vprašanje. Stanovanjski zakon, ki je ta trenutek v javni obravnavi, v javni obravnavi bo še do 28. novembra, do takrat je še čas za vse predloge, je eden najpomembnejših zakonov, ki jih bom v tem mandatu pripeljal k vam v Državni zbor, pa imamo kar nekaj zakonov še, ki jih ta trenutek pripravljamo, ampak stanovanjska politika, stanovanjska problematika je ena tistih, ki jo vsi občutimo, zaradi tega je še kako pomembna in se ji zaradi tega tudi z vso pozornostjo in z vso resnostjo v tem trenutku posvečamo. Kako bomo prišli do povečanja fonda javnih najemnih stanovanj? Prvi tak ukrep, ki sledi, je ta, da Javni stanovanjski sklad ne bo več gradil stanovanj za prodajo. Vsa stanovanja, ki jih bo Javni stanovanjski sklad gradil, bodo namenjena oddaji, da imamo kot država tudi nek mehanizem, neko možnost, da posežemo oziroma da uravnavamo ta trg najemnih stanovanj nasploh. V koalicijski pogodbi smo si zadali v dveh mandatih 10 tisoč novih stanovanj. To zdaj v tem trenutku pomeni v naslednjih 7 letih nekje 10 tisoč teh. Ta stanovanja bi radi pridobili tako z gradnjo novih stanovanj kot z novim ukrepom, ki ga imamo predvidenega v tem stanovanjskem zakonu, to je pa javna najemniška služba. Ta javna najemniška služba ima v resnici zelo velik potencial, je pa res tisto, kar je bilo danes že pri vprašanju predsedniku Vlade izpostavljeno, da nekaj je v zakone napisati, nekaj drugega pa je to, kako potem to zaživi. Ta javna najemniška služba bo seveda za to, da bo zaživela, da vsa ta prazna stanovanja, ki danes obstajajo na trgu in se ne oddajajo, da se jih da na trg. Da pridemo do tega cilja, bo seveda potrebno nekoliko časa, predvsem zato, da tisti, ki danes imajo ta prazna stanovanja, ugotovijo, da se pa to splača in da je to dokaj preprosto storiti. Namreč mi ciljamo na tista stanovanja, ki so danes prazna zaradi tega, ker se lastniki iz različnih razlogov, ker so mogoče prestari, ker se ne spoznajo na to, ker se jim zdijo birokratske ovire prevelike, ne odločijo za to, da bi ta svoja stanovanja dali na trg. Vsa ta bremena, vse te rizike bo prevzel naš Javni stanovanjski sklad skozi to javno najemniško službo. Torej vse strahove, kako bo z najemnikom, ki noče ven, vse strahove, kaj se zgodi, če se kaj poškoduje, vse strahove, koliko denarja se izgubi v tistem času, ko je stanovanje prazno, vse to bo prevzela nase javna najemniška služba. Mislim pa, da je tisto, kar je pa še pomembno za to, da se bodo ljudje v večjem številu odločali, da sodelujejo z javno najemniško službo, je pa to, da moramo doseči tudi to, da se tistim, ki dajejo stanovanje javni najemniški službi, to pozna pri davščinah. In ravno zaradi tega in zaradi vseh ostalih finančnih ukrepov , ki še sledijo iz tega zakona, že zdaj v tem trenutku tudi naša ekipa in ekipa z Ministrstva za finance sedita skupaj, da se od zadaj pripelje, torej pomladi, ko bo zakon nekje po naših predvidevanjih pri vas na klopeh, da bomo takrat tudi že povedali, takšna bo davčna olajšava, takšna finančna sredstva planiramo za stalni vir, bo kakšna nova dajatev ali ne. Tega zdaj v tem trenutku še ne upam napovedat oziroma ne znam napovedat, ampak do takrat si pa želim, da se z Ministrstvom za finance do pomladi do te mere uskladimo in pripravimo tudi ukrepe, iz kje bodo dodatni finančni viri.  Zdajšnji finančni viri, kako se bodo povečali, ki jih ta zakon predvideva, je pa ravno to, da neprofitno najemnino zamenjamo za stroškovno. Čeprav tukaj moram priznati, da smo nekoliko nerodno to poimenovali, ker tudi stroškovna najemnina, je neprofitna najemnina. V bistvu bo ostala neprofitna najemnina še naprej, s tem da se bo indeksirala, ker zdajšnja neprofitna se od 2003 ni več indeksirala in je seveda prenizka za to, da bi lastniki, se pravi javni stanovanjski skladi, recimo, v 20 letih lahko povrnili svoje vložke, zdaj to traja 40 let. Torej samo to neprofitno najemnino, ki ni indeksirana, spreminjamo za neprofitno najemnino, ki je indeksirana. Še vedno bo neprofitna, čeprav se ji bo reklo stroškovna. Povečujemo možnost zadolževanja skladom na 50 %, kar je še en od teh ukrepov. Potem so pa viri še različni, od tega, da se prenaša parcele iz DUTB na Javni stanovanjski sklad, do tega, da bomo, recimo, tudi iz podnebnega sklada dajali sredstva za to, da bodo javni stanovanjski skladi, tako občinski kot naš državni, gradili trajnostno. Torej virov financiranja bo več. Tisti namenski, ki pa bo, pa upam oziroma želim, moja želja je … / izklop mikrofona/
Hvala lepa.  Želite dopolniti vprašanje?  Izvolite.
Hvala lepa.  Zelo na kratko. Najprej bi želel izraziti zadovoljstvo, da me veseli, da se je ta vlada končno začela očitno resno ukvarjati s tem vprašanjem. Namreč, v Sloveniji res od leta 1991 praktično nismo imeli neke konkretne stanovanjske politike. Imeli smo sicer do leta 1990 zelo kvaliteten stanovanjski fond, ki se je potem z Jazbinškovim zakonom in pa s privatizacijo dobesedno razprodal in sprivatiziral, po tistem pa nekih konkretnih ukrepov žal več ni bilo. Tako da jaz verjamem, da je sprejetje tega zakona na nek način, upam da sprejetje v kratkem, začetek prave poti k reševanju tega vprašanja. Verjamem tudi, da so ukrepi, ki so konkretno zastavljeni v zakonu, pravi. Me pa nekoliko skrbi vendarle še vedno to, kar sem že rekel, finančni vir. Namreč proračun je res, da ni edini vir, je pa zelo pomemben vir. In v proračunih, ki jih sprejemamo za prihodnji dve leti, ni videti nekih bistvenih povečanj ali pa zadostnega števila denarja, da bi se te zadeve lahko speljale. Je pa res, da je s tem, ko omogočamo tudi lokalnim, občinskim stanovanjskim skladom višje zadolževanje, narejen velik korak in še številni drugi ukrepi. Gospod minister, mislim da smo na pravi poti, upam pa, da mi boste lahko v kratkem odgovorili tudi na vprašanja, na katera mi danes še niste odgovorili. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Minister, želite še dodatno odgovoriti?  Izvolite.
Simon Zajc
Kot sem povedal, takrat, ko boste imeli zakon na mizah, pričakujem, da bom imel tudi z ministrom za finance usklajen ta način še enega vira. Imeli so pa seveda, kot smo rekli, zadolževanje. Poleg tega bo tudi to, da bomo zdaj indeksirali neprofitno najemnino, se pravi, da bo stroškovna, omogočalo tem skladom, da bo te investicije, ki jih bodo storili, prej povrnjene, to se pravi, že v dvajsetih letih in ne v štiridesetih, kar pomeni, da se bo tudi potreba pa zadolževanju zmanjšala. Potem je tukaj naš podnebni sklad. Tisti novi vir bo pa potrebno še doreči.  Naša ocena nekje po podatkih, ki smo jih pridobili iz Stanovanjskega sklada, da bomo za to, da zgradimo in pa za javno najemniško službo, za naš cilji, da 10 tisoč novih najemnih stanovanj damo na trg, potrebovali nekje milijardo in pol evrov, ki bodo pač morali priti iz različnih smeri. Kot sem pa že rekel, zdaj sedimo z ministrom za finance, da tudi te ukrepe potem finančno podpremo, da boste, ko boste zakon sprejemali, nekje imeli občutek zelo dober.  Na kakšen način nameravamo to financirati v sedanjem proračunu za 2020 in 2021, tega seveda še ni toliko vidnega, ker zakon tudi še ne velja, smo pa postavko za ta stanovanjski dodatek že vnesli, ostalo pa seveda sledi, ko bo zakon sprejet.  Za investicije, za katere ima Stanovanjski sklad že gradbena dovoljenja, so sredstva zagotovljena že sedaj, torej nekje 200 milijonov evrov je sklad za te projekte, ki tečejo oziroma se bodo začele odvijati v kratkem. Ta sredstva so zagotovljena v tem trenutku.
Hvala lepa.  Poslanec Jožef Lenart bo postavil vprašanje ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovani ministri, spoštovani vsi prisotni kolegi in kolegice, spoštovani gospod minister za izobraževanje gospod Pikalo!  Kvalitetno načrtovanje visokošolskega izobraževanja je izjemnega pomena za ustvarjanje znanja, razvoj in napredek gospodarstva ter družbe. Mladi diplomanti ter pozneje raziskovalci so v razvitih državah gonilna sila na področju raziskav in razvoja inovacij ter napredka države. Imam pa občutek, da se tega tako v prejšnji vladi pa tudi v tej, vključno z vašim resorjem, nihče ne zaveda ali pa se zadev pač ne loti tako, kot bi se morali. Poglejva, če si predstavljate podjetje, ki proizvaja in nič ne proda ter svoje neprodane izdelke že več kot kopiči v skladišču, verjetno mu v naslednjih letih grozi propad. Sedaj si pa predstavljajte še našo državo in njene fakultete, ki svoje diplomante več let kopičijo na zavodu za zaposlovanje, za kar je pa odgovorno tudi vaše ministrstvo, ki slabo načrtuje izobraževalne potrebe. Menim torej, da nam zaradi vas ne sledi nič drugega. Tako imamo med poklici take, ki jih primanjkuje, torej deficitarne, ter tiste, ki jih je preveč. Drastično nam v Sloveniji primanjkuje zdravnikov, fizioterapevtov, diplomiranih medicinskih sester, programerjev, inženirjev za IKT, preveč pa imamo učiteljev, profesorjev, pravnikov, ekonomistov ter na splošno družboslovnih diplomantov. Zanima me: Kako določate stopnjo zaposljivosti za diplomante? Ali se stopnja zaposljivosti upošteva pri določanju števila vpisnih mest na fakultete?  V svojem odgovoru na moje nedavno pisno poslansko vprašanje ste celo priznali, da med leti 2013 pa vse do vašega ponovnega imenovanja niste imeli sledljivih kazalcev stopnje zaposljivosti diplomantov. Torej v vmesnem času v Sloveniji nismo imeli pregleda povpraševanja delodajalcev po kadrovskih profilih, delavcih. To je pa resnično amaterstvo in ena mala loterija je, kako naj potem kvalitetno načrtujete, povečujete oziroma omejujete število vpisov na posamezne fakultete. Ali kar tako na lepe oči dekanov in profesorskih zborov, morda?  Kako je z pripravo prve celovite analize zaposljivosti visokošolskih diplomantov v obdobju od leta 2005 do 2018, ki ga pripravljate na ministrstvu? Kaj torej nameravate ukreniti glede reševanja problema deficitov kadrov in uravnoteženega zagotavljanja diplomantov v gospodarstvu in javnem sektorju?
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.
Jernej Pikalo
Hvala lepa, gospod predsedujoči. Vprašanje je do neke mere bolj kompleksno, čeprav če želite seveda, vam lahko odgovorim samo na vaše čisto konkretno, v konkretnem delu glede projekta. Ampak da razložimo javnosti, vpisi v visokošolske programe univerz in samostojnih visokošolskih zavodov se seveda dogajajo na osnovi analize, je pa res, da mi do sedaj celokupne analize, ki bi združevala različne baze podatkov in seveda tudi različne vire vse od Zavoda za zaposlovanje, naših lastnih baz, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, potem evidence brezposelnih Zavoda Republike Slovenije za izobraževanje, evidence štipendistov Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, nismo imeli. In ta projekt, o katerem ste govorili in poteka med leti 2018 in 2020, bo te podatke zdaj potegnil skupaj. Pomembno pri tej zadevi je, da bomo prvič zares imeli celotno sistemsko informacijo glede trenutnega stanja. Poudarek pa je na trenutnem stanju. Zakaj? Zato ker moramo pri izobraževanju vedno gledati naprej. Potrebe zaposlovalcev, pa naj bodo to podjetja ali pa javni sektor, so vedno trenutne. Vedno rabijo kadre sedaj. Za to, da pa se nekdo samo v visokošolskem delu izobrazi, pa traja minimalno 5 let. Včasih se potem mogoče zgodi, in 2008 se je to celo zgodilo, pa ne samo 2008, na ravni srednje šole se je to zgodilo letos pri tovarni Lek na Prevaljah, ko je Ministrstvo za izobraževanje razmestilo dodaten program farmacevta, ampak še preden, da so pravzaprav prvi dijaki končali program farmacevta, tovarne Lek na Prevaljah ni več, s tem seveda tudi več ni nobene potrebe po tem, da bi imeli srednješolsko izobražene farmacevte. Vedno imamo torej škarje in te škarje so na eni strani dolgosteznost izobraževanja, ki, kot rečeno, traja vsaj 5 let in še praksa pa tako naprej, preden začneš, in seveda na drugi strani takojšnja potreba visokega šolstva. Ampak mi vemo tudi iz sedanjih analiz, da nam neki določeni profili, ki ste jih omenjali, seveda manjkajo. Zaradi tega, to vam tudi lahko povem, smo v preteklih mesecih opravili nekaj pogovorov, recimo z obema medicinskima fakultetama, prisotna sta bila tudi direktorja obeh kliničnih centrov, kajti, če hočete vzgajat zdravnike, potem ni dovolj samo medicinska fakulteta, ampak potrebujete zraven tudi učno bolnico, in to oba naša klinična centra tudi sta. Mi vlagamo napore, pred poletjem smo začeli, vsekakor pa intenzivirali septembra, zato ker seveda te vpisne številke morajo biti sporočene ministrstvu in potem kasneje da Vlada za to soglasje do konca decembra. Tako da, kar se zdravnikov tiče, ukrepamo. Nekaj podobnega se dogaja, recimo, z logopedi. Logopedija je taka veda, kjer nam kronično primanjkuje diplomantov. Tudi s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, ki ta program izvaja, smo že govorili, jih spodbujamo k temu in jim govorimo, da naj dvignejo vpisna mesta.  Je pa seveda tako, da zaradi ustavno zagotovljene avtonomije univerz ministrstvo ni v direktni pozicijo naročati, kaj in koliko vpisnih mest naj posamezen program ima. Druga stvar je pa seveda to, da mora biti v interesu programov, tokrat pa programov in pa visokošolskih ustanov, da so seveda njihovi diplomanti zaposljivi, kajti sicer jim pada vpis. Hvala.
Hvala lepa.  Želite dopolniti vprašanje?  Izvolite.
Hvala lepa še enkrat. Kompleksen problem. Glede tega se seveda strinjam z vami. Osnova za moje današnje ustno poslansko vprašanje je bilo nekako tisto pisno poslansko vprašanje, na katerega ste mi odgovorili na približno treh straneh. Moram reči, da so me nekatere stvari notri tudi zmotile. Se pravi, zavedamo se, da imajo sosedje odlične izobraževalne sisteme, pa ni tako daleč stran, recimo, Avstrija, da ne bi mogli nekaterih stvari tudi še malo od njih kopirati, če se tako izrazim. V odgovoru ste mi navedli tudi, da se univerze trudijo premostiti opisane vrzeli o potrebnih podatkih v prihodnih dolgoročnih potrebah, kot ste tudi sedaj dejali, da ni vse v tem trenutku možno rešiti. Ampak če se dotaknemo, da iz tega načrtovanja izobraževanja v tej državi potem ti mladi, ki dejansko vegetirajo na zavodu za zaposlovanje, ker pač s svojo fakulteto ali niso zaposljivi ali ta moment je kakšen drug vzrok, iz tega razloga tudi prihaja do velikega bega možganov. Iz tega naslove izgubi država cirka 7 tisoč ljudi letno, če odide s terciarno izobrazbo, država z njimi izgubi 700 milijonov, ki smo jih porabili za izobraževanje. Problem je torej dokaj pereč. Za večjo zaposljivost in lažji vstop na trg dela potrebujemo praktično in ciljno usmerjen izobraževalni sistem, bolj prilagodljiv, kot ga imamo sedaj. In iz tega naslova seveda želimo, da so odzivi ministra hitrejši, ker je pripomb veliko.
Hvala lepa.  Želite kaj dopolniti v odgovoru? Izvolite, minister.
Jernej Pikalo
Hvala lepa.  Poleg tistega projekta, ki ste ga navajali, je nek drug, ki se izvaja v okviru SRIP in gre za sodelovanje Gospodarske zbornice, visokošolskih zavodov in tako naprej. Zakaj omenjam ta projekt z Gospodarsko zbornico? Zaradi tega, ker je eden od redkih, ki gleda naprej. Pogovarja se z visokošolskimi zavodi, kaj je tisto, kar bodo diplomanti potrebovali v naslednjih 20 do 30 letih, katera znanja, katere veščine. Zato ker, veste, tisti, ki so bo danes izobrazil, bo na trgu delovne sile nadaljnjih 40 let. In zaradi tega je pomembno, da danes identificiramo, katera so tista znanja, tiste veščine in tako naprej, ki jih bodo diplomanti, ki danes vstopajo v visokošolski sistem, kasneje potrebovali. In to je eden od redkih, ki se pravzaprav ukvarja na ta način dolgostezno z zadevo.  Kar pa se tistega prvega tiče, ki ste ga vi omenjali, res, s kombinacijo teh različnih virov podatkov nam bo dal, jaz mislim da, bolj sistemske in predvsem bolj celovite podatke za pripravo analiz o zaposljivosti. To pa bo potem v naslednjem koraku služilo za karierno usmerjanje, ker to je pa tisto, o čemer vi govorite. Torej če ugotovimo skozi to analizo, da pač potrebujemo teh, onih več in tako naprej, potem lahko tudi pri kariernem svetovanju v srednji šoli že sugeriramo svojim šolskim svetovalnim delavcev, v katero smer, če je seveda taka želja dijaka, vedno je treba upoštevati željo dijaka, če je taka želja dijaka, v katero smer jih lahko usmerjamo. In na ta način bomo te škarje, ki so sicer razprte, lahko tudi bolj zapirali in imeli manj razkoraka. Ampak glejte, ko se pogovarjam tudi z drugimi kolegi ministri, so sicer sistemi, kjer je manj razkoraka, pa sistemi, kjer je več razkoraka, ampak v čisto vsakem sistemu je razkorak, zato ker ne morete in tudi ne veste za naslednjih 30, 40 let, kaj boste pravzaprav potrebovali na trgu delovne sile. Hvala lepa.
Hvala lepa. Želite postaviti postopkovnih predlog? Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za te odgovore, spoštovani gospod minister. Imamo torej veliko pripomb glede načrtovanja. Imamo tudi veliko pripomb glede tega, kaj se danes dogaja v šolstvu, s strani vodij fakultet, visokošolskih, zasebnih visokošolskih zavodov, delodajalcev. Mislim, da je tema vredna razprave. Zaradi tega v skladu s poslovnikom predlagam, da na to temo opravimo obširno razpravo na eni izmed naslednjih sej.
Hvala lepa, gospod poslanec. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek, 21. Novembra, v okviru glasovanj. Poslanec Dušan Šiško bo postavil poslansko vprašanje ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu. Izvolite.
Lep pozdrav vsem skupaj! Ministrstvo za okolje in prostor je konec oktobra dalo v javno obravnavo Odlok o programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2020. Kot je najavljeno, bo skupna vrednost sklada za naslednje leto znašala kar 184 milijonov evrov. Pri tem je zanimivo, da se tako velik znesek načrtuje, čeprav je v lanskem letu na tej postavki ostalo neporabljenih kar 114 milijonov evrov. Ob objavi odloka je sicer zapisanih nekaj nalog oziroma ciljev, ki naj bi jih dosegli s tem denarjem, na primer financiranje investicij občanov preko Eko sklada. Vendar v Slovenski nacionalni stranki menimo, da se tudi v tem primeru načrtuje poraba previsokih javnih sredstev za zelo nedorečene namene. Iz opisa namenov in ukrepov je namreč jasno, da bo na ta način nekaterim ponovno dana priložnost za to, da si dobro napolnijo žepe.  Sprašujem: Zakaj so sredstva, ki so načrtovana za boj proti podnebnim spremembam v letu 2020, tako visoka, če pa v lanskem letu niso bila porabljena?  Kaj konkretno bo Slovenija pridobila za ta denar? Kako boste izmerili učinke boja proti podnebnim spremembam, ki jih boste dosegli s tem denarjem?
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.
Simon Zajc
Hvala.  Hvala za vprašanje. V zadnjem času se je bilo moč razbrati, da je glede sredstev na podnebnem skladu in samega programa o porabi podnebnih sredstev podnebnega sklada kar nekaj nejasnosti. Mogoče so te nejasnosti v naš slovenski prostor tudi namenoma vnesene v smislu, da namenjamo sredstva za neke kvazi podnebne spremembe, ki v resnici ne obstajajo, ko bi lahko ta sredstva dajali za kakšne socialne ukrepe. Za začetek bi rad povedal, da so sredstva, ki se natekajo v podnebni sklad, namenska sredstva. To niso sredstva, ki jih pobiramo z davščinami, ampak so to sredstva, ki jih Slovenija pridobi čez dražbo emisijskih kuponov. Torej ne gre za neke davščine, gre za namenska sredstva, ki jih moramo porabiti za namen blaženja in pa prilagajanja podnebnim spremembam. Res je, da so v tem programu sredstva kar visoka, je pa tukaj treba povedati eno stvar. Vrednost investicijskih kuponov je pred dvema letoma skokovito narastla. Še dve leti nazaj je bila vrednost kupona 5 evrov, danes je to 25 evrov. Temu skoku pa potem niso sledile sposobnosti institucij, kot je, recimo, tudi naše ministrstvo, da bi ta sredstva lahko zares plasirala po teh ukrepih v slovenski prostor. Naj povem, da je bila, ko sem prišel na to ministrstvo, ena oseba zadolžena za podnebni sklad, kar je za tako zahtevno področje in za tako visoka sredstva premalo. Zdaj smo nekako okrepili ta sektor, tako da pričakujem, da bomo pri samem plasiranju in koriščenju teh sredstev v prihodnosti bolj uspešni. Mogoče za občutek tudi, za kaj namenjamo ta sredstva. Ta sredstva namenjamo tako za sodelovanje z gospodarstvom. Mi iz podnebnega sklada namenjamo sredstva podjetjem zato, da se prilagajajo, da svojo produkcijo prilagajajo bolj trajnostnim načinom. Sredstva namenjamo tudi za zmanjševanje emisij v prometu, za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, za prilagajanje podnebnim spremembam. Iz tega financiramo tudi, ko imamo poplave. Tisti, ki ne verjamete v podnebne spremembe v Sloveniji, naj vam povem, da je v prvih letih veljave Zakona o odpravi posledic po naravnih nesrečah, ki določa, da če škoda po naravnih nesrečah preseže 0,3 promila predvidenih prihodkov proračuna, da država pripravi program sanacije, se je v začetku ta program sprožil nekje enkrat do dvakrat na leto ali pa tudi nikoli. Danes, v zadnjih letih ga sprožimo štiri do petkrat. In sanacijo, tudi v vaših krajih, od vseh, kjerkoli prihajate, to krijemo tudi iz podnebnega sklada. Torej ne gre za neke namišljene podnebne spremembe, te podnebne spremembe obstajajo in jih iz teh sredstev tudi saniramo. Potem so tukaj še raziskave, razvoj, inovacije. Vsi upravičeni nameni porabe sredstev sklada za podnebne spremembe pa morajo biti seveda v skladu z Zakonom o varstvu okolja določeni na podlagi določenih meril. Teh meril je 6. Prvo tako merilo je prispevek k ciljem na področju podnebnih sprememb, drugo merilo je izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, tretje je dodana vrednost, četrto doseganje sinergij, peto merilo učinkovitosti in šesto pripravljenost ukrepov za izvedbo.  Res je, da je mogoče smiselno vprašanje, zakaj takšno povečanje sredstev, če jih v preteklem letu nismo bili sposobni porabiti. Ampak naj vam povem, zakaj za kakšne ukrepe tudi dlje kot eno leto traja, da sploh vse pripraviš. Vam dam primer priprave javnih naročil, pozivov in razpisov, ki je trajal nekaj mesecev. To je, recimo, primer javnih pozivov za nakup vozil za prevoz potnikov. Pa vam povem samo, kako vse skupaj poteka, da si bomo znali predstavljat, zakaj v lanskem letu nismo vsega počrpali. Po sprejemu odloka na Vladi, torej porabe programov sredstev, se sklene pogodba z Eko skladom za izvedbo ukrepov. Potrebno je pripraviti tehnične pogoje, besedila poziva medresorsko uskladiti. Poziv mora potrditi potem nadzorni svet Eko sklada in na koncu je potreben še en teden do objave v Uradnem listu. Ko je poziv odprt, pričnejo občine pripravljati dokumentacijo za prijavo na poziv, kar zopet traja nekaj mesecev. Ko se prijavijo na razpis, ima Eko sklad do odločbe čas še en mesec. Ko sprejme odločbo, se občine lotijo javnega naročila vozil. Rok za zaključek naložbe je 18 mesecev, zato se potegne v naslednje leto.
Hvala lepa. Gospod poslanec, želite dopolniti vprašanje? Izvolite.
Spoštovani minister, verjamem, da imate vi dober namen, ampak naj vam povem, da so ljudje ne le razočarani, pač pa besni in obupani, ko gledajo, kaj se v tej državi dogaja. Zato opozarjam povsod tam, kjer vidim, da je prostor za manipulacije in neracionalno trošenje denarja. V četrtek smo imeli tukaj posvet o podnebnem dogovoru, za kar mimogrede tudi čestitam predsedniku Državnega zbora gospodu Židanu, da je to organiziral. Priznam, da nisem bil ves čas prisoten, ker sem imel tudi druge odbore, ampak tisto, kar sem slišal, je samo še potrdilo moje mnenje. V tej državi se 15 let ne moremo dogovorit, kako bomo šli naprej glede klimatskih sprememb in glede gradnje elektrarn. Tudi v četrtek so tam poznavalci trdili, da so zelo zaskrbljeni in da je treba najti skupno rešitev, vsak pa je spet trdil svoje. Eden je proti vetrnim elektrarnam. Druga, ji bom kar rekel ribica, je proti hidroelektrarnam. Tretji proti jedrskim, tudi sončne so predrage, ker ne shranjujejo elektrike. Zato še enkrat povem, da ne verjamem, da bo ta denar racionalno porabljen, pač pa bo služil za nove in nove študije, rešitve pa ne bo prinesel. Hvala.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Simon Zajc
Hvala.  Mi smo, kar se tiče porabe sredstev podnebnega sklada, zelo natančni, zato tudi postopki trajajo tako dolgo, ker je treba vrsto potrditev, ker hočemo doseči, da sredstva, ki se porabijo iz podnebnega sklada, dosežejo svoje učinke.  Zdaj smo v obdobju, ko v Sloveniji sprejemamo kar nekaj zelo pomembnih strateških dokumentov. Tako so tako nacionalni energetski in podnebni načrt, naša dolgoročna podnebna strategija in tudi energetski koncept. Zakaj so ti dokumenti tako pomembni za nas? Zaradi tega, ker si bomo morali ob sprejemanju teh dokumentov v Sloveniji odgovoriti na kar nekaj ključnih vprašanj. In tukaj se strinjam z vami, hitro se pokaže, da ko začnemo govoriti, od kje bomo pridobivali električno energijo, da je veliko nekih nasprotujočih mnenj in da še nismo nekje na takšni stopnji, da bi se znali pogovarjati in slišati argumente. Ampak če kot država želimo biti kar se da energetsko neodvisni in samostojni, bo potrebno narediti nekaj kompromisov. Vemo, kje imamo možnosti. Velik neizkoriščen potencial je sončna energija. Sončna energija pa ima seveda svoje pomanjkljivosti, ker ko govorimo o pridobivanju električne energije, ne govorimo le o kilovatnih urah, ampak tudi o stabilnosti elektro omrežja, kar pomeni, da bo poleg sončne energije potrebno imeti tudi zanesljive vire energije, ki niso tako odvisni od vremena pa od dnevna oziroma od časa v dnevu. To pomeni za Slovenijo, glede na to, da smo glede vetra relativno omejeni, da potem ostane seveda tukaj še hidroenergija in pa jedrska energija. Na ta vprašanja si bomo morali odgovoriti kot država, ali bomo postavili novo jedrsko energijo, če ne, od kje bomo to energijo pridobili, bomo postavili nove hidroelektrarne, če ne, zakaj ne, in če ne, od kje bomo to energijo pridobili. Na ta vprašanja si bomo zdaj morali odgovoriti. Mislim, da bomo morali vsi skupaj ugotoviti tudi, da bo pri nekaterih vprašanjih moral zdaj eden, zdaj drug narediti kakšen korak nazaj. Mislim pa, da je za državo zelo pomembno, da smo energetsko karseda samooskrbni, da smo samooskrbni kar se tiče ravnanja z odpadki in pa seveda, da smo karseda samooskrbni, ko govorimo o predelavi hrane.
Hvala lepa.  Nadaljujemo. Poslanka Janja Sluga bo postavila vprašanje ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek.  Izvolite.
Hvala lepa.  Na 12. seji Državnega zbora smo poslanci opravili splošno razpravo o tako imenovanem poroštvenem zakonu, kjer se za družbo Dars sprejema poroštvo za izgradnjo tretje razvojne osi, torej severnega in pa južnega dela, v višini 360 milijonov. Nismo pa nič govorili v tem času o tem vmesnem delu, se pravi, o osrednjem delu tretje razvojne osi, ki poteka od Celja proti Novemu mestu. Mi smo imeli približno pred letom in pol sestanek na to temo, torej župani in poslanci tistega območja, kjer smo dejansko razveseljivo ugotovili, da obstaja soglasje o tej umestitvi in predvsem obstaja soglasje o tem, kako potrebna je ta razvojna os v osrednjem delu. Jaz sem šla malo nazaj gledati tudi dokumentacijo in sem ugotovila, da že leta 2006 je bilo v programu priprave državnega lokacijskega načrta navedeno naslednje, citiram: »Na obstoječem cestnem omrežju je zaradi velike vrednosti povprečnega letnega dnevnega prometa kar nekaj odsekov glavne ceste G1-5, ki s svojo sedanjo prepustnostjo ne zagotavljajo normalnih prometnih in varnostnih razmer za sodobni cestni promet. Slika je še bistveno slabša, ker večina odsekov te ceste poteka skozi naselja, posebno kritična so območja Celja, Laškega in Krškega.« Torej že leta 2006 je bilo tako. Treba pa je seveda povedati v osvetlitev teh okoliščin, da promet dnevno in letno narašča. Predvsem narašča tovorni promet, kar je še posebej problematično. Ta relacija je tudi izpostavljena v vseh poročilih Postaje prometne policije Celje, ker izstopa po številu prometnih nesreč s tragičnim, torej smrtnim izidom. V mandatu prejšnje vlade je nekako za to področje obstajalo neko soglasje, da bi se ob izvedbi seveda morala dati prioriteta ravno tej relaciji iz Celja proti Laškemu in naprej Zidanemu Mostu iz teh razlogov, ki sem jih že naštela. Ministrica, sprašujem vas: Kakšni so zdaj načrti pod vašim vodstvom? Kakšna je časovnica? Kako se pristopa k aktivnostim in ali bomo preskočili vse te ovire na poti?  Ne bi si pa želela, da bi bila izvedba osrednjega dela v celoti odvisna tudi po zamikanju od severnega dela tretje razvojne osi. Hvala.
Hvala lepa.  Gospa ministrica, izvolite.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala za besedo, najlepša hvala tudi za vprašanje. Tretja razvojna os vsekakor je prioriteta ministrstva, odkar ga vodim, in jaz verjamem tudi te vlade, te koalicije. Dejstvo pa je, da se ta projekt ni začel z mojim mandatom, ampak daleč daleč nazaj. Drugo dejstvo, v Državnem zboru imate poroštveni zakon tudi za tretjo razvojno os, in sicer samo za dele, ki imajo potrjen investicijski program. To ne pomeni, da ostali deli tretje osi niso pomembni ali da jih zanemarjamo, ampak ta dva dela, en del na severu in en del na jugu, sta pač najdlje pripravljena, zato smo jih lahko zdaj uvrstili v ta zakon. Kar se tiče tega, bom rekla, osrednjega dela tretje razvojne osi, ki poteka od Celja do Novega mesta, je bilo v letu 2008, ko so se oblikovale variante za celoten projekt od Avstrije do Hrvaške, vrednoteno in primerjano deset variant, vse različice so se začele na avtocesti A1 pri Celju in končale z navezavo na avtocesto A2 pri Novem mestu. Potekale so v treh seveda različnih koridorjih, zahodnem, sredinskem in vzhodnem. Varianta v sredinskem koridorju je bila ocenjena kot najustreznejša, s potekom od avtoceste A1 preko Celja, Laškega in Zidanega Mostu, nadalje preko Tržišča, Mokronoga in Šmarjeških Toplic do Novega mesta. Tako kot je že malo navade, je bil bistveni problem te rešitve seveda v njeni ekonomski upravičenosti in tudi družbeni sprejemljivosti na posameznih območjih. Predlagana je bila redefinicija načrtovalskih izhodišč. V letu 2016 se je dopolnila študija variant in izvedla primerjava aktualne variante še z dvema minimalnima variantama, ki se nanašata na sanacijo obstoječega omrežja. Dopolnjena študija je bila v letu 2016 tudi javno razgrnjena. V avgustu 2017 so bila javno objavljena stališča do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve, na podlagi katerih se zaključuje, da je z dopolnjeno študijo ponovno predlagana varianta, tako imenovana OPNVR, najustreznejša. Predlagana rešitev po tej varianti je novogradnja dvopasovne ceste, ki v bodoče omogoča širitev v štiripasovnice, dolžine približno 57 kilometrov. Njena okvirna investicijska vrednost po zdaj znanih podatkih znaša nekaj več kot milijardo evrov. Mi pričakujemo, da bi odločitev o najustreznejši varianti na Vladi lahko sprejeli predvidoma v letu 2020, in seveda se bo na podlagi te odločitve nadaljevala priprava državnega prostorskega načrta, s katerim bo lahko bolj podrobno, ne bo lahko, bo morala biti bolj podrobno opredeljena faznost in etapnost tega projekta. Bo pa že v tej fazi potrebno doreči tudi način financiranja projekta, če bo ta drugačen od tistega, ki je predlagan v tem trenutku za tretjo razvojno os. Skratka, nikakor na ta del nismo pozabili. Je pa res, da ni tako daleč pripravljen, kot sta bila dela tretje razvojne osi, ki sta vključena zdaj v poroštveni zakon. Dokler ne bo cela os narejena, ne moremo govoriti o celotni tretji razvojni osi.
Hvala lepa.  Želite dopolniti vprašanje?  Izvolite.
Jaz bi mogoče izpostavila samo še nekaj podatkov, da poudarim, kako pomembne so aktivnosti v tej smeri, da se do te rešitve in izgradnje tudi v tem delu čim prej pride, ne zgolj z vidika celotne umestitve tretje razvojne osi. Namreč, tu gre za en zelo zelo kritičen odsek, ki sem ga šla prav posebej preverjati in ga tudi ves čas spremljam, na katerem dnevni promet znaša 14 tisoč 492 vozil. To je v Košnici, to je najožji, najslabši in najbolj nevaren del te relacije, če govorimo zgolj o osmih kilometrih od celjske železniške postaje pa do naselja Debro pri Laškem. Še enkrat poudarjam, gre zgolj za osem kilometrov. In na teh osmih kilometrih dnevno pelje 14 tisoč 500 vozil, kot sem rekla, to je tisoč 208 na uro. In od teh 14 tisoč 500 govorimo o tisoč 836 avtobusih in tovornjakih, lahko si predstavljate, kaj to pomeni za lokalno prebivalstvo in kaj to pomeni predvsem v delu, kjer še vedno ni pločnika in kolesarke steze, kaj to pomeni za te otroke, ki hodijo zjutraj po tem delu v šolo, in kaj pomeni za kolesarje. To je 153 tovornih vozil na uro, se zdaj pogovarjamo. Želela bi pa izpostaviti še eno stvar, na teh osmih kilometrih so vse te smrtne žrtve, ki so v okviru policijske postaje Celje, torej na teh osmih kilometrih vsako leto dve. In zato apeliram na vas, da resnično aktivnosti pohitrite, kolikor se da. In še en poudarek, ob vsaki prometni nesreči je ta cesta 3 do 4 ure zaprta, obvoza ni ne za gasilce, ne za reševalce in ne za policijo. Hvala.
Hvala lepa.  Gospa ministrica, izvolite.
Alenka Bratušek
Kljub temu da ni bilo dodatnega vprašanja, bom povedala, da veliko pozornosti na ministrstvu dajemo kritičnim odsekom. Ni to edini kritični odsek. Zakaj je pa v bistvu v preteklosti ta srednji del tretje razvojne osi bil nekako mogoče tudi zapostavljen, pa jaz težko komentiram. Mislim, da stvari, kot so zdaj zastavljene pri tretji razvojni osi, dejansko tečejo tako, kot je prav, da tečejo. Tam, kjer se gradnja lahko začenja, se začenja. Finančno konstrukcijo bomo zapirali po teh posameznih etapah. Tako da jaz zaenkrat ne vidim razlogov, da osnova za pripravo državnega prostorskega načrta tudi za ta del ne bi bila v naslednjem letu, tako kot sem povedala, sprejeta na Vladi. Seveda pa to ne pomeni, da bo ta odsek rešen jutri oziroma pojutrišnjem. Kar nekaj časa terja tudi priprava državnih prostorih načrtov. Ampak stvari se po moji oceni premikajo, premikajo se v pravo smer in verjamem, da bomo skupaj tudi pri tretji razvojni osi naredili piko.
Hvala lepa.  Nadaljujemo. Poslanec Franc Rosec bo postavil vprašanje ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu.  Izvolite.
Hvala lepa. Lep pozdrav vsem skupaj zbranim! Z ministrom se vrtimo v začaranem krogu v radiju dveh kilometrov, ko imamo neka vprašanja pa neke težke odgovore oziroma še odgovorov nekaj nimamo. Današnje vprašanje se pa dotika odlagališča za nevarne in strupene odpadke, ki je zaprto. To odlagališče je v preteklosti imelo vsa dovoljenja za obratovanje in je bilo v neki fazi zaprto. To odlagališče leži v ozadju dveh jezer, Velenjskega in Šoštanjskega jezera. Vprašanje tega odlagališča, ali imamo mi ta sredstva, kako se vzdržuje, je to zelo tehtno. Obstajajo neka tveganja, da ta vsebina priteče v jezero, zato bi morali temu več pozornosti posvetiti. Največja težava je pa v tem, da niti nimamo mi dokumentov, kaj vse je na tem odlagališču. Vemo, da so nanj vozili in Gorenje in Tovarna usnja Šoštanj, tudi najbrž Termoelektrarna Šoštanj in še mogoče kateri dejavnik. Znano je tudi tisto dejstvo, 2002, ko se je podirala Tovarna usnja Šoštanj, vsi ti objekti, bazeni, je bila vsa ta gmota pripeljana na to odlagališče. Kontrola nad tem odlagališčem, nad nekim iztekanjem, je pa bolj, bi rekel, vprašljiva. Minister, zanima me: Kakšno je vaše mnenje oziroma vašega ministrstva glede stanja tega odlagališča?  Ali je trenutno stanje odlagališča takšno, da niso možni škodljivi vplivi na okolje?  Poraja se vprašanje, ker ni nobene dokumentacije: Ali je bilo tudi to odlagališče zaprto v skladu z vsemi tedaj veljavnimi standardi in predpisi?  Potem me zanima še nekaj: Ali menite, da je lokacija odlagališče, ki je na samem območju, kjer premogovnik pridobiva premog, primerna v smislu, da v prihodnosti ne more priti do neke ekološke katastrofe?  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Simon Zajc
Hvala. S problematiko tega opuščenega odlagališča Ležen je bil MOP v letu 2017 seznanjen s strani Občine Šoštanj, Mestne občine Velenje in pa Premogovnika Velenje. Odlagališče je prenehalo z obratovanjem v letu 1989. Odlagališča naše ministrstvo ne vodi v seznamu zaprtih obstoječih odlagališč. V zvezi s tem je bilo na Ministrstvu za okolje in prostor več sestankov, na katerih so bile dogovorjene posamezne aktivnosti občin in Premogovnika Velenje glede izvajanja ukrepov na območju izkoriščevalnega prostora premogovnika. Na sestanku, ki je potekal 12. 6. 2018, kjer so bili poleg predstavnikov občin in ministrstva prisotni tudi inšpektorji za okolje in rudarstvo, smo problematiko opuščenega odlagališča podrobno obravnavali. Ministrstvo za okolje in prostor nima dejanske pristojnosti na območju pridelovalnega prostora. MOP ima pristojnost le takrat, kadar so kršene določbe koncesijske pogodbe o delu, ki opredeljujejo področje varstva okolja. Te kršitve morajo biti zaznane s strani pristojne okoljske inšpekcije. Koncesija je podeljena do leta 2022. Na podlagi priporočila MOP je Premogovnik Velenje v letu 2017 naročil projektno nalogo za raziskave in pripravo rešitev v zvezi z vplivi na okolje. Na podlagi te naloge je bilo ugotovljeno, da je zavezanec za vse aktivnosti v zvezi s spremljanjem stanja opuščenega odlagališča Premogovnik Velenje, ker opuščeno odlagališče leži na območju izkoriščevalnega prostora rudnika. Izkoriščanje premoga je predvideno do leta 2054. Koncesija za koriščenje premoga je podeljena do 2022. Analiza morfoloških in geoloških podatkov kaže, da je odlagališče locirano v takem geomorfološkem in geološkem okolju, da je zadrževalna in zaviralna sposobnost geološke podlage za gibanje potencialnih onesnaževal velika. V času gradnje odlagališča, torej 1980, so bila tovrstna tla na splošno prepoznana kot ustrezna in samozaščitna za gradnjo odlagališč. Volumni odloženih odpadkov na odlagališču iz uradnih zapisov znašajo 10 tisoč kubičnih metrov. Vprašanja, povezana z delovanjem Premogovnika Velenje in z njimi povezanimi objekti in napravami, so predmet Zakona o rudarstvu in koncesijskih aktov, ki urejajo rudarsko pravico in z njo povezanimi obveznostmi koncesionarja. Okoljska problematika opuščenega odlagališča je obvladljiva v okviru rednega vzdrževanja pridelovalnega prostora Premogovnika Velenje. Premogovnik Velenje bo monitoring, ki ga izvaja na podlagi Zakona o rudarstvu in določb koncesijske pogodbe, za rudnik izvajal tudi na tem odlagališču. Pristojnosti glede nadzora ima v večji meri rudarska inšpekcija, okoljska pa le v delu, ki se nanaša na področje varovanja okolja. Na to odlagališče so odlagali odpadke prvenstveno s takratne industrije in odpadki z gospodarstva. Za vse odpadke so bile plačane ustrezne pristojbine, ki so se zbirale na račun takratnega komunalnega podjetja, ki je bilo v lasti občine. Za sanacijske postopke je odgovorna naslednica takratne skupne občine Velenje in Premogovnik Velenje, na katerem leži že sedaj delujoči prostor.
Hvala lepa. Gospod poslanec, imate predlog za dopolnitev vprašanja. Izvolite.
Hvala za odgovor, gospod minister. Vi ste tudi povedali eno letnico, da je bilo odlagališče zaprto 1989. leta, če se prav spomnim. Tovarno usnja Šoštanj smo pa podirali 2002. leta, se pravi, odlagališče je bilo že zaprto, pa so se ostanki od predelav vseh teh čevljarskih kož, kjer so tudi težke kovine in elementi, pripeljali na to odlagališče. Se pravi, 13 let po zaprtju. To mene zanima in tudi, danes sem zvedel, da bo premogovnik nosil stroške in naloge, kje ima pa premogovnik ta sredstva? V ceni premoga? Ali bo dobil kakšna sredstva iz podnebnega sklada? Ker vemo, da iz naše doline v ta podnebni sklad pride veliko sredstev na račun CO2 kuponov. Zdaj bi bilo pa dobro, da se nekaj tega tudi nazaj povrne. Če govorimo o nekih razvojno naravnanih in podnebnih spremembah, dajmo še malo na ekologijo pogledat. Sploh če gledamo ta jezera, kot prvič so v njih ribe, je hrana, kot drugo so pa namenjena za turizem. In zdaj imeti nek turizem, se iti neko zgodbo, zadaj imaš pa neko zadevo, ki ni v redu – to je malo sporno. To v medije hitro pride in potem turista težko dobiš, izgubiš ga pa zelo hitro.  Zato me zanima konkretno: Kakšno je vaše mnenje o tem, da so vozili na odlagališče Ležen po zaprtju le-tega? Kje bo premogovnik dobil sredstva za sanacijo odlagališča? Hvala.
Hvala lepa. Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.
Simon Zajc
Hvala. Kot sem prej odgovarjal kolegu poslancu Šišku, sredstva iz podnebnega sklada so namenska in so namenjena za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam. Se pa lahko oba strinjava, da to, da smo ljudje, da je industrija nekam vozila odpadke, to pa niso posledice podnebnih sprememb. Zaradi tega iz podnebnega sklada za to odlagališče ne moremo nameniti sredstev.  Poleg tega pa bi rad še enkrat poudaril, da za vse odpadke so bile plačane ustrezne pristojbine, ki so se zbirale na račun takratnega komunalnega podjetja, ki je bilo v lasti občine. To se pravi, za to so bila sredstva že plačana in nekje so. Naše ministrstvo nadzira samo, kar se tiče vplivov na okolje skozi okoljsko inšpekcijo, za monitoring in za ukrepe pa je zadolžen Premogovnik Velenje. Zadolžen je tudi za to, da sprejme in financira ustrezne ukrepe. Teh ukrepov pa ne moremo financirati iz podnebnega sklada, ker so tista sredstva namenska, to odlagališče pa ni posledica podnebnih sprememb, ampak je posledica človeškega delovanja.
Hvala lepa. Imate postopkovni predlog? Izvolite.
Ja. Rekel bi, da je teža tega vprašanja malo širša, saj ni primer samo Velenje, imamo še več takih odlagališč po Sloveniji. Me pa malo čudi, ker je bil amandma vložen prav na to temo, da se zagotovijo sredstva, da se ta zadeva uredi, ampak ni bilo iz ministrstva nobenega kontakta oziroma ali to rabite ali ne rabite. Očitno ste polni denarja. To me zanima. Pa zanima me še enkrat tisto, ker mislim, da more biti opravljena neka razprava. Če je bilo odlagališče zaprto, potem pa nekdo po 13 letih tja nekaj pripelje, to ni v redu. In to se je v Sloveniji dogajalo, ne samo v Velenju, tudi kje drugje se še to dogaja, se je in se še mogoče dogaja. Zato mislim, da bi bilo dobro, da neko razpravo opravimo v parlamentu ravno na to temo. Hvala.
Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek v okviru glasovanj. Poslanec Miha Kordiš bo postavil vprašanje ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. V Škofja Loki na Trati železnica in infrastruktura zapirata prehod čez železniško progo. Ta prehod je življenjska žila za vse prebivalce vasi Trata in celotna lokalna skupnost nasprotuje zaprtju tega železniškega predloga. Prejšnji teden v četrtek je bilo sklicano tudi zborovanja krajanov, ki so se ga med drugimi udeležili, gospa Bratušek, tudi predstavniki vašega ministrstva. Tudi sam sem prišel na ta zbor krajanov prisluhniti, za kaj sploh gre, in ta zbor me je prepričal s svojimi argumenti v nasprotovanju zapiranja tega prehoda. Namreč uradna razlaga pravi, da je ta prehod potrebno zapreti iz naslova varnosti. Kolikor smo lahko na zboru ugotovili, dejansko drži. Po parametrih, ki so jih predstavniki Ministrstva za infrastrukturo pripravili, ta prehod nekako standardom ne ustreza, ampak tukaj je pa keč. Odkar živim v Škofja Loki in pomnim, ta prehod tam obstaja in za njim je vas Trata, ki je od njega odvisna. Drži, da se je nekaj kilometrov naprej naredil podvoz pod železniško progo. To naj bi bila tista caka, zakaj je ravno sedaj na vsak način potrebno ta železniški prehod zapreti. Ampak tisti podvoz pod železnico je bil narejen za potrebe industrije, za kamione, ki peljejo do industrijske cone, in ne za prebivalce, ki bi se s takim obvodom soočili s tisoč in enim problemov v svojih življenjih, od banalnih do precej resnih. Ravno na to temo morda, če ostanemo znotraj okvirja varnosti, najbolj se tukaj kaže, da gre v resnici za prenagljen, zelo birokratski in parcialni ukrep. Gasilci, ki so na zboru sodelovali, so vedeli povedati, da se jim, če se ta prehod zapre, s tem podvozom pod železnico intervencijska pot podaljša za štiri do pet minut. Cesta, po kateri bi se morali pripeljati, ki pelje skozi vas oziroma ob vasi, je v resnici preozka, zato da je oni lahko normalno spravijo skozi tovornjake, poleg tega bi se pa v kakšni rizični situaciji zelo hitro tam pojavil še dodatni zamašek. V teh štirih petih minutah se kaj lahko zgodi, da zgori cela hiša. Tukaj niso na delu le bivališča, zraven je tudi okoljsko vprašljiva, zagotovo pa rizična fabrika. Sedaj se v imenu varnosti zapira prehod čez železnico, na kateri v resnici nihče ne pomni kakšne omembe vredne nesreče, hkrati se pa odpirajo vrata možnost ali pa stopnjevanju možnosti, da v zrak zleti cela fabrika pa nekomu pogori hiša.  Moje vprašanje je v resnici pobuda – moratorij na zaprtje tega prehoda dokler se ne sprovede celotna prenova gorenjske proge in v sklopu tega priskrbi alternativa … / izklop mikrofona/.
Hvala lepa.  Gospa ministrica, izvolite, imate besedo za odgovor.
Alenka Bratušek
Hvala za vprašanje, gospod Kordiš. Zadeva ni tako enostavna, kot ste jo zdaj predstavili. Prav iz vaše poslanske skupine največkrat dobivam kritike, kako so naši vlaki prepočasni, kako je naše železniško omrežje preslabo in tako naprej. Če želimo pohitriti železniške povezave, bo treba kar nekaj teh nivojskih prehodov v naši državi ukiniti. Ja, zaradi varnosti. Lahko verjamete, lahko ne verjamete, tega se nisem spomnila jaz. Že leta 2008, 24. 11. je bila podpisana odločba ministra o ureditvi tega prehoda. Aprila 2019 si je Komisija za nivojske prehode še enkrat ugledala to ureditev, gre za križanje proge Ljubljana–Jesenice z lokalno cesto, in ta komisija je ugotovila neskladnost ureditve glede na določila Zakona o varnosti v železniškem prometu, Pravilnika o nivojskih prehodih in Pravilnika o zgornjem ustroju. Jaz kot ministrica sem prisegla, da bom delala v skladu z zakonu, in jaz mislim, da je moja naloga, to je prva stvar. Druga stvar, varnost in ljudje so na prvem mestu. Na kaj se nanašajo ta neskladja v teh treh točkah? Na bližino kretnic, neustrezno razdaljo med nivojskimi prehodi, signalnimi oznakami za zaustavitev vlakov. Jaz poznam problematiko, tudi sama sem govorila ne z županom, ampak podžupanom. Kot sem rekla, če želimo stvari spravit v red in če bo potem vsak poslanec povedal svojo željo, kje naj ta nivojski prehod ostane odprt, kljub temu da z vidika varnosti to ni okej, potem bomo pač imel še naprej železniško omrežje iz časov, jaz pravim, Marije Terezije. Ja, tako na žalost je. Jaz ne bom delala v nasprotju z zakoni. Dobivamo se z občinami, vedno kjer lahko, verjemite, gremo nasproti občinam. Ampak če želimo, da se naši vlaki lahko vozijo hitreje, ker vsak nivojski prehod pomeni zaustavitev, in če je tega toliko, da se vlaki peljejo 40 na uro, potem me ne naslednjič vprašati, zakaj nimamo hitrejših povezav in zakaj se naši ljudje z vlaki ne marajo vozit. Odgovor na vaše vprašanje je, da se to dogaja izključno z vidika varnosti.
Hvala lepa. Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev vprašanja, izvolite.
Hvala. Kot prvo, ni Marija Terezija gradila železnic, pri nas, konkretno za gorenjske proge, se je zgradila v času Franca Jožefa, takratnega avstroogrskega cesarja, to kot prvo stvar. Kot druga stvar, vlaki pri nas so res počasni, ampak to ne zaradi tistega enega nivojskega prehoda na Trati v Škofji Loki, ampak zaradi tega, ker so prekratki prehitevalni tiri na gorenjski progi, zaradi tega, ker ima signalizacija 40 let in tako naprej in tako naprej. Zdaj jaz ne pravim, da ta prehod sam po sebi morda ni rizičen. Pravim pa, prvič, če se gibljemo v sferi vprašanja varnosti, je potrebno vedeti, če ta prehod zapremo, se podaljša intervencijska pot za 4 do 5 minut, da je ta intervencijska pot speljana po preozkih cestah, in smo v resnici, pod črto postavili prebivalce vasi Trata v večjo nevarnost, kot so izpostavljeni sedaj s tem železniškim prehodom, katerega statistika nevarnosti ne prepoznava. Verjamem pa, da bi ta železniški prehod lahko bil varnejši, zato ne pravim, da naj ostane kar odprt v nedogled. Pravim le, da se bodo železnice pohitrile samo s celovitimi prenovami in za gorenjsko progo je taka prenova predvidena in upam, da bo sprejet amandma, ki jo bo omogočal še v letih 2020, 2021, pri proračunu, pravim pa le, da naj se ne gre v zapiranje tega prehoda na vrat na nos, kot je zdaj predvideno, in da se to dela iz čiste birokratske kaprice, ampak naj se na to zaprtje vpelje moratorij, naj se počaka, da bo izvedena prenova gorenjske proge, v sklopu tega naj se za prebivalce vpelje alternativa, nadvoz, podvoz, kakorkoli, nisem inženir, da bi vam vedel tu detajle razlagat, do takrat se naj pa tistim vaščanom omogoča uporaba tega prehoda, ki ga uporabljajo že desetletja. To je vse.
Hvala lepa. Gospa ministrica, izvolite.
Alenka Bratušek
Ja, gospod Kordiš, tudi če so, pa vem, iz časa Franca Jožefa, verjetno na to prav hudo ponosni ne moremo biti. Mi delamo vse, da se železniško omrežje po celi državi v nekem doglednem času obnovi, seveda to ne gre čez noč. Težko rečem, da se na tem nivojskem prehodu dela – kako ste rekli? Na vrat na nos. Saj se dela že od leta 2008 in jaz ne bom ministrica, ki bom odgovorna, da se na tem prehodu komurkoli karkoli naredi. Če boste vi to vzeli na svoj hrbet, okej, jaz gotovo ne bom. Povedala sem, da se to dela z vidika varnosti. Kar se tiče gorenjke, ja, absolutno je smiselno in jo bomo začeli obnavljati, ker je tudi predor Karavanke zaprt, kar pomeni, da bo za velik del prometa onemogočen.  Kar se tiče pa amandmajev, ki ste jih omenili, so pa popolnoma nepotrebni, ker v naslednjem letu toliko denarja, kot ste ga namenili za to gorenjko, sploh ni mogoče realizirat, na žalost, mislim, da je bilo to kasneje tudi na odboru pojasnjeno. Tako da, mojo zavezo imate, da bomo v naslednjem letu za toliko, kolikor se v naslednjem letu da speljati, denarja zagotovili. Kot veste, imamo namensko postavko. En del, ki v letošnjem letu ne bo porabljen, bo porabljen točno za to gorenjsko progo. Prav je, da se jo naredi. Pa mogoče še ena stvar. Tudi dva amandmaja mislim, da sta bila tukaj sprejeta, 90 milijonov evrov bi zagotovili v naslednjem letu za ta odsek, rabimo nekaj več kot desetino tega. Pa še denar, ki ste ga želeli prerazporejati, ste prerazporedili iz virov, ki niso proračunski. Tako da amandma sploh ne pije vode, ampak tudi če amandma ne bo sprejet, bo v naslednjem letu obnova gorenjke stekla. Kar se tiče nivojskega prehoda pa še enkrat prosim, da razumete, da se stvari dogajajo zaradi varnosti, nikakor na vrat na nos, ker se dogajajo od leta 2008, veliko sestankov je bilo, jaz verjamem, da bodo še. Ampak če bomo želeli naše vlake narediti hitrejše, bo treba več takšnih, še več takšnih nivojskih prehodov ukinjati. In vem, da ljudje, ko so na nekaj navajeni, se težko odvadijo, ampak na koncu, ko ugotovijo, da je to pravzaprav zaradi njih in njihove varnosti, to na nek način tudi kupijo.
Hvala lepa.  Gospod poslanec, imate postopkovni predlog, izvolite.
Hvala, ja nisem zadovoljen z odgovorom ministrice in bi želel razpravo na to temo v Državnem zboru. Seveda bi želel, da se nasploh več pogovarjamo o tem, da je potrebno posodobiti železniško omrežje. Ampak zelo konkretno z vašim odgovorom, gospa ministrica, si prebivalci, ki jih zadeva zaprtje tega železniškega prehoda v Škofji Loki na Trati, znajo pomagati bore malo oziroma nič. Lahko rečete, da se zapira zaradi varnosti, lahko postavite retorično vprašanje, če bom sam prevzel potencialno nesrečo na svoja pleča, ampak enako se da vprašanje tudi obrniti. Vaši akti, vaši pravilniki – ali predvidevajo to, da se intervencijska pot za gasilce podaljša? Boste vi prevzeli na svoja pleča, če zaradi zaprtja tega železniška prehoda v zrak zleti kisikarna pa odnese pol vasi s sabo? O tem govorim. Seveda lahko kupim argument in ga razumem, da je po PS, po aktih ta prehod čez železnico rizičen. Ampak, kot rečeno, prvič, ljudje ne pomnijo, da bi tam prišlo kadarkoli do kakšne resne nesreče, in drugič, z zaprtjem tega železniškega prehoda so povezane tudi druge posledice, konkretno to, da se intervencijska pot podaljša. In pod črto, ko vse to seštejemo, smo ugotovili, da nismo prispevali k varnosti prebivalcev Trate že ne, ampak smo jim varnosti odvzeli in jih izpostavili še bistveno večjem riziku. Tudi drži, da je zgodba tega prehoda taka, da se piše nekaj časa, ima že dolgo brado, ampak kljub temu se je nemogoče izogniti vtisu, da gre ravno iz naslova varnosti, na koncu dneva za birokratsko umišljotino, ki se dela na vrat na nos. Ta prehod je tam že desetletja, tako res ni potrebe, da se ga zapre zdaj pa danes. Sploh če je predvidena nadgradnja železniške proge, v sklopu katere se lahko priskrbi alternativa. Podvoz, recimo, če je že treba ta linijski prehod zapreti. Ni nobenega razloga, da temu ne bi bilo tako. Tudi so vedeli krajani Trate na zboru povedati, da jim je bila neke vrste alternativa obljubljena. Ko se že pogovarjamo o tem, da se zapiranje tega prehoda že dogaja, je kakšen izmed sodelujočih tam razpolagal z informacija, da jim je bila obljubljena alternativa namesto tega linijskega prehoda. Skratka, jaz ne pravim, da je potrebno kršiti zakone, narediti nekaj v nasprotju s svojo vestjo, kar bi povečalo nevarnost za prebivalce, pravim v resnici ravno nasprotno. Prvič, da bo zaradi zaprtja tega prehoda nevarnost večja, kakor je, če je odprt, in drugič, da se zapiranje tega prehoda zato zadrži do trenutka, ko se vzpostavi alternativa.
Hvala lepa. Gospod poslanec, o vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek v okviru glasovanja.  Poslanec Marko Bandelli bo postavil vprašanje ministru za finance dr. Andreju Bertonclju. Minister je odsoten. Izvolite.
Hvala, predsednik, za besedo.  Obžalujem, da ni ministra za finance. Na šestih sejah je bil samo enkrat tukaj, tako da bi jim lahko tudi povedali, da je pomembno za ta vprašanja biti tukaj na tem mestu.  V glavnem, spoštovani gospod minister, v medijih že nekaj tednov odmeva zamenjava treh članov uprave Petrola. Kot vzrok so najprej navedli razhajanja v strategiji med upravo in nadzornim svetom, nato pa so se pojavila številna ugibanja, kaj zares stoji v ozadju. V ospredju je bilo vprašanje, ali je bil nadzorni svet Petrola pri odločanju neodvisen ali pa je bila v zamenjavo treh članov uprave vpletena politika. Dejstvo je, da je uprava naše največje energetske družbe delovala dobro, kar kažejo tudi rezultati. Skupina je namreč v prvi polovici letošnjega leta povečala čisti dobiček za 4 %, dobiček iz poslovanja pa za kar 23 %. Iz teh razlogov je bila zamenjava uprave na prvi pogled nenavadna in nelogična poteza. Na temo upravljanja z državnimi podjetji in političnim kadrovanjem je bila 7. novembra sklicana nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, na kateri so se poslanci seznanili s podrobnejšimi pojasnili o razlogih za odhod uprave Petrola. Nekateri poslanci so po koncu seje izrazili zadovoljstvo nad odgovori predsednice nadzornega sveta in ravnanje nadzornega sveta ocenili za ustrezno. Konkretnih komentarjev po seji žal ni bilo, saj je bila seja v tem delu zaprta za javnost. Naj spomnim, da je nedavno ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek Vladi predlagala, da bi bilo treba pri imenovanju direktorjev državnih podjetij pridobiti soglasje Vlade. Takrat je bila deležna tako medijskega linča kot nezadovoljstva s strani koalicijskih partnerjev. Pri zamenjavi uprave Petrola pa se širša javnost in mediji čudijo, kako to, da je celotno dogajanje potekalo brez vednosti oziroma mimo politike.  Sprašujem vas, spoštovani minister:  Kako vi komentirate celotno dogajanje v zadevi Petrol?  Kakšno je vaše stališče o vmešavanju politike v tovrstno kadrovanje?  Bi bilo prav, da izrazi soglasje ob imenovanju direktorjev državnih podjetij ali ne?  Po razpletu dogodkov v zadnjih mesecih se namreč zdi, da niti predlog soglasja niti razrešitev mimo vednosti politike nista sprejemljiva. Hvala za odgovori, ki ga bom želel ustno.
Hvala lepa.  Na naslednji seji boste, upam, dobili ustni odgovor ministra.  Naslednji bo na vrsti mag. Dejan Kaloh, ki bo postavil vprašanje ministrici za pravosodje Andreji Katič.  Izvolite.
Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi poslanci, spoštovana gospa ministrica Andreja Katič!  Računsko sodišče je v tej zadnji reviziji, vam je znano, glede učinkovitosti sistema opravljanja nujnih procesnih dejanj v pravosodnih organih, na več mestih opozorilo, da je zadeva delno učinkovita in da šepa tudi izvajanje nadzora nad nujnimi procesnimi dejanji. Ta revizija, kot vam je znano, se opravlja tudi na Ministrstvu, ki ga vodite, in na Vrhovnem državnem tožilstvu, Vrhovnem sodišču, Okrožnem sodišču v Celju ter Okrožnem državnem tožilstvu v Celju. Revizije je zajemalo obdobje dveh let in pol, takrat ne govorimo o vašem mandatu, o kakšni morebitni vaši odgovornosti, ker je bilo namreč od 1. januarja 2014 do 31. maja 2016, vendarle pa ugotavljam, da gre za neko časovno precej široko revizijo, ki seveda lahko marsikaj pokaže. Verjamem, da ste si to revizijo pogledali, od pomanjkljivega normativnega okvirja, ki sem ga omenjal, do neskladja pri poslovnem času sodišč, kjer so zadeve različno urejene. Kar se pa tiče samega ministrstva, pa očitni Računskega sodišča letijo predvsem na to, da v tem obdobju, ko se je revizija opravljala, ni vzpostavilo službe za nadzor in ni opravilo pravosodnega nadzora nad tožilstvi. V dveh letih in pol niso uporabili niti enega pravosodnega nadzora pri tožilcih. Že pri teh perečih zadevah, kot so nerešene zadeve, bi veljalo kakšen pravosodni nadzor vendarle opraviti.  Zanima me:  Ali ste vi v vašem mandatu že opravili kakšen posredni ali neposredni pravosodni nadzor?  Skrbi pa me tudi to, da ste vi edini od naštetih organov med revizijo sicer sodelovali, vi pravite, da tvorno, ampak po drugi strani Računsko sodišče zahteva predložitev odzivnega poročila, ravno zaradi tega, ker so ustrezne popravljalne ukrepe sprejeli drugi organi, vaše ministrstvo ne.  Pa me zdaj zanima: Kakšno je to tvorno sodelovanje, da samo ministrstvo med revizijo ne odpravi pomanjkljivosti? Kje so bili ti vaši zadržki oziroma če rečem po domače, v navednicah, kje je štekalo? Zaenkrat hvala, gospa ministrica.
Hvala lepa. Gospa ministrica, izvolite.
Andreja Katič
Hvala, predsedujoči.  Hvala, spoštovani gospod poslanec, za to vprašanje. Res je, revizija je bila opravljena v času od leta 2014 do 2016, ampak tudi kasneje se žal temu področju ni posvečalo dovolj velike pozornosti. Res pa je, da je to povezano ne samo z delom na Ministrstvu za pravosodje, ampak tako v sodelovanju z Vrhovnim sodiščem, kar se tiče sodstva, z Vrhovnim državnim tožilstvom, kar se tiče tožilstva, pa seveda tudi posredno z drugimi deležniki, v mislih imam Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za finance. V sklopu tega smo mi že od vsega začetka vedeli, da so izzivi na tem področju, zato smo v tem času pripravili tudi potrebne spremembe sodnega reda, ki pa žal še niso bile sprejete zaradi tega, ker na nekem določenem drugem delu ni bilo popolne usklajenosti z Vrhovnim sodiščem. Tako da verjamem, da bomo s tem nadaljevali. Zadeva pa ni tako preprosta. Zakaj? Mi imamo zdaj 90 dni časa, da damo odzivno poročilo, v tem času bomo mi pripravili natančen načrt, za katerega upam, da se ga bomo tudi uspeli držati. Gre namreč za zahtevno materijo, potrebne so spremembe Zakona o državnem tožilstvu, Zakona o sodiščih, Zakona o sodniških službah, najmanj kar je še, so spremembe Sodnega reda in spremembe Državnotožilskega reda, to je potrebno uskladiti tako z vsemi pravosodnimi deležniki kot tudi z drugimi ministrstvi, ki sem jih že naštela. To, kar se tiče samega Ministrstva za pravosodje, to verjamem, da bomo relativno hitro lahko uskladili z drugimi deležniki. Res pa je, da imajo že, ko se primerjajo tožilstvo in sodstvo med sabo, različne poglede na to, kako bi moralo biti kaj urejeno. Govorim tudi o področju e-poslovanja, tudi druge delovnopravne zakonodaje in tako imamo že, mislim da, 18. en sestanek na Ministrstvu za javno upravo, kjer verjamemo, da bomo lahko dosegli neko smer, v kateri lahko tudi razmišljamo. Se zahvaljujem za to vprašanje. Res je, poskušali se bomo držati rokovnika, ki ga bomo tudi predložili Računskemu sodišču kot odzivno poročilo. Res pa je glede na to, kakšno je stanje, da je zahtevna materija, da se dotoka tudi drugih materij, govorimo o prenovi sodne mreže na sploh, uvedbi enovitega sodnika. Zakon o državnem tožilstvu bo, mislim da, nekoliko lažji zalogaj. Državnotožilski red in Sodni red pa verjamem, da bomo relativno hitro uspeli z deležniki tudi uskladiti.
Hvala lepa.  Želite dopolniti vprašanje?  Izvolite.
Predsedujoči, hvala lepa.  Gospa ministrica, hvala za ta del vaših odgovorov. Pa vendarle niste omenili tega, kar sem vas sicer že spraševal na enih odborih za pravosodje, glede enotnega informacijskega sistema na ravni vseh sodišč, to je zelo pomembno. Enkrat ste mi celo dejali, ko sem vas spraševal, sem rekel, kdaj bo to optimalno, pa ste tako odgovorili, da verjetno ne bo nikoli optimalno. Jaz pa vendarle mislim, da neki približek tej optimalnosti pa mora biti ravno zaradi teh razporedov sodnikov in državnih tožilcev, da to nekako potem vsaj optimalno teče.  Zanima me:  Kaj ste vi do zdaj, v tem vašem letu dni mandata, naredili za vzpostavitev enotnega informacijskega sistema?  Vem, da to dela Vrhovno državno tožilstvo. Kakšna je bila tu vaša vloga oziroma prispevek k večji enotnosti na ravni vseh sodišč in državnih tožilcev?  Govorili ste, da morate v treh mesecih pripraviti načrt aktivnosti, to vam je dalo zdaj Računsko sodišče. Pravo vprašanje pa je znotraj tega roka: Kako dolgo bodo dejansko tekli ti popravljalni ukrepi, da se ne bo to zdaj spet raztegnilo v neko nedoločeno prihodnost? Zakon o sodniški službi in Zakon o državnem tožilstvu predvidevata ta nujna procesna dejanja.  Ali boste konkretno pri teh nujnih procesnih dejanjih, ki so normirani v teh dveh zakonih, tudi sami predlagali kakšne zakonske spremembe, ker največ očitka je bilo ravno za ta nujna procesna dejanja, da zelo šepajo? To me še zanima. Hvala.
Hvala lepa. Gospa ministrica, imate besedo za odgovor, izvolite.
Andreja Katič
Hvala. Mislim, da smo kar se tiče elektronskega poslovanja, vzpostavili dialog. Bilo je že kar nekaj sestankov in v zaključni fazi je tudi pravilnik, ki mora biti usklajen z vsemi deležniki, tako da verjamem, da bomo tukaj pospešeno šli naprej. Seveda je to tako na sodišču kot na tožilstvu vezano tudi na črpanje sredstev iz učinkovitega pravosodja, to je ena izmed naših prioritet. Kot sem takrat povedala, smo imeli težave pri zagotavljanju ustreznega kadra na Ministrstvu za pravosodje. Izzive imamo še vedno, ampak premike smo naredili in verjamem, da je vzpostavljeno to sodelovanje med vsemi deležniki, tako da bodo projekti tekli naprej. Zdajle na pamet ne bi vedela, kakšne so časovnice, kar se tiče elektronskega poslovanja, povezanega tudi z projekti črpanja evropskih sredstev.  Kar se tiče pa priprave materije vseh zakonov, mi smo najprej želeli neko mini novelo Zakona o sodiščih oziroma Zakona o sodniški službi, kar se tiče dodelitev sodnika, vendar smo dobili precej negativno stališče s strani Sodnega sveta. Zdaj imam namen načrtovati sestanek, že se dobim s predsednikom Sodnega sveta, potem tudi z predsednikom Vrhovnega sodišča, da vidimo, kako, na kakšen način dobiti neko usklajeno rešitev, kajti zavedam se, da če pride v parlament in rešitev ne bo usklajena z vsemi pravosodnimi deležniki, da je verjetno ne boste podprli niti vi, spoštovani poslanci in poslanke. Enako se na to navezuje tudi Zakon o sodiščih, Zakon o sodniški službi, kot celotna nova zakona, in tudi Zakon o državnem tožilstvu, jaz mislim, da bomo to v drugem letu pripeljali nekako tako daleč, da jih bomo lahko tudi predložili v Državni zbor. Je pa seveda to odvisno od vseh pravosodnih deležnikov, tudi od medsebojne komunikacije, predvsem pa sposobnosti usklajevanja, popuščanja, sodelovanja, kot sem rekla, tudi z drugimi ministrstvi. Kajti, recimo, Ministrstvo za javno upravo ima zagotovo tudi velik del besede prav na tem področju, ki je tukaj v tem poročilu najbolj omenjeno. Sodni red pa Državnotožilski svet pa verjamem, da bosta pred tem že usklajena. Prej še nisem odgovorila, kar se tiče nadzorov. Natančno ne vem, ampak pospešeno deluje služba, ki opravlja nadzor nad delovanjem sodne uprave, tisto, kar je v naši pristojnosti. NI pa bilo iz tega poročila Računskega sodišča popolnoma jasno razvidno oziroma se mešajo, kje so pristojnosti Ministrstva za pravosodje, kje pa gre za pristojnost predstojnikov, se pravi predsednika Vrhovnega sodišča in generalnega državnega tožilca.
Hvala lepa. Poslanec Blaž Pavlin bo postavil vprašanje ministrici za pravosodje Andreji Katič. Izvolite.
Hvala, podpredsednik, za besedo.  Spoštovana gospa ministrica, že dalj časa lahko spremljamo težave pri zagotavljanju ustreznih bivanjskih razmer v slovenskih zaporih, ki so pomembne tako za spoštovanje dostojanstva priprtih in zaprtih oseb kot tudi za zagotavljanje varnosti ter delovnih pogojev zaposlenih.  Zanima me: Kolikšna je zasedenost kapacitet v slovenskih zaporih?  Kolikšno je število vseh zapornikov v posameznih zavodih? Koliko zapornikov lahko vsak zavod sprejme?  Ali držijo navedbe nekaterih medijev, da so nekateri zapori tako natrpani, da zaporniki v njih nimajo postelj in da spijo na žimnicah na tleh? Ali lahko zagotovite, da Slovenija na tem področju izpolnjuje standarde Evropske unije? Ali drži podatek, da od 2. septembra letošnjega leta na spletu ni več mogoče dobiti podatkov o strukturi zapornikov in pripornikov? Za vaše odgovore se vam zahvaljujem.
Hvala lepa. Gospa ministrica, izvolite.
Andreja Katič
Hvala za to vprašanje. Na to čisto zadnje vprašanje glede strukture zapornikov na pamet ne znam povedati, ampak res je, ko smo mi mislili, da smo v letošnjem letu, v kar smo vložili zelo veliko truda, tako začasno vodstvo Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, skupaj z predstavniki sindikatov, tako vodstva kot sindikalni zaupniki v posameznih zaporih, se v zadnjem času soočamo z preveliko prezasedenostjo posameznih zaporov. Če pogledamo samo številke na 15. 11. 2019, je v slovenskih zaporih skupaj zaprtih tisoč 500 oseb. Če pogledamo konkretne številke, ki pa so na datum 6. 11., ker vas je zanimalo stanje: Dob kapacitete 449, številčno stanje 486; Celje 98, številčno stanje 120; Nova Gorica 28, številčno stanje 36; Ljubljana 135, 193; Novo mesto 35, 46; Maribor 146, 178. Izpostavila sem samo tiste, kjer številke najbolj vpijejo v nebo. Res je, da se je največ pripada povečalo zaradi pripora, in to večinoma vse po 308. členu, se pravi na 13. 11. imamo kar 106 obsojencev in 194 pripornikov prav zaradi tega člena, govorim o tihotapljenju, tako da se soočamo z veliko problematiko. In če pogledamo število tujcev v primerjavi s prejšnjim letom, se je povečala nominalna številka iz 646 na 874, to pomeni iz prejšnjih 18 % na kar 23,5 %, kar za nas predstavlja zelo zelo velike izzive. Vi sami kot predsednik Odbora za pravosodje veste, da še vedno nismo zapolnili vseh razpoložljivih kvot, kar se tiče zaposlitve pravosodnih policistov, da imamo izzive tako v Kopru kot tudi v Ljubljani dobiti kadre, ki bi želeli vstopiti v ta poklic. To, da imamo tolikšno število tujcev iz različnih držav, pa prinaša tudi še druga varnostna tveganja. Govorim o tem, da imamo jezikovno bariero, to se postavlja kot največja težava, se pravi te težave pri sporazumevanju. Ko ste govorili, mi smo se trudili in se še vedno trudimo, da omogočamo primerne pogoje, kakršne zahtevajo od nas tudi evropski standardi, vendar se žal že v vseh preteklih letih soočamo s tem, da je potrebno plačati tudi določene odškodnine. Dokler ne bosta zgrajena nov moški zapor in ženski zapor na Igu, bomo te standarde verjetno tudi težko zagotovili. Zagotavljamo jih pa na takšen način, da se trudimo premeščati osebe iz enega zapora v drug zapor glede na to, kakšno je pač razpoložljivo stanje. In res je, v vseh zaporih, kjer je bilo potrebno, smo vse razpoložljive prostore preuredili, tako da lahko pripornike tudi nameščamo. Zagotovo se trudimo. Kot možne ukrepe smo že tudi identificirali neke rešitve, nekatere so bolj kratkoročne, nekatere so dolgoročne, vse niti niso povezane z našimi možnostmi. Omenila sem že redno premeščanje obsojencev v odprte oddelke, kar je, kot sem rekla, redna praska, seveda odvisno. Podali smo tudi možnosti, da bi preučili delno amnestijo oziroma pomilostitve. To je materija, ki je zelo zahtevna in zahteva tudi več usklajevanj in traja dlje časa. Potem možnosti hitre adaptacije, kjerkoli je že, na obstoječih lokacijah. Recimo, na Dobu smo dali predloge, da bi namestili neke začasne objekte, kontejnerje, da bi mogoče tudi tako dobili dodatne prostorske kapacitete. Dogovarjamo se že s policijo, kar se tiče njihove pomoči, zaradi tega, ker ta kadrovska stiska ne samo pri pravosodnih policistih, temveč tudi pri strokovnih sodelavcih, ki imajo tako še več dela, pomeni tudi, da mi velikokrat odpovemo spremstvo na sodišče, tako da se tukaj že pogovarjamo s policijo. In recimo, v Kopru je bilo to že izvedeno, da nam tudi policija pomaga pri tem. Mislim, da bo tega v prihodnosti potrebno vse več, vsaj dokler mi ne bomo dobili zadostnega števila pravosodnih policistov, tukaj obstoječe kvote ne bodo dovolj, prav tako nimamo dodatnih kvot za strokovne sodelavce.  Drugo, kar je pa še dolgoročnejše, je pa preučitev zakonodaje glede spremembe kaznovalne politike. Mi veliko računamo tudi na Upravo za probacijo, ki zelo dobro izvaja svoje naloge, in verjamem, da bo s tem tudi nadaljevala.
Hvala lepa.  Želite dopolnitev vprašanja? Izvolite.
Hvala ponovno za besedo.  Tudi na zadnji seji Odbora za notranjo politiko, javno upravo in lokalno samoupravo smo od predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve in policije izvedeli, da se je število kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje oziroma ozemlja države v obdobju od januarja do oktobra 2019 povečalo v primerjavi z lanskim letom za 71 %. Najbolj pri tem so se, kar za 582 %, povečala kazniva dejanja tihotapljenje v okviru kriminalnih združb. Tako je slovenska policija obravnavala po navedbah na odboru 272 primerov, v katerih je bilo prijetih 395 tihotapcev ljudi, od tega 365 tujcev in 40 slovenskih državljanov. Za večino je bil odrejen pripor. Po navedbah Ministrstva za notranje zadeve gre tukaj predvsem za tuje državljane, ki imajo status urejen v državah Evropske unije.  Zanima me: Ali ste mogoče na Ministrstvu za pravosodje razmišljali tudi o izgonu oziroma hitrejšem vračanju priprtih tujcev v matične države?