3. redna seja

Komisija za poslovnik

30. 5. 2019

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Vse člane komisije, vabljene in ostale prisotne lepo pozdravljam! Pričenjamo 3. sejo Komisije za poslovnik.

Na seji kot nadometni člani komisije s pooblastilom sodelujejo: namesto poslanke Tine Heferle pozdravljam med nami poslanko Andrejo Zabret, namesto poslanca Luke Meseca poslanec Miha Kordiš, namesto poslanca Blaža Pavlina poslanec Matej Tonin in namesto poslanca Tomaža Lisca med nami pozdravljam mag. Branka Grimsa.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje komisije. Ker nisem prejela predlogov za umik točk z dnevnega reda in predlogov za razširitev dnevnega reda seje ugotavljam, da je dnevni red določen kot je bil 16. 5. 2019 posredovan s sklicem.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG DOPOLNITVE POSLOVNIKA DRŽAVNEGA ZBORA – SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog akta je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila skupina poslank in poslancev prvopodpisani mag. Matej Tonin in je bil dne 8. 4. 2019 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora smo prejeli še mnenje Vlade z dne 25. 4. 2019 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 15. 5. 2019. Na sejo komisije so bili k obravnavi te točke vabljeni: mag. Matej Tonin, predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb kot prvopodpisani predlagatelj, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet in Vlada. V poslovniškem roku so amandma k 1. členu vložili poslanka in poslanec Jelka Godec, Jani (Janko) Möderndorfer in Jernej Vrtovec.

V skladu s prvo alinejo 37. člena Poslovnika Državnega zbora Komisija za poslovnik obravnava predlog Poslovnika Državnega zbora ter njegove spremembe in dopolnitve. V skladu s 94. členom Ustave ima Državni zbor poslovnik, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Spremembe in dopolnitve poslovnika se sprejemajo z enako večino. V skladu s 170. členom poslovnika Državni zbor Poslovnik Državnega zbora ter njegove spremembe in dopolnitve sprejema smiselno po postopku, ki ga poslovnik določa za sprejem zakona.

Predlagatelj je predlagal obravnavo predloga akta po skrajšanem postopku. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 30. seji dne 8. 4. 2019 odločil, da se predlog akta obravnava po skrajšanem postopku.

Pričenjam drugo obravnavo predloga akta, v kateri bomo na podlagi 126. člena poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih članih predloga akta. Predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženem amandmaju združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmaju, nato pa glasovanju o vseh členih skupaj. Sprašujem, ali kdo nasprotuje takšnemu predlogu? (Ne.) V kolikor ne, želi predstavnik predlagatelja akta podati dopolnilno obrazložitev k členom predlaganega akta?

Imate besedo, mag. Matej Tonin.

Spoštovana predsednica, hvala lepa. Drage poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni. V Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb smo naleteli na težavo pri učinkovitem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb in sicer problem pri sklicevanju sej. V sedanjem Poslovniku Državnega zbora obstaja pravilo, da hkrati ne smeta teči več kot dve seji odborov ali komisij, prav tako pa komisije in odbori ne smejo zasedati tudi v času rednih in izrednih sej Državnega zbora. To povzroča naši komisiji obilo preglavic, kar pomeni, da iščemo proste termine za sklic sej tudi po mesec in več vnaprej in to je pomembna administrativna in tehnična ovira pri civilnem nadzoru nad obveščevalnimi in varnostnimi službami.

Naša komisija ima poseben status, ki ji ga daje tudi zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Ne nazadnje je komisija tudi na poseben način imenovana z večino vseh glasov, kar jasno priča o tem, da ima ta komisija poseben status tudi znotraj parlamentarnega sistema oziroma znotraj demokratičnega sistema. In ker je to trenutno edini nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami, seveda naša komisija predlagala spremembo poslovnika, ki bi odpravila to administrativno oviro, da se lahko komisija po potrebi sestane takrat, ko je to zaradi nadzora nujno potrebno.

Sedaj smo prihajali v težave, da ko smo želeli opraviti nek nadzor in če so poslanci pred tem nadzorom želeli opraviti razpravo na komisiji, je ta nadzor moral čakati zaradi tega, ker ni bilo prostega termina, da bi se seja lahko sklicala.

Predlog nisem podpisal sam. Predlog so podpisali tudi drugi poslanci, ki prihajajo tako iz koalicije kot tudi iz opozicije in želim si in upam, da boste člani Komisije za poslovnik prisluhnili tej naši težavi in odpravili to administrativno oviro, da bomo lahko učinkovito opravljali nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami.

Hvala lepa. Želi besedo tudi predstavnica Zakonodajno-pravne službe. Izvolite, gospa Miroslava Palhartinger.

Miroslava Palhartinger

Dober dan. Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba k predlogu dopolnitve kot je bila vložena z vidika svojih nalog ni podala pripomb. Bi pa če lahko se sedaj v bistvu že opredelila do vloženega amandmaja treh poslancev, predsednikov preiskovalnih komisij.

Glede tega amandmaja bi pa želela, pač seveda iz vidika nalog, ki jih Zakonodajno-pravna služba ima, opozoriti, da predlagani amandma širi izjemo oziroma izvzem od splošne omejitve, razširja še na seje preiskovalnih komisij. Ker gre za izjemo od splošnega pravila moramo poudariti, da urejanje izjem v predpisih in tudi sicer po naravi stvari, mora biti restriktivno. Ob obstoječih okoliščinah in stanju bi torej ta predlagana rešitev dopustila možnost hkratnega zasedanja kar šestih delovnih teles, se pravi treh preiskovalnih komisij, Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in sicer dveh delovnih teles iz tega splošnega pravila. Zato je treba tukaj opozoriti, da taka ureditev trči ob neki osnovni koncept obstoječe omejitve in namen njene uvedbe, ki je izhajal iz kadrovskih možnosti, da zlasti manjše poslanske skupine zagotovijo udeležbo na sejah delovnih teles. S tem je torej neizogibno povezano vprašanje izvedljivosti določbe sploh na način, ki bi zagotovil, da bi bile sklicane seje delovnih teles lahko tudi sklepčne.

Sicer pa bi pri tem zapisu opozorila tudi na zadnji del predlaganega besedila, ki pravi na podlagi česa so preiskovalne komisije ustanovljene. Opozorila bi, da za potrebe takšne določbe določanje podlage na kateri je bila preiskovalna komisija niti ni potrebno, torej je odveč. Hkrati pa je tudi nenatančno in neustrezno, saj je zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi sama po sebi še nista podlaga za ustanovitev preiskovalne komisije. Hvala.

Hvala lepa. Na tem mestu bi tudi predlagala, da se obravnava tudi predlog za amandma komisije k 1. členu, ki se bo razdelil na vaše klopi, in sicer gre za naslednje besedilo novega petega odstavka, ki se spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na omejitev iz prejšnjega odstavka lahko istočasno kot tretje delovno telo zaseda ali Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ali Komisija za nadzor javnih financ ali ena preiskovalna komisija.«

Kot je bilo rečeno, omejitve iz 48. člena poslovnika, ki določa, da po kateri lahko istočasno zasedata največ dvoje delovnih teles, je v praksi problem. Povzroča težave. Namreč pri delovnih telesih, ki imajo svoje specifičnosti kot so Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb kakor tudi navsezadnje Komisija za nadzor javnih financ ter preiskovalne komisije, jim takšne omejitve nemalokrat v praksi onemogočajo neko nujno odreagiranje oziroma nemoteno delovanje teh organov, ki je pa za resno delo in sam namen oblikovanja tega organa nujno potrebno. Sama menim, da to tudi vsekakor ni v skladu z ciljem oziroma namenom te poslovniške določbe. Verjamem pa, po drugi strani, da smo danes vsi skupaj tukaj zato, ker se pa vendarle strinjamo,da je potrebno nekaj ukreniti v smeri sprememb, ki bodo omogočale kvalitetno in nujno delo tudi navsezadnje tudi tem komisijam.

S strani Zakonodajno-pravne službe je bilo opozorjeno, da v tem primeru lahko trčimo na problem sklepčnosti, če sprejmemo spremembe kakršne so bile predvidene oziroma predlagane s strani Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in navsezadnje tudi s predloženim amandmajem predsednikov preiskovalnih komisij. Ampak po drugi strani pa menim, da s takšnim predlogom, ki smo ga sedaj dali na mizo s strani Komisije za poslovnik pa vendarle zapiramo to možnost oziroma bi v praksi ne prihajalo do tega,da bi prišlo do sklicevanja morda tudi, če karikiram, 6 delovnih teles hkrati in tako nezmožnost zagotavljanja neke sklepčnosti s strani poslancev oziroma manjših poslanskih skupin. Nekako smo prišli s tem amandmajem nasproti temu, ki takšno možnost omejuje in torej določa, da se hkrati istočasno lahko skličejo največ tri delovna telesa. Menim, da je takšen predlog povsem korekten in da bi na eni strani odpravil tako morebitne zlorabe s strani preiskovalnih komisij in s tem nezmožnost zagotavljanja sklepčnosti v primeru sklicevanja več delovnih teles hkrati.

Sedaj pa prehajam na razpravo o posameznih členih ter o predlogu za amandma komisije k 1. členu ter amandmaju k 1. členu in odpiram razpravo.

Izvolite, poslanec Miha Kordiš.

Hvala za besedo, predsedujoča. Morda ste predlagatelji današnjega amandmaja in sploh pobudniki te seje zgrešili, da slovenski Državni zbor nima 900, ampak zgolj 90 poslancev. V tem mandatu imamo 25 komisij. Kot član Poslanske skupine Levice, ki je imela v prejšnjem mandatu 5 poslancev, lahko rečem, da že približno pri takih okvirih manjše poslanske skupine naletijo na svoje omejitve. Že pri obstoječih regelcih je včasih težko tekati iz enega odbora na drug odbor, zagotavljati udeležbo, slediti razpravi in k tej razpravi kakovostno prispevati. Če ta nabor razširimo iz hkratnih sej dveh delovnih teles še na ekstra KNOVS, pa še na ekstra preiskovalne komisije, bomo ta problem še zaostrili. In niti to ne bi bil več problem samo za male poslanske skupine, ampak tudi že za malo večje poslanske skupine. Če vzamemo najslabši možni scenarij tega amandmaja, tega da ima hkratno z dvema delovnima telesa zasedanje še KNOVS, nekatere poslanske skupine v tem Državnem zboru niti nimajo toliko poslancev kolikor sej bi lahko hkrati potekalo. In tako se ne da delati.

Tako da v Levici nasprotujemo temu amandmaju za preiskovalne komisije, pa tudi izhodiščnemu predlogu za sejanje Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Ob tem imejte v mislih, da ta komisija že nekaj časa v resnici ni civilni nadzorni organ za obveščevalne in varnostne službe, ampak McCarthy-jevska komisija, ki se sklicuje zgolj zato, da lahko potem nekdo iz trde desne vrste stopi pred kamero in oznanja zimzeleno apokalipso o tem kako nas bodo preplavili begunci, kako bi preganjal komuniste in ne vem še kaj vse.

Skratka s temi predlogi ne samo, da bi omogočili normalno kakovostno delo Državnega zbora, odprli bi še več manevrskega prostora za neke politične driblarije, ki z nadzorom obveščevalnih in varnostnih služb nimajo nikakršne veze. Hvala.

Hvala lepa za vašo razpravo. Želi besedo še kdo? Izvolite, mag. Matej Tonin.

Zaradi razjasnitev vseh okoliščin naj povem, da smo poslanci, torej sam, Jerca Korče, Monika Gregorčič, Zvone Černač in Zmago Jelinčič Plemeniti predlagali spremembo poslovnika, ki zadeva zgolj Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Za to obstajajo utemeljeni razlogi. V primerjalnem pregledu, ki smo ga predložili izhaja tudi to, da druge primerljive države teh omejitev nimajo. Teh omejitev ni zaradi tega, ker je pač narava dela naša taka, da se v določenih trenutkih terja prometno, tiho sestajanje, ker je lahko morda že čez en teden, kaj šele čez en mesec zadeva prepozna.

Glede na amandma, ki je bil vložen, se strinjam, da se zadeve precej širijo in da to lahko povzroči problem zlasti za delovanje malih poslanskih skupin. Za ta predlog amandmaja, ki ga je pripravila komisija, ki sedaj na nek način oži te stvari na hkratno zasedanje treh različnih komisij, vidim tukaj neko analogijo v tem smislu, da imamo po naših pravilih predpisano, da poslansko skupino lahko ustanovijo vsaj trije poslanci in po tej analogiji je pač lahko iz vašega vidika razumljivo, da se omejujejo zasedanje treh hkratnih teles oziroma komisij. Torej, če ima poslanska skupina tri poslance, da tudi v takem primeru lahko zagotovi prisotnost na vseh komisijah. Na ta vaš člen je zapisan tako, da je vseeno naša Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb odvisna hkrati od zasedanja Komisij za nadzor javnih financ in preiskovalnih komisij. Ta vaš amandma bi popravil zgolj v tej fazi, da poleg dveh komisij, ki sta ima kot tretje delovno telo in komisija prednost KNOVS, potem pa nimam problema, če vse ostalo ostane zapisano tako kot ste zapisali v vašem predlogu amandmaja.

Hvala lepa za vašo razpravo. Se je prijavil k razpravi še kdo? Izvolite, gospod Hršak.

Hvala za besedo, predsednica. Kolega Kordiš je prej zelo dobro predstavil to problematiko, kaj bi ta razširitev pomenila. DeSUS v nobenem primeru nobenega predloga niti za KNOVS, niti potem ta varianta, ki je bila naprej predstavljena, ne bo podprl. V naši poslanski skupini je 5 poslancev in razmislite, da bi vsak dan lahko bili najmanj trije, to se pravi dva delovna telesa in potem en dan ena preiskovalna komisija, drug dan druga in tretji dan tretja in še o četrti se govori, pa še potem Komisija za nadzor javnih financ. Torej, to je za nas za 5 poslancev in pa mislim, da tudi za SAB, je to problematično. Fizično tega nismo zmožni storiti.

Tudi v prejšnjem mandatu so imele nekatere poslanske skupine s šestimi poslanci, ko so sami sebe srečevali kako so šli iz enega odbora na drugega.

Kolega Tonin je omenil kaj vse je, zakaj je ta problem. Rekel je, da je ogromno izrednih sej. Tu kolega Tonin lahko pomaga. Ni jih treba toliko sklicevati, pa bo več prostih terminov in ne bo več takšnega problema. Tukaj mu predlagam, da naj gre v to smer in bo problem pravzaprav rešen, ne bo tega problema, ki se sedaj prikazuje. Skratka, DeSUS ne bo podprl, niti to, da je samo za KNOVS, niti za ostale v naslednjem amandmaju. Hvala lepa.