Spoštovani, vsem prav lep pozdrav!

Začenjamo 1. sejo Ustavne komisije Državnega zobra v tem mandatu. Imamo cel kup pooblastil, tako da bom zelo na kratko prebral: poslanca Mateja Tonina nadomešča gospa Ljudmila Novak, gospoda mag. Dejana Židana poslanec Matjaž Nemec, gospoda Edvarda Pauliča gospod Igor Peček, dr. Milana Brgleza mag. Bojana Muršič, gospoda Janeza Janšo Franc Rosec in gospoda Zmaga Jelinčiča Plemenitega gospod Jani Ivanuša.

Seveda tudi njim vse še enkrat lep pozdrav!

Sklic seje ste prejeli pa tudi predstavitev, danes smo odstopili prostor združenima odboroma, ki zasedata v velikem solonu, kjer sicer zaseda Ustavna komisija.

Glede dnevnega reda do včeraj do 12. ure ni bilo predlogov za umik oziroma spremembo, tako da ugotavljam, da je dnevni red tak, kot je bil poslan s sklicem seje in sicer obsega dve točki: 1. Dogovor o delu Ustavne komisije in 2. Predlog za začetek postopka za spremembe Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona.

Ravnokar smo prejeli še eno pooblastilo: poslanec Igor Zorčič je pooblastil za nadomeščanje poslanca Janija Möderndorferja.

Zdaj, kar se tiče dogovora o delu Ustavne komisije, kolikor sem lahko danes, kot vidite je izredno veliko število menjav, tako da nisem uspel niti z vsemi govoriti, ampak kar sem s tistimi, ki so redni člani, pa jih danes ni in z večino danes, ki je, smo se strinjali o tem, da bi delali na podoben način, kot je delala Ustavna komisija v prejšnjih mandatih, to ser pravi, da ko začnemo postopek opravimo predstavitev, sprejmemo sklep o imenovanju strokovne komisije z ustrezno dolgim rokom, potem bi se enkrat dobili na nekem dogovoru, da bi to komisijo tudi sporazumno sestavili in potem nadaljujemo postopek, ko komisija oblikuje neko strokovno mnenje, pri čemer lahko uporabimo tudi vire iz preteklosti in vse ostali, kar je na razpolago.

Sam postopek ne bom podrobno razlagal, računam, da ga itak vsi dobro poznate. Gre za dvofazni postopek, katerega konec prve faze je odločitev Državnega zbora, ali se postopek dejansko začne, kajti šele takrat, ko je sprejet z dvotretjinsko večino, se postopek začne, ali pa se zaustavi. Tisto, kar je treba upoštevati in na kar opozarjam takoj, ker vem, da je bilo v preteklosti tudi nekaj nesporazumov na to temo, da je po našem poslovniku oziroma pravnem redu Republike Slovenije v enem mandatu mogoče en del ustave oziroma en tisti predlog obravnavati samo enkrat. Če se enkrat nek predlog zavrne s sklepom oziroma postopek ustavi s sklepom v Državnem zboru, enakega ni mogoče obravnavati do naslednjega sklica Državnega zobra, to se pravi velja potem zaprt tisti del ustave za celoten mandat. Tako pomeni, da kadarkoli obravnavamo nek predlog, ta predlog pomeni samo to, da odpiramo ta del, potem seveda obravnavamo prvoten predlog, predloge strokovne komisije, predloge vseh političnih strank, vsega, kar se potem pojavi v postopku in šele potem pride do končne odločitve. To ne pomeni, če se enkrat začne postopek, da bo prejeto točno tisto, kar je prvoten predlog. Gre samo zato, da se ne del ustave v prvi fazi odpre in se potem išče sporazumne rešitve. Treba bo pač iskati konsenz, konsenz mora biti telo visok za dokončen sklep o spremembi ustave, se pravi sprejetje ustavnega zakona, kot ga predpisuje naš pravni red, je na koncu potrebna dvotretjinska kvalificirana večina glasov vseh poslank in poslancev oziroma najmanj 60 glasov v Državnem zboru. S tem bi tale uvoden del tudi zaključil. Če želi kdo kaj vprašati, predlagati, če ne, pa predlagam, da gremo kar naprej na drugo točko dnevnega reda.

In preidemo na predstavitev prvega predloga, ki se dotika imenovanja vlade. Priložen je tudi že osnutek ustavnega zakona, zdaj glede na to, da sam vodim sejo in da sem si vsaj na prvi seji želel izogniti podvajanju funkcije sem zaprosil za predstavitev vodjo Poslanske skupine SDS, gospoda Danijela Krivca, ki mu sedaj dajem besedo za predstavitev predloga.

Prosim.

Hvala za besedo.

Lepo pozdrav vsem prisotnim!

Verjamem, da je za vse ta pobuda, bi rekel na nek način pričakovana, tudi glede na dogajanja v prejšnjih mandatih in glede na to, da so bile podobne pobude že večkrat vložene, niso pa prišle do faze odločanja, zato smo se v Poslanski skupini Slovenske Demokratske Stranke odločili, da glede na predhodne, bi rekel že postopke, razprave v Državnem zboru med posameznimi poslanskimi skupinami in tudi glede na dogajanje pri imenovanih vlad v zadnje obdobju vseeno pridemo s predlogom spremembe ustave.

Predlagamo seveda spremembo besedila 111., 112., 116. in 117. člena Ustave Republike Slovenije, ki govori o tem, kako se imenuje vlada. Gre zato, da predlagamo enofazni postopek imenovanja vlade, ker pomeni, da se odloča o predsedniku vlade in ministrih kot celoti, ne pa tako kot do zdaj, da se najprej imenuje predsednika vlade in nato posamezne ministre oziroma ministrsko ekipo posebej.

Mi ocenjujemo, da je ta poenostavitev koristna in da bo prinesla seveda skrajšanje teh postopkov tudi glede na podobne prakse v sosednjih državah, ki imajo stvari večinoma urejene na ta oziroma podoben način, se nam zdi trenutek primeren, glede na to, da smo na začetku mandata, da se uredi imenovanje tako predsednika vlade kot ministrske ekipe na ta način, da se postopek poenostavi, da se preda večjo, bi rekel, pristojnost, predsedniku vlade, tako za imenovanje, ministru, po drugi strani pa seveda s tem tudi v njegove roke odgovornost glede tega. V nadaljnjih rešitvah, kot ste videli, seveda, je razdelano tudi vse v primerih, ko pride do menjave posameznih ministrov, kako v teh primerih, in tudi ko pride do zamenjave več kot tretjine ministrske ekipe, kaj v takih primerih. Gre seveda za nekoliko bolj zahtevno materijo, zato se tudi na nek način strinjamo, da se oblikuje strokovna ekipa, strokovna skupina, ki pripravi dokončne rešitve osnova pa seveda je v tej smeri, da se poenostavi postopke, da se skrajša postopke in da se imenovanje Vlade opravi v eni fazi. Predsednika Vlade in ministrsko ekipo potrjuje Državni zbor z enim glasovanjem.

To so ključne rešitve. V nadaljevanju pa seveda lahko tudi pojasnjujemo ostale zadeve. So pa v gradivu, kot je bilo že rečeno, zraven je priložen tudi predlog sprememb posameznih členov, že do kar velike mere izoblikovane ključne rešitve.

Hvala.

Zdaj od vabljenih na sejo je želela besedo gospa Mojca Ramšak Pešec, to je državna sekretarka Ministrstva za javno upravo, da predstavi mnenje Vlade. V kolikor me je seznanila, je tako, da glede samih rešitev ima določene pomisleke, podpira pa predlog za začetek postopka, da se torej ta del Ustave odpre.

Prosim.

Hvala lepa gospod predsednik.

Ja, Vlada Republike Slovenije je obravnavala Predlog za začetek postopka spremembe Ustave Republike Slovenije v delu, ki se nanaša na imenovanje Vlade in ministrov, in se strinja z ugotovitvijo, da v javni sistem, po katerem se najprej izvoli predsednik Vlade in nato na njegov predlog Državni zbor imenuje še ministre, lahko podaljšuje potrebni čas za oblikovanje nove vlade. Sama obstoječa ureditev ima morda še druge pomanjkljivosti, ki jo vsebinsko sam predlog za spremembo ustave ne odpravlja. Je pa treba glede vsebine samega predloga oziroma same rešitve poudariti, da po informacijah oziroma po pregledu, ki smo ga opravile strokovne službe, gre za nek predlog rešitve, ki morda ni uveljavljena in pogosta v drugih državah, čeprav tudi takšen sistem, kot je sedaj in ki je verjetno nekakšen ostanek bivšega skupščinskega sistema, je pa tudi unikaten in tudi ni uveljavljen v drugih državah. Glavni pomislek proti sami vsebinski podpori Vlade tovrstni spremembi ustave je v tem, da po eni strani uvaja dve vrsti ministrov, se pravi, tiste, ki bi bili imenovani v Državnem zboru, in tiste, ki bi v določenem obsegu bili lahko imenovani s strani predsednika Vlade. Kar potem posledično lahko pomeni, da gre tudi za dva organa, ki odločata o vprašanjih, ki so sicer po zakonodaji predvidena, da o njih odloča organ, ki je pristojen za njihovo imenovanje, se pravi, da bi se tudi v nadaljevanju lahko ta dvojnost vlekla tudi še naprej pri odločanju o njihovih pravicah. Prav gotovo je pri tem bistveno tudi, da predlog spremembe imenovanja Vlade ne sledi nekemu splošnemu načelu, po katerem je imenovanje ministrov v parlamentarnih sistemih prepuščeno izvršilni veji oblasti. Tako primerjalno pravno gre za ureditve, po katerih v tem postopku imenovanja ministrov pomembno vlogo odigra bodisi predsednik države ali pa tudi sam predsednik Vlade, ki so mu ministri tudi odgovorni. Seveda, tekom izvajanja ministrske funkcije so odgovorni tudi ves čas Državnemu zboru z uveljavljanjem instrumenta nezaupnice, vendar pa osnovno načelo je, da je v glavnem imenovanje, sam sistem imenovanja ministrov prepuščen izvršilni veji oblasti.

Tako glede na navedeno vsebinskega predloga za spremembo ustave Vlada ne podpira.

Hvala.

Glede na dogovor o načinu dela, ki smo ga imeli na začetku, ugotavljam, da drugi vabljeni na sejo danes niso želeli niti besede.

Predlagam, da preidemo na Sklep o ustanovitvi strokovne komisije. In sicer predlagam, da kot rok določimo 21. 6. 2019, to je naslednji petek, do 12. ure, to je rok za posredovanje predlogov kandidatov za člane strokovne skupine. Tu bi posebej prosil, da se upošteva načelo, ki je bilo vedno v preteklosti uveljavljeno, da naj bodo to strokovnjaki za področje predlaganih sprememb ustave in da je treba priložiti h kandidaturi tudi soglasje kandidata, samo take potem lahko na koncu upoštevamo. Skupni predlog bi poskušali sporazumno oblikovati, nato pa bomo o njem seveda odločali na naslednji seji s posebnim sklepom. Želi kdo o takem predlogu še razpravljati? Prosim, gospod Möderndorfer.

Ja, predsednik, zdaj jaz ne vem, eno je razprava, eno je samo razprava o vašem predlogu, vi ves čas govorite o neki načelni praksi in tako naprej, kar sicer sam postopek drži, kar ste povedali. Pa vendar, mislim, da bi morali najprej opraviti vsaj razpravo, ali se sploh gre v to ali ne. To je osnova, ne da zdaj kar nekaj ugotovimo, pa niti nobene razprave ni, zdaj bomo pa samo še razpravljali o vašem predlogu. Kaj pa, če vaš predlog ne bo sprejet? Kaj pa potem? A potem se bomo vrnili spet na začetek, v bistvu bomo naredili to, kar bi morali v osnovi narediti - odpreti razpravo o predlogu, tako kot se to spodobi. Jaz osebno zdaj niti ne vem, ali naj razpravljam ali ne, ker v bistvu niste niti odprli razprave. Sam osebno pa moram reči, eno je razpravljati o predlogu, ki se pojavi prvič. In imamo potem pred sabo razpravo, v kateri gre po tem postopku, kot ste povedali, predsednik, in ni nobenih dilem. Ampak mi imamo pred sabo tekst, ki je že tretjič na mizi praktično skorajda identičen in o katerem se je že razpravljalo, že prelilo ogromno črnila, strokovnjaki so se dobivali, razdelali so vse od a do ž, in dejstvo je, da konsenza za dve tretjini ni bilo do danes še nikoli. In kolikor vem, ga tudi zdaj ne bo. Še posebej zato, ker je isti način predlagan. Če gremo pogledat, iz teksta bomo videli, da praktično razlike med tekstom - še celo pravopisne napake so iste noter ostale - med prejšnjo verzijo ali pa to verzijo, pravzaprav ni nobene. Tudi ene ne, mislim, da so celo vrstice na papirju iste, razmik vrstic. Seveda, da ne omenjam prve, ki je pa še iz Drnovškovih časov, in seveda tega konsenza ni bilo. Zdaj bi jaz raje predlagal, da se odpre razprava in se najprej člani odbora opredelijo do predlaganega teksta, razmišljanja, in potem bomo videli, ali je to to oziroma ali gremo lahko naprej ali ne. Drugače vse to drži, kar ste rekli, predsednik. Seveda, absolutno je ta praksa, ampak nismo še imeli na Ustavnem sodišču zadeve, ki je bila že trikrat enaka, žal ne. Jaz osebno ne bi šel kar takoj na ta sklep o imenovanju strokovne komisije. Tudi dobro veste, da smo imeli ustavne spremembe in smo imeli kar solidne razprave, preden smo prišli do imenovanja strokovne komisije, in to resno razpravo, predstavitev vseh članov, zato da smo se v bistvu »potipali« in videli, kakšen je sploh konsenz, ker na koncu bomo morali imeti konsenz, če bomo hoteli kaj sprejeti. Če pa ugotovimo, da konsenza ni - ne vem, kakšen smisel ima.

Hvala.

Glejte, bom še enkrat razložil tisto, kar sem pod prvo točko. Saj pravim, z večino sem se uspel pogovoriti pred sklicem seje - za vas, žal, nisem niti vedel, da danes pridete, očitno pač kot nadomestni poslanec, sicer bi vas posebej poklical. Tisto, kar je problem pri našem ustavno-revizijskem postopku, da na koncu itak odločitev sprejme Državni zbor. Odločitev pa je samo o tem v prvi fazi, ali tisti del ustave, neko konkretno določilo, sploh odpremo, se začne postopek ali ne. To ne pomeni, da tisto, kar je prvotni predlog, je že tudi sprejeto ali pa zavrnjeno. In odpiranje tega postopka podpira tudi Vlada. In kolikor sem lahko iz pogovora razbral, tudi zelo velika večina političnih strank, praktično nihče ni imel pomislekov. Kar se pa konkretnih rešitev tiče, pa bo za vse to še čas imeti na mizi. Jaz predlagam še enkrat, da gremo, tako kot smo se dogovorili, zdaj na Sklep o imenovanju strokovne komisije, potem pa damo preprosto na mizo vse, kar je osnovni predlog, kar bodo njihovi predlogi. Lahko pogledamo tudi, kaj je bilo v preteklosti, in potem poskušamo izluščiti skupni imenovalec, za katerega bi bilo možno dobiti dvotretjinsko večino, ker je to edina realna pot, ki bo zahtevala zelo veliko časa, postopnost, ampak to je edina pot, da dosežemo tako večino. Če pa, ne vem, danes, recimo, se sprejme, da se tega ne odpre, potem je treba vedeti, da je za ta mandat to že končano. Tega ni več mogoče načeti, ko bo enkrat Državni zbor se seznanil s to ugotovitvijo, tega v tem mandatu sploh ni več možno načeti, ne na osnovi tega predloga ne na osnovi kateregakoli drugega predloga. Sama prva faza in pozitiven zaključek prve faze, da se nekaj odpre, pa ne pomeni, da je sprejeto to, kar je danes na mizi, ampak samo to, da se začne oblikovati končno besedilo, ki se potem oblikuje šele v drugi fazi.

Prosim, gospa Kociper.

Ja, jaz tudi ne vem, v kateri fazi te seje zdaj razpravljamo, ali je to proceduralna razprava ali je razprava o točki. Gospod predsednik, jaz sem tudi vodila ustavnopravno komisijo v prejšnjem mandatu in praksa je bila vedno ista, ne glede na predlog. Najprej smo vedno dali besedo predstavnikom posameznih strank, da so se opredelili glede predloga. V tej razpravi smo potem videli približno, kam pes taco moli, kdo podpira, kdo ne oziroma ali obstajajo neki alternativni predlogi morebitnih manjših sprememb tega predloga, ki je bil konkretno na mizi, in šele potem se je ustanovila strokovna skupina. Nikoli, se ne spomnim, do zdaj, da bi v petih minutah po začetku 1. seje Ustavne komisije šli na Sklep o ustanovitvi strokovne skupine. Tudi sama sem želela v nadaljevanju razpravljati o tem, da se ta sklep ponavlja, je v isti vsebini, kot je bil že večkrat - jaz s tem nimam problema, če se zdi predlagatelju tako pomembna ta tematika, se lahko o njej tudi pogovarjam in sem se pripravljena pogovarjati. Moti me pa to, da niste dovolili razprave, v kateri sem pa jaz želela povedati, da po načelu, ne vem, ekonomičnosti in smiselnosti ne bi še enkrat ustanavljali strokovne skupine, ker bomo predlagali približno iste strokovnjake, ker vemo, kdo v Sloveniji to je, ker bodo prišli do istih ugotovitev, kot so že trikrat, in gre za izgubo časa in ne nazadnje denarja za ta Državni zbor, da bomo dobili ista mnenja. Jaz predlagam, da opravite razpravo, da se potipamo, da tudi vidite, da so alternative k temu predlogu možne take, da bi lahko ustavno večino dobili in da ne sugerirate kar naprej, da smo kar že vsi za to fazo in celo preden je vlada dobila besedo, ste povedali, da vladi daste besedo, ampak, da vlada podpira to, da začnemo postopek. Ne polagati ljudem besed v usta. Dajmo opraviti normalno razpravo in potem glasujmo o tem, ali je smiselna strokovna skupina ali pa nadaljujemo lahko postopek brez nje. Jaz v tem en vidim problema.

No, uspešnega dela ustavno revizijskega postopka brez strokovne skupine zanesljivo ne bo. To je najbrž jasno vsakomur, ki je v tej sobi. Zdaj, jaz se ne vem kaj je cilj te razprave. Jaz osebno predlagam, da gremo naprej tako kot smo se dogovorili in kot je bilo pod točko 1. Jaz sem tudi vprašal, če želi kdo razpravljati. Razpravljala sta zdajle dva, lahko pa, če želite o tem tudi posebej glasujemo. A se danes odpre… jaz samo povem vnaprej, da je taka razprava nesmiselna, ker bomo razpravo samo podvajali in to vsi veste. Če pa bomo danes sprejeli sklep, da se vse konča, je ta del Ustave že zaprt, čeprav to vlada podpira, da se to odpre. Vam je to jasno?

Dobro, jaz predlagam še nekaj, da se dogovorimo na začetku. Ali bomo glasovali ročno, se pravi z dvigom rok kot je bilo to običajno na Ustavni komisiji, ali uporabljamo napravo za glasovanje, ki je tukaj na razpolago? Zdaj moj predlog oziroma predlog strokovnega sodelavca je, da bi se obdržalo javno glasovanje z dvigom rok pri Ustavni komisiji. A se s tem strinjate? Kakšen pomislek? Ni. Dobro, potem bomo glasovali z dvigom rok.

Najprej dajem na glasovanje procesni predlog, tako kot je bil. Ali danes tudi opravimo vsebinsko razpravo oziroma ali preidemo na odločanje o ustanovitvi strokovne komisije. In na glasovanje dajem predlog, tako kot smo se zanj dogovorili, da danes preidemo takoj na ustanovitev strokovne komisije in da opravimo potem celotno razpravo vsebinsko takrat, ko bo na mizi tudi stališče strokovne komisije. Kdor je za tak postopek, naj prosim to potrdi z dvigom rok. / Oglašanje z dvorane/ Dobro. Kdo je za to, da preidemo na glasovanje o ustanovitvi strokovne komisije in da vsebinsko razpravo odložimo za potem, ko bo enkrat tudi pred nami mnenje strokovne komisije. / oglašanje iz dvorane/ Razpravo o sklepu.

Prosim.

Predsednik, prej ste povedali, kakšen postopek je bil običajen v Državnem zboru in da je prav in pričakujete in je da je fino, da se tega držimo. Potem pa predlagate sklep s katerim povozite vse to kar ste povedali. Namreč, do zdaj smo vedno, vedno imeli razpravo vsebinsko, potem smo pa seveda prišli na imenovanje strokovne komisije in tako naprej in tako naprej, da ne ponavljam. Zdaj pa vi predlagate – meni bi bilo bolj logično, da bi dali predlog sklepa kolegice Maše Kociper, da najprej opravimo vsebinsko razpravo in potem seveda sam po sebi vaš predlog sklepa ne bi bil upoštevan oziroma niti ni relevanten iz enega preprostega razloga, zaradi tega, ker bi potrdili prakso, ki jo imamo že do zdaj. Vedno je bila / nerazumljivo/. Spomnite se, zadnja razprava je bila vpis vode v Ustavo. Smo prišli na sejo Ustavne komisije, pa smo glasovali o tem, da imenuje strokovna komisija – ne, spomnite se, razprava je trajala tri ure, predno smo prišli do kakršnikoli zaključkov. Spomnite se tegale referendumskega vpisa popravka, se pravi varoval oziroma sider, ki smo jih vstavili, o čem referenduma ne sme biti. Najprej je bila razprava, nobenega sklepa ni bilo o tem, da se imenuje strokovna komisija. Namreč, predsednik tega ne počnemo prvič in zato jaz predlagam, mislim, to, kar ste vložili, je legitimno, tega vam sploh nihče ne oporeka, ampak dajmo se držati enega postopka, zato da res ugotovimo - glede na to, da je potrebna dvotretjinska večina, in vsi veste, da bomo morali na koncu glasovati z dvotretjinsko večino -, kakšen je konsenz. Ne nazadnje, kakšno sporočilo slovenski javnosti pa je to, da pridemo na sejo Ustavne komisije in že kar takoj glasujemo o ustanovitvi strokovne komisije, pa vsaj povprečen gledalec niti ne bo razumel, zakaj smo jo ustanovili, če niti ne ve, o čem govorimo, kajne, razen da se nekaj z Vlado dogaja, to je vse. Treba je dati na mizo argumente za in proti. Tudi razumem, okej, sprejmem dejstvo, je bilo že dvakrat odprto to vprašanje, ni noben problem, ampak ali se je kaj od takrat pa do danes spremenilo. Ta konsenz je treba ugotoviti, da ne bomo res po nepotrebnem tople vode odkrivali od tu do večnosti, tako kot to včasih res počnemo v Državnem zboru, že zaradi rituala. Samo to bi rad. Zato, če bo tak sklep, vrstni red - vprašanje je bilo, kaj imamo na dnevnem redu oziroma kaj ste predlagali za sklep -, predlagate sklep, da glasujemo o tem, da se ustanovi strokovna komisija. To ste predlagali. In če je to to, in razpravljamo o tem sklepu, seveda takšnega sklepa ne morem sprejeti, ker niti ne vem, kaj razmišljate kolegi. Vse, kar sem slišal, sem slišal mnenje Vlade, to je vse.