Dober dan vsem! Vse članice in člane odbora, vabljene ter preostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 9. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Moram se opravičiti za ta majhen prostor, ampak niso računali na tako velik odziv. Sem zelo vesel, da so se vsi odzvali. Obveščam vas, da so zadržani in seje se ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, to je gospod Ferenc Horváth, gospod Miha Kordiš in gospod Željko Cigler. Istočasno vas obveščam, da kolega Boris Doblekar nadomešča kolega Žana Mahniča in kolega Matjaž Han nadomešča dr. Milana Brgleza.

Na seji kot nadomestne člane in članice smo že omenile kdo so. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Tema je Problematika neustrezne športne infrastrukture v Republiki Sloveniji. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogo v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA POSLANSKE SKUPINE SDS ZA SKLIC NUJNE SEJE ODBORA Z DNE 24. maj 2019, ta je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem.

K točki dnevnega reda sem vabil: predlagatelje zahteve, prvopodpisanega gospoda kolega Danijela Krivca, dr. Jerneja Pikala, ministra za izobraževanje, znanost in šport, mag. Alenko Bratušek, ministrico za infrastrukturo, dr. Iztoka Puriča, ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Fundacijo za šport, Olimpijski komite Slovenije, Združenje športnih zvez, Športno unija Slovenije, Nogometno zvezo Slovenije, Rokometno zvezo Slovenije, Košarkaško zvezo Slovenije, Odbojkarsko zvezo Slovenije, Atletsko zvezo Slovenije, Smučarsko zvezo Slovenije, Gimnastično zvezo Slovenije, Plavalno zvezo Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Fakulteto za arhitekturo, Toma Levovnik in Inštitut za športne gradnje, arh. Janeza Urbanca. Dodatno sem še vabil Zvezo waterpolskih društev Slovenije.

Besedo dajem predlagateljem zahteve za sklic seje, predstavniku poslanske skupine SDS.

Hvala predsednik za besedo. Spoštovani kolegi, kolegice, predvsem pa spoštovani gostje, tako tisti iz različnih ministrstev, iz lokalnih skupnosti in vsi ostali vabljeni.

Očitno je tema prava, da je tako širok spekter ljudi danes na tej seji odbora. Zelo na kratko, za kaj gre.

Leta 2016 smo v Poslanski skupini SDS že pripravili podoben sklic glede problematike športne infrastrukture v Sloveniji. Predlagali smo kar nekaj vsebinskih sklepov. Na našo žalost pa je bil sprejet samo en sklep. In ta se glasi, da odbor poziva ministrstvo, da v okviru novega Zakona o športu ob upoštevanju veljavnega Nacionalnega programa šport v Republiki Sloveniji, pripravi nova izhodišča za ureditev športne infrastrukture. Torej danes nas zanima, kaj se je od oktobra 2016 do maja 2019 zgodilo na področju športne infrastrukture v praksi. Vemo, da obstaja veliko problemov, akcije pa na žalost, vsaj po našem mnenju, premalo. Pa ne govorim samo po našem mnenju, torej v imenu SDS, ampak, ko se srečujemo z različnimi župani oziroma drugimi športnimi subjekti, vsi pravijo, da imajo ogromno kadrovskega potenciala, ki pa nima kje izvajati svojih dejavnosti. Pa naj si gre to za lokalna športna središča, regionalna športna središča ali pa tudi določen del državne športne infrastrukture je tisti, ki je nujno potreben, da mu država posveti več pozornosti, predvsem pa tudi več finančnih sredstev. Skratka, Nacionalni program športa naj bi v Republiki Sloveniji se izvajal. Po našem mnenju je že v tem nacionalnem programu športa premalo vsebine glede športne infrastrukture. In tudi pogrešamo ostale neke izvedbene akte. Predvsem pa nas skrbi, glede na to, da smo vsakokrat pri proračunih Republike Slovenije od leta 2014 podajali vsebinske, predvsem pa finančne amandmaje, da se vsebinsko in finančno bolj resno lotimo te teme. Da ni bilo nekega odziva s strani izvršilne veje oblasti. In tako imamo na žalost dokaj bore razpise na letni ravni, ki jih pripravlja Ministrstvo za izobraževanje. Tako da lahko suma sumarum trdimo, da od leta 2013 je v bistvu financiranje športne infrastrukture skoraj zamrlo. Kajti vsi tisti, ki so kadarkoli imeli dostop do začetka izvajanja športne infrastrukture vedo, da letni okvir od 2 pa do 4 milijonov, kolikor je Republika Slovenija dala sama preko ministrstva, pa ne nazadnje tudi dokaj bora sredstva, ki so s strani Fundacije za šport, ne omogočijo neke kvalitetne nadgradnje športne infrastrukture v Republiki Sloveniji, naj si gre za obnovo športne infrastrukture, ki je na žalost prestara, kaj šele s seznamom vseh tistih želja, ki obstaja na ministrstvu, ki je po prvih podatkih težak neako med 600 milijoni in 1,2 milijarde. Skratka, 4 milijone na letni ravni, v primerjavi s približno milijardo nujno potrebnih sredstev. Torej, če bo šlo s takšnim tempom naprej, upam da se ne bomo tam leta 2027 spraševali, da športne infrastrukture skoraj da nimamo.

Skratka, naš namen je predvsem, da se resorno ministrstvo, Ministrstvo za izobraževanje bolj resno loti področja športne infrastrukture, ne nazadnje pa smo tukaj pozvali tudi Ministrstvo za infrastrukturo, na katerega apeliramo, da najde znotraj svojih vsebin, pa tudi iz svojega proračuna neke oblike resnega sodelovanja pri pokrivanju področja športne infrastrukture in nenazadnje pozdravljamo danes tudi ministra za kohezijo, da morda pogleda, ali je v tem mandatu še možna kakšna zadeva, ali pa bo v naslednji evropski perspektivi dati športni infrastrukturi večji poudarek.

Skratka, apel, spoštovani minister, da pri pripravi slovenskega okvirja za naslednjo perspektiv, da so tudi področja športne infrastrukture tista mesta, ki si ga slovenski športniki pa tudi občine zaslužijo. Predvsem želimo z današnjo sejo dati poziv vsem skupaj, tudi Fundaciji za šport, ki po našem mnenju ima premalo sredstev, ampak ni Fundacija za šport tista, ki je kriva, da ima tako malo sredstev. Tukaj je apel vsem ostalim ministrstvom, da pogledajo kakšna sprememba zakonodaje je nujno potrebna, da bi lahko Fundacija za šport zopet imela nek tak proračun, koga je v tistih najboljših letih že imela in ga je potem preko razpisov delila. Skratka, proračun je prva stvar na katero želim opozoriti resorne ministre, da dajo večjo podporo športni infrastrukturi. Fundacija za šport, upamo, da bo dobila več sredstev, ki jih bo potem delila in kot že rečeno, upamo, da bo evropska perspektiva našla moment za športno infrastrukturo.

Morda tukaj samo apel vsem tistim, ki pravite, da v tej evropski perspektivi ni več možno oziroma ni možno črpati sredstev za področje športne infrastrukture. Sam osebno se spomnim leta 2012, ko je tedanji minister za infrastrukturo naredil zelo zanimiv koncept, ko je ugotovil, da bodo očitno evropske sredstva ostala in se je lotil razpisa za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti in tudi na podlagi tega fonda je verjetno marsikatera športna dvorana ali pa šolska telovadni ca bila deležna tistega, kar so dolgo časa upali, tako da morda razmislek vsem resornim ministrstvom, da morda pogledajo tudi v tej evropski perspektivi, da se da najti denar, ne pa da dobivamo odgovore na poslansko vprašanje evropska perspektiva ne more pokrivati športne infrastrukture. Mi menimo, da se lahko najdejo momenti in ustrezni mehanizmi, da bi lahko tudi do leta 2022, ko se bo končalo črpanje te evropske perspektive najdejo ustrezna finančna nadomestila za športno infrastrukturo.

Skratka, v Poslanski skupini SDS menimo, da ne sme izgradnja ali pa modernizacija športne infrastrukture sloneti skoraj izključno na lokalnih skupnostih, ki so glavni nosilec tega, da sploh še imamo športno infrastrukturo. Tako, da morda bo danes tudi zanimivo vprašanje, če obstajajo podatki za zadnjih 5 ali pa 10 let, v kakšnem smislu so lokalne skupnosti sofinancirale športno infrastrukturo. Po našem mnenju so občine glavni nosilec.

Skratka, namesto, da bi bila država glavni nosilec športne infrastrukture se to breme zaradi potreb lokalnih skupnosti prevalila na župane, na njihove občinske svete in nenazadnje tudi na proračune občine in mislimo, da je prav, da občine so-participirajo, ampak ne v tako velikem deležu kot jim je to država namenila. In zato smo tudi pripravili 7 sklepov in na koncu upamo, da bomo o njih razpravljali, predvsem pa glasovali ne v skladu s politično prakso tega Državnega zbora v smislu, kar opozicija predlaga, koalicija zavrne, ampak smo jih pripravili z neko intenco, da resnično vsi skupaj za eno mizo ugotovimo kaj potrebuje slovenska športna infrastruktura, kje sploh smo in kaj lahko vsi skupaj tako na politični, predvsem pa tudi na strokovni ravni naredimo, da ne bomo več poslušali zgodb kako občine nujno potrebujejo stadione, bazene in vso ostalo športno infrastrukturo, da se znotraj regij pogovarjajo o isti športni infrastrukturi in da tudi država ugotavlja, da rabi športno infrastrukturo, ampak na žalost je nima. Kajti, če ne bomo imeli kolikor toliko solidne, ne govorim o vrhunski, ampak vsaj solidne športne infrastrukture, se bo dogajalo tudi s slovenskimi športniki, kakor se že dogaja na drugim področjih; da bodo mladi uspešni in kakovostni slovenski športniki iskali svoj dom in cilj drugje - v tujini. Mislim pa, da si država tega ne sme dovoliti, kajti preveč vlagamo v slovenske športnike, da bi na koncu delali zgodbo pod drugimi zastavami, ne pod zastavo Republike Slovenije. Skratka, apel k strokovni razpravi in k podpori sklepom, ki jih bom tudi na koncu še enkrat predstavil.

Toliko za uvod, spoštovani predsednik.

Hvala.

Hvala lepa, kolega Lisec.

Kdo želi besedo od vabljenih? Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, državna sekretarka gospa Martina Vuk.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci, vsi gostje, en prav lep pozdrav!

Tema športne infrastrukture je seveda vedno aktualna tema, tukaj si ne gre zatiskati oči in tudi je izjemnega pomena kakšno športno infrastrukturo imamo. Pa vendarle je treba iti po vrsti in se spomniti na nekatere zadeve, kako imamo zadeve urejene in se potem skupaj seveda pogovarjati kako naprej, kaj je možno izvedljivo na kakšen način in kako lahko tukaj v največji meri vsi skupaj sodelujemo v dobrobit slovenskega športa.

Najprej naj spomnim, da je bil leta 2014 sprejet krovni zakon, torej Zakon o športu in potem na njegovi podlagi tudi Nacionalni program športa, ki sta določila temelje usmeritve, strateške cilje, ukrepe in kasneje na podlagi tega Nacionalnega programa športa je bil sprejet tudi izvedbeni načrt na podlagi katerega se potem uresničujejo ti cilji, ki so določeni v zakonu. Tako Zakon o športu kot Nacionalni program športa sta bila sprejeta soglasno, kar pomeni, da tukaj ni bilo nekih delitev in preračunavanj, ampak se je dejansko to sprejelo enotno zaradi posebnega pomena, ki ga šport ima in zato, ker se je ocenilo, da je to področje potrebno urediti.

Hkrati s tem pa je prišla tudi današnja ureditev, ki določa, da je športna infrastruktura, torej javna športna infrastruktura v lasti občin. Občine so lastnice, edina nacionalna športna infrastruktura, ki je v lasti države je center Planica.

Zdaj, na kakšen način pridemo do te športne infrastrukture, kaj se je dogajalo v zadnjih lahko govorimo 25 letih, ker je to neko obdobje države, ko smo začeli govoriti o posebnem pomenu športa, lahko ugotovimo, da je država zato, ker ji mora biti mar in ji je bilo mar, sodelovala pri več kot 860 investicijah, da je bilo zgrajenih več kot 130 novih šolskih telovadnic, od tega 36 takih, ki so v velikosti rokometne dvorane, kar pomeni, da imajo bistveno širšo uporabno vrednost in možnosti, da je bilo novih ali posodobljenih več kot 90 nogometnih površin, športnih igrišč, trim stez, objektov za atletiko, bazenov, smučarskih skakalnic, da so se uredili tudi veliki športni centri kot so nogometni stadioni v Celja, Mariboru, Ljubljani, Domžalah, športne dvorane Bonifika v Kopru, Podmežakla na Jesenicah, Golovec v Celju, gimnastični center v Ljubljani, biatlonski center na Pokljuki, tekaški center na Rogli, veslaški center na Bledu, velodrom Novo mesto, ter ena največjih investicij v športno infrastrukturo v zadnjih letih, desetletjih lahko govorimo, to pa je Nordijski center Planica.

Ne naštevam to kar tako brez veze, da bi pozornost obrnila drugam, ampak vendarle zato, da si nekatere stvari povemo. Stanje na področju športa v Sloveniji je dobro. Tudi stanje infrastrukture ni katastrofalno, imamo pa objekte, ki so stari, ki so dotrajani, ki so potrebni obnove, tako energetske, statične, kot tudi določenih nadgradenj in posodobitev, to pa je realnost in tega se zavedamo in se strinjamo, da so potrebe.

Kar ministrstvo zagotavlja - vsako leto objavimo javni razpis na katerega se lahko prijavijo občine kot lastnice športne infrastrukture za posodobitve novogradnje in tako dalje, vlaganja v športno infrastrukturo. Vedno ta razpis pripravljamo na način, da se posvetujemo z občinami zato, ker je pomembno, da z razpisom sledimo potrebam in načrtom, ki jih občine imajo, ker je tudi časovnica relativno kratka, da se zadeve že pripravljene in se odzivajo na tiste potrebe, ki so.

Izhajati pa seveda moramo iz realnega stanja, ki se mu reče proračunski okvir in sredstva, ki jih imamo na voljo. In v letošnje letu s tem razpisom, ki smo ga letos objavili, je bilo razpisanih 3 milijone 300 evrov. Torej to so ta sredstva, ki jih v letošnjem letu namenjamo športni infrastrukturi v okviru javnih razpisov. Ko govorimo o evropskih sredstvih, se je treba spomniti, da finančna perspektiva, prejšnja finančna perspektiva v letih 2007 - 2013, je bila tista in pa tudi še ena prej, torej 2004 - 2006, sredstva iz ESRR-ja, so bila tista sredstva, ki so bila namenjena vlaganju v športno infrastrukturo in se je izdatno vlagalo v tistih letih v izgradnjo, v posodobitve nove športne infrastrukture. V letih 2004 - 2006 11 milijonov 800, v letih 2007 - 2013 pa 86, torej več kot 86 milijonov in v tistem obdobju je bilo zaključenih in izvedenih mnogo projektov, tudi tistih, ki sem jih prej naštevala. Kar pomeni, da to neko trdno jedro imamo. V okviru obstoječe finančne perspektive pa smo soočeni s tem, da vlaganja v športno infrastrukturo, verjetno bo minister tudi o tem še kaj več povedal, niso bila možna, da se jih da za prioriteto, kar pomeni, da neposredna tovrstna vlaganja iz evropskih sredstev niso mogoča. Zato smo iskali druge načine. In ti drugi načini so, da preko energetske sanacije, preko statične prenove se zagotovijo ta sredstva za tovrstni namen, tudi za športno infrastrukturo. Iščemo sinergije in povezave že ves čas in še bolj bomo na temu delali, da se šolski športni objekti, torej šolske telovadnice, dvorane, da imajo več namenskost, zato, da se lahko izkoristijo v največji možni meri in da se uporabljajo in dajejo na razpolago tudi športnim klubom, rekreaciji pa tudi vrhunskemu športu. Zato, da se pač tisto, kar imamo izkoristi in uporabi tudi za ta namen. In zdaj, ker se pripravljajo že prioritete za novo finančno perspektivo, smo športno infrastrukturo in vlaganje vanjo, še zlasti,ker pač skušamo izhajati tudi iz realnosti, kakršna je, še zlasti spet energetske sanacije in statične prenovi, dali kot prvo prioriteto s področja športa, določili smo prioriteto zelo nujno in zdaj začenjamo usklajevanja in pogajanja za to, da se to uvrsti. In tukaj smo prepričani, da na ta način tudi lahko uspemo. Skratka, da zaključim. Izjemno nam je mar za celoten razvoj področja športa in športna struktura je samo eden od segmentov. Razvoj, vlaganje v kader, odgovor na to, kaj potem in kaj vmes, s področja vrhunskih športnikov, zaposlovanje in tako naprej, so tista področja, programi, v športu, tudi to, da imamo vzpostavljeno Fundacijo za šport, kjer se lahko pogovarjamo, pa pač tukaj res mi nismo tisto ministrstvo, ki bi bilo primerno za to, da se pogovarjamo, kako, ali so na primeren način zagotovljeni ti viri ali bi lahko bili višji, ampak vendarle, imamo športno fundacijo, ki ima zagotovljen avtonomen vir. Torej neposredni vir, brez da bi se vsakoletno odločili v okviru državnega proračuna, o teh sredstvih, lastno upravljanje z lastnimi odločitvami, pač v skladu seveda, s pravili, kam se bodo ta sredstva namenila za razvoj športa in je to izjemnega pomena. Mi imamo samo dva tovrstna vira. Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij in Fundacija za šport, kjer imamo vzpostavljene za te organizacije avtonomen vir, ki se lahko v te namene samostojno odločajo na kakšen način, jo bodo razporejali. To je zelo velikega pomena in to nam priznavajo tudi v mednarodnem okviru. Skratka, seveda je treba z roko v roki in tako kot sem na začetku omenila, sta bila sprejeta Zakon o športu in nacionalni program športa. Menim, da je treba na enak način v nekem soglasju razvijati to področje tudi naprej.

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospa državna sekretarka.

Želi besedo minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dr. Iztok Purič.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci!

Moja predhodnica je naredila vrhunski uvod. Pokrila vsa področja, tudi področje evropske kohezijske politike, ne bi želel, da ponavljam dejstva. Zelo na kratko, kot je bilo omenjeno obdobje 2014 - 2020 za infrastrukturo sredstev ni namenjenih, izhaja pa to iz prejšnjega obdobja, ko so sredstva bila namenjena in višino smo ravnokar slišali. Tisto, kar se je pojavilo in očitek evropske komisije v pripravi tokratne tekoče finančne perspektive, je pa bilo, da se je zgradila marsikatera dvorana, objekt, ki pa ni bil napolnjen z vsebino. Mislim, da imamo na vseh področjih, pri, bom rekel, realizaciji projektov iz evropske kohezijske politike problem vsebine. A veste, nekaj je zgraditi infrastrukturo, potem je pa treba dati notri vsebino. In to je bil tudi eden od razlogov, da se je v tej perspektivi sami infrastrukturi ni namenilo sredstev, se pa namenja sredstva za vsebino. Sofinancira se ogromno teh zadev, kot na primer zdrav življenjski slog in tako naprej. Tako imenovane mehke vsebine, ob katerih marsikdo zavije z očmi, ampak to je tudi tisto, kar mislim, da je treba spodbujati in razvijati naprej.

Dotaknil bi se perspektive, o kateri se v zadnjem času ogromno govori. Se pravi o naslednji finančni perspektivi. Kjer vsi, bom rekel, gojimo, bom rekle v prvi osebi množine, gojimo velike upe in pričakovanja. Sam ne bi bil več v tem času prepričan, da nas čaka kaj več sredstev za vse namene, ki so tu prisotni. Veliko potujem z ekipo po Sloveniji, zlasti na lokalni ravni, zahtev potreb je ogromno. In znotraj tega bo treba definirati tudi prioritete v celotni državi. Pripravlja se določene aktivnosti na področju programiranja, v tem trenutku je Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko posredovala v proceduro gradivo o programiranju naslednje evropske finančne perspektive. Pogajanja o količini sredstev potekajo, zastoji so zaradi znanih zadev, volitev, oblikovanje nove evropske komisije, brexit in tako naprej. Podatki, ki so bili že objavljeni v javnosti, višina sredstev celotnega, bom rekel, svežnja naslednje perspektive iz lanskega poletja nakazujejo 9 % padec. Kolikšen bo pa dejanski zabeležen rezultat, je pa v tem trenutku težko govorit. In iz tega ven izhajajo tudi naše naloge Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, kot sem rekel. Pozvali smo v tem trenutku vse resorje in druge deležnike, svete, kohezijske regije in občinske asociacije, da podajo svoje poglede na investicijske prioritete. In znotraj teh vseh investicijskih prioritet bomo uvrstili tudi to danes obravnavano pobudo odbora.

Tisto, kar bi jaz samo, da ne bom se oglašal še enkrat med sklepi, je tisti 6. sklep. Žal mi nismo ministrstvo, ampak smo Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod minister.

To sva že s kolegom komentirala in bo popravljeno. Vmes vas obveščam, da kolegica Andreja Zabret nadomešča kolegico Lidijo Divjak Mirnik.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za infrastrukturo? Izvolite. Predstavite se, prosim, za magnetogram.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Bojan Kumer, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo. Spoštovane članice, spoštovani člani odbora!

Rad bi podal nekaj informacij, kot izhodišče, ki se bo nanašal predvsem na sklep, 7. predlagani sklep, ki neposredno zadeva naše ministrstvo. V okviru naših pristojnosti že vključno od leta 2016 dalje, če se omejim na zadnja tri leta. Na letni ravni objavljamo povabila in razpise, ki so namenjena celoviti obnovi in prenovi stavb v javnem sektorju, v sklopu katerih se s pomočjo sofinanciranja s sredstvi operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020 spodbuja izvedba tovrstnih aktivnosti tudi na področju javnih športnih objektov. Do zdaj so bile kot primerne potrjene tudi že operacije, ki so vključevale stavbe, namenjene športnim dejavnostim, kot so na primer kopališče Tivoli, bazen Velenje in večnamenska dvorana Kodeljevo, razni bazeni, če lahko izpostavim vse tiste najbolj zveneče in največje. Potem na podlagi vzpostavnega sistema in modela se bodo nadaljnje energetske obnove zagotovo še naprej izvajale, vse do konca obstoječe finančne perspektive oziroma do porabe sredstev. Lahko omenim, da trenutni podatek je, da je na voljo še več kot polovica sredstev, razpisi so odprti in lahko vsi objekti športnega pomena sodelujejo pri odprtih razpisih. Več kot polovica sredstev sem rekel da je še na voljo. Mislim pa, da je številka več kot 70 milijonov evrov za sofinanciranje razne energetske prenove. Seveda pa tekmujejo tudi z ostalimi objekti in morejo določene kriterije izpolnjevat. Kriteriji pa so seveda skladni s kohezijsko politiko.

V pripravi je tudi operativni program za opredelitev naložbenih potreb za obdobje 2021 - 2027, se pravi za prehodno kohezijsko obdobje. Za njegov sprejem in izvedbo imamo dva omogočitvena pogoja. In sicer, eden strateško, nacionalno energetski podnebni načrt. Konec leta je rok, da ga sprejeme vlada in želimo, vsekakor, v okviru naših pristojnosti, vpeljati določene omogočitvene pogoje, ki bo lahko se rezerviralo določen vir sredstev tudi za tovrstne športne pogoje. Seveda je pa glavni cilj, ki ga Slovenija zasleduje, učinkovita raba energije, prihranki energije in pa seveda obnovljivi viri energije, ki sledijo cilju ogljične nevtralnosti in pa določen cilj obnovljivih virov energije, ki si ga bo Slovenija zadala do konca leta 2030. Drugi omogočitveni pogoj je pa dolgoročna strategija prenove stavb. Cilj, ki ga imamo oziroma rok je marec 2020. Računamo, da bi ravno tako z roko v roko z nacionalnim energetskim podnebnim načrtom tudi to strategijo sprejeli v letošnjem letu. Že gradivo je več ali manj pripravljeno in bo šlo v medresorsko usklajevanje zelo kmalu, najkasneje v jeseni. Ta dva strateška načrta sta pa glavna omogočitvena pogoja, da bomo lahko maksimizirali rezervacijo sredstev v okviru naslednje kohezijske politike 2021 - 2027. Kot sem že omenil, da večinoma športni objekti lahko tekmujejo oziroma lahko sodelujejo v razpoložljivih razpisih, je pa za doseganje teh ciljev kohezijske politike pri vsakem projektu seveda pomemben cilj velikost prihranka energije in pa velikost prenovljenih kvadratnih metrov poleg ostalih kriterijev.

Toliko za enkrat, hvala.

Hvala lepa.

A vi ste predstavnik Službe Vlade za … / oglašanje iz dvorane/ Aha, to je kasneje. Zdaj smo pri državnih, zato sem želel, da to razčistiva.

Sedaj dajem besedo še vabljenim na sejo. Vabljene prosim, da zaradi magnetograma, da se predstavite in tudi organizacijo ali inštitucijo iz katere prihajate. Enkrat, ko končate s predstavitvami oziroma z razpravami, ko poslanci začnejo razpravljati, ni več možnosti. Tako da ne čakajte na poslance. Prvo govorite vi, nato poslanci in se s tem zaključi.

Zdaj prvi se je k besedi prijavil gospod Aleksander Jevšek iz Skupnosti občin Slovenije.

Izvolite.

Predsedujoči, hvala lepa za besedo.

Predstavljam Skupnost občin Slovenije, ki obsega 90 % slovenskih občin. Z mano je tudi kolega, prav tako iz skupnosti občin, župan Sevnice.

Jaz v bistvu ugotavljam tudi glede na udeležbo na današnjem sestanku, da je tema prava, o kateri se je potrebno pogovarjati in župani in županje se o tej temi pogovarjamo, se pravi o športni infrastrukturi večkrat na različnih ministrstvih in od vrat do vrat prosimo za pomoč. 3 milijone denarja v proračunu ministrstva za šolstvo, za infrastrukturo je drobiž, če vem povem, da cena enega bazena je od 5 milijonov navzgor, reflektorji na Murinem stadionu so stali 700 tisoč evrov, tako da samo za primerjava, da to ni denar s katerim bi se lahko kaj pohvalili.

Zdaj prehajamo v novo finančno perspektivo in to je čudovito obdobje, ko lahko rečemo »saj bomo v novi finančni perspektivi«. To me spominja na to, ko kot župan včasih kakšni krajevni skupnosti obljubim »veš kaj, zdaj ne bo, v naslednjem proračunu pa bo«, vemo pa potem, da si to samo malo olajšamo dušo, ampak jaz mislim, da zdaj trenutek to minister za kohezijo tudi ve, ker smo se o tem pogovarjali, a resnično se izpogajamo v Bruslju za infrastrukturne projekte. Mi govorimo o pametnih mestih po drugi strani pa nimamo športnih objektov ali pa nekateri ljudje še nimajo vodovoda. In v te perspektiv je potrebno zelo jasno povedati, da rabimo infrastrukturo.

Občine veliko vlagam v šport. Zakaj? Zaradi tega, ker je to najboljša investicija, boljše investicije ni. Konkretno, Mestna občina Murska Sobota od približno 20 milijonskega proračuna 1,7 milijonov namenimo športu, tako objektom kot tudi izvajanju programa športov. Telovadnice in naši športni objekti pokajo po šivih in jaz se s tem, vsaj kar se se naše občine tiče, ne bi strinjal, da so prazni, posebej v zimskem času, ko se tisti športniki, ki so sicer tekom letom zunaj, morajo poiskati v športnih objektih znotraj tega.

Jaz bi se na koncu te moje predstavitve rad zahvalil Nogometni zvezi Slovenija in pa športni fundaciji. Zelo se trudijo, vendar denarja ni. In mogoče tudi preko povečanja virov tem inštitucijam, tem organizacijam, se lahko veliko pomaga tudi posredno občinam. Kako se pa lahko občinam še pomaga? Imam zelo konkreten predlog: Podprite zakonsko določeno povprečnino, to bo tema v naslednjih mesecih, potrdite to, kar je v zakonu zapisano pa bomo občine lažje dihale in bomo tudi same lažje vzdrževale športno infrastrukturo.

Hvala lepa.