Spoštovani članice in člani komisije, gospod minister, vabljeni ter ostali prisotni, lepo vas pozdravljam.

Pričenjam 6. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti, naslednja članica komisije: Iva Dimic, Nova Slovenija. Na seji kot nadomestni člani oziroma članice komisije s pooblastili sodelujejo oziroma sodelujeta: Primož Siter nadomešča poslanko Violeto Tomić in Soniboj Knežak nadomešča poslanca Sama Bevka.

Lepo pozdravljam tudi vse tiste, ki ste se vabilu na današnjo sejo odzvali. Glede na to, da je seznam vabljenih zelo obširen, ga na tem mestu ne bi ponovno prebirala, saj je razviden s sklica seje.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Na dnevni red sta uvrščeni dve aktualni vprašanji, ki zadevata Slovence zunaj meja Republike Slovenije, s čimer komisija zasleduje uresničevanje 9. in 11. točke Programa dela komisije v tekočem mandatu, sprejetega na 2. seji, 23. januarja 2019.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – INFORMACIJA O ČEZMEJNEM SODELOVANJU V OKVIRU EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE. Gradivo z dne 6. junija 2019 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem, na klop pa ste prejeli tudi predlog sklepa, ki sem ga predlagala in v katerem so upoštevane tudi pripombe koalicijskih strank.

Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, Peter Jožef Česnik, ali želite besedo k tej točki?

Najprej bi se zahvalil za besedo, gospa predsednica.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Opravičujem se zaradi glasu, malo me je bronhialna mast »matra« zadnje par dni, mislim da je ta vročina in klima, tranzicija iz enega v drugo. Tako, da če bom malo zakašljal prosim, vzemite to na znanje.

Torej, Informacija o čezmejnem sodelovanju v okviru evropske kohezijske politike. Naslov je jasen. V združeni Evropi moramo sodelovati in sodelujemo tako na medobčinskem, regijskem in meddržavnem področju. To je eno integralnih politik in pristopov Evropske unije in to je tudi naša strateška naloga, da to v čim bolj učinkovitem postopku dosegamo za večjo enotnost tako članic Evrope same kot različnih etničnih skupnosti tako v naši državi, kot v naših sosedah. Na koncu koncev, »ne vrag, le sosed bo mejak!«, je rekel Prešern v Zdravljici. Cilj čezmejnega sodelovanju je uravnotežen gospodarski in družbeni razvoj, mislim, da to je nekaj, kar je samo po sebi umevno. Dobili ste veliko gradiva že prej na mizo, kjer je zelo dobro, mislim, predstavljeno vse skupaj, kje smo. Je pa tako, malo denarja, malo muzike, to vedno ponavljam, čeprav nekateri pravijo, da moram več lobirati. Vendar v okviru sredstev in instrumentov, ki jih imamo na voljo, delamo, jaz mislim, zelo zadovoljivo in nadaljujemo strategijo urada pri medsebojnem sodelovanju, tako čezmejnem kot prekomorskem. Poudarek bi dal na čezmejno sodelovanje, ker tam je naša avtohtona skupina in to je treba, bom uporabil grd izraz, servisirati tako, da avtohtonost ostane čim bolj neokrnjena, da asimilacija v njihovi novi državi, kjer so, ni tako kruta, da bi se izgubili. V preteklem obdobju so tako naši deležniki v sosednjih državah že pristopili k pripravi in prijavi skupnih čezmejnih in mednarodnih, mednacionalnih projektov, ki se dotikajo različnih področij. Poudarek tu imamo na - pred kratkim sva bila minister Cerar in jaz na odprtju generalnega konzulata, nove stavbe v Trstu in tam smo se pogovarjali tako z deželnim glavarjem Fedrigo kot z županom Trsta in skupni cilj je, da se administrativne ovire in meje, ki so izginile, čim bolj sinhronizirajo za dobrobit obeh nacij. Dejstvo je, da tako moji sogovorniki na avstrijski strani, deželni glavar Peter Kaiser kot deželni glavar Fedriga se zavedata, da avtohtone skupnosti so integralni del države, v kateri živijo, tako gospodarsko, kulturno in multikulturno.

Torej, v skladu z Zakonom o odnosih Republike Slovenije, ki izhaja iz 5. člena ustave, urad kot orodje Republike Slovenije podpira čezmejno sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, na bilateralni ravni imamo pa seveda Ministrstvo za zunanje zadeve, ki to ureja, ali pa relevantno ministrstvo, če je tam potreba.

Urad podpira čim bolj učinkovito črpanje evropskih sredstev, tako za kulturo kot za gospodarski razvoj, kot tudi za mlade, mladi so pomemben faktor v našem fokusu, ker na mladih svet stoji, pravijo. In športna aktivnost mladih združuje tudi starejše in jih privablja. Tako da črpanje evropskih sredstev bi tako lahko pomenilo krepitev ekonomske stabilnosti Slovencev, ki živijo izven meja Republike Slovenije ali pa takoj za mejo. To bi pomenilo tudi tesnejšo povezanost z matično domovino. Trenutno, ko se pogovarjamo o tem, ko to predstavljam na ZRC SAZU, srečanje mladih na temo repatriacije, ampak ne repatriacije v negativnem humanitarnem smislu, tudi v tem, ampak predvsem v smislu vrnitve slovenske izseljenske srenje mlajše generacije nazaj v Slovenijo, in problematiko, ki iz tega izhaja. Tako da skupno lahko rečem, čezmejno sodelovanje v okviru Evropske unije je učinkovito, gre naprej. Sodelovanje posameznih ministrstev je prisotno, posebno Ministrstvo za zunanje zadeve, lahko rečem, z določenimi odredbami.

Tu pa se vračam nazaj, da več ko bomo imeli sredstev, več bomo lahko vložili. In upam, da bo to odmevno, ko bodo drugi to brali.

Hvala.

Hvala, gospod minister.

Za predstavitev obravnavanega gradiva dajem besedo direktorju Urada za evropsko teritorialno sodelovanje in finančne mehanizme pri Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Dimitriju Puru. Izvolite.

Lep pozdrav! Hvala, predsedujoča, za besedo.

Jaz bi samo nadaljeval, kar je že minister dobro povzel, da manjšine zaradi svojega poznavanja jezika, kulture, institucij na obeh straneh meje imajo same po sebi že prednost za sodelovanje v programih čezmejnega sodelovanja. Zdaj ne govorim samo o manjšincih, govorim tudi o posameznikih, ki so dvojezični, ki živijo na teh območjih, podjetja. Rad bi pa tudi poudaril, da smo mi kot pripravo na obstoječo finančno perspektivo 2014-2020 tudi imeli posebne seminarje skupaj z uradom za predstavnike manjšine. Jaz mislim, da manjšinci so tisti, ki si zaslužijo, so mogoče v neki meri manjše organizacije, ki mogoče nimajo te kapacitete, zato v tem smislu mi kot SVRK, kot služba za kohezijsko politiko in kot organ upravljanja vse te programe, kako bi rekel, z neko posebno pozornostjo spremljamo. Zelo dobro sodelujemo z uradom, tudi predstavnik urada je v vseh odborih za spremljanje na vseh štirih mejah in predstavlja v nekem smislu glas manjšincev. Bi pa na koncu samo še povedal, da če ne bi bilo teh evropskih programov, programov Interreg čezmejnega sodelovanja, praktično takšnega sodelovanja v takšnem obsegu in takšni kvaliteti zagotovo ne bi bilo. In da - kar je tudi minister izpostavil - manjšinci so tisti, ki nas opozarjajo, da soseščina ni tujina, ampak je del našega skupnega evropskega prostora. Veseli nas pa tudi, da so vse države članice spoznale dodano vrednost Interreg čezmejnih programov in da se bodo ti programi nadaljevali tudi po letu 2021, jaz upam, da finančno še močnejši. Stališče parlamenta v prvem branju je, da se morajo sredstva za programe čezmejnega sodelovanja povečati, in verjamem, da bo parlament - ob tej priliki apeliram na vas - spodbujal, glede na to, da so države spoznale dodano vrednost, da bo finančno še povečal obseg sredstev, namenjenih za programe čezmejnega sodelovanja.

Na tem mestu bi zaključil. Če bodo kakšna vprašanja, sem pa na voljo.

Hvala lepa.

Preden dam besedo še ostalim vabljenim in članom, bi sama tudi želela poudariti naslednje. To točko je komisija dala v program prav z namenom, da bi se to čezmejno sodelovanje okrepilo. Pred leti smo imeli tudi neko tako srečanje v parlamentu, kjer smo izmenjali mnenja o tej temi, in se je pokazalo, da nastajajo problemi pri potrjevanju projektov, da je pri tem Slovenija bila prepočasna, da so drugi imeli več težav in tako naprej. Pa tudi zaradi tega, ker naše manjšine so vedno na obrobju, kakorkoli pogledamo, je vedno na obrobju države in obrobje je večkrat zapostavljeno. In je tudi pogosto poudarjeno, da je prav to čezmejno sodelovanje izredno pomembno za oboje, tako občine na tej strani kot na drugi strani. Zato se nam je zdelo pomembno in potrebno, da to uvrstimo tudi v svoj program dela, da k temu z razpravo spodbudimo in da imamo tu tudi sogovornike, ki lahko iz prve roke povedo, kje so problemi, ali pa morebiti tudi pristojne kaj vprašajo.

Torej, želijo besedo še ostali vabljeni na sejo? Tu naj poudarim in vas prosim, vabljene, da se na tem mestu oziroma v tem trenutku prijavite k razpravi, da ne bo prišlo ponovno do kakšnega zapleta, kajti ko enkrat dam besedo poslancem, potem pač po poslovniku običajno ne dajemo več besede vabljenim gostom. Zato prosim, da se čim prej prijavite k besedi. Izvolite. Pa prosim, da se vsak za magnetogram oziroma zapis seje tudi predstavi z imenom in priimkom in katero institucijo oziroma organizacijo zastopa. Izvolite.

Dober dan, lepo pozdravljeni!

Sem Martin Lissiach, Slovenska kulturno-gospodarska zveza, se pravi, slovenska narodna skupnost v Italiji, spregovoril pa bom tudi v imenu Sveta slovenskih organizacij, ki ni mogel danes noben predstavnik biti prisoten na današnji seji.

Jaz bi zelo na hitro izpostavil en primer dobre prakse in tudi pravzaprav namiga, da kako naj nadaljujemo. Mi smo pred dvema mesecema v Benetkah začeli strateški projekt Primis. To je strateški projekt, ki sta ga v sodelovanju obe narodni skupnosti, se pravi slovenska v Italiji in italijanska v Sloveniji, prijavili na programu čezmejnega sodelovanja Interreg 5A, se pravi čezmejnega sodelovanja Italija, Slovenija. Gre za naravno nadaljevanje projekta Jezik Lingua, ki je potekal v prejšnjem programskem obdobju in pravzaprav še naprej nadgrajujemo to sodelovanje v čezmejnem obsegu. Tokrat v iskanju odgovora, kako lahko dediščina narodnih skupnosti na programskem območju, se pravi od Ljubljane nekje do Benetk, lahko pozitivno učinkuje na razvoj turizma. Evo, gre za primer dobre prakse v prvi vrsti, ker postavlja v sodelovanje dve narodni skupnosti, ki sta si sosedi. Z druge strani, ker že v prejšnjem projektu Jezik Lingua sta obe organizaciji slovenske narodne skupnosti v Italiji prišli do pomembnih rezultatov. Se pravi v Benečiji, tako tudi za gospodarski razvoj določenih geografskih območij, ki nimajo, ki so na nek način zapostavljena. Tokrat pa za primer spet pozitivne prakse, bomo postavili multimedijski center v narodnem domu v Trstu. To gre za eno zasledovanje, se pravi prepletanje gospodarskih, političnih, narodnostnih prioritet, ki si ga želimo še naprej implementirati.

Evo bom takoj zaključil. Pomembno je pri tem, pri izglasovanju tega projekta, ker ni šlo za eno logiko »top-down«, ampak je šlo na razpis, so bili potrebni veliki politični napori in pri zasledovanju teh naporov moram pohvaliti Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu – sicer v prejšnji sestavi, ko se je projekte pravzaprav določeno izglasovalo in pravzaprav s politično pomočjo urada smo prišli do tega projekta in s politično pomočjo urada in njegovih predstavnikov, ki sedijo tudi v nadzornem odboru programa čezmejnega sodelovanja, je bila med strateškimi temami uvrščena tudi tema narodnih manjšin. Evo, za naprej, mislim tako naprej, pohvalno in si želimo, da bi še naprej tudi v naslednjem programskem obdobju izpostavljali predvsem kar se tiče Slovencev v Italiji seveda na programu čezmejnega sodelovanja Italija, Slovenija, kot prioritetne teme, temo tudi manjših, ker izhajamo iz primerov izjemno dobrih praks in bi radi nadaljevali in podpirali tako gospodarski razvoj, kulturni razvoj in predvsem tudi v projektu Primis na nek način mlade, kar je tudi povezano z današnjim dnevnim redom.

Hvala lepa.

Hvala, gospod Lissiach.

Želi še kdo besedo? Kar izvolite in se predstavite.

Uroš Brežan, predstavnik Skupnosti občin Slovenije, župan občine Tolmin tudi in se bom kar navezal – pozdravljeni, ker bom predvsem nekaj besed o čezmejnem programu med Slovenijo in Italijo, ki ga sam bolje poznam. Mislim, da je ta čezmejni program lahko res dober primer, primer dobre prakse sodelovanja tudi manjšin, ne samo slovenske, tudi italijanske v Sloveniji in koriščenja evropskih sredstev tako v prejšnji finančni perspektivi in programu, kot tudi v zdajšnji. Smo ravno slišali, smo imeli na to temo pripravljen strateški projekt in rezultati prejšnjega projekta so absolutno pozitivni. Tu imamo dokaze tudi na samem terenu, v Špetru v Benečiji denimo in prav s tem projektom, ki se je zdaj začel v Benetkah, pa bo tako tudi v tem programskem obdobju.

Mogoče ena stvar na katero je treba biti za naprej pozoren pri strateških projektih je, da se bolj osredotočimo na samo območje meje, kjer imamo obe manjšini v tem trenutku in v tem programskem obdobju imamo namreč pravilo, da morajo v strateških projektih praktično enakovredno sodelovati. Na italijanski strani dežela Veneto, na slovenski pa vzhodna kohezijska regija, kar je z vidika, ki ga obravnava ta vaš odbor danes nekoliko mogoče nesmiselno, pa tudi z vidika obmejnega sodelovanja, se tukaj pojavljajo vprašanja, koliko je to res koristno za samo obmejno območje, čemur naj bi bil tak čezmejni program tudi namenjen.

Drugo stvar kar bi izpostavil je, da imamo na tem programu med Slovenijo in Italijo nekaj težav z različnimi državnimi ureditvami. Na slovenski strani imamo državo in občine, na italijanski strani imamo dežele, občine in seveda še državo potem v Rimu. In ko se tam na našem območju, na Primorskem ukvarjamo s temi projekti smo po navadi, če ne pustimo ob strani strateške projekte, na eni strani občine, na drugi strani pa imamo za sogovornika deželo. In tudi s tega vidika čezmejnega sodelovanja, pa tudi funkcioniranja naše države, bi bilo za to pomembno, da bi počasi prešli do tiste odločitve, ki smo jo v našo Ustavo že zapisali. To pa je, da tudi pri nas na nek način vzpostavimo pokrajine, regije, ki se bodo na ta način se mi zdi tudi lažje soočale s snovanjem takega obmejnega sodelovanja kot je zdaj to. Čeprav bom tu povedal tisto kar je bilo že slišano, da je Urad za Slovence po svetu tu odigral v prejšnji perspektivi in tudi zdaj pri pripravi strateških projektov, izjemno pozitivno in tudi aktivno vlogo, ne samo pri projektih naše manjšine, ampak tudi pri nekaterih drugih projektih.

Z vidika lokacije občine in kraja od koder prihajam, z vidika Posočja, pa moram opozoriti oziroma izpostaviti še eno stvar – to je sporazum, ki je bil podpisan v začetku letošnjega leta med občinami iz Posočja – Kanalom, Bovcem, Kobaridom in Tolminom ter beneškimi občinami, kjer smo se zavezali k nekemu čezmejnemu sodelovanju in snovanju projektov v tudi prihodnji finančni perspektivi. To je zelo pomembno tudi z vidika manjšine naše, ki živi v Benečiji in tu si želimo, da bi tudi v prihodnje imeli posluh s stranmi tudi nacionalne politike seveda v Sloveniji. V tem trenutku pa lahko rečem, da smo ga našli ta posluh, tudi v regiji v Furlaniji – Julijski krajini, saj je bil na tem temelju že prijavljen projekt na razpis za standardne projekte, ki je zdaj v tem trenutku v teku. To se mi zdi, da so stvari, ki bi jih z moje strani rad izpostavil.

No, mogoče še to, da bi bilo koristno v prihodnje na tem programu priti tudi do malih projektov. V tem trenutku imamo samo strateške – to so projekti vredni okoli 3 milijone evrov, imamo standardne, ki gredo do milijona in pol evrov, mali projekti pa ne v prejšnji, ne v zdajšnji finančni perspektivi niso prišli do tega, da bi jih lahko začeli izvajati in to pa so projekti, ki jih lahko res pustimo na tisto najnižjo raven, kjer lahko čez mejo aktiviramo društva, tudi nekatere zelo majhne občine, recimo v Benečiji in na drugi strani meje v Italiji in na ta način aktiviramo tudi slovensko manjšino in ideje, ki jih prinaša.

Hvala lepa.

Hvala gospod župan.

Še ostali, izvolite.

Hvala lepa za besedo! Moje ime je Barbara Riman, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem.

Pozdravljam to iniciativo in sodelovanje. Mi smo relativno pozno se vključili v cel ta projekt Interreg in čeprav smo hoteli intenzivno sodelovati, smo morali biti predvsem kreativni, ko gre. Saj za Interreg Slovenija – Hrvaška niso bile toliko pomembne manjšine oziroma bil je predvsem turizem, tako da smo morali na določene načine se izmišljevati kako slovenski skupnosti oziroma slovensko skupnost vključiti v ta turizem. Predvsem problem, ko gre za slovenska društva na Hrvaškem, je to, da so majhna, in čeprav Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu - tu se moram tudi zahvaliti za vso podporo, ki smo jo vedno dobili, in upam, da jo bomo dobili še naprej -, ampak je sam problem sofinanciranja, če so partnerji, tistih 15 %, predvsem ko gre za večja sredstva. Tako da to, kar je gospod zdaj omenil, manjši projekti bi za slovenska društva in za Slovence na Hrvaškem bili veliko bolj ustrezni. Drugi problem oziroma ni problem, ko smo iskali sodelovanje s slovenskimi občinami, vedno smo dobili pozitiven »feedback«. No, tu bi prosila, če obstaja možnost, da slovenske občine tudi poiščejo Slovence na drugi strani meje, ker če mi dobimo kakšen ta »podstrek«, bomo verjetno veliko bolj se vključili in bomo dobili voljo za sodelovanje. Normalno, če gre za aktivnosti, ki so nam vpisane v sam statut oziroma ki so v okviru našega delovanja. Tako lepo prosim tudi, da se slovenske občine na tej slovensko-hrvaški meji spomnijo na Slovence na Hrvaškem.

Hvala lepa.