11. redna seja

Mandatno-volilna komisija

13. 6. 2019

Transkript seje

Ivan Hršak

Pričenjam 11. sejo Mandatno-volilne komisije. Vse članice in člane komisije, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice oziroma člani komisije: Ferenc Horváth. Na seji pa kot nadomestna članica oziroma člani komisije s pooblastili sodelujejo: mag. Andrej Rajh nadomešča poslanko Mašo Kociper, Boštjan Koražija nadomešča po pooblastilu Violeto Tomić, Franci Kepa nadomešča po pooblastilu Anjo Bah Žibert, Jurij Lep nadomešča poslanca Franca Juršo in pa Jože Lenart po pooblastilu nadomešča Braneta Golubovića.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. Predlog za imenovanje članov sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev, 2. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, 3. Predloga za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniški mesti okrajnih sodnic na Okrajnem sodišču na Ptuju. 7., 10. in 11. junija 2019 ste prejeli predloge za razširitev dnevnega reda z novimi točkami A1, B1, C1, 3.a in 4. točko in sicer: A1. Zapisnik o ugotovitvi izida volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, B1. Predlog za imenovanje informacijske pooblaščenke, C1. Predlog za izvolitev sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 3.a. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Delovnem sodišču v Mariboru in 4. Predlog sklepa o imenovanju predsednika in prenehanju funkcije namestnika predsednika Državne volilne komisije.

Prejel sem tudi predlog Poslanske skupine Levica za razširitev dnevnega reda seje s točko izvajanja 12. člena Zakona o poslancih. V zvezi s tem predlogom ugotavljam, da niso izpolnjeni poslovniški pogoji za odločanje o predlagani razširitvi in sicer, ni izpolnjen pogoj iz šestega odstavka, 64. člena Poslovnika, saj razlogi za razširitev niso nastali po sklicu seje Mandatno-volilne komisije. Ugotovitve KPK o posameznem primeru z dne 25. 4. 2019, ki so priložene predlogu Poslanske skupine Levica ter dejstva, navedena v obrazložitvi predloga, so bila namreč znana že pred sklicem seje, torej, pred 30. 5. 2019.

Prav tako ni izpolnjen pogoj iz sedmega odstavka 64. člena Poslovnika, saj ne gre za zadevo, določeno v drugem odstavku 58. člena Poslovnika. Točko, kot je predlagana in sicer z naslovom Izvajanje 12. člena Zakona o poslancih namreč ni mogoče šteti za zadevo, ki je ni mogoče odlagati v zvezi z mandati, imunitetami, volitvami, imenovanji in razširitvami, pri čemer ugotavljam, da Poslanska skupina Levica predloga sklepa o prenehanju mandata poslanca tudi ne podaja, kot je to storila v predlogu za razširitev predhodne, 10. seje, Mandatno-volilne komisije.

Ob tem naj opozorim na mnenje Zakonodajno-pravne službe, z dne 17. 5. 2019, ki smo ga pridobili v zvezi s predhodnim predlogom Levice za ugotovitev prenehanja mandata poslanca, iz katerega izhaja, da v primeru poslanca Ferenca Horváta, niso izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka prenehanja mandata poslancu, ki bi ga v okviru svojih pristojnosti vodil Državni zbor. Tokrat Poslanska skupina Levica predlaga le razpravo o o izvajanju 12. člena Zakona o poslancih, brez predloga odločitve, s tem pa – kot rečeno – ni izpolnjen pogoj iz sedmega odstavka, 64. člena Poslovnika. Ker gradivo Poslanske skupine Levica ne vsebuje predlogov odločitev, tako gradivo tudi ni popolno.

Dodajam, da so mnenju Zakonodajno-pravne službe o vprašanju prenehanja mandata poslancu pritrdili tudi pravni strokovnjaki, ki so bili dne 31. 5. 2019, skupaj z vodji poslanskih skupin na posvetu pri predsedniku Državnega zbora. Predlog Poslanske skupine Levica zaradi vseh navedenih razlogov torej ne izpolnjuje poslovniških pogojev za odločanje o predlagani razširitvi, zato ga ne morem dati na glasovanje.

Ali želi kdo v imenu svoje poslanske skupine predstaviti stališče o predlogih za razširitev dnevnega reda seje s točkami a1, b1, c1, 3a in 4. točko? Kolega Matej Tašner Vatovec, izvolite.

Najlepša hvala, predsednik. Kot ste dejali, tokrat nismo predlagali sklepa oziroma tega, da bi se začel ta postopek prenehanja mandata tudi zaradi razprave na prejšnjem MVK, kjer bil to eden glavnih razlogov, zakaj se ni takrat razširilo dnevnega reda s to točko. Tisto, s čimer se ne strinjam z vami, je to, da so nastale neke dodatne okoliščine. In ravno to, kar ste omenili na koncu, se pravi, 31. 5. 2019 se je zgodil zaprt nejavni posvet pri predsedniku Državnega zbora s pravnimi strokovnjaki, kjer so bila podana določena mnenja. Tisto, kar je ključno v tej celotni zgodbi, je pa to, da skušamo na MVK na nek način to stvar pomesti pod preprogo in ne vsaj javnosti obvestiti o tem, kaj so dejansko bili izsledki te debate oziroma ali obstaja nek enoten sklep, kaj je zdaj s to situacijo. Jaz menim, da obstajajo, če smo natančno poslušali tisti, ki smo lahko bili prisotni na tem posvetu, kljub vsemu v niansah različne interpretacije. Tako je stališče naše poslanske skupine, da se to točko kljub vsemu da na glasovanje in tudi o njej glasuje. Ne nazadnje gre za, mislim, da kar resno zadevo, ki ima določene implikacije. Ne glede na to, ali bomo v tem mandatu ali ne spreminjali Zakon o poslancih, je to stvar, ki se dogaja tukaj in zdaj, in mislim, da je tudi ta nezdružljivost prisotna. Nekatera stališča, ki so bila na tem posvetu, ki so šla tako daleč, da so trdila, da Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost ni oseba javnega prava, so absurdne, ker iz vseh aktov, zakonov, tudi statuta te organizacije izhaja, da ima to pravno subjektiviteto. Tako mislim, da bi bilo, če ne drugega, prav, da se javnost seznani s tem, kaj se je zgodilo, oziroma da MVK seznani vsaj člane Mandatno-volilne komisije, kaj so bili zaključki tega posveta.

Ivan Hršak

Hvala.

Kot predsednik Mandatno-volilne komisije sem na dnevni red aprilske seje uvrstil točko z naslovom Informacija o izvajanju 12. člena Zakona o poslancih, v okviru katere vam je bilo predloženo tudi delovno gradivo s predlogi odločitev. Mandatno-volilna komisija je na tisti seji med drugim sprejela sklep, da podpira spremembe Zakona o poslancih na področju nezdružljivosti, kar obravnava v Državnem zboru že ustanovljena delovna skupina za pripravo novele Zakona o poslancih. Pridobil pa sem tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki se je nanašalo na možnost vodenja postopka in odločanja Državnega zbora na podlagi 12. člena Zakona o poslancih, temu mnenju pa so pritrdili tudi pravni strokovnjaki, ko so bili v Državnem zboru.

Ali kdo želi v imenu svoje poslanske skupine predstaviti stališče o predlogih za razširitev dnevnega reda seje s točkami a1, b1, c1, 3a in 4. točko? Če ne, v skladu s 44. členom Poslovnika Državnega zbora prehajamo na glasovanje o predlogih za razširitev dnevnega reda. Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo a1 točko. Glasujemo.

Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (1 član.)

Ugotavljam, da je predlog za razširitev sprejet.

Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo b1 točko. Glasujemo. Kdo je za? (18 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za razširitev sprejet.

Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda z novo c1 točko. Glasujemo.

Kdo je za? (18 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za razširitev sprejet.

Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 3a točko. Glasujemo.

Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za razširitev sprejet.

Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda z novo 4. točko. Glasujemo.

Kdo je za? (18 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za razširitev sprejet.

Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli v varovani predal v sistemu Udis, saj vsebujejo osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona. Če jih nameravate navajati oziroma v zvezi z njimi sprožati vprašanja, vas prosim za predhodno opozorilo, saj moramo v takem primeru v skladu s 101. členom poslovnika sejo zapreti za javnost.

Prehajamo na A1 TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAPISNIK O UGOTOVITVI IZIDA VOLITEV POSLANCEV IZ REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKI PARLAMENT.

Kot gradivo za to točko dnevnega reda ste prejeli navedeni zapisnik Državne volilne komisije, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 36/19.

Na sejo sem povabil Državno volilno komisijo. Seje se udeležuje direktor Dušan Vučko.

Uvodno pojasnilo. V skladu s 23. členom Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament izvolitev poslancev v Evropski parlament potrdi Državni zbor, in sicer na podlagi končnega izida volitev, ki ga ugotovi Državna volilna komisija.

Iz zapisnika Državne volilne komisije izhajajo ugotovitve, koliko glasov je dobila posamezna lista kandidatov, koliko poslanskih mest je pripadlo posamezni listi ter izvoljene poslanke in poslance, in sicer: dr. Milan Zver, Romana Tomc in Franc Bogovič, lista Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke; Tanja Fajon in dr. Milan Brglez, lista Socialnih demokratov (SD); Irena Joveva in Klemen Grošelj, lista Marjana Šarca; Ljudmila Novak, lista Nove Slovenije - krščanskih demokratov.

Med izvoljenimi poslanci Evropskega parlamenta sta tudi poslanka in poslanec Državnega zbora. V skladu z 2. členom Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament poslanec v Evropskem parlamentu ne more biti poslanec v Državnem zboru. Zakon o poslancih v prvem odstavku 9. člena med drugim določa, da poslancu preneha mandat, če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo poslanca, v drugem odstavku istega člena pa, da poslancu preneha mandat z dnem, ko Državni zbor ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka. Zato bo Mandatno-volilna komisija za Državni zbor pripravila predlog sklepa, s katerim bo Državnemu zboru predlagala, da potrdi izvolitev poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament ter da ugotovi, da bo poslancu dr. Milanu Brglezu in poslanki Ljudmili Novak z dnem potrditve mandata poslanca oziroma poslanke v Evropskem parlamentu prenehal mandat poslanca oziroma poslanke Državnega zbora.

Želi besedo direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko? Izvolite, beseda je vaša.

Dušan Vučko

Običajno rečem, da ne potrebujem besede, vendar bi izkoristil, spoštovani predsednik ter spoštovane poslanke in poslanci, to priložnost.

Seveda, izid volitev v Evropski parlament je znan, prepričan sem, da ste dobro seznanjeni z njim. Kljub temu bi pa prosil, da mi dovolite, da se v imenu Državne volilne komisije zahvalim vsem članom okrajnih volilnih komisij, vsem članom volilnih komisij volilnih enot in še posebej članom volilnih odborov - gre za 18 tisoč ljudi -, ki so delo opravili tako, kot morajo, v skladu z navodili, večjih problemov ni bilo. Njim gre zahvala, da lahko rečemo, da so bile te volitve izvedene zakonito in pošteno.

Hvala.

Ivan Hršak

Hvala lepa.

Želi besedo kateri od članov oziroma članic Mandatno-volilne komisije? Če ne, zaključujem razpravo.

Prehajamo na glasovanje o naslednjem predlogu sklepa:

»1. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, pete alineje prvega odstavka in drugega odstavka 9. člena Zakona o poslancih v zvezi z 2. členom Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament in 112. člena Poslovnika Državnega zbora sprejme naslednji sklep: 1. potrdi se izvolitev naslednjih poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament: Franc Bogovič, rojen 2. 2. 1963, stanujoč Koprivnica 39a, Krško, z liste Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke; 2. dr. Milan Brglez, rojen 1. 9. 1967, stanujoč Stara cesta 96f, Logatec, z liste Socialnih demokratov; 3. Tanja Fajon, rojena 9. 5. 1971, stanujoča Novo polje, Cesta VII/31, Ljubljana, z liste Socialnih demokratov; 4. Klemen Grošelj, rojen 8. 3. 1976, stanujoč Graška cesta 22c, Litija, z liste Marjana Šarca; 5. Irena Joveva, rojena 26. 2. 1989, stanujoča Cesta železarjev 17, Jesenice, z liste Marjana Šarca; 6. Ljudmila Novak, rojena 1. 8. 1959, stanujoča Imenje 8, Moravče, z liste Nove Slovenije - krščanskih demokratov; 7. Romana Tomc, rojena 2. 11. 1965, stanujoča Ob dolenjski železnici 144, Ljubljana, z liste kandidatov Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke; 8. dr. Milan Zver, rojen 25. 5. 1962, stanujoč Janežovski Vrh 37, Destrnik, z liste Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke.

2. Ugotovi se, da funkcija poslanca v Evropskem parlamentu ni združljiva s funkcijo poslanca Državnega zbora, zato poslancu dr. Milanu Brglezu in poslanki Ljudmili Novak z dnem potrditve mandata poslanca oziroma poslanke v Evropskem parlamentu preneha mandat poslanca oziroma poslanke v Državnem zboru Republike Slovenije.«

Glasujemo.

Kdo je za? (18 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na B1 TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IMENOVANJE INFORMACIJSKE POOBLAŠČENKE,

ki ga je Državnemu zboru 7. 6. 2019 predložil predsednik Republike Slovenije. Del gradiva je objavljen pri EPA, predlog pa ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis.

K tej in naslednji točki dnevnega reda sem vabil Urad predsednika Republike Slovenije, seje se udeležuje gospa Nataša Kovač, generalna sekretarka v Uradu predsednika Republike Slovenije, ki jo lepo pozdravljam.

Uvodna pojasnila. Zakon o informacijskem pooblaščencu v prvem odstavku 6. člena določa, da informacijskega pooblaščenca imenuje Državni zbor na predlog predsednika republike. V skladu z drugim odstavkom navedenega člena je lahko za informacijskega pooblaščenca imenovana oseba, ki je državljan Republike Slovenije, ima univerzitetno izobrazbo, ima najmanj pet let delovnih izkušenj in ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora. Na podlagi tretjega odstavka navedenega člena je informacijski pooblaščenec imenovan za pet let in je lahko še enkrat ponovno imenovan.

Zaradi izteka mandata informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik predsednik republike Državnemu zboru predlaga, da za informacijsko pooblaščenko ponovno imenuje Mojco Prelesnik.

Predlog sklepa, ki ga bo Mandatno-volilna komisija posredovala v odločanje Državnemu zboru, ste prejeli kot delovno gradivo.

Želi besedo gospa Nataša Kovač, generalna sekretarka v Uradu predsednika Republike Slovenije, za obrazložitev predloga? Izvolite, beseda je vaša.

Nataša Kovač

Hvala lepa.

Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci! Nekaj kratkih uvodnih besed.

Predsednik republike se je po tem, ko je dobil obvestilo o poteku mandata sedanji informacijski pooblaščenki, kljub temu, da mu zakon tega ne nalaga, odločil za javni poziv, zbiranje kandidatur za to mesto, tudi zaradi tega, da omogoči čim širšemu krogu posameznikov in tudi organizacij, da kandidirajo oziroma predlagajo kandidate za to funkcijo. Na poziv je predsednik republike dobil dva predloga, predlog gospoda Rajka Geriča in gospe Mojce Prelesnik. Gospod Rajko Gerič je 19. maja letos od kandidature odstopil. Predsednik republike je po pogovorih s kandidati in posvetovanjih z vodji poslanskih skupin odločil, da Državnemu zboru predlaga v imenovanje gospo Mojco Prelesnik za informacijsko pooblaščenko v naslednjem mandatu, diplomirano pravnico s pravosodnim izpitom, ki že sicer opravlja to funkcijo v iztekajočem mandatu, zato jo javnost tako skozi dosedanje delo kot tudi avtorico strokovnih člankov, soavtorico knjig s področja dostopa do informacij javnega značaja, varstva zasebnosti in osebnih podatkov ter kot predavateljico na številnih strokovnih konferencah in izobraževanjih že dodobra pozna. To je sicer tudi področje, s katerim se ukvarja vse od sodelovanja pri pisanju prvega Zakona o dostopu do informacij javnega značaja na Ministrstvu za informacijsko družbo, kjer se je zaposlila v letu 2002. Svoje znanje in izkušnje na tem področju in tudi kot namestnica informacijskega pooblaščenca je nadgradila tudi kot generalna sekretarka Državnega zbora z vpogledom v poslovanje kot predstojnica upravljavca številnih zbirk osebnih podatkov in zavezanca za dostop do informacij javnega značaja. Za iztekajoči mandat informacijske pooblaščenke lahko ugotovimo, da je bil poseben izziv vsem zaposlenim v informacijskem pooblaščencu prav sprejetje in začetek veljave in uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov, s katerim se je sedanja informacijska pooblaščenka skupaj s sodelavkami in sodelavci uspešno spopadla. Javnost v informacijskem pooblaščencu prepozna visoko strokoven, učinkovit, odziven in proaktiven državni organ.

Iz navedenih razlogov predsednik republike Državnemu zboru predlaga v imenovanje gospo Mojco Prelesnik za informacijsko pooblaščenko.

Hvala lepa.

Ivan Hršak

Hvala lepa za dodatno obrazložitev.

Odpiram razpravo članic in članov Mandatno-volilne komisije. Želi kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo.

Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: »Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme Sklep o imenovanju informacijske pooblaščenke, s katerim se za informacijsko pooblaščenko za dobo petih let imenuje Mojca Prelesnik, pri čemer ji mandat začne teči s 17. 7. 2019.« Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (4 člani.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na C1 TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IZVOLITEV SODNIKA USTAVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE,

ki ga je Državnemu zboru predložil predsednik Republike Slovenije. Del gradiva je objavljen pri EPA, del gradiva pa ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis.

Uvodna pojasnila. Ustava Republike Slovenije v prvem odstavku 163. člena določa, da je Ustavno sodišče sestavljeno iz devetih sodnikov, ki jih na predlog predsednika republike izvoli Državni zbor na način, ki ga določa zakon, v drugem odstavku navedenega člena pa, da se sodniki izvolijo izmed pravnih strokovnjakov. Zakon o ustavnem sodišču v 9. členu določa, da je za sodnico oziroma sodnika Ustavnega sodišča lahko izvoljen državljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let. V skladu s prvim odstavkom 14. člena navedenega zakona, sodnika Ustavnega sodišča izvoli Državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev.

Predsednik Republike Slovenije Državnemu zboru predlaga, da za sodnika ustavnega sodišča namesto dr. Etelke Korpič Horvat, ki ji mandat poteče 27. septembra 2019, izvoli dr. Roka Čeferina. Predlog predsednika Republike Slovenije je v skladu z drugim odstavkom 13. člena Zakona o ustavnem sodišču obrazložen, priloženo pa mu je tudi pisno soglasje kandidata.

V primeru izvolitve kandidata za sodnika ustavnega sodišča na seji Državnega zbora bo ta začel izvrševati funkcijo po izpolnitvi pogojev določenih v 17. členu zakona in sicer so to: prisega pred Državnim zborom, prenehanje opravljanja nezdružljive dejavnosti ter iztek mandatne dobe sodnice namesto katere je predlagan v izvolitev.

Za uvodno obrazložitev predloga prosim gospo Nataša Kovač, generalno sekretarko v Uradu predsednika Republike Slovenije.

Želite? Izvolite, imate besedo.

Nataša Kovač

Hvala lepa.

Predsednik Republike je po obvestilu o prenehanju mandata ustavni sodnici in po objavi javnega poziva, tako kot to nalaga zakon, dobil tri predloge kandidatur za to mesto. Predlog docenta dr. Roka Čeferina, gospoda Marjana Lekšeta in dr. Janeza Pogorelca.

Na podlagi presoje kandidatur, pogovore s kandidati in vodji poslanskih skupin, je predsednik Republike Državnemu zboru poslal predlog s katerim za novo mesto ustavnega sodnika predlaga docenta dr. Roka Čeferina, ki je sicer doktor pravnih znanosti in docent za področje novinarskih študij na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, sicer kot odvetnik zaposlen v odvetniški družbi Čeferin. Odlikuje ga izvrstno poznavanje sodne prakse najvišjih sodnih instanc s področja varstva človekovih pravic, s katero se je seznanil tako pri svojem znanstveno-raziskovalnem delu na področju pravne teorije, kot predvsem s praktičnimi izkušnjami v skoraj 30-letnem predanem opravljanju odvetniškega poklica. Odvetniška zbornica Slovenije mu je leta 2012 podelila naziv specialista civilno in medijsko pravo. Kot kandidata za ustavnega sodnika ga je predlagal upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije, njegovo kandidaturo pa je podprla tudi Zveza društev pravnikov Slovenije. dr. Rok Čeferin s prispevki sodeluje na različnih konferencah slovenskih fakultet in strokovnih združenj. Na posvetih in konferencah večinoma sodeluje s prispevki iz področja varstva človekovih pravic, predvsem svobode izražanja, ki je bila tudi tema njegove doktorske disertacije. V slovenskih in tujih, predvsem strokovnih publikacijah, objavlja večje število člankov, njegov bibliografija obsega preko 50 enot /nerazumljivo/ ter znanstvene monografije Meje svobode tiska v sodni praksi Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice. To je edino doslej v Sloveniji objavljano delo, ki celovito obravnava sodno prakso navedenih sodišč s področja varstva svobode tiska.

Svoja stališča o aktualnih družbenih dogodkih je večkrat objavil v dnevnih časopisih in drugih medijih, saj je prepričan, da lahko pravniki pomembno prispevajo h krepitvi pravne države in varstvu človekovih pravic tudi s tem, da o dogajanju v družbi zavzemajo pošteno in objektivno stališče. Docent dr. Rok Čeferin uživa ugled cenjenega pravnega strokovnjaka z visoko stopnjo osebne integritete. Predsednik republike ga predlaga Državnemu zboru v izvolitev za člana Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Hvala lepa.

Ivan Hršak

Hvala lepa za to dodatno obrazložitev.

Sedaj pa odpiram razpravo članic in članom Mandatno-volilne komisije. Želi kdo o tem razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da za sodnika ustavnega sodišča namesto sodnice, ki ji mandat poteče 27. septembra 2019, izvoli dr. Roka Čeferina. Glasujemo.

Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (6 članov.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet. Zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IMENOVANJE ČLANOV SVETA AGENCIJE ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Del gradiva je objavljen pri EPA, obrazloženi predlog Vlade pa ste zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis.

K tej točki dnevnega reda sem vabil Ministrstvo za finance, seje se udeležujeta gospod Metod Dragonja, državni sekretar, in gospa Urška Cvelbar, oba prav lepo pozdravljam.

Uvodna pojasnila. Zakon o trgu finančnih instrumentov v 474. členu določa, da sta organa Agencije za trg vrednostnih papirjev svet in direktor. V skladu s 475. členom navedenega zakona svet sestavlja pet članov, od katerih je eden predsednik, pri čemer je predsednik tudi direktor agencije. 477. člen v prvem odstavku določa, da člane sveta agencije imenuje in razrešuje Državni zbor na predlog Vlade, v drugem odstavku pa, da se člani sveta imenujejo za šest let in so lahko ponovno imenovani. V skladu s sedmim odstavkom 477. člena mora Državni zbor o predlaganem kandidatu glasovati v 30 dneh po prejemu predloga, glasovanje je tajno, predlagani kandidat pa je imenovan, če zanj glasuje večina vseh poslancev.

Vlada predlaga Državnemu zboru, da v Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev z dnem 15. 7. 2019 za mandatno obdobje šestih let imenuje mag. Primoža Pinozo, dr. Dragana Kesiča, mag. Gorazda Čibeja in mag. Mojco Majič.

Želi predstavnik Ministrstva za finance predlog dodatno obrazložiti? Izvolite, gospod Metod Dragonja.

Metod Dragonja

Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!

Dodatno k tej uvodni obrazložitvi bi dodal še to, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev pomemben neodvisen regulator kapitalskega trga, trga vrednostnih papirjev in da se vloga te agencije dodatno povečuje predvsem zaradi poglabljanja enotnega kapitalskega trga v okviru Evropske unije in potem prenosa ter nadgrajevanja regulative in večje integracije kapitalskega trga v evropskem prostoru.

Sedanjim članom, razen direktorju, podpredsedniku sveta agencije, mandat poteče 14. julija letos, o čemer je Vlada obvestila Državni zbor v začetku marca. Po tem so se začele izvajati nadaljnje zakonske aktivnosti, potrebne za imenovanje članov sveta agencije, in sicer, objava javnega poziva za zbiranje predlogov možnih kandidatov v Uradnem listu Republike Slovenije ter postopki izbora kandidatov, ki jih je ocenila komisija na Ministrstvu za finance, predlagala ministru, minister pa je kandidate predlagal Vladi, Vlada pa ta predlog posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije.

Po izteku javnega poziva za imenovanje teh članov smo ugotovili, da se je prijavilo skupaj devet kandidatov, od katerih je osem izpolnjevalo pogoje, kar je ugotovila komisija za izbor kandidatov, ki jo je imenoval minister. Pri sestavi oziroma oblikovanju predloga je tako komisija kot potem tudi minister sledil sledeče usmeritve. Prvič, prepletenost svetov agencij oziroma regulatorjev posameznih finančnih trgov. Smiselno je, da v Svetu Agencije za trg vrednostnih papirjev sodeluje tudi predstavnik Agencije za zavarovalni nadzor in predstavnik Agencije za nadzor nad revidiranjem, saj nadzorni organi medsebojno sodelujejo tudi v konkretnih nadzornih postopkih. Drugič, glede na kompleksnost in naravo nalog Sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev je smiselno, da je svet sestavljen tako iz zunanjih kot notranjih strokovnjakov. In tretjič, smiselno je, da se pritegne v članstvo tudi zunanje strokovnjake, ki prinesejo dodatne vidike pri delovanju te agencije oziroma te institucije in jih komplementirajo z delom notranjih strokovnjakov. Za delovanje Sveta ATVP je pomembno, da je svet sestavljen po profesionalnih kriterijih, po kriterijih neodvisnosti, predvsem s poglobljenim strokovnim znanjem na specifičnih področjih delovanja kapitalskih trgov in da imajo določen vpogled v delovanje kapitalskih in širših finančnih trgov.

Na podlagi navedenih izhodišč je neodvisna komisija Ministrstva za finance predlagala ministru, minister pa Vladi in ta predlaga Državnemu zboru, da za mandatno obdobje šestih let v Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev imenuje mag. Primoža Pinozo, ki je zaposlen na Agenciji za trg vrednostnih papirjev kot pomočnik oziroma namestnik direktorja, dr. Dragana Kesiča, neodvisnega kandidata, mag. Gorazda Čibeja, direktorja Agencije za zavarovalni nadzor, in mag. Mojco Majič, direktorico Agencije za javni nadzor nad revidiranjem.

Hvala lepa.