17. nujna seja (skupna seja)

Odbor za zadeve Evropske unije

17. 12. 2019
podatki objavljeni: 17. 12. 2019

Transkript

Spoštovane in spoštovani, vse lepo pozdravljam, še posebej dr. Angeliko Mlinar, kandidatko za ministrico brez resorja, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo.  Pričenjam 17. nujno sejo Odbora za gospodarstvo in vas obveščam, da nisem prejel nobenih opravičil.  Sem pa prejel nekaj pooblastil in dovolite mi, da jih preberem. Torej iz Stranke Alenke Bratušek imam pooblastilo, da poslanec Franc Kramar nadomešča poslanca Marka Bandellija. Iz poslanske skupine- se opravičujem, torej obratno, torej kolega Bandelli nadomešča kolega Kramarja. Iz poslanske skupine DeSUS, hvala za pomoč, poslanec Ivan Hršak nadomešča poslanca Roberta Polnarja. Sem prav prebral? Okej. Iz Poslanske skupine Levica, poslanka Nataša Sukič nadomešča poslanca Boštjana Koražijo. In pa iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, poslanca mag. Branka Grimsa nadomešča poslanec Franc Breznik. A sem spet narobe? Torej, no, obratno, kakorkoli.  Besedo tako dajem gospodu Igorju Pečku, predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, s katerim sva se dogovorila, da bo vodil današnjo skupno sejo.  Kolega Peček, izvolite.
Hvala lepa. Tudi sam vse navzoče prav lepo pozdravljam in pričenjam 14. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.  Opravičil za današnjo sejo nisem prejel.  Pač pa imam dve pooblastili. In sicer gospod Jani Ivanuša nadomešča gospoda Zmaga Jelinčiča Plemenitega iz poslanske skupine SNS. Ter gospod Soniboj Knežak nadomešča gospoda mag. Marka Koprivca iz poslanske skupine SD.  S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov. Ker v poslovniškem roku nisva prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na prvo in edino točko dnevnega reda današnje seje. To je predstavitev dr. Angelike Mlinar, kandidatke za ministrico brez resorja, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo.  Predsednik vlade Marjan Šarec je predsedniku Državnega zbora mag. Dejanu Židanu, 16. 12. 2019, na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije ter 229. in 234.   (nadaljevanje) člena Poslovnika Državnega zbora predložil predlog, da Državni zbor za ministrico brez resorja, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo, imenuje dr. Angeliko Mlinar. Predsednik Državnega zbora je ta predlog 16. 12. 2019 poslal Odboru za zadeve Evropske unije in Odboru za gospodarstvo kot pristojnima delovnima telesoma. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sva s predsednikom Odbora za gospodarstvo, gospodom Gregorjem Peričem sklicala današnjo skupno sejo, na kateri se nam bo predstavila predlagana kandidatka ter odgovarjala na vprašanja članic in članov obeh odborov. Prosil pa bi vse prisotne za malo pozornosti, ker le motite potek seje. Hvala lepa. Odbora morata po opravljeni predstavitvi v skladu z 231. členom poslovnika predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade poslati mnenje o predstavitvi predlagane kandidatke. Na sejo odbora sva vabila dr. Angeliko Mlinar, kandidatko za ministrico, za sejo pa ste kot gradivo prejeli: predlog predsednika Vlade z dne 6. 12. 2019, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, ter gradivo št. 020-12/19-49/1 z dne 16. 12. 2019, ki ste ga članice in člani zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS. Glede poteka seje vas obveščam, da bo najprej na vrsti predstavitev kandidatke, nato pa bodo sledila vprašanja članic in članov obeh odborov kandidatki in seveda njeni odgovori. Preden pa dam besedo dr. Angeliki Mlinar, mi dovolite, da preberem še eno pooblastilo, in sicer poslanec, gospod Jožef Horvat nadomešča poslanca, gospoda Blaža Pavlina iz Poslanske skupine NSi. Dr. Angelika Mlinar, zdaj pa imate besedo, da se nam predstavite. Izvolite.
Angelika Mlinar
Prav lepa hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in vsi drugi prisotni. Uvodoma bi se želela na kratko predstaviti sebe in svoje dosedanje poklicno delovanje. Rodila sem se slovenskim staršem v Stari vasi na avstrijskem Koroškem in ves čas, mislim, da to vsi veste, se počutim Slovenko in tako sem bila tudi vzgojena in tako sem doraščala. Aktivno sem se celo življenje vključevala in sem sodelovala pri prizadevanjih narodne skupnosti koroških Slovencev za zagotavljanje pravice do slovenskega jezika in za politično udejstvovanje. Po končani Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu sem v Salzburgu študirala pravo in diplomirala na temo osamosvojitve Slovenije. V Združenih državah Amerike v Washingtonu sem nadaljevala podiplomski študij iz mednarodnega prava in na področju pravnih ved nato tudi doktorirala iz področja človekovih pravic v Salzburgu. Poklicno pot pa sem začela prav v Sloveniji, in sicer leta 1998, in sicer na Službi Vlade za zakonodajo, kjer sem bila asistentka evropskega Phare(?) projekta na področju harmonizacije zakonodaje. Nadaljevala sem poklicno pot tudi v Sloveniji, v Ljubljani na predstavništvu Evropske komisije kot vodja projektov, v prvi vrsti na področju notranjih zadev, Schengena in pravosodja. V tem obdobju sem se seznanila z delovanjem Evropske komisije, njenim zakonodajnim okvirom, vodenjem projektov in njihovim financiranjem. Spoznala sem na eni strani seveda tudi tako kot evropski splet uprave tudi slovensko upravo, vrsto sodelavcev, katerih današnja poklicna pot je še vedno tesno povezana z evropskimi zadevami. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo pa sem za kratko dobo šla v podjetniško področje. V politiko sem se vključila leta 2008, ko sem začela aktivno politično delovati, sprva kot generalna tajnica narodnega sveta koroških Slovencev v Celovcu, nato pa sem bila vrsto let aktivna v avstrijski zvezni politiki, kjer sem bila tudi leta 2013 izvoljena v avstrijski državni zbor, od leta 2014 do 2019 pa sem bila evropska poslanka v Liberalni skupini Evropskega parlamenta. Kot vam je vsem znano, pa sem kandidirala letos maja na evropskih volitvah prav tukaj v Sloveniji, bila sva tudi kolega v volilnem boju, za listo stranke Alenke Bratušek. V tem času ste lahko vi in tudi slovenska javnost spoznala mene in tudi za kaj stojim, kaj zagovarjam in katerim načelom sledim. Moj pogled na Evropsko politiko, na razvoj Evropske unije, ter moj pogled na vprašanja povezana z ustvarjanjem pogojev za boljše življenje ljudi.  Če se pa sedaj vrnem k bistvu današnjega zaslišanja, k moji kandidaturi za ministrico brez resorja pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijsko politiko, lahko povem, da vso svojo poklicno življenje in še posebej kot evropska poslanka, sem bila tesno vpeta v delovanje Evropske unije in njenih inštitucij. Prav Evropska kohezijska politika je zelo močen instrument zmanjševanja razlik med državami članicami, instrument spodbujanja regionalnega razvoja, podpora ustvarjanju delovnih mest, trajnostnem razvoju, spodbujanju inovativnosti, skrbi za okolje, prizadevanjem za bolj socialno Evropo, zagotavljanje enakih možnosti. Torej na kratko z eno besedo, izboljšanju kakovosti življenja državljank in državljanov Evropske unije. Za kohezijsko politiko je v veljavnem programskem obdobju namenjena skoraj tretjina proračuna Evropske unije. Dejstvo je, da so sredstva Evropske kohezijske politike pomemben vir financiranja razvoja Slovenije. Lahko rečemo za Slovenijo celo najpomembnejši. V času krize, ko so se zmanjšala sredstva na vseh ravneh, so bila predvsem sredstva Evropske kohezijske politike pretežni vir razvoja države. Slovenija v tem programskem obdobju 2014-2020 razpolaga približno s 3 milijarde 86 milijonov evrov sredstev kohezijske politike. Sredstva so prednostno usmerjena v naslednja ključna področja za doseganje gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest ter socialno vključenost. Torej za raziskave razvoj, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, v povečanje konkurenčnosti majhnih in srednje velikih podjetij, ter regionalni in urbani razvoj. Če se še ustavim pri razdelitvi na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo, prva je upravičena do 869 milijonov evrov, vzhodna pa do 1,3 milijarde evrov iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada. Sredstva Kohezijskega sklada pa so namenjena celoti državi v višini 914 milijonov evrov in sicer za izgradnjo okoljske in prometne infrastrukture in trajnostne rabe energije. Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad pa sta namenjena predvsem vlaganjem v raziskave in razvoj, krepitvi in razvoj človeških virov, izobraževanju in usposabljanju za hitrejšo vrnitev na trg dela v primeru izgube dela, spodbujanju podjetništva in zagonu novih podjetij in s tem ustvarjanju novih delovnih mest in tudi internacionalizaciji. Ko pa se pogovarjamo o uspešnosti črpanja evropskih sredstev pa je treba v ozadju številk videti seveda tudi dinamiko, ki je zelo specifična za takšen program. Primerjava med razpoložljivimi in počrpanimi sredstvi sicer kaže na počasnejši začetek, vendar se trend kot kažejo javno objavljeni podatki izboljšuje in po mojem osebnem mnenju ni skrbi, da se ta trend ne bi nadaljeval oziroma celo izboljšal. Prva leta obdobja črpanja so namreč vedno nizka. To velja za vse države članice, ne samo za Slovenijo. Potrebno je opraviti celo vrsto začetnih aktivnosti, od priprave projektov, kar je v veliki meri povezano tudi z pridobitvijo vseh potrebnih soglasji in dovoljen, prilagoditve sistema akreditacij in podobno, na koncu pa je seveda potem črpanje bolj intenzivno. In kot sem že dejala, Slovenija je na tem področju solidna, stvari pa se seveda lahko izboljšujejo, izboljšajo, zato bo potrebno osvežiti akcijski načrt, ga redno spremljati in striktno izvajati. V tem med drugim vidim tudi enega izmed izzivov. Vse aktivnosti je potrebno usmeriti v pospešitev izvajanja aktivnosti na terenu. To je predvsem naloga posredniških organov, ki sredstva dodeljujejo konkretnim projektom in programom. Zdaj smo v obdobju, ko se zaključuje sedanja finančna perspektiva. Hkrati pa se bo služba z evropsko kohezijsko politiko in razvoj morala ukvarjati istočasno tudi z pripravo novih programskih dokumentov, kar pomeni definitivno dodatno obremenitev zaposlenih. To je resen izziv. Resen izziv bo tudi izplen pogajanj za večletni finančni okvir 2021 do 2027, predvsem na področju kohezijske politike. Ta proces sicer ni v pristojnosti SVRK-ja, seveda pa mora ta služba, za katero vodenje tukaj danes kandidiram, sodelovati pri oblikovanju prioritet in pri programskih dokumentih.  Z izidom pa bo na to morala upravljati kar se da najbolj učinkovito, da bo izplen najboljši. In v tem smislu se bo, kot sem seznanjena potrebno soočiti z dilemo, eden ali dva operativna programa. Obe možnosti imata svoje pluse in svoje minuse. Za končno odločitev, ki ne bo zgolj strokovna, temveč bo tudi močno politična, bo potrebno najti moder in konstruktiven dialog z vsemi partnerji in dejavniki. In to nimam v mislih zgolj lokalnih skupnosti, temveč tudi civilno družbo in tudi gospodarstvo. Za konec bi želela podati še svoj pogled na službo, ki jo bom vodila in katere delo bom usmerjala, če me boste potrdili. Žal je zanjo značilna kadrovska nestabilnost. Moj plan je, da jo organiziram na način, ki bo uspešno zaključil to programsko obdobje in bo zdržen za celotno novo programsko obdobje. Pri tem pa nima v mislih razvoja kadrov, temveč tudi povrnitev zaupanja javnosti, odpravo to zdaj zaznanih pomanjkljivosti.  Ena izmed njih je zagotovo informacijski sistem, ter ustvariti konstruktiven in pozitiven dialog z vsemi zunanjimi deležniki. Prepričana sem, da mi bodo izkušnje, ki jih prinašam iz svojega dela v evropskih inštitucijah tako iz Evropske komisije, kot tudi iz Evropskega parlamenta, tem zelo pomagale. Pomembno pa je ustvariti zavedanje pri vseh nas, da v procesu, ki je prepleten in soodvisen, tudi zaradi kompleksne zakonodaje tako na eni strani na Evropski ravni, kot tudi na nacionalni ravni, da je vsak od nas zavzet, da v predvidenem času kakovostno opravi svoje delo. Upravičenci, posredniški organi, organ upravljanja in tudi organ cetificiranja. Zato bo potrebno okrepiti predstavitev uspešnih projektov v javnosti na način, da bodo prebivalke in prebivalci vedeli in zaznali, za katere namene je bil porabljen evropski denar in kakšne koristi jim prinaša. To je povezano z transparentnostjo delovanja, ki je tudi vodilo mojega dosedanjega delovanja. Pri pogledu naprej pa ni zanemarljivo, da se tudi politika na ravni Evropske unije pomembno spreminja. Če omenil zgolj novo evropsko zeleno pogodbo, tako zvani Green deal, ki usmerja delovanje in posledično tudi financiranje vseh segmentov delovanja vseh članic od transporta, energetike, do šolstva, digitalizacije, v tako imenovani trajnostno zeleno in podnebno nevtralno delovanje.  Tudi mi bomo morali upoštevati navedeno in druge usmeritve unije, ko se bomo odločali za vsebine, ki jih bomo naslavljali z evropskimi sredstvi. Pri tem je pomembno tudi regionalno sodelovanje. Kot rečeno je potrebno rešitve, ki jih bomo dorekli skupaj ustrezno umestiti tudi v operativni program.  Eno takšnih področij je tudi področje pametne specializacije. Pametna specializacija predstavlja razvojna vlaganja v tista področja, na katerih ima Slovenija znanje, zmogljivosti, kompetence ter inovacijski potencial za vstop na globalne trge in tudi za krepitev prepoznavnosti. Pametna specializacija je torej skupni dogovor, katera področja so tista, ki nam bodo prinesla višjo dodano vrednost in mednarodno konkurenčnost. Vse povedano pa se mora povezovati s strategijo Republike Slovenije, ki je sprejeta do let 2020-2030 in predstavlja krovni okvir države, kateremu naj bi sledili ostali strateški in programski dokumenti. Njeno izvajanje bo temeljilo na srednjeročnem načrtovanju. Za ta namen bosta pripravljena štiriletni državni program razvojnih politik in srednjeročna fiskalna strategija. Pred nami je torej izziv, ko bo sprejeto strategijo treba preliti v konkretne ukrepe, s katerimi se bodo dosegli dogovorjeni cilji in jih povezati z ostalimi razvojnimi, strateškimi in programskimi dokumenti države, torej cilji in ukrepi, ki bodo izhajali iz usklajenih dokumentov razvojnega načrtovanja in bodo vsebinsko skladni z razvojnimi dokumenti Evropske unije. Tu pa bo ključno sodelovanje z vsemi resorji, predvsem pa z Ministrstvom za finance, kajti za realizacijo so potrebni viri, sprva človeški, nato pa seveda tudi finančni. Brez obojega se zastavljenih ciljev namreč ne da doseči. Verjamem, da mi bodo izkušnje, ki jih prinašam iz svojega dosedanjega dela, v pomoč tudi v tem razvojnem delu delovanja službe.  Spoštovani prisotni, na koncu svoje predstavitve želim poudariti, da je moja odločitev, da kandidiram za ministrico, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo, nadaljevanje mojega dosedanjega dela. Poklicno sem bila ves čas vpeta med Slovenijo, Avstrijo in evropskimi institucijami. Vse čas sem si prizadevala za človekove pravice in spoštovanje prava kot nujne podlage za delovanje naše družbe. Vse našteto se v veliki meri lahko uresniči tudi preko instrumentov kohezijske politike in razvojnih izzivov države, torej področij, ki jih naslavlja služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Za konec naj dodam, da je pomembna transparentnost delovanja, ki ji bom ves čas sledila. Upam, da sem v tej svoji predstavitvi zajela bistvo. Podrobnejše odgovore lahko podam na vaša vprašanja in v kolikor me boste potrdili kot ministrico, verjamem, da bo tudi še veliko priložnosti za veliko bolj poglobljeno razpravo in izmenjavo mnenj in tega se že vnaprej veselim. Prav lepa hvala.
Hvala lepa, gospa dr. Mlinar, za vašo predstavitev.  Predno pa začnemo z razpravo članice in člani obeh odborov, dajem besedo še kolegu Gregorju Periču, da prebere dve obvestili.
Hvala lepa. Torej, prejel sem še dve pooblastili. Iz poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati, torej poslanec Jožef Horvat nadomešča poslanca Aleksandra Rebrška. In iz poslanske skupine Lista Marjana Šarca, poslanec Nik Prebil nadomešča poslanca Edvarda Pauliča.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Zdaj pa predajam besedo članicam in članom obeh odborov. Predvidevam, da bo vprašanj za gospo dr. Mlinar precej, zato predlagam glede na število prijavljenih na razpravo, da postavljamo vprašanja dva poslanca oziroma poslanki hkrati, potem pa damo besedo dr. Mlinarjevi za odgovore. Kot prvi dobi besedo dr. Franc Trček, potem pa gospod Nik Prebil.
Hvala za besedo. Lep pozdrav, gospa kandidatka.  Zdaj, strinjam se z vami, da je potrebno osvežiti akcijski načrt. V petek 13. smo na pobudo poslanske skupine Levica imeli izredno sejo, 11., matičnega delovnega telesa, ki se ukvarja z evropsko kohezijo. In to je bil tudi naš predlog in koalicija, ki vas predlaga, je glasovala proti, ne. Skratka, že v štartu imate neko nesrečno situacijo.  Ker je kar nekaj vprašanj, bom šel na njih. Ali ste osebno za dva ločena OP-ja ali ne? Drugo vprašanje, seveda imamo neko težavo, ker nimamo že izoblikovanih regij, tudi na ravni izvajanja kohezije – kakšno je vaše stališče do predloga regij 10+2? Navsezadnje Avstrija je štirikrat večja, pa ima manj regij oziroma dežel kot je v tem predlogu. Stanje SVRK-a upam, da ste spoznala, sama ste že omenjala informatiko, ki je velika težava – ne mine teden, da se vsaj nekajkrat ne sesuje EMA. Kako boste to reševali in vaša ocena koliko milijonov bi urgentno potrebovali za ureditev informatike na SVRK-u? Zadeva, ki zelo šepa, kar so nas opozarjal številni deležniki v petek je, sem prehiter, ne, je koordinacija med SVRK-om in dajmo reč desetimi ministrstvi. V bistvu že, koliko kandidatov smo imeli, en, dva, štirim kandidatom sem že težil z neko zgodbo back »ofisa« na terenu. Vaše stališče do tega, še vedno ga ni. Zakaj to govorim? Glejte jaz prihajam iz občine Maribor, pa ima že občina Maribor kot druga največja občina v državi tudi po kadrih v bistvu težave z izvajanjem kohezije v praksi. Zdaj sami veste, da bo bodoča kohezija pomenila občutno zmanjšanje sredstev, zlasti za zahodno kohezijo in še večji problem bo problematika sofinanciranja ki bo moralo se izvajat v večjem znesku. Zdaj kakšno je vaše stališče do zakonov v mestnih občinah? A ga nujno potrebujemo ali ne? Ter vaš pogled na reformo lokalne samouprave navsezadnje, ki se dokaj uspešno izvaja na Avstrijskem štajerskem, ker se bojim da v naslednji perspektivi glede na obseg obveznih nalog občin enostavno ne bo, kot jaz temu rečem »penez«, denarja za črpanje. Sama ste omenila Zeleni dogovor, če ga gremo natančno brat se tam omenja tako imenovan »budgeting tools«, skratka neka orodja za ozelenitev proračuna. Ali menite, da potrebujemo rebalans ravnokar sprejetih proračunov v luči Zelenega dogovora, ker če jih natančno kritično beremo niso ravno zeleni. Ali ste za profesionalizacijo razvojnih svetov v obeh kohezijskih regij, sam osebno menim, da bi bila potrebna. Omenjala ste pametno specializacijo. Ali ste prebrala našo pametno specializacijo, je bilo kar nekaj kritik te pametne specializacije in katerih je pet področij po vašem mnenju, ki bi jih bilo treba razvijat kot pametno specializacijo.  Omenila ste tudi strategijo Republike Slovenije do leta 2030, priznam da imam s to strategijo osebno velike težave, ker mi pač predhodna Vlada in članica te koalicije ni hotela pokazat metodologijo, zaradi tega sem skoraj na pol privatno moral it na OECD. Ali ste videla metodologijo strategije Republike Slovenije do leta 2030 ali ne? Upam, če ne da vam jo bodo dostavili. Zdaj omenila ste tudi kadrovanje. Koliko ljudi menite, da bi bilo nujno potrebno zaposliti na SVRK-u nemudoma? Pa da v tem prvem krogu ne bom predolg, za konec še dve ideološki vprašanji. Priznam, da mi je to všeč da razen Levice edina rečete, da se pač politiki ukvarjamo z ideologijami. Kakšno je vaše stališče do širitve EU? Skratka vprašanje Severna Makedonija, Albanija. In seveda ne, ko nekoga predlagate tako za kandidatko vsaj v Levici tako delamo, delamo zelo natančno profilacijo predlaganega človeka, osebe. Zdaj vi ste kot / nerazumljivo/ članica NEOS bila znana po neki ideologiji, ki je na antipodu ideologije, ki jo mi zastopamo. Privatizacija, primarne ravni zdravstva, privatizacija oskrbe z vodo, tudi neka zgodba okrog privatizacije šolstva, kjer gre tudi navsezadnje za neke vaše minule pozicije, ki niti niso v skladu s stranko, ki vas predlaga za ministrico. A veste predstavnik zelenih je takrat vaše poglede označil kot radikal »und« social. Imam citat iz Derstandarda, gre za gospoda Reimona. Skratka me tudi zanima ali ste vmes vaša ideološka stališča kaj spremenil ali ste še vedno velika zagovornica privatizacije skupnostne infrastrukture. Toliko na kratko za prvi krog. Hvala.
Vmes bom vskočil z še enim pooblastilom in sicer s Poslanske skupine Stranke modernega centra. Poslanec Gregor Židan, nadomešča poslanko Moniko Gregorčič.
Hvala lepa dr. Trček za vaša vprašanja. Nadaljujemo. Besedo dobi Nik Prebil, potem pa gospa dr. Mlinar.
Hvala lepa predsednik. lep pozdrav vsem, kolegice in kolegi še enkrat na tem popoldanskem zasedanju tega odbora. Gospa kandidatka jaz vas lepo pozdravljam v Državnem zboru in bom kar začel. Imam pripravljenih nekaj vprašanj. O nekaterih delih bom samo dopolnil dr. Trčka, ki je že načel temo, ki tudi mene zanima.  Navsezadnje pa se vsi spoštovani kolegi zavedamo da SVRK je resnično organ upravljanja in kot tak na področju evropske kohezijske politike v Sloveniji je odgovoren za uresničevanje te politike. Skrbi za to črpanje sredstev, o katerih je veliko govora, se usklajuje med ministrstvi in potem poroča vladi. In s tem zagotavlja pogoje za izvajanje evropske kohezijske politike in tako menim, da je prvi v vrsti, da poskrbi za ustrezno izvajanje te politike. Glejte, glede črpanja evropskih sredstev ne moremo reči da je dobro. O tem smo se na tem odboru velikokrat pogovarjali, lahko jim pa mora biti boljše. Zdaj vzrok za to je mogoče najti že v začetni fazi programiranja oziroma v sprejemanju pravnih podlag za črpanje evropskih kohezijskih sredstev. za trenutno finančno perspektivno, ki se bo leta 2020 zaključila in sredstva bomo črpali predvidoma vse do 2023. Torej s triletno zamudo, ampak je to sicer mogoče. In zamujanje s sprejemanjem pravnih podlag za črpanje evropskih kohezijskih sredstev je imelo za posledico ravno zamik tega začetka črpanja v Sloveniji in zato danes govorimo o slabšem črpanju sredstev. in nadaljevalo se je in se še nadaljuje s premajhnim črpanjem na vzhodu. Informacijski sistemi še vedno niso v celoti usklajeni in delujoči, kot bi morali biti. In iz tega spoštovana gospa kandidatka sledi moje prvo vprašanje in sicer če imate morda vizijo, kako pospešite črpanje v tej vzhodni, nekako tako lahko rečemo manj razviti regiji, za katero pa ima Slovenija v osnovi največ sredstev in kaj po vašem mnenju težava te vzhodne kohezijske regije in kako boste to povezali v celoto ob ne povedanem padcu sredstev za zahod v naslednji finančni perspektivi. In na začetku tega mojega uvodnega dela sem omenil težave z informacijskimi sistemi oziroma / nerazumljivo/ kot ga je omenil tudi dr. Trček. Državna sekretarka SVRK-a je na tem odboru večkrat povedala, da so bile težave s sistemom sicer odpravljene. Sam pa iz terena in pa ljudi, ki ta program uporabljajo v praksi slišim, da v celoti ni tako, da se sistem sesuje, podaljšuje postopke, še vedno na nekaterem delu nepregleden in ima nekatere ne odpravljene težave in bi samo dopolnil dr. Trčka, da me tukaj enako kot njega zanima ali je vaše mnenje, da potrebuje dodaten denar in koliko tega. Ali potrebuje več strokovnjakov, ki bi zadevo opravljali ali kakšne morda druge ukrepe po vašem, ki bi sistem uskladili z drugimi, da bi deloval dobro. Del težav pri črpanju evropske kohezije pa po mojem predstavlja vseeno javno naročanje, saj se besedila javnih razpisov pogosto so zahtevna, neusklajena, nejasna kar postopek zaplete in pa tudi podaljša. Za črpanje sredstev se odloča, v bistvu manj subjektov, ko bi se jih v resnici lahko in jaz osebno mislim, da se tu rešitev kaže že sama po sebi. Ministrstva bi lahko pripravila manj različnih razpisov na pomembnejših področjih z višjimi sredstvi za financiranje, hkrati pa bolj optimalno, jasno in jedrnato strukturo, ki bi privedla do nekaterih administrativnih razbremenitev.  Sam zaznavam tudi določena navodila v organu opravljanja do sedaj, se pravi SVRK-a in sicer najbolj na relaciji SVRK in ministrstva. To je tudi omenil dr. Trček, kar pomeni, da se v bistvu vsak posredniški organ oziroma izvajalske agencije vzpostavlja, lahko malce drugačno prakso razpisov in si vsak po svoje tolmači pravila.  Tako, da iz tega sledi moje tretje vprašanje. Kje vidite priložnosti za optimizacijo in poenostavitev delovanja SVRK-a na področju črpanja evropskih sredstev in kako boste dosegli, tukaj bi pa prosil za konkreten ukrep, če ga imate boljše sodelovanje med ministrstvi. Kot zadnje pa se bom dotaknil prihodnosti oziroma novega finančnega okvirja. O tem se vsi sprašujemo. To prihaja z letom 2021. Seveda je odvisno od Slovenije kako se bo glede na predlog finskega predsedstva izpogajala za naslednjih 7 let in zdaj vemo, da o podrobnih številkah in podatkih ne moremo govoriti, ker je bilo to gradivo označeno kot zaupno, a vendar lahko govorimo o teh zadevah, ki so bile izpostavljene v medijih, ker kohezijska politika še vedno kot glavna naložbena politika Evropske unije, iz katere se sofinancirajo številni koristni projekti za Slovenijo, po vseh državah članicah Slovenija je od Evropske unije vseeno iztržila veliko, številna infrastruktura, mehke vsebine. In glede na to, da zahodna regija po novih podatkih, ki jih imamo, je bolj razvita oziroma bistveno bolj razvita kot vzhodna regija, se seveda v tej zahodni regiji, kot sem rekel, pričakuje padec finančnih sredstev. Res je, da pod zahodno regijo sicer spada Ljubljana, ki je nekako najbolj razvita regija oziroma mesto v Sloveniji, a moramo razumeti, da Ljubljana vseeno ni celota, ni Slovenija – Slovenija so tudi druge, manjše občine, ki spadajo v vse druge regije. Nenazadnje pa je na vzhodu tri-četrtina prebivalstva, ne. In ta celota pač ustvarja to, kar ste rekla – delovna mesta, konkurenčnost gospodarstva, rast, trajnostni razvoj in izboljšuje neko kakovost slovenskih državljanov, ne. Tako, da jaz bi vas vseeno vprašal kje vidite to poenostavitev črpanja za naslednjo finančno perspektivo, ki prihaja, da bodo stvari bolj hitreje in ustrezno tekle? Ne vem, a so to digitalizacija, so to neke računalniške IT podjetja? Oziroma kje vidite dodano vrednost in kakšnim vsebinskim projektom bi dali v Sloveniji prednost, da bi bila ta sredstva bolje počrpana oziroma menite, da bi jim bilo potrebno nameniti več sredstev? In zanima me tudi, če bi po vaše morali te projekte povezovati oziroma jih spodbujati k nekim skupnim prijavam, da bi bili bolj uspešni.  Zdaj pa samo še eno, čisto resnično moje osebno vprašanje. Omenila ste zeleni dogovor, omenila ste okolje in na to, kar se vsi zadnje čase zelo obešamo, a vseeno se zavedamo, da je to za nas nujno, bi želel vaše mnenje glede javnega prometa v Sloveniji. Poglejte, na tem področju bomo v Sloveniji, po mojem mnenju, potrebovali napredek in razvoj. Glede na to, da ste sedaj tudi Slovenka, ste tudi Avstrijka in če lahko rečemo, da v Avstriji je javni promet urejen dobro, me zanima kakšen je vaš pogled na razvoj javnega potniškega prometa v Sloveniji. Čisto osebno. In nedolgo nazaj smo imeli ravno v tem Državnem zboru ostro debato o morebitni širitvi ljubljanske obvoznice, saj se veliko Slovencev vozi na delo v Ljubljano. Ali menite, da je nujna neka takojšnja okrepitev potniškega železniškega prometa na ljubljanskem obroču in kasneje tudi celotne mreže v Sloveniji.  Hvala lepa.
Hvala lepa, kolega Prebil.  Gospa dr. Mlinar, imate besedo.
Angelika Mlinar
Prav lepa hvala, gospod predsednik. Bom jaz to probala čim hitreje in čim bolj konkretno najti pravilne odgovore.  Gospod poslanec Trček, hvala za vaša vprašanja. Dva ločena OP-ja, ja ali ne? Kot sem že navedla v svoji predstavitvi - so plusi in so minusi, samo se moramo zavedati ene zadeve. Če se odločimo za dva operativna programa, to bi pomenilo, da imamo v resnici tri, ker je kohezija vedno vezana na celotno državo. Samo toliko v pomislek ampak to bo debata za naslednje tedne in mesece. Regije, kot en dodaten nivo, v bistvu v državi – morali bi se dogovoriti kaj je točna kompetenca tega dodatnega nivoja. Jaz lahko samo rečem iz izkušnje iz drugih držav, da ko enkrat uvedeš eno dodatno administrativno raven, da se je v bistvu nikoli ne znebiš več. To je za državo načeloma administrativno lahko težavno. Jaz samo to dam v pomislek ampak o tem se bo treba pomeniti, ker je treba vedeti kaj so plusi, kaj so minusi in kaj je tudi naloga tega nivoja. Stanje SVRKA, informatika, EMA in vaše vprašanje koliko v bistvu stane oziroma kaj je ocena za stabilizacijo informacijskega sistema – po mojih informacijah naj bi bila to vsota približno 3 milijonov evrov. Koordinacija med SVRK-om in ministrstvom, oziroma vaš predlog za back office na terenu, moram vam reči, danes ko sedim tukaj o tem še nimam jasnega mnenja. Jaz sem za koordinacijo med SVRK-om in ministrstvom in to zadevno so se tudi že prvi dogovori, so že bili narejeni s strani ministrice VD, Alenke Bratušek, ki se je zmenila, da od januarja naprej se ti sestanki redno bodo dogajali med SVRK-om in ministrstvi, da se ugotovi, na katerih projektih, mislim kjer stojimo pri posameznih projektih na posameznih ministrstvih, kje se zapleta in kako se to lahko rešuje. Manj sredstev, sofinanciranje za manjše občine in vaše vprašanje za odziv na lokalno samoupravo. Sofinanciranje bo definitivno tema in je tema in je v vseh državah tema za manjše občine. Upam, da bomo morda našli ta nek drug vzvod, da bo tudi možno za manjše občine v bistvu, oziroma za manjše enote črpat ta denar. Tukaj pa zdaj skočim na eno vprašanje, ki mi ga je postavil poslanec Pribil in sicer vaš predlog sodelovanje. Meni so znane ideje platform, da se občine v bistvu združijo v platforme. To je seveda lažje rečeno, kot potem tudi v realnosti storjeno, ker je vedno odvisno od človeškega faktorja a se posamezni župani, akterji razumejo, ampak to bi bilo seveda smiselno in v to smer moramo načeloma seveda strmeti, ampak to je nekaj kar si lahko jaz želim in v katero smer lahko delam, ampak konec koncev odločajo o tem posamezni akterji. Zelen dogovor, »budgenting tools« in rebalans v luči tega. Zeleni dogovor je sicer zdaj enkrat prezentiran, kako se bo pa to izrazilo in kako bomo videli, kakšen bo dejansko konkretni efekt potem v naslednjem MFF-u v finančnem okviru bomo pa videli. Zdaj jaz ne bom komentirala tega, da bomo naredili rebalans oziroma novo debato proračuna tu zadevno, ampak bomo videli kako daleč bo to šlo in kje bo dogovor držal članic to zadevno.  Profesionalizacija obeh svetov. Moram si to pogledat, jaz vam na to danes ne morem dati konkretnega odgovora, ker bi bilo to enostavno tudi malo prezgodaj in neumestno. Strategija 2030 mi je znana, mitologija mi pa ni znana. Kadrovanje, mislim kot sem že rekla tudi v svojih izvedbah, smo pred velikim izzivom, v bistvu črpanje moramo pospešit, moramo pa se pripravit na nov sistem. Koliko novih kadrov in kakšen nov kader, ker ne gre samo za to, koliko novih ljudi zaposliš ampak predvsem tudi za to da imaš konkretno, pravo specializacijo. To bomo odločili. Ideološka vprašanja. Mislim, da se bova o tem zmenila morda na štiri oči. Lahko pa rečem samo toliko, da je gospod Mišel Remon po vseh teh letih, ko sva bila skupaj v ruskem parlamentu v bistvu dober prijatelj moj, tako da mislim da je revidiral svoj takrat že napačen pogled. / oglašanje iz dvorane/ Gospod Prebil, v bistvu ste čisto pravilno rekli, to itak vsi vemo tukaj, da je pač rok za črpanje 1 plus 3 in da se s tem pač soočam in bomo v bistvu črpali do 2023. Težave, ki jih vidimo in katerih se zavedamo z ozirom na črpanje v vzhodni regiji. Edino kar lahko ponudim in o tem sem se tudi že pogovarjala z zaposlenimi s katerimi sem se pogovarjala na SVRK-u je tehnična pomoč, to lahko konkretno ponudim in to se bo tudi zgodilo. Ker v bistvu gre tudi za to, da se potem dejansko kot sem že rekla pri prejšnjem odgovoru, da se sestanemo, da pogledamo kateri projekti stojijo kje, kje se kaj zatika, a gre projekt lahko tako naprej ali pa se odločimo, da kakšen drug projekt, ki je v drugi situaciji in je bolj obetaven, da se v bistvu da denar tja. Poenostavitev pri črpanju sredstev. To si vsi želimo, ne morem vam tega pa obljubit, ker je to do gotove mere tudi izven naše moči, ker je to tudi na evropski ravni in lahko tudi iz svojih izkušenj iz preteklosti je to pač tako, da so to res kompleksni projekti. To smo delali že v okviru pred prestopne pomoči, ko smo ugotavljali, da so to projekti, ki so kompleksni. Se moramo pa zavedati tudi nečesa in to rečem tudi zelo zavestno. To je denar davkoplačevalcev. Ali so to slovenski ali pa finski ali pa drugi davkoplačevalci, v bistvu moramo biti tudi zelo previdni pri tem, kako ravnamo s tem denarjem in to seveda za sabo privleče tudi neke vrste administracije in seveda transparentnost in vsem kar je s tem povezano. Tako, da ob vseh željah, ki so utemeljene, da je to kar se da efektivno. Moramo biti pa vseeno realistični, da imamo gotove meje pri tem. rečem pa tudi, da golden plating ni nekaj kaj je meni pri srcu. Da zakompliciramo zadeve, potem pa še na nacionalni ravni. Od tega se pa ne distanciramo, kjer je le možno. Sodelovanje na nivoju vlade, mislim, da sem na to že odgovorila in da je to tudi jasen plan in načrt in da je to v bistvu že na poti, ker je to ministrica Alenka Bratušek, v bistvu se je že dogovorila z ministrstvi. Sodelovanje platforme mislim, da sem to odgovorila in zeleni dogovor in vaše vprašanje gospod poslanec Prebil, kaj je moje mnenje v javnemu prometu v Sloveniji in kako to spremeniti. Mislim, da to ni čisto moj resor in ni čisto moja pristojnost, tako da bi rekla da se moramo s tem vprašanjem obrniti na ministrico za infrastrukturo.  Hvala.
Hvala lepa.  Nadaljujemo z razpravo. Prvo dame besedo gospe mag. Hot Meiri, potem pa gospod Soniboj Knežak.
Hvala lepa za besedo, spoštovani gospod predsednik. spoštovane kolegice in kolegi, spoštovana gospa kandidatka, lep pozdrav tudi v mojem imenu. Torej, oktobra letos je član evropskega Računskega sodišča Samo Jereb ob predstavitvi letnega poročila evropskih revizorjev v Bruslju znova opozorjeno zelo slabo črpanje evropskih sredstev v Sloveniji, ki je konec lanskega leta porabila 24,2% sredstev. Njegova ocena je bila, da je to za peto leto izvajanje finančnega okvirja razmeroma malo, zlasti v primerjavi z prejšnjim okvirjem. In tako v petih letih, trenutne finančne perspektive bilo, za različna mnenja od več kot treh milijard evrov izplačanih, le nekaj več kot 800 milijonov. Podatek, ki ga lahko na eni strani razumemo kot katastrofičnega ali pa kot vmesni čas, ki pa še vedno omogoča dosego osnovnega cilja. To je porabiti vsa razpoložljiva sredstva.  Mehanizem, ki mu sledi tudi sistem upravljanja očitno ni optimalen, postopki so prebirokratski, spreminjanje pravil in navodil je bolj praksa, kot pa izjema, v / nerazumljivo/ delu se ukvarjamo z lastnim delovanjem in kot tak sistem ni sposoben zagotavljati tistega, čemur je v resnici namenjen. To je razvojnega potenciala Slovenije in njenih lokalnih skupnosti.  Naše trdno prepričanje je in tu mislim, da je bilo že danes izpostavljeno iz strani več kolegov, da so razpisni postopki za pridobivanje kohezijskih sredstev izjemno administrativno zahtevni, zamudni, kar novih prijaviteljem povečuje stroške in jim otežuje dostop do razvojnih sredstev.  Zanima me konkretno kakšne ukrepe nameravate izvesti, da se to stanje izboljša. Podobno kot administrativna zahtevnost, pa veliko težav za prijavitelje projektov predstavlja izjemno dolgo obdobje, ki preteče med samo odobritvijo projekta, izvedbo in na koncu izplačilom sredstev.  In medtem, ko se proračunski prejemniki za premostitev tega obdobja lahko zelo ugodno zadolžujejo pri državni zakladnici pa nevladni prijavitelji te možnosti nimajo. Kje vidite morda možnosti za skrajšanje časa izplačila in olajšanje položaja nevladnih prijaviteljev.  Toliko iz moje strani. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima gospod Knežak Soniboj. Izvolite.
Hvala predsedujoči. Spoštovana kandidatka, kolegice in kolegi. Kar nekaj vprašanj, / nerazumljivo/ kolegi danes odprli, tako da v moj prispevek krajši današnji seji bo tudi to, da se ne bomo ponavljali. Upam, da se bodo tudi ostali kolegi in kolegice tega držali.  Me pa zanima, na začetku bom imel dva vprašanja. Sama ste že omenila v svoji uvodni predstavitvi, da je črpanje evropskih sredstev v tej finančni perspektivi nekoliko boljše. Vendar smo še vedno v zamudi. Še vedno nam grozi možnost vračanja že dodeljenih sredstev in senarji po katerem bi Slovenija v Evropski proračun prispevala bistveno več, kot iz njega prejme.   (nadaljevanje) Leto, ki je pred nami, se pravi, prihodnje leto, bo ključno za uspešno črpanje kohezijskih sredstev, zato me zanima, kaj konkretno nameravate storiti, da se bo trend pospeševanja črpanja sredstev še dodatno izboljšal. To je en sklop vprašanj. Kot drugo pa, številne razprave, ki jih imamo o teh kohezijskih sredstvih, se prepogosto osredotočajo samo na sistem in hitrost črpanja evropskih sredstev, precej pa se zanemarja razmislek o kakovosti teh projektov in kako ti projekti prispevajo k razvoju posamezne občine oziroma regije. Zato vas sprašujem, kje vidite možnosti, da se bomo v prihodnje bolj ukvarjali s kakovostjo projektov in ne toliko s hitrostjo črpanja evropskih sredstev, ter na kakšen način bi to dosegli. Tu naj omenim, če smo bili že uspešni v prejšnji perspektivi pri črpanju sredstev za izgradnjo vodovodov, cest in vsega tega, pa imamo v zdajšnji perspektivi kar nekaj težav pri tako imenovanih mehkih projektih. Tako me zanima tudi vaše mnenje v zvezi s tem.  Zaenkrat hvala lepa.
Hvala lepa.  Sam sem si zapisal pet vprašanj, zato bi dal besedo mag. Branku Grimsu, da še on zastavi vprašanje, potem pa, če se strinjate, gospe Mlinar.
Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav in poseben pozdrav kandidatki! Dejstvo, da jo je predlagal predsednik Vlade Marjan Šarec in da ji je Vlada pred tem na vrat na nos z izredno hitrostjo podelila slovensko državljanstvo, seveda pomeni, da vsa njena predstavitev, pa tudi moja vprašanja, ki se bodo neposredno navezovala na njeno predstavitev, povedo vsaj toliko kot o njej sami tudi o Vladi Republike Slovenije, o njenih dejanskih prioritetah in o dejanski politiki, se pravi, tisti, ki je v dejanjih, ne v besedah.  Prvo in osnovno, kar me zanima, je naslednje. Sami ste prejle dejali, da ne morete zagotoviti, da bo hitrejše črpanje sredstev, ker to ni odvisno samo od Slovenije. Mene pa konkretno zanima, katere ukrepe boste vi kot ministrica predlagali za hitrejše črpanje evropskih sredstev v Sloveniji; to se pravi, najprej je treba pomesti pred svojim pragom, potem pridejo na vrsto izgovori na kogarkoli drugega. Kateri konkretni ukrepi, torej. Drugo, kar me zanima. Sami ste dejali, da boste uporabljali pri svojem delu povezave in poznanstva iz Evropskega parlamenta oziroma izkušnje, ki ste jih tam pridobili. Tule imam seznam Sorosevih plačancev v Evropskem parlamentu v minulem mandatu oziroma kot se uradno to imenuje, zanesljivi zavezniki društva Open Society v Evropskem parlamentu za leta 2014-2019. Pa me zanima, kaj lahko poveste o svojem sodelovanju s Sorosem in kako bo uresničevanje povezav s Sorosem vplivalo na vaše delo v Sloveniji.  Naslednje vprašanje. Po internetu kroži vaša izjava, v kateri ste izjavili, da je prva in najpomembnejša naloga za Evropo, da ima popolnoma odprte meje, da meja ni in da je Evropa kontinent migrantov oziroma da postane kontinent migrantov. Ali je torej to tisti strateški projekt, se pravi, financiranje migracij, ki mu boste namenili največ denarja iz evropskih skladov.  Naslednje vprašanje se tudi povezuje s tem. Sami ste rekli, da spoštujete pravo in da ste za dosledno spoštovanje prava, pa me zanima, kako je politika odprtih meja združljiva z doslednim spoštovanjem prava Evropske unije, ki seveda česa takega v taki obliki ne pozna, ampak ima točno določena merila igre, pravna pravila, žal je od njih marsikatera vlada, pa tudi evropske institucije odstopile in zato smo priče poplavi migrantov, tako kot pač smo v zadnjih letih, z vsemi negativnimi posledicami, ki jih imamo v Sloveniji, vključno s posilstvi, umori, umori policistov in tako naprej.  No, in še zadnje vprašanje. Sami ste rekli zdajle ob predstavitvi, da ste za dosledno spoštovanje človekovih pravic. Slikali ste se pa - in to je največkrat objavljena slika na internetu, vam jo tudi lahko pokažem, če želite - pod sliko Che Guevare, in me zanima, kaj vas je pri Che Guevari, da ste se ravno z njim slikali, najbolj prevzelo - to, da je pobijal oziroma moril homoseksualce, ali to, da je bil rasist, se pravi, on je govoril, da so črnci smrdljivi lenuhi, ali to, da je najraje kot popoln psihopat od blizu   (nadaljevanje) pobijal mlada dekleta, tako da jih je ustrelil od blizu in potem opazoval, kako so umrla, o čemer obstajajo številna pričevanja. In kako je oboževanje Che Guevare združljivo z doslednim spoštovanjem človekovih pravic, to me pa res zanima.
Hvala lepa.  Gospa dr. Mlinar, imate besedo.
Angelika Mlinar
Hvala lepa. Bom poskušala odgovoriti, mislim, da so bila vprašanja deloma povezana.  Za poslanko, gospo Hot Meiro. V bistvu največji izziv tozadevni je definitivno izboljšanje elektronskega sistema e-MA, informacijskega sistema e-MA. Kar se pa tiče vašega drugega vprašanja, kar se tiče v bistvu drugih akterjev, ki se potegujejo za sredstva, je pa to znan problem, mislim, da sem to zasledila v debati tudi v petek na Odboru za evropske zadeve, ko je gospod, ki dela na kulturi, nekaj zelo podobnega predstavil. Meni je to poznano in različne države se temu približajo z različnimi pristopi. Ena varianta bi eventualno bila, da se ustanovi nek sklad, ki bi te manjše dejavnike potem tudi ustrezno oziroma tako tretiral, da ne riskirajo celotnega svojega finančnega življenja tozadevno. Mislim, da bi to eventualno bila ena pot, ampak je še prezgodaj, da bi lahko danes vam tu rekla, da bomo to tako naredili. Gospod poslanec Soniboj, vračanje dodeljenih sredstev. Tega se bomo poskušali izogniti z vsemi sredstvi in mislim, da nam bo tudi uspelo. Lahko vam tudi povem tozadevno, da smo že v čisto drugih številkah kot še pred nedavnim. Danes imamo 85 % vseh sredstev dodeljenih. To pomeni, da je 4 tisoč 730 pogodb sklenjenih v vsoti 2,2 milijarde evrov. Se pravi, 15 % celotne vsote imamo še na voljo za dodelitev. Se pravi, da smo na dobri poti, ampak moramo pa seveda tudi pogledati oziroma preveriti, kje so posamezni projekti, in zdaj se ponavljam, kje se eventualno zapleta in ali je treba kaj drugače alucirati.  Kakovost projektov. Se popolnoma strinjam z vami, da ne gre samo za to, da počrpaš denar, ampak da je to tudi ustrezno kakovostno in da vplačuje v strategijo države, v razvoj, v konkurenčnost in v vse te cilje, ki smo si jih zadali in ki si jih je zadala Republika Slovenija. In zaradi tega je popolnoma jasno, da je treba akcijski načrt ustrezno realizirati in se tega držati. Ker ste tudi omenili, da na začetku smo imeli pač vodovode, infrastrukturne projekte, in zdaj smo v drugi fazi. To je čisto normalen razvoj za razvito državo, tako da se zavedamo tega in bo to naslednji korak v tem, tudi v razvojni fazi Republike Slovenije tozadevno.  Gospod poslanec Grims, hitrejše črpanje. To je tisto, za kar smo v bistvu tukaj, za kar se SVRK zavzema in zaradi česar tudi jaz kandidiram. Moji konkretni ukrepi so, kot sem jih predstavila tudi v svojem kratkem nagovoru, pa seveda v tem, kot je bilo zdaj že nekajkrat rečeno, da se sestanemo, da ustvarimo ustrezen dialog z vsemi dejavniki, z ministrstvi, z vsemi, ki so na tem področju aktivni, in da ugotovimo, kje je treba kaj narediti. Na ostala vprašanja pa ne bi odgovarjala.
Hvala lepa.  Nadaljujemo razpravo. Prosim, izvolite, imate postopkovni predlog.
Glejte, z vsem dolžnim spoštovanjem, vse, kar sem povedal, sem se skliceval na izhodišča, ki jih je sama povedala v svojem nastopnem govoru kot kandidatka. In prosim, da zahtevate kot predsedujoči, da na to tudi korektno odgovori, ker gre za vprašanje, kakšna je osebnost, kakšen je človek, ki gre na ministrsko mesto, ki bo prisegel Ustavi Republike Slovenije, v danem primeru je pa to še pomembnejše, ker gre za človeka, ki mu je ravnokar Vlada Republike Slovenije podelila izredno slovensko državljanstvo in ki ga je na osnovi njegovih izkušenj in osebnostnih lastnosti Vlada ocenila,  (nadaljevanje) da predstavlja izjemno pridobitev za Slovenijo. In zato me odgovori na ta vprašanja izjemno zanimajo, trdno sem pa prepričan, da so tudi bistveni za oceno ustreznosti za zasedbo ministrskega mesta.
Hvala lepa, mag. Grims, za vaš postopkovni predlog, ki pa ga ne bom upošteval. Gospa dr. Mlinar odgovarja na vprašanja po svoji volji in nikakor ne mislim od nje zahtevati, da na določena vprašanja odgovarja.  Nadaljujemo razpravo. Najprej dobi besedo gospod Franc Rosec, potem pa gospa Nataša Sukič.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim! Gospa kandidatka, vi ste v svoji predstavitvi omenili nek akcijski načrt, potem ste naštevali neke izzive in informacijski sistem, ampak vse te zadeve smo zdaj slišali že tretjič. Vi ste že tretja kandidatka in vsi imate, bi rekel, neke enake težave. Bi pa nekaj pričakoval, vsaj vaš predhodnik, gospod Purič, je prišel oborožen z dvema sekretarkama, vi imate pa zdaj tu dva telesna stražarja. To me malo zanima, pa nimam nič proti gospodoma, ki vas tu branita, ampak mislim, da mora ministrstvo delati kot neka ekipa. In zdaj ne vem, ali boste delali kot ekipa ali pa boste tam ekipo zamenjali, ji ne zaupate, to me malce bega. Nadalje ste v svoji predstavitvi - mi vsi vemo, kje je ta »fil rouge« oziroma rdeča nit. Nas begajo oziroma begata ti 2 milijardi, ki ležita v Bruslju, vemo pa, da ne glede na naš ta bogat, socialno in ne vem kako še naravnan proračun, ali so to edina sredstva, ki jih lahko namenimo za investicije. Zdaj, ker tega denarja ne bomo mogli počrpati, ker ga ne znamo, ker smo pač, ne vem, kako bi rekel, delamo po nekem sistemu tiste češke risanke A je to, bo pač v naslednji fazi sledilo najbrž to, da bomo morali iti v slabitev nekega fiskalnega pravila ali pa celo ukinitev, ker pač neka sredstva se bodo morala nekje dobiti, in bo pač to najlažje.  Imel bi samo še eno vprašanje. Vi ste omenjali oziroma bilo je omenjeno, da vaša dodana vrednost je predvsem to, da znate lobirati po hodnikih Bruslja in odpirati vrata. Zdaj pa me samo zanima, glede na to, da se predajate ministri oziroma vi kot kandidatka znotraj stranke, ali ste vi svojemu predhodniku tudi omogočili odpirati vrata, navezati neke stike, da bi prišli do nekega lažjega črpanja, hitrejšega črpanja, in če ne, zakaj ne.  Hvala.
Hvala lepa.  Nadaljujemo. Besedo ima gospa Nataša Sukič.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav tudi z moje strani! Saj verjetno ni skrivnost, da v Levici imamo verjetno precej diametralno nasprotna programska in politična stališča, kot jih izrekate vi. Veste, da smo se pozanimali, da smo analizirali, kaj ste počeli, kako ste se izrekali o določenih vprašanjih, tako mi ne zameriti, če se vam bodo morda zdela kakšna moja vprašanja neprijetna, no.  Za začetek - saj je že moj kolega Trček to tudi načel -, glejte, Zeleni so vas označili za - zveni sicer grobo, no, ampak za trobilo neoliberalizma, ki zagovarja radikalno nesocialen program, za nameček pa ste zagovarjali privatizacijo pitne vode. In ravno to me preseneča, namreč, kako je mogoče, namreč, Stranka Alenke Bratušek si pa glede vode izrazito prizadeva ravno obratno, in voda, pravica do pitne vode je pri nas vpisana v ustavo, to je pri nas ustavna kategorija. In vaše nekdanje mnenje - zdaj ne vem, ali ste ga medtem revidirali, prosim za pojasnilo glede tega, ker to smo zasledili, glejte, poiskali smo podatke in ne govorim kar tako -, me zanima, kako bi danes komentirali glede tega, kakšno je danes vaše stališče, kajti če še vedno zagovarjate privatizacijo pitne vode, je to seveda protiustavno. In kot bodoča ministrica, če boste potrjeni, si verjetno te protiustavnosti ne morete privoščiti. To je ena stvar.  Nadalje, glejte, zanimivo je tudi, da ste v kontradikciji s politikami prav Stranke Alenke Bratušek na področju šolstva. Zavzemali ste se v Avstriji za   (nadaljevanje) privatizacijo oziroma za javno financiranje cerkvenih in drugih zasebnih šol. Stranka Alenke Bratušek je septembra letos začela z zbiranjem podpisov za posvetovalni referendum o financiranju osnovnih šol. V ustavi želi jasen zapis Stranka Alenke Bratušek, da je država dolžna financirati le javno šolstvo. To po besedah predsednice Stranke Alenke Bratušek, se pravi, Alenke Bratušek, ne pomeni, da so proti zasebnim šolam, če se starši otrok odločijo vpisati vanje, vendar morajo, tako pravi predsednica vaše stranke, to financirati sami. Tako ste tu v izrazitem - vsaj bili - nasprotju s tem, kar pravi predsednica stranke, ki ste si ji zdaj očitno pridružili. In kaj pravi naša Vlada, osnovni oziroma obvezni del programa financiran s strani države, sicer tudi zasebnim šolam, dodatni oziroma nadstandardni pa ne. Tako ste delno tudi v kontradikciji s trenutnimi koalicijskimi oziroma vladnimi stališči.  Prej ste rekli - sem si zapisala, veseli me, no, da se potegujete za človekove pravice, da se razumeva, to zelo spoštujem in cenim ta vaša prizadevanja, tako sva tu, kar se mene in vas tiče, na isti liniji. Ampak pravite, da si prizadevate za boljše življenje ljudi. Verjamem, da verjamete, da si, kajne, saj si mi vsi prizadevamo za boljše življenje ljudi, vendar pot do tega boljšega življenja ljudi je seveda važna. Naše politične prioritete pri tem ali pa naš politični pogled na to, kaj je treba narediti, da pridemo do boljšega življenja ljudi, je seveda pomemben. In me zanima, ali se vam zdi, ker ste pač zagovornica privatizacije - nekje sem zasledila, da ste prepričani, da privatni sektor deluje bolje in učinkoviteje na vseh področjih, v zdravstvu, sociali, šolstvu, kot rečeno, pri privatizaciji vodnih virov, pa me zanima, ali se vam zdi, da je pot do boljšega življenja ljudi torej privatizacija šolstva, primarne zdravstvene nege, preskrbe s pitno vodo, komunalnih storitev - nekje ste izjavili, to vas bom pa kar citirala: »In zakaj, prosi, naj država skrbi za smeti.« Ja, to ste izjavili. Pa me zanima tudi podrobnejše pojasnilo, kajti, veste, ni vseeno, na kakšen način se ukvarjati in reciklirati smeti. In me tudi zanima, kaj boste tu mogoče povedali.  Predvsem me pa skrbi zagovarjanje, da ste zagovornica vitke države, recimo, v primeru pokojninske reforme. Mi vemo, recimo, zelo dosti je govora v zadnjem času prav v našem Državnem zboru o dolgotrajni oskrbi za starejše, o tem, kako se skrbi za starejše v domovih za starejše. In privatiziranje domov za starejše kaže zelo negativne učinke na kvaliteto te oskrbe. Recimo, ravno zdaj smo priče dobesedno škandalu, ko se »outsourca«, kot se reče, recimo, tako delavce v neki kuhinji v nekem domu za starejše kot priprava hrane za te oskrbovanke in oskrbovance. In potem, ko smo dobili podatke na mizo, se izkaže, da bo, recimo, na dan za oskrbovanko ali oskrbovanca na voljo 9 pa nekaj evrov za hrano, za pet obrokov, zdaj pa si predstavljajte, kaj pomeni obrok za evro 80! Mislim, si ne predstavljam, kako lahko dobiš kvaliteten obrok in to za ljudi, ki so izjemno v občutljivem življenjskem obdobju in ki rabijo tudi posebne diete. In to so učinki privatizacije. Zato se je treba zelo zamisliti nad tovrstnimi stališči. In vi kot predstavnica res te malo bolj trde neoliberalne linije ste vsaj v Avstriji ali pa do sedaj zagovarjali tovrstne privatizacije. Ampak to je zdaj, recimo, konkretna slika, samo ena izmed podob, eden izmed obrazov te privatizacije. Zato me res zanima, kako bi danes komentirali, ker navsezadnje, glejte, eno so kohezijske politike, s katerimi se boste seveda resorno ukvarjali - in tu so vam moji kolegi postavili že številna podrobna vprašanja -, ampak če boste kot ministrica sedeli v Vladi, boste imeli seveda odločilno besedo tako pri širših politikah, ko bo šlo za razne reforme, recimo, reformo pokojninskega sistema, imeli boste odločilno besedo pri strategijah te države in tako naprej, zato me zanima, recimo, čisto konkretno vprašanje, kako danes gledate na privatizacijo vode? Katere so vaše prioritete v boju proti podnebnim spremembam? - Do leta 2030 je treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 50 % in katere projekte, če boste imela kak vpliv, bi vi kot ministrica, recimo, prioritetno postavila? Kako torej, bi rekla, se spopasti z razvojem te države, ki naj stremi k zelenemu obratu? Se pravi, kako recimo zagotoviti neka zelena delovna mesta? Kako, kaj bi vi recimo zagovarjala? Ne vem, povejte mi, kajne… In isto, sprašujem za prioritete pri socialnih projektih, navsezadnje, so evropski projekti tudi socialni projekti, me zanima, kje vidite vi prioritete, glede na to, da stanje ni dobro, da je razkorak med, da je revščina vse hujša, hujša celo, kot za časa krize, v Sloveniji vsaj, ne vem, kako je v Avstriji, ampak v Sloveniji je tako in to so zelo, zelo težka in občutljiva vprašanja, pa me zanima vaš pogled. Zdaj pa, me pa, bom pa mogoče malo nenavadno vprašanje za na konec postavila, ker sem sama bila presenečena, ko sem naletela na ta podatek. Namreč, leta 2014 ste se udeležila kongresa Liste Gregorja Viranta, takrat, in ste izjavila, da vas, citiram, samo malo, kjer sem si to zapisala, moment… Ja: »Da je Gregor Virant jasna in osrečujoča zvezda med slovenskimi politiki.« Jaz dvomim, da ima Stranka Alenke Bratušek, ki je vendarle neka drugačna liberalna stranka, kakršnokoli zvezo s tem, kakršne politike je zastopala Lista Gregorja Viranta, pa me zanima, ali bi danes še zmeraj to isto rekli za Gregorja Viranta, glede na to, da je vendarle, po mojem, neka čisto druga zgodba, kot je zgodba Stranke Alenke Bratušek? Hvala lepa zaenkrat.
Hvala lepa, gospa Nataša Sukič. Mogoče ne bi bilo odveč poudariti, da je dr. Angelika Mlinar kandidatka za ministrico brez resorja, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Seveda ne želim omejevati poslancev pri postavljanju vprašanj, bi bilo pa smiselno, da se, kljub vsemu, omejimo na to področje. / oglašanje iz dvorane/ Dr. Mlinar, boste dobila besedo, dr. Trček, imate postopkovni predlog.
Ja, glejte, sama gospa Angelika Mlinar je kot evropska poslanka rekla, da se v politiki ukvarjamo z ideologijami, kar je res in seveda, nekdo, ki je minister, izhaja iz nekega nabora vrednot in stališč, ne glede, kakršenkoli minister je. Ali veste, zdaj tako kot vi govorite, bi lahko nekdo bil, pa ne leti na vas, res, se opravičuje, nekdo bi lahko nekoč bil šef »kacetlagra«, pa bi potem rekli, ah, saj ni važno, on je minister za nekaj drugega. »Sorry«, politiki izhajamo iz različnega nabora vrednot, pod ustavnim lokom in s tega naslova so tovrstna vprašanja relevantna, kar navsezadnje tudi sama gospa, kot doktorica prava, več kot dobro ve, tako, prosim, malo »dignitete« do Državnega zbora, predsedujoči hvala.
/ oglašanje iz dvorane/ / vklop mikrofona/ …to je postopkovni predlog? Hvala lepa za vaš postopkovni predlog. Sicer ne vem, kaj ima dom za upokojence in pa cena prehrane v tem domu za upokojence z delovanjem ministrice, kandidatke ministrice, / oglašanje iz dvorane/ na področju brez resorja, pristojnega za razvoj. Gospa Sukič, replika ali postopkovni? / oglašanje iz dvorane/ Izvolite, imate repliko.
Poglejte, še enkrat, opozorila sem, da sem se pač pozanimala o izrekanjih o stališčih, zgleda da bodoče ministrice za kohezijo in me je zanimalo, če še zmeraj zagovarja, vitko državo, na račun tega, da upokojence, da se vedno bolj privatizirajo, recimo, oskrba domov za ostarele in tako… Ja, to je vse vitka država. Vse privatizirati, privatizirati, privatizirati in privatizirati. O tem sem govorila. O vašem priseganju na privatizirati čim več. Zato oporekam, zakaj ne bi se smela pozanimati predsedujoči o splošnih stališčih nekoga, ki naj bi bil z listnico ali brez listnice, kakorkoli. Imela bo vpliv na odločitve te vlade z listnico ali brez nje. Razumete? In zaradi tega je pomembno celostno vedeti kdo bo sedel v Vladi in kakšne politike bo zagovarjal, ali bodo te politike še bolj trdno neoliberalne, jih lahko pričakujemo. Ali lahko pričakujemo ta kurs kjer smo sedaj ali kaj lahko pričakujemo? To je pomembno, spoštovani predsedujoči. Zato prosim, da me ne omejujete pri vprašanjih in diskvalificirate, če me zanima nek tak pogled. Hvala.
Hvala lepa. To vprašanje sem si tudi sam zapisal, ali je privatizacija pot do boljšega življenja. Sedaj pa dajem besedo gospe dr. Mlinar.
Angelika Mlinar
V redu. Prav lepa hvala. Gospod poslanec Rosec, kar se tiče ekipe, če bom potrjena kot ministrica, potem imam jasen plan kdo bo v moji ekipi. Ampak ker enostavno ne vem točno kaj se bo zgodilo in upam, da me boste podprli, ampak imam svoje ljudi, ki jih bom vzela s seboj in bodo ustrezno kvalificirani in bodo zelo dobri. Ob tem, da sem zelo vesela, da imam dva gospoda pri sebi.  Kar se tiče 2 milijard evrov, to sem že prej rekla, da je to…, trenutno so pogodbe sklenjene v tej višini, približno 2,2 milijardi evrov in ne izhajam iz tega, da bo prišlo tu do zapletov takšnih, da tega denarja ne bi mogli črpati.  Na vprašanje lobiranja, tega nisem čisto razumela. Jaz sem bila poslanka Evropskega parlamenta in kot poslanec ne lobiraš v Evropskem parlamentu.  Kar se pa tiče podpore za ustrezne ideje ali karkoli je pa to druga tema.  Gospa poslanka Sukič, enkrat in da bomo to sedaj enkrat tudi, da se bomo tega znebili. Lahko se pogovarjamo v detajlu o tem in čisto pravilno ste rekli, da gre za to, to je pa ideološki političen pogled, kako zorganiziraš državo, kako zorganiziraš družbo in da imamo boljše življenje in imaš ideološko različne pristope kako do tega privedeš. Vi ste Levica, jaz sem socialna liberalka, po naravi, že poteh pojmih vemo, da izhajava malo iz drugega izhodišča. Se pa lahko srečava pri gotovih točkah.  Kar se tiče te trditve in to enostavno samo nekaj, kar je bilo v avstrijskih medijih v volilnem boju, jaz nikoli nisem zagovarjala privatizacije pitne vode. In prosim, da tega ne ponavljate več, ker je to klasičen fake news. In tega v Avstriji tudi nikoli ne ponavljajo več niti nobeni novinarji. Lahko si greste ogledali oddajo v kateri sem bila vprašana, ali zagovarjam privatno oskrbo vode. In jaz sem odgovorila dobesedno, da imamo v Avstriji privatno oskrbo in javno oskrbo in to čisto dobro funkcionira, tako privatna kot javna, ampak je treba včasih priti do sprememb v eno ali pa drugo smer, ampak jaz nisem zagovarjala privatizacije pitne vode. Okej? Kar se tiče drugega očitka, da sem zagovarjala zasebne šole. Mislim, da veste iz katerega kota to prihaja. Jaz sem zagovarjala zasebne šole za manjšine. Zakaj? Ker na primer, za narodno skupnost koroških Slovencev, podobno nekaj velja tudi za gradiščanske Hrvate, mi imamo po ustavi zagotovljeno šolstvo v našem avtohtonem kraju. Ker se pa to spreminja, ker se ljudje selijo iz podeželja v mesto, na Koroškem je to pač iz, ne vem, iz občin Sel kjerkoli v Celovec, po ustavi nimamo pravice tam do dvojezičnega pouka. Kar pomeni, da si moramo sami to zorganizirati.   In to je ena pot, da si zorganiziramo dvojezični pouk. In prosim, da mi tega ne očitate. Vi ste meni to očitali, da jaz privatiziram vse živo in da, ne vem, da hočem prikrajšati ljudi, ki so v starostnih domovih. Zdaj sem pa jaz malo populistična in se opravičujem in vzamem to nazaj ampak sva na jasnem. Jaz nisem tega zagovarjala. Ampak bom pa zagovarjala zasebne šole za manjšine v okviru tega, da si zorganizirajo svoj pouk, v svojem jeziku. To pa ja, ker drugače to ne gre. In vam lahko v detajle obrazložim zakaj je potrebno to tudi v cerkvenem okolju.  Kar se tiče vašega vprašanja, zdaj sva pa že malo bolj pri moji temi – green deal in kako bomo to uresničili. Imamo različne verzije, ena so definitivno vetrnice, sončna energija et cetera. Imamo primere, si moramo ogledati kaj je primerno za okolje, kaj je primerno za prebivalce. Ker ne morem jaz zdaj reči, ne vem, samo eno ali pa samo drugo.  Kar se tiče mojega obiska pri oziroma mojega nastopa pri kongresu gospoda Viranta. Jaz sem bila večkrat povabljena kot poslanka na razne kongrese. Jaz sem bila večkrat na kongresu stranke SAB, jaz sem bila na kongresu SMC-ja, jaz sem bila povabljena in sem bila na kongresu Gregorja Viranta. Hodim pa tudi na Forum 21. Tako, da je odvisno od tega kdo me povabi, a to nekako vsebinsko, pač se strinjam s tem ali če ne, potem ne grem. In če to moj čas dopušča, sem se jaz odzvala na povabila v Sloveniji. In gospoda Viranta sem še poznala iz časa, ko sem delala za Evropsko komisijo, ko je bil on minister za upravo. In iz tega časa sva v bistvu imela več ali manj en tak, mislim, pač stik. In sem se zaradi tega odzvala na to povabilo.
Najprej postopkovno.  Gospod Rosec, imate postopkovni predlog.
Hvala. Moje vprašanje je bilo namenjeno tistemu času, ko ste bili vi tam gor poslanka v parlamentu. Ampak vam se pač pripisuje kot, bi rekel zakaj ste najboljša kandidatka, ker imate možnost, glede na to da ste bili nekoč poslanka, odpirati ta vrata. Zato sem jaz vprašal, ker glede na to, da je bil vaš strankarski kolega, pač pred vami minister, če ste tudi njemu pomagali odpirati vrata. In če ne, zakaj ne?
Sicer ne gre za postopkovni predmet ampak ga bolj razumem kot repliko. Ampak bo gospa dr. Mlinar imela priložnost odgovoriti. Dr. Trček, imate postopkovni predlog.
Glejte, v vsaki približno resni državi se o lobiranju v korist države pogovarja na zaprtih sejah. Če hočemo odgovor na to imeti, predlagam, da se seja zapre za javnost.  Hvala.
Replika ali- gospa Sukič.
Spoštovana kandidatka, glejte, saj sem rekla – brez zamere. Mi smo se pač pozanimali glede vaših stališč in vi seveda zelo jasno zagovarjate privatni sektor, ne. Prepričani ste, vsaj tako vaše izjave, smo jih vse preučili, da deluje bolje in učinkoviteje. Jaz nisem rekla, da vi hočete starejšim vzeti hrano, to ste me narobe povzeli. Jaz sem samo naslikala- prej ste mi to rekla, zdaj, ko ste se malo razburila. Ampak jaz sem samo dala primer kaj pomeni, konkretno v realnem življenju ta privatizacija in da takšno trdo zagovarjanje privatizacije vsega, pač ni najbolj primerno. Samo zato sem vas vprašala kakšno je danes vaše stališče glede teh stvari, morda ste ta stališča zmehčali, morda nikoli niso bila tako trda kot jaz to povzemam ampak pač, po naših podatkih ste se zavzemala za vse to, kar sem naštevala in jaz se, pač, ne. mogoče je kakšen nesporazum bil zdaj bil ampak tako ste odreagirala. Jaz samo povem – nisem vam rekla, da vi hočete vzeti komu hrano. Sem pa opozorila na to kaj pa realno pomenijo takšne privatizacije na koncu koncev v življenju. In to je bil samo zadnji primer, ker je to trenutno zadnja afera pri nas, o kateri smo ravno na tej seji načeli vprašanja v ponedeljek. Samo toliko. Hvala.
Hvala lepa. Nadaljujemo. Najprej dobi besedo gospod Jani Ivanuša, potem pa gospa Suzana Lep Šimenko.
Ja, lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej kandidatki, za ministrico seveda. Slišali smo vse mogoče, o občinah, o regijah, njeni odgovori, ki so bili za do zdaj izpostavljeni o informatiki, problemi, vsega računalniškega sistema, o hitrejšem črpanju sredstev, o medresorskem sodelovanju. Gospod Grims je spraševal o ukrepih za hitrejše črpanje, pa ni dobil odgovora – temu bi se pridružil, ampak bom spraševal in komentiral z enega drugega zornega kota, kot se »šika« za Slovensko nacionalno stranko. Predstavitev sem poslušal, vendar sem v vaši razlagi, osebno, me je zmotilo to, da ste govorili o kvaliteti življenja, v Evropski uniji, o delu Evropske unije, o razvoju Evropske unije. Okej, saj to vse »štima«, saj smo člani Evropske unije, ampak, po mojem bi vi morali govoriti o Sloveniji, o kvaliteti življenja v Sloveniji, o delu v Sloveniji, o razvoju Slovenije, potem pa to gre, eno z drugim. Tako da, gospa Angelina, pardon, se opravičujem, Angelika, ne vem, vedno odletim na igralko Angelino Jolie, očitno ona, če ste vi tako spretna, kot je ona, vsaj v filmu, »svaka čast«, v glavnem, ne vem, se opravičujem, bom vas od zdaj naprej imel za gospo Mlinar, da ne bom se ponavljal, ampak se opravičujem, ni bilo namerno, daleč od tega. Sem član Slovenske nacionalne stranke. Vsekakor bi si želel, da bodo tudi ministri za… se pravi ministri slovenske vlade, Slovenci, kajne… Mediji so poročali, da ste včeraj prejeli slovensko državljanstvo, danes ste že kandidatka za ministrico. Ali se vam to ne zdi malo etično sporno? Recimo… Gospa Mlinar, kako bi odgovorili vsem tistim, ki pravijo, ad takšnih špekulativnih pridobitev državljanstva ne bi smeli dovoljevati? Vi ste še prejšnji teden bili brezposelna avstrijska državljanka, danes pa ste že kandidatka za slovensko ministrico. Vas je pa res ali pa vas bo, veseli december res obdaril. Do danes nisem vedel, da lahko tudi v Sloveniji doživiš ameriške sanje – en dan brezposelna tujka, drugi dan pa ministrica. Špekulacije se pojavljajo tudi z vašim domom. Zakaj? Nihče ne ve, kje živite. Ko ste kandidirali za Evropski parlament, ste imeli verjetno fiktivno prijavljeno začasno prebivališče na Slovenski cesti 9B v Ljubljani. Potem so rekli, da bivate v hotelih. Ministri v Sloveniji nimajo takih visokih plač, da bi lahko bivali po hotelih, tako da… Ali imate stalno prebivališče še vedno na Dunaju? Kako boste lahko kot ministrica, vsak dan prišli v službo, če stalno bivate na Dunaju? Kdo ima v Sloveniji fiktivno prijavljeno stalno prebivališče, se mu ga odjavi, seveda govorimo o fiktivnem. Predvidevam, da je v Avstriji tudi tako. Zanima me, ali ste na Dunaju že odjavili stalno prebivališče? Boste vrnili slovensko državljanstvo, v primeru, da ne boste izvoljeni za ministrico? To so vprašanja… Ministrstvo za notranje zadeve naj bi vam izdalo odločbo o državljanstvu, in sicer, kot izredno naturalizacijo iz nacionalnih razlogov. To na vas prelaga izredno odgovornost. Kaj lahko pričakujemo od vas v teh dveh in pol letih, ki so še ostali v tem mandatu? O vašem delu slišimo sladke kisle novičke. Pravijo, da ste v avstrijskem parlamentu govorili tudi slovensko. To v Slovenski nacionalni stranki zelo pozdravljamo. Podjetništvo pa vam naj ne bi šlo ravno najbolj od rok. Tudi angelski keksi naj bi bili iz avstrijskih in ne slovenskih biološko pridelanih surovin. Če bi bila zavedna Slovenka, bi uporabljali slovenske surovine. Enostavno ne morem se izogniti občutku, da so vaši interesi bolj v Avstriji, kot pa v Sloveniji. Če boste postali ministrica, potem bomo imeli predstavnico Avstrije v slovenski Vladi, imam občutek, da bomo imeli v Vladi nekako, neko vrsto »špijonaže«. Glejte, v Avstriji so drugim, prepovejo dvojno državljanstvo, glede da, da so vam dovolili obdržati avstrijsko državljanstvo…
Gospod poslanec Jani Ivanuša, prosim vas, da se le v svoji razpravi in vprašanjih, omejite na področje, ki ga obravnavamo. Hvala.
Jaz pravim samo to, da bo šlo, v tem primeru, pač za avstrijskega človeka in jaz verjamem v tem, da bo tudi s priokusom vse skupaj. Ne moremo reči, da ni temu tako. Tako, da, imam pa še vprašanje. Ali ste še vedno članica avstrijske stranke liberalni forum oziroma stranke Neos? Ali ste članica stranke SAB? Stranka Alenke Bratušek. To me zanima. Niste dolžni odgovoriti, seveda ne, vprašam pa vas lahko.  Če sklenem nekako tako – dva milijona nas je Slovencev v Sloveniji. Velik kader, velik bazen za pridobivanje kadrov, ki bi lahko bili primerni za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Špekulantov s prijavami prebivališča in pridobivanja imamo v naši državi že dovolj. Kolikor bomo začeli na ključne položaje v državi postavljati tujce, potem je naša država stopila v zadnjo fazo svojega razpada. Anschluss nam ni daleč. Glede tega, da ima stranka, imam občutek, da ima stranka SAB, če ima probleme s svojimi kadri, to ni problem Slovenije. Če pa bo že tako, da boste izvoljeni, potem pa se bojim, da tudi na koncu koncev lahko tudi pripeljemo namesto Šarca Kurza, pa je to to.
Gospod Ivanuša, še enkrat vas opominjam, da se v razpravi držite in uporabljate besede, ki so v tem zboru primerne.
Uporabljal sem samo priimke, gospod predsedujoči, nič drugega. Jaz ne vem, potem pa morajo priimke zamenjati. Jaz nisem kriv, če imajo take priimke. Tako, da kot član odbora bom kar zaključil, ker niti slučajno, da bi bil žaljiv. Uporabil sem samo to kako stojijo stvari. In za konec kot član Odbora za gospodarstvo in član Odbora za zunanje zadeve, bom glasoval proti kandidatki.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima gospa Suzana Lep Šimenko.
Najlepša hvala za besedo.  Jaz sem bila že kar nekaj hearingih ministrov, nenazadnje smo imeli, samo v tem mandatu imamo že tretjega za istega ministra za področje, ki je pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Pa moram reči, da česa takega še na nek način še nisem doživela. Iz, bom rekla kandidata v kandidata greste na slabše in se tudi jaz sprašujem ali SAB res nima nekih primernih kandidatov. Jaz mislim, da je bil tisti ta prvi kandidat, ki se tudi sprašujem zakaj je moral to mesto zapustiti tako hitro, bistveno boljši od tega, kar smo danes slišali, in je zdaj naš poslanski kolega. In se resnično sprašujem, mislim, kje mi danes smo. Govorimo o izjemno, izjemno pomembnem resorju. Od 20. septembra smo brez ministra, zdaj že nekako na nek način voda v grlo teče, ker do 7. januarja je potrebno imenovati novega ministra. Bližajo se, bom rekla praznični časi in na nek način se je zelo, zelo, zelo hitelo. In tudi jaz se sprašujem kje je nacionalni interes Slovenije, da vi postanete naša ministrica. Kaj bo doprinos? Jaz sem pričakovala resnično eno zelo strokovno predstavitev in da me boste v predstavitvi tudi prepričali. Da bomo vsi rekli »v redu, takšnih državljanov si pa v Republiki Sloveniji resnično želimo«. Ker glede na to kako ste hiteli s postopki sem to upravičeno pričakovala, resnično. Ampak ste me razočarali, ker niti na eno vprašanje nismo dobili konkretnega odgovora. Nobenih ukrepov kako boste izboljšali področje črpanja nismo tukaj slišali. In naj vas spomnim – do 9. decembra smo počrpali v Sloveniji zgolj 31 % evropskih sredstev, ki jih imamo na voljo. Govorim seveda o tistih sredstvih, ki smo jih dobili nazaj v slovenski proračun in tisto je edino merodajno. To pomeni 940 milijonov. In to je izjemno slabo. Smo 6. Najslabši po črpanju. Vi ste rekli, da je Slovenija solidna, meni se to ne zdi solidno, meni se to zdi resnično slabo. In glede na to, da je to slabo, jaz bi pričakovala, da bi tudi vi to na tak način ocenili, če smo 6. najslabši od vseh evropskih držav, bomo tukaj slišali konkretne ukrepe kako bomo to izboljšali. Kaj boste naredili? Resnično sem to pričakovala. Znano je kje imamo mi težave. Ključne težave so, da pač postopki tečejo bistveno prepočasi. Okoljevarstvena soglasja so problem, javno naročanje je problem. Kaj boste konkretno na teh področjih naredili?  Izpostavljeno je bilo sodelovanje med ministrstvi, ki je ključno. Brez dobrega sodelovanja z ostalimi resorji vemo, do nekega uspešnega črpanja ne more priti. Kaj bo vaš doprinos k temu, da bo to sodelovanje boljše, kot je bilo do sedaj. Jaz še nisem slišala odgovora na to vprašanje.  Nenazadnje smo v zelo takem kritičnem obdobju, v obdobju, kjer se pogajamo za sredstva nove finančne perspektive. Od pogajanj bo odvisno koliko denarja bomo takrat imeli. Vemo kakšne so napovedi, zlasti za področje kohezije. In seveda se upravičeno bojimo. In na nek način je tudi ta manjko ministra, smo ocenjevali, kot zelo slab v danem trenutku na tako pomembnem resorju. Ampak jaz moram reči, da sem razočarana. Zaenkrat me niste prepričali. In sedaj resnično pričakujem neke konkretne odgovore.  Mi smo, ko smo se pogajali za prejšnjo finančno perspektivo, smo čisto na koncu uspeli pridobiti na račun manj razvite vzhodne kohezijske regije pol milijarde evrov sredstev. Mene zanima, kakšen bo vaš doprinos k trenutni situaciji. Vemo kakšni so okvirji, kakšen je finski predlog, ki predvideva še manj evropskih sredstev, zlasti za zahodno kohezijsko regijo. Vemo tudi, da bo v naslednji finančni perspektivi manj časa za izvedbo projektov, da ne bomo imeli te dodatne tri leta, ampak zgolj dve leti. Zato je še toliko pomembneje, da mi pričnemo s pripravo na novo finančno obdobje. Tudi s pripravo dokumentov. SVRK je ocenil, da začetek priprave predloga programa ni smiseln, dokler ne vemo kakšen bo naš večletni finančni okvir. Se vi s tem strinjate? Ali mislite, da je pač potrebno k temu pristopiti danes. Že danes je takorekoč skoraj nekoliko pozno.  O ločenih operativnih programih je že bilo vprašanje. Rekli ste, da tukaj imamo pluse in minuse. V redu. Mene zanima kateri so ti plusi in kateri so minusi. Jaz osebno zagovarjam dva ločena operativna programa. Zakaj? Zato, ker so potrebe vzhodne regije in zahodne regije bistveno različne. Je pa res, da Ljubljana pri zahodni regiji izstopa in bistveno dviguje povprečje. In da imamo tudi na zahodni strani območja, ki so pod povprečjem slovenske razvitosti. Morda glede na, ne vem, vaše izkušnje v Avstriji, kjer vemo, da imajo operativne programe narejene po pokrajinah. V Sloveniji žal do pokrajin ni prišlo. Me zanima, ne vem, ali razmišljate, da boste pa operativne programe prilagodili morda pokrajinam oziroma regijam, še nekoliko manjšim enotam, da bomo dejansko lahko zasledovali tisti cilj, ki je pri evropskih sredstvih smiseln. To je, da zmanjšamo razlike v razvitosti. Regionalni razvoj bi moral biti, bom rekla, tisto merilo. Žal, ko pogledamo kaj se dogaja z evropskimi sredstvi ni tega razvojnega razkoraka med vzhodno in zahodno regijo. In tudi če gremo na nivo NUTS 3 ne zmanjšujemo. Razlike so vedno večje. In mene zanima kakšen bo vaš doprinos k temu, da bomo dejansko te razvojne razlike med posameznimi regijami zmanjšali. Kaj boste naredili v tej smeri?  Jaz bi želela konkretne odgovore. To je zelo zelo problematično, težko področje, ki zahteva veliko komunikacije in nenazadnje kot minister za to področje morate zelo dobro sodelovati tudi s predsednikom Vlade. Ker v koliko ne boste imeli pri njem neko močno oporo, stvari seveda ne bodo tekle v pravo smer. In mene zanima, kakšno je sodelovanje s predsednikom Vlade? Si lahko obetate podporo in tudi tako, kot ste že sami omenili, s finančnim ministrom. Ker nenazadnje je tudi marsikaj od njega odvisno. Je pa res, ključni problemi so pa na področju okolja, okoljska zakonodaja, gradbena zakonodaja, javno naročanje. In tukaj jaz mislim, da bi želeli tudi vsi mi slišati neke konkretne ukrepe. Kaj boste predlagali, da se bodo ti postopki bistveno skrajšali? Morda toliko zaenkrat. Hvala.
Hvala lepa. Besedo dajem še gospodu Jožefu Horvatu, da zastavi vprašanja, potem pa dobi besedo gospa dr. Mlinar.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Prav lep pozdrav kandidatki dr. Angeliki Mlinar, kandidatki za ministrico brez resorja, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo. To je kar široka paleta odgovornosti, čeprav se je današnja debata v skladu s pričakovanji vrtela in se bo vrtela predvsem glede kohezije. Na nek način razumljivo, saj so kohezijska sredstva naša edina nepovratna razvojna sredstva. In v tem kontekstu sem tudi sam meseca oktobra predsedniku Vlade postavil poslansko vprašanje, kaj se dogaja s slabim črpanjem kohezijskih sredstev, kako je z informacijsko rešitvijo. Ne morem sprejeti dejstva, da v začetku tretjega tisočletja nam informatika ne deluje. Jaz tega ne sprejmem in to me naj nihče več ne prepričuje, da mi bi že, ampak… informacijski sistem. Lepo vas prosim, to niso nobeni izgovori. Predsednik Vlade je v svojem slogu meni odgovarjal. On se pač ne sekira, pravi, da so tudi drugi slabi, da smo nekje v povprečju EU in da bo na koncu vse v redu in da naj bomo mirni. Podobno smo poslušali tudi za prejšnjo finančno perspektivo. Ampak, hvala bogu, takrat Odbor za zadeve Evropske unije, pa ne zato, ker sem ga jaz, opozicijski poslanec, vodil, ampak zato, ker je dejansko bila želja vseh na odboru, da počrpamo čim več sredstev, smo praktično na vsaki seji pritiskali na Vlado, vsi skupaj, takratna koalicija in opozicija, da vendarle počrpamo vsa sredstva, ki so nam na razpolago. Hvala bogu, nam je uspelo. Morda tudi zato, ker smo leta 2013 - saj je že kar dolgo nazaj - na skupni seji Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za gospodarstvo, ki jo je takrat vodila gospa Alenka Pavlič iz Pozitivne Slovenije, sprejeli sklep, da Vlada kvartalno poroča Odboru za zadeve Evropske unije - hvala bogu se to zdaj še vedno dogaja in vlade pravijo, da je ta sklep za njih tudi zelo koristen, da jih stiska in da gledajo na uro, o, spet je četrtletje mimo in bo treba temu odboru poročati, in je to koristno za vse. Iz predsednikove, premierjevega odgovora pa se mi poraja tudi nek sum. Običajno nisem sumničav, ampak glede na lahkotnost pri odgovarjanju sumim, da bodo na koncu dobili denar tisti, ki so »naši«, saj razumete, dr. Angelika Mlinar, kaj mislim s tem. Morda se motim, ampak nočem biti futurist, pustimo to drugim. Se pa opiram dejansko tudi na poročilo, ki ga je dalo Evropsko računsko sodišče ali bolj konkretno član Evropskega računskega sodišča iz Slovenije, gospod Samo Jereb, ki je kritičen do črpanja. Mi imamo zdaj v tej finančni perspektivi 3 milijarde 68 milijonov denarja, in sicer gre tu za dva strukturna sklada, evropski socialni sklad in evropski sklad za regionalni razvoj, in potem še kohezijski sklad. Premier je v ponedeljek ob priliki odgovarjanja na poslanska vprašanja izrazil pa razočaranje glede nove finančne perspektive 2021-2027, na nek način okaral finsko predsedstvo, ki da je pripravilo zelo slab predlog večletnega finančnega okvira. Premier nam je povedal, da bo za kohezijo v Sloveniji minus 28 %, to se pravi, 3 milijarde 68 milijonov, če odbijemo 28 %, smo nekje na 2,2 milijarde evrov. To bodo zdaj najbrž naša kohezijska sredstva, s katerimi boste vi, gospa kandidatka, če boste dobili podporo v Državnem zboru, na nek način razpolagali.   (nadaljevanje) Vaše izkušnje v Evropskem parlamentu so seveda dobrodošle. Zanima me, kako ste - bom po domače povedal -, kako ste »polinkani« s komisarko, ki je pristojna za kohezijo - poznate, prihaja iz Portugalske, je iz socialistov. Kar se pa tiče večletnega finančnega okvira, da ne bi mi gojili nekega velikega upanja, jaz berem sklepe Evropskega sveta 12. decembra 2019, dva sta s področja večletnega finančnega okvira od vseh sprejetih sklepov na tem zadnjem zasedanju. Pod točko 12 (berem): »Evropski svet je, potem ko je finsko predsedstvo predstavilo pogajalski okvir s konkretnimi številkami, razpravljal o glavnih značilnostih novega večletnega finančnega okvira.« In še en sklep pod točko 13: »Evropski svet,« v katerem sedi tudi gospod Marjan Šarec, »poziva svojega predsednika, naj zagotovi, da bodo pogajanja napredovala, in tako omogoči, da bo dosežen končni dogovor.« Seveda je tu tudi zanimivo vprašanje, kako je slovenska Vlada, ki se dejansko pogaja za ta kolač, naprej seveda predsednik Vlade, kako je »polinkana«, v kakšnih odnosih z novo finsko Vlado, ki jo sestavljajo stranke levo od sredine in lepe ženske, no… / oglašanje v ozadju/ Mlade, mlade. / oglašanje v ozadju/ In to je gotovo zelo pomembno, če smo kritični do finskega predloga. Tudi sam sem kritičen, da se razumemo. Najbrž bo ta večletni finančni okvir, ne najbrž, gotovo bo sprejet v naslednji polovici leta oziroma prvi polovici naslednjega leta, ko predseduje naša južna soseda. Večkrat je bilo tu že predlagano, tako dr. Trček najprej, potem kolegica Suzana Lep Šimenko, pa tudi sam prihajam iz vzhodne kohezijske regije, isto vprašanje, kot sta ga oba predstavila, zato ga niti ne bom ponavljal, ampak vam bom izročil sklep, ki do zdaj ni bil preklican, torej, najbrž velja, kajne, če odbor Državnega zbora nek sklep sprejme, ta velja, dokler ga taisti odbor ne prekliče. 15. oktobra davnega leta 2013, v času Vlade Alenke Bratušek, je Odbor za zadeve Evropske unije sprejel sklep, v katerem nalaga Vladi, no, nalaga, predlaga Vladi, da sprejme dva operativna programa izvajanja evropske kohezijske politike. Namreč, v obdobju 2014-2020, tu smo imeli prvič dve kohezijski regiji, vzhodno in zahodno, in nam se zdi na nek način logično - in tako tudi odboru, ki je večinsko to podprl -, da vsaka kohezijska regija dobi svoj operativni program izvajanja evropske kohezijske politike. Res je, ne bom ponavljal, kar je povedala kolegica Suzana, na žalost tukaj vzhodna kohezijska regija kratko potegne, kar me prav boli. Na nek način je normalno, da smo mi bistveno dlje od Ljubljane kot zahodna kohezijska regija, kjer je tudi Ljubljana, in gotovo, trdim z gotovostjo, da je tudi zaradi tega razvitost vzhodne kohezijske regije nekje na 70 % evropskega povprečja, zahodna pa, hvala bogu, čestitam, na 102.  Pa zdaj, da ne bom predolg. Seveda, SVRK kot organ upravljanja ni edini, kako bi rekel, odgovoren za črpanje evropskih kohezijskih sredstev, tu so tudi posredniški organi, tako bo z njimi treba vzpostaviti dobro, boljšo komunikacijo. In zdaj zaključujem, spoštovana dr. Angelika Mlinar, sklep današnje skupne seje bo najbrž takšen, da je predstavitev bila ustrezna. Glejte, bom direktno povedal, brez kakršnegakoli ovinkarjenja, podporo vam mora zagotoviti koalicija. To je dejstvo. In Nova Slovenija pač ne zagotavlja glasov za politično preživetje Šarčeve Vlade, zato boste tudi razumeli naše glasove proti.  Hvala lepa. Jaz pa želim uspešno delo.
Hvala lepa.  Dr. Trček, imate postopkovni predlog. Izvolite.
Hvala.  Poglejte, kaj pa, če bi se za trenutek mogoče malo nehali smešiti. Prenos te seje gleda večina diplomatskih predstavništev v Sloveniji. Zdaj, nekaj spraševati tipa, ali vi gospa Angelika, poznate tega, ste bili na kavi s tistim, ste lobirali tukaj ste lobirali tam, dajmo se malo zresniti, prosim lepo. To je moj postopkovni predlo.  Zdaj, vizavi Finkam, ker sem ravno bil kot edini predstavnik COSAC tam, tiste dame so predvsem pametne političarke za 21. stoletje, ali so lepe ali niso lepe, o okusih pa se ne razpravlja.  Hvala.
Hvala lepa dr. Trček.  Upam, da bo tudi to vaše priporočilo zaleglo. Prosim, postopkovno gospa Nataša Sukič.
Poglejte, vsem prosim, glede na ponovno reakcijo mojega kolega tamle, v bistvu so saksistične pripombe, prosim da ga opozorite na to. To je tipična saksistična pripomba, če se o ženskah komentira ali so lepe ali niso lepe. Mi je zelo žal, ampak to je to.  Hvala.
Hvala lepa.  Postopkovno gospod Jožef Horvat.
Hvala lepa gospod predsednik. Ne razumem, da kolegice in kolegi in Levice ne razumejo, da sem govoril o komplimentih. Navdušen sem nad uspešnimi mladimi politiki, tudi nad Sebastianom Kurtzem.
Gospa Sukič, zdaj naj pa…
Ali boste tudi moške politike ocenil kot lepe? Samo vprašam. O tem ste namreč govoril. O ženskah političarkah se vam zdi, da je to primeren kompliment, da izrekate na tak način. Pa povejte še, če je gospod Kurtz lep.  Hvala.
Gospa Sukič, prosim da se omejimo na vsebinsko razpravo in ne ugotavljamo kdo je lep bolj ali manj. Gospa dr. Mlinar, imate besedo.
Angelika Mlinar
Hvala lepa. Hvala gospod predsednik. Bom probala odgovoriti čim bolj kratko in konkretno. Kar se tiče ideje EU verzu Slovenija, to je zame eno in isto. Mi smo skupaj v Evropski uniji in se pogovarjamo tukaj o kohezijskih skladih, to pomeni, to je direktna pomoč tistim regijam znotraj Evropske unije, ki pač morajo še nadoknaditi nekaj. Tako, da je to enostavno, mi smo ena velika družina in prosim, da se tega tudi zavedamo. Kar se tiče ostalih komentarjev gospoda Ivanuše, pa ne bi naprej komentirala tega, če se gospod predsednik strinjate. / oglašanje iz ozadja/  Gospa poslanka Lep Šimenko. Žal mi je, da vas še nisem prepričala, ampak mislim, da se bo to že zgodilo, če se ne boste iz katerihkoli drugih razlogov tako distancirali od mene, ampak to je že v redu. Kar se tiče vaših vprašanj. Eno je popolnoma jasno, akcijski načrt kot sem ga omenila, to je tisto, kar stoji pred nami, kar je tudi že dogovorjeno in kar je tudi naloga SVRK in temu bom sledila in bom se pogovarjala z ministrstvi, konkretno o projektih, ki so sicer dogovorjeni, ampak moramo enostavno ugotoviti kje stojimo, ali so realistični, da se bodo izpeljani v času, ki je predviden ali ne. ker drugače nam tudi ta M+3 ne bo zadostoval in bo to moralo biti poravnano iz državnega proračuna in to ni naš cilj, to ni cilj celotne te vaje.  Kar se tiče vašega vprašanja, NOP, 2OP-ja, mislim, da sem že odgovorila. Jaz se samo bojim in branim temo, da si morda delate pretvaro, da samo zaradi tega, da bomo imeli dva OP, da se bodo stvari same po sebi izboljšale. To se tako ne bo zgodilo.   V bistvu gre za sodelovanje, v bistvu gre za konstruktivno sodelovanje na vseh nivojih. In po moje se bomo morali dejansko o tem pogovoriti, ali je to smiselno ali ni smiselno. Jaz sem odprta za to debato in se ne bom postavila zdaj stoprocentno na eno ali pa drugo stran.  Isto velja za regije in pokrajine. Svarim pa pred tem, da je to samo še ena dodatna administrativna, administrativni nivo, ki morda eventualno samo že zakomplicira in preobremeni administracijo. Ampak če se tako odločimo in če ugotovimo, da je to nekaj, kar pomaga pri tem, pri črpanju teh sredstev, potem se bomo tako odločili in bomo šli to pot. Finski predlog. Kot je bilo rečeno in to ste tudi vi omenili, je to seveda na nivoju predsednika vlade. Kakor koli že, Fincem izteka te dni zdaj predsedniško mesto. To tudi pomeni, mislim da to ni nobena tajnost, da je to bil pač en predlog s strani Finske, ki je neto plačnica ampak mislim, da je bilo ogromno držav, ki so se postavile proti temu predlogu in ki bi pač za Slovenijo pomenilo 28 % manj. Predlog komisije, kot sem rekla že prej, je nekje tam pri 8 %, da bi se to znižalo. Jaz mislim, da se ta pogajanja v resnici še niti niso začela. In da kratko odgovorim že tukaj gospodu Horvatu – že v prejšnjem mandatu evropskega parlamenta smo izhajali iz tega, da dejansko do zaključka večletnega finančnega okvira ne bo prišlo pred nemškim predsedovanjem, to je pa druga polovica naslednje leto. Kar seveda tudi pomeni, da bo začetek naslednjega finančnega okvira zakasnjen. To so realnosti. In mamo enostavno faktor brexita, ki se mora šele izpeljati naslednje, pač v naslednjih tednih, mesecih in bomo potem videli kako se tudi te dinamike znotraj držav članic razvijejo.  Kaj sem spregledala? Čisto prav imate, gospa Lep Šimenko, da v naslednjem finančnem okviru ne bomo imeli 1+3 ampak 1+2, kar bo pomenilo, da se dejansko bomo morali bolj natančno držati letnih načrtov, ker bo enostavno manj časa za zamik.  To je, mislim da, kar ste vi mene vprašali, gospod Horvat. Kohezija, čisto pravilno, edina nepovratna sredstva za razvoj, to tako je. To je in to je v bistvu ena velika šansa, ki jo je treba ustrezno uporabiti in narediti iz tega najboljše za državo. Ne bom komentirala vašega zadnjega komentarja kdo bo dobil ta denar, ker se s tem ne strinjam, da bi to bilo. To bo šlo čisto po pravilih, kot je to predvideno.  Kvartalno poročanje, to se dogaja in, veste, to vam tudi lahko rečem – ob vsem tem kako dinamična je tudi ta debata tukaj v tem odboru, v teh odborih danes, v resnici je to naloga parlamenta. In je to vaša naloga kot poslanci, da seveda vlado in ustrezne osebe, ki imajo pač odgovornost, da jih pač, da jim gledate na prste. In da se potem stvari tako odvijajo, da tudi vi vidite kako se odvijajo. Tako, da jaz pri tem nimam nobenih zadržkov in se bom vedno rada oglasila na poročanje, če boste to želeli, če bi bila potrjena kot ministrica.  Za novo finančno perspektivno sem vam dala odgovor, kar se pa tiče mojih kontaktov, ki ste jih omenili – jaz sem bila v zadnjih letih seveda v Evropskem parlamentu in smo imeli redne kontakte, redne pogovore s komisijo in s komisarji. Gospa Elena Ferreira je nova komisarka iz Portugalske, nje osebno ne poznam. Poznam pa strukturo in vem na koga se je potrebno obrniti, da se pač tudi lahko kaj dogovoriš. Ob tem, da je meni znano, da ima Slovenija zelo dobro vzpostavljen ta dialog z ustreznim direktoratom. Tako, da ta komunikacija na delovnih nivojih dobro poteka. Če bo pa treba politično z moje strani kaj narediti, potem se bom znala obrniti na pravilno osebo. Mislim, da je to to. Hvala.
Hvala lepa. Nadaljujemo z vprašanji poslancev in poslank. Kot prvi dobi besedo gospod Boris Doblekar, potem pa gospod mag. Marko Pogačnik.
Hvala za besedo, predsednik. Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovana kandidatka, gospa Angelika Mlinar. V mojem kratkem mandatu, smo že kar nekaj ministrov oziroma kandidatov za ministre, zaslišali na tem matičnem Odboru za zadeve Evropske unije. Zdaj naslednja ste tudi vi. Seveda, jaz sem mnenja, kot poslanec, seveda, izvoljen s strani volivk in volivcev oziroma državljank in državljanov Republike Slovenije, da pri zaslišanju poslanec v njihovem imenu vpraša vse kar ga zanima, torej, od vaše osebnosti, dosedanjega dela, do samega ministrskega položaja. Mislim, da je tako prav, da se s tem vsi strinjamo. Da potem spoznaš človeka in se potem lahko tudi odločiš, na podlagi tega. Jaz bi vas vprašal eno zadevo, in sicer, vi ste po izredni naturalizaciji iz 13. člena Zakona o državljanstvu, pridobili slovensko državljanstvo, čeprav ta zakon pravi, da se naj bi uporabljal za ljudi oziroma človeka, ki je dodal nek velik prispevek k družbenemu, gospodarskemu, znanstvenemu, kulturnemu ali drugačnemu razvoju Republike Slovenije. Zdaj zaenkrat, seveda, tega ni bilo. Morda, če boste izvoljeni, boste imeli priložnost, pa boste verjetno lahko kasneje dokazali, da ste ta dodana vrednost, zato, da ste lahko pridobili tudi slovensko državljanstvo, je pa tudi dejstvo, da se ta člen uporablja, bolj ko ne, za vrhunske znanstvenike, športnike, kulturnike, ne pa, da se rešuje kadrovski manko v politiki. Torej, niste se odrekli avstrijskemu državljanstvu, če imam pravi podatek, pa me zanima, zakaj ne? Prosim konkreten odgovor. Dotaknil se bom koalicijske zaveze, torej, koalicijske zaveze, ki jo boste morali tudi vi spoštovat, kot ministrica te Vlade, naše, slovenske, in sicer, na strani 13. piše – pospešili bomo aktivnosti in pripravo projektov za učinkovitejše črpanje evropskih sredstev iz finančne perspektive 2014—2020. Kakšno je stanje, trenutno, smo slišali, kajne – 31 %. Ni bilo tistega pospeška črpanja, kot je zapisano v koalicijski pogodbi, seveda tudi zaradi težav z informacijskim sistemom in pa tudi zaradi velikih težav pri vodenju tega ministrstva oziroma vladne službe za razvoj in kohezijo, s tem, da je bila trenutno kar velika kriza, ker ministra sploh, kar nekaj časa, pravega, za to ni bilo, ampak je to pokrivala ministrica za infrastrukturo. Se morda vi kaj bojite, da, glede na to, da ne maramo evropskega denarja – vsaj tako izgleda ali pa ljudje tako razumejo, kajne, ali veste, niso državljani in državljanke, bi rekel, se toliko poglabljali v to, ampak, informacije pridejo do njih, da se kaj bojite, da bi mi postali neto plačnica, glede na to, da ne maramo tega denarja? Potem bi se dotaknil lokalne zadeve, lokalna skupnost, seveda pričakuje vsak evro – tako s strani države, kot tudi z Evropske unije in je še kako pomembno črpanje evropskih sredstev za razvoj lokalne skupnosti, se pravi občine. Mi imamo 212 občin, seveda, Slovenija je razdeljena na dve koheziji – vzhod, zahod. Vemo, da je Ljubljana nadpovprečno razvita, tudi zahodna regija, posledično zaradi tega, kar so seveda občine v zahodni regiji za to tudi dostikrat tepene in prikrajšane, zaradi manj pridobljenih evropskih sredstev, Ljubljana pa, ima nek poseben status, ki so ga ji zagotovile različne vlade, zaradi različnih razlogov, verjetno poznate stvari, kaj je bilo tisto, kar je glavno botrovalo za to, da je Ljubljana dobila toliko več denarja in se seveda lahko tudi hitreje razvijala. In sicer, na strani 28 piše »učinkovitejše črpanje sredstev Evropske unije« in piše »zagotovili bomo kadrovsko in institucionalno stabilnost izvajanja evropske kohezijske politike. Zagotoviti je treba mehanizme podpore lokalnim skupnostim pri pripravi projektov s ciljem učinkovitejšega črpanja kohezijskih in drugih sredstev EU v aktualni ter prihajajoči finančni perspektivi 21-27«. To verjetno poznate, verjetno ste to koalicijsko zavezo oziroma pogodbo dobro naštudiral. Jaz pa bi samo o tem, predno postavim vprašanje, povedal, da je pri nas v Sloveniji, za razliko od Avstrije, še mnogo občin, kjer ni niti na uporabo pitne vode. Ni morda na kmetijah, ki so se praznile zaradi bivšega sistema, ki je tlačil Slovenijo in jo poskušajo nekateri še zdaj to oživeti pri nas, za razliko od Avstrije, ne, smo precej zadaj, saj to verjetno poznate zakaj in kako. Ni še elektrike na marsikateri kmetiji, nimamo urejene infrastrukture. Vemo, da imamo še asfaltne ceste oziroma razbit asfalt, imamo makadam. Občine bi si želele več sredstev. Vemo tudi to, da je državni proračun zelo nenaklonjen našim lokalnim skupnostim in je teh sredstev zgolj še skoraj toliko, da se uresničujejo tiste zakonsko določene naloge. Za investicije pa denarja ni. In posledično je tudi to, kar je treba posebej povedati, da bi lokalne skupnosti, občine, se prijavljale večkrat z dobrimi, dobro pripravljenimi projekti na evropska sredstva, pa se ne morejo, ker niti same ne morejo zagotoviti svoj del, kar je žalostno. To se pravi še kako prav bi bilo to, če bi država v tem proračunskem obdobju za leto 2020-2021 namenila tistih 135 milijonov evrov in bi to znatno pomagalo občinam. Pa me zanima kakšno je vaše mnenje o tem.  In pa konkretno vprašanje: katere mehanizme podpore lokalnim skupnostim za učinkovito črpanje evropskih sredstev boste zagotovili? Če se da, čim bolj konkretno. Ker sicer doslej niste bili tako preveč konkretni. Mogoče mislite zaradi časovne stiske ali kakor koli ampak mi imamo časa do jutri zjutraj, se bomo o tem pogovarjali predno se bomo potem tudi odločil, če vas bomo seveda podprli.  Zdaj pri predsedovanju Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021 si je Slovenija nekako zastavila cilje, neke, bi rekel glavne teme, vsebinske: vladavino prava, trajnostni razvoj in varnost ter zahodni Balkan. To so neka tista izhodišča. Mislite, da so to prava izhodišča? In zakaj nebi recimo uvrstili vanje tudi digitalne preobrazbe, zaprtja balkanske migrantske poti? Meni se to zdi zelo bolj na mestu glede na to, kar se zdaj dogaja. In tukaj bi vas še vprašal ob tem: zakaj Republika Avstrija izvaja poostren nadzor na mejah z, verjetno to poznate, ne, saj ste zdaj dvojna, torej avstrijska in slovenska državljanka, poznate to stvar in če se strinjate z menoj, da nimamo mi stvari urejenih spodaj pod nami v taki meri, da mora potem Republika Avstrija, katere državljanka ste, poostriti nadzor na mejah in meje zapirajo in pri nas ustvarjamo nek žep za migrante. Toliko o tem.  Potem bi se pa dotaknil še, torej SVRK ocenjuje, da začetek priprave predloga programa ni smiseln, dokler ne bodo končana pogajanja o večletnem finančnem okviru. Ali se vi tudi s tem strinjate? Kajti ta pristop ponovno vodi v zamude z izvajanjem projektov in pa onemogoča strateško investiranje. In še enkrat: ali se vi s tem strinjate?  Zdaj, vemo, slišali ste že parkrat, da imamo Slovenijo razdeljeno zgolj na vzhod in zahod in se boste kot članica vlade prizadevali ali ne, da čim prej v Republiki Sloveniji dobimo pokrajine, kar bo seveda, po mojem in tudi našem mnenju, Slovenske demokratske stranke, še najbolj pripomoglo k boljšemu gospodarskemu razvoju in pa tudi skladnejšemu razvoju o čemer je sploh point te zgodbe o koheziji, čeprav boste naleteli dostikrat, da bodo hitro bolj ko ne začeli govoriti vsi še o tem koliko bo to novih oprav in koliko se bo nekega novega denarja namenilo za funkcionarje, ampak to so bolj ko ne pri nas standardni izgovori zato, da se do nečesa kar bi dejansko koristilo tudi ne pride. Vemo, da se razlika med vzhodom in zahodom kar povečuje, v zadnjih 15-ih letih se je povečalo za 5 % bruto družbenega proizvoda in kaj boste naredili, da se ta trend dejansko obrne. Konkreten odgovor, prosim.  Rad bi še v stavku dveh slišal glede na to, da dobro poznate razmere v Avstriji od koder prihajate, primerjava črpanja evropskih sredstev Avstrija-Slovenija. In kje mislite, da so taki problemi, takšne težave, da Slovenija ne more slediti Avstriji? In pa tudi to, če kaj poznate Slovenijo, če ste si že kaj bolj podrobno ogledali našo deželico na tej strani Alp, kakšna se vam zdi razlika v razvitosti podeželja v Sloveniji in Avstriji? In zakaj, če boste ugotovili, da je v Sloveniji slabše razvito podeželje predvsem kar se tiče infrastrukture in pa to, da dve, tri kmetije na dan propade in da se je toliko ljudi odselilo iz slovenske zemlje v mesta v industrializacijo, zakaj je pri nas tako?  Medresorsko sodelovanje. Nekaj ste že odgovorili, ker je bilo precej vprašanj postavljenih. Vemo, da je za pridobivanje uspešnejše, učinkovitejše pridobivanje evropskih sredstev zelo pomembno medresorsko sodelovanje. TO zelo dobro vemo in o tem smo tudi dostikrat to poslušali tukaj na teh odborih, tudi na različnih sejah tudi izrednih, ko smo poskušali opozoriti Vlado, opozoriti, da je črpanje prepočasno, da je neučinkovito in predvsem zaradi različnih zapletenih nerazumljivih postopkov predvsem pa dolgih postopkov, ki dobesedno dušijo tako lokalne skupnosti kot očitno tudi državo, da bi učinkovito in hitro počrpali evropska sredstva. Če vam še povem, če še morda ne veste, v Sloveniji se že leta in leta desetletja trudimo, da bi dobili tretjo razvojno os iz Koroške proti sredini Slovenije pa proti jugu, verjetno to poznate, od tega še vedno nič ni. Čakamo tudi evropska sredstva, ki bi bila tukaj zelo dobrodošla ali bo to samo poroštvo države ali bomo dejansko sploh kdaj s tem začeli ali ne bomo. Druga cev karavanškega tunela, dajte mi povedati, vaši Avstrijci so že v bistvu dokončali delo, tudi z evropskim denarjem? Ne. karavanški tunel? / oglašanje iz klopi/ se dela, gre proti koncu, mi še začeli nismo. Zakaj mislite, da je pri nas tako? In kaj boste vi naredili na tem, da se bo pri nas to pospešilo, da bo tudi pri nas hitreje potekalo vrtanje druge cevi? Živite na Dunaju? Drži? Na Dunaju imate sežigalnico, ker ste verjetno dobili tudi evropska sredstva, da ste jo zgradili. Mi v Sloveniji jo nimamo uradno, imamo eno manjšo v Celju. Bili smo poslanci na ogledu na Dunaju, vsi smo bili navdušeni, bilo je veliko obljub, da bomo tudi pri nas dobili sežigalnico, da ne bomo izvažali smeti v Avstrijo in fino za njih plačevali, vi se pa boste pa gor ogrevali v bistvu za to in ni od tega še vedno nič. Nič se ne dogaja kaj konkretnega. Bilo je samo neko povpraševanje po lokalni skupnosti kje naj bi to bilo, ampak še preden je bilo konec povpraševanja so že v luft skočile razne nevladne organizacije, ki jih je pri nas enormno število in večina so takšne, ki kakšne dodane vrednosti z njihove strani sploh pri tem, če se država ali pa lokalna skupnost želi kaj potruditi pa kakšne investicije narediti pa pridobiti evropski denar, ki bi ga lahko, se vse skupaj že ustavi preden se sploh začne. Videli ste, tudi slišali ste kakšno je mnenje, splošno mnenje pri nas v Sloveniji. Mene dostikrat volivci vprašajo ali pa državljanke in državljani, kako zdržiš ti tam gor, kako ti to uspe. Pa rečem: »Pa gre nekako.« Danes ste sami slišali, ste videli kako poteka pri nas debata v katero smer, kako se razplamti debata, kako se uporabljajo razno razni izrazi ali pa tudi če se ne se takoj napihne, da je vse narobe, kako se govori o privatizaciji, kakšno je mnenje o privatizaciji, pri nas vidimo najboljše, da bi bil še kar socializem, kakšne je odnos do gospodarstva, kako imamo obremenjene gospodarstvenike, podjetnike, kako so obremenjene plače, kako znamo dobro pobirati davke na vse možne načine, celo kakšna kmetica, ki proda jajček ali pa zeljnato glavo mora imeti davčno blagajno s sabo, dočim v Avstriji mislim, da nimate tolik zakompliciranih zadev.  Tako, da jaz računam, da mi boste zdaj podali vse konkretne odgovore. Časa bo dovolj, jaz vas bom lepo poslušal, sem pa vse spraševal v imenu naših državljanov in državljank, zato smo tudi izvoljeni in prav je tako, da slišijo vsi tudi vaše odgovore in vaš pogled na to kako mislite upravljati to pomembno funkcijo, eno najbolj pomembnih funkcij, čeprav je to ministrstvo brez resorja, vladna služba za razvoj in kohezijo, ki pridobiva znatna sredstva iz Evropske unije. Morda samo še nasvet, če vam bo kaj zaškripalo, če boste seveda potrjeni, če vas bo koalicija potrdila, se boste lahko tudi obrnili že na kar nekaj ljudi, ki so že opravljali to funkcijo, enega imate tudi tam čez gospoda Marka Bandellija, ki moram reči, da je kar dobro zastavil posel, pa je zaradi nekih drugih različnih razlogov moral to zapustiti. Tako, da res prosim za konkretne odgovore, upam, da ste si vse zapisali, vaš pomočnik na levi vam je malo prišepetaval, tako da jaz računam res vse odgovore. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Besedo ima gospod mag. Marko Pogačnik. Izvolite.
Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovana kandidatka, dr. Mlinar. Zdaj ta vaš uvod, ki je bil, meni ni nekako deloval, da kandidirate za ministrico brez resorja pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo, predvsem pa bi rekel iz enega razloga. Dejstvo je Vlada Marjana Šarca po 15-ih mesecih svoje Vlade je zamenjala že dva ministra na vašem področju, to pomeni vi ste tretja, ki ste boste usedla na ta stolček in vaša predstavitev mi vsaj ni delovala v tej smeri, je delovala bolj v smeri, da prihajate na ministrstvo kjer je vse v redu, kjer je vse urejeno. Glede na to, da ste bila pa podjetnica, sem pa jaz mnenja, da na tam ministrstvu v podjetniškem žargonu, bi rekel, da je to ministrstvo, ki je insolventno in pa kapitalsko neustrezno. In dejstvo je, da Slovenija je ena izmed slabših v črpanju Evropskih sredstev. Dejstvo je, da evropska sredstva so tista, ki so edina nepovratna razvojna sredstva in da tukaj delamo precejšnjo škodo. Predvsem pa zakaj sem tako rekel? Zato, ker bi pričakoval od vas predvsem neke ukrepe, kajti, da ste vi že v 15-ih mesecih tretja ministrica, kandidatka, ki sedi tukaj, potem mora biti na tem ministrstvu nekaj hudo narobe, hudo narobe z več vidikov in od vas bi pričakoval predvsem danes, da bi nas poslanke in poslance poskušali prepričati s kakšnimi ukrepi boste pa vi to zadevo, ki sem jo že prej omenil, kapitalsko neustrezna ali pa insolventna v podjetniškem žargonu na tem ministrstvu popravili. Zanima me s kakšno ekipo boste prišli na to ministrstvo. Vašega predhodnika kolega Bandellija sem na hearingu vprašal koliko ljudi bo zamenjal na tem ministrstvu,   (nadaljevanje) rekel je: »Nič.« In jaz mislim, da mu je danes žal, da je takrat to rekel, in da so potrebne predvsem konkretne menjave. Kajti o problemih, o katerih se pogovarjamo danes, smo se pogovarjali že tudi v mandatu prejšnje Vlade, Vlade Mira Cerarja. Že v mandatu Vlade Mira Cerarja smo se pogovarjali in seznanjali z nedelujočim informacijskim sistemom. Koliko ljudi boste zamenjali zaradi nedelujočega informacijskega sistema, ki tudi danes še ne deluje? Glejte, v državi, iz katere prihajate oziroma v kateri ste največ časa preživeli, velja en rek, »ordnung muss sein.« In mislim, da je na tem ministrstvu predvsem treba narediti red. In jaz pričakujem od vas, da boste vi na tem ministrstvu naredili red. Ampak dajte mi povedati zdaj s konkretnimi zadevami, kakšen red pričakujete oziroma kakšen red boste na tem ministrstvu naredili.  Pred nami je nova finančna perspektiva, na kakšen način boste tu pristopili pri pogajanjih.  Kot kandidatka za ministrico ste dvignili precej prahu v Sloveniji, precej prahu ste dvignili pa tudi v Avstriji. Norbert Hofer je ostro nasprotoval, da obdržite dvojno državljanstvo, zaradi konflikta interesov. In zdaj me zanima, pri novem finančnem okviru, pogajanjih, vsaj glede na medije, da ste vi obdržali avstrijsko državljanstvo, dobili ste slovensko državljanstvo, katere interese boste zastopali pri novi finančni perspektivi. Dejstvo je, da Avstrija je neto plačnica, Slovenija je neto prejemnica, in tu je že konflikt interesov. Kateri interes boste tu zastopali? Plačnice imajo interes, da se sredstva ne širijo, Slovenija ima interes, da se sredstva širijo. Kateri interes boste vi tu zastopali? To se mi zdi pa pomembno - vi ste avstrijska državljanka, a hkrati je Avstrija plačnica, Slovenija je pa prejemnica, na kakšen način boste tu zadevo menedžirali. Hvala.
Hvala lepa, mag. Pogačnik. Besedo dajem gospodu Ivanu Hršku.
Hvala za besedo, predsednik. Lep pozdrav kandidatki tudi v mojem imenu! Jaz ne bom na dolgo in široko razlagal, kot so nekateri drugi, bom postavil tri kratka vprašanja in ta vprašanja se dejansko nanašajo na to področje, ki ga boste tudi vodili.  Prvo vprašanje. Evropska sredstva postajajo vedno pomembnejši del proračunskih sredstev za spodbujanje razvoja Slovenije. Kako boste zmanjšali razkorak med dodeljenimi sredstvi in sredstvi EU, ki so izplačana in se dejansko črpajo v državnem proračunu.  Drugo vprašanje. Kot ministrico, odgovorno za strateške projekte, vas sprašujem, kateri so po vaše strateški projekti za Slovenijo.  In še tretje vprašanje. Kot velik zalogaj bo za SVRK, se pravi, za vaše ministrstvo in Ministrstvo za finance, priprava državnega programa razvojnih politik za leto 2020. Kdaj lahko pričakujemo omenjeni dokument razvojnih prioritet, ki že zamuja za izvedbo v letu 2020, ker bi ga morala SVRK in Ministrstvo za finance pripraviti že do 30. novembra.  Prosim za konkretne odgovore. Hvala lepa.
Hvala lepa. Beseda je vaša.
Angelika Mlinar
Okej, hvala lepa, gospod predsednik. Jaz v svoji uvodni prezentaciji nisem zavestno omenjala teme državljanstva. Sem pa na tiskovni konferenci, prejšnji, v ponedeljek in tudi na stranki SAB rekla, da mi je v resnici žal, da je prišlo do teh zapletov, da mi je žal, da se pogovarjamo o tem, čeprav sem tudi rekla, da se opravičujem, ob tem da to ni moja krivda. Vi ste rojeni, kjer ste bili rojeni, in jaz sem bila rojena, kjer sem bila rojena. Vi si tega niste izbrali, jaz si tega nisem izbrala. Tako ne vem, zakaj me krivite tozadevno.  To je ena stvar. In jaz vam bom to obrazložila. Ker poglejte, jaz sem koroška Slovenka. Ni tako enostavno biti koroška Slovenka. Ni biti enostavno Slovenka v Avstriji. To je kar povezano s težavami. Naslednje leto bomo praznovali 100. let plebiscita in mi je žal, da to sedaj tukaj notri vlečem. Ampak če se že o tem pogovarjamo vam bom nekaj obrazložila. Ko se je plebiscit 1920 dogajal je bilo 100 tisoč koroških Slovencev. Ena tretjina koroškega prebivalstva je govorilo slovensko. Danes je to 3 do 4 %, približno 20 tisoč. Lahko vam povem, da nismo zboleli za špansko gripo. Hočem s tem povedati, da smo bili izpostavljeni kar precejšnjim pritiskom. In jaz se bom zavzemala za to in sem se zavzemala za to, da se ti konflikti omilijo in da enostavno dobijo tudi koroški Slovenci v bistvu enostavno malo več zraka za dihanje. Dejstvo, da se je Slovenija osamosvojila in dejstvo, da je Slovenija vključena v Evropsko unijo je nam dalo vsem eno novo vizijo en nov horizont. In ta debata okoli državljanstva, jaz sem živela 13 let v Sloveniji. Jaz sem že takrat hotela zaprositi za slovensko državljanstvo, ampak mislim, da je sedaj pa res cel svet videl, kako komplicirano je to. In to ni tako enostavno. Če bi vam gospod Doblekar nekdo danes rekel, pa se morate odreči slovenskemu državljanstvu, mislim, da se ne bi kar tako lahko za to odločili. Jaz sem bila pripravljena se temu odreči, ampak mi je v veliko čast in ne samo zame, ampak tudi za narodno skupnost, da to ni bilo potrebno. In da se je uradna Avstrija odločila za to, da je tudi ona izrekla svoj državni interes, da jaz obdržim avstrijsko državljanstvo. In jaz mislim, da je to en izredno lep simbol. In jaz se tudi zahvaljujem tako Alenki Bratušek stranki SAB kot Vladi Republike Slovenije, da se je odločila za to, da mi je podelila slovensko državljanstvo na podlagi državnega interesa. Jaz se bom tega vedno držala. Karkoli sem rekla na tej zaprisegi, kar je bilo več kot ganljivo, in jaz hočem samo tukaj povedati, da tega ne delam samo zase, ampak za celo narodno skupnost na Koroškem. In upam, da smo s tem morda to tudi malo bolj razčistili. In jaz nočem, da se to pelje naprej kot konflikt.  Vam pa zamerim gospod Pogačnik, da mi očitate tukaj gospoda Norberta Hoferja, ob tem, da veste kdo je on, da je predsednik svobodnjaške stranke in da je bil eden izmed povodov, da je zapadla Republika Avstrija maja tega meseca v hudo krizo, ker je njegova stranka, in vsi ste najbrž videli ta Ibiza video in vse, kar je bilo s tem povezano, in kaj je to potegnilo za seboj. Prvič v zgodovini Republike Avstrije imamo tehnično vlado in to se lahko zahvalimo prav tej stranki, kateri on predseduje. Tako da če on govori o tem, da imam jaz konflikt interesov, potem vam lahko zagotovim, da je to vse kaj drugega kot res. In vas prosim, da mi tega ne očitate, ker je to zelo zelo čuden očitek.  In tudi vsebinsko kar ste omenili, to ne drži. Avstrija je neto plačnica, ja. Slovenija ni neto plačnica, ampak prejema denar. Kje je konflikt? Jaz ne bom zagovarjala avstrijskih interesov, ne bom zagovarjala finskih interesov, ampak bom zagovarjala slovenske interese. In to ni v konfliktu ne s Finsko ne z Nemčijo in ne z Avstrijo. Upam, da sem bila tozadevno jasna in da se tudi tega vsi zavedamo.  Gospod poslanec Doblekar, kadrovske zadeve je treba urediti na SVRK-ju. Jaz bom to naredila, ko bom imenovana ministrica. Jaz imam zase jasno začrtan plan, ampak ne bom tega tukaj razširila, ker enostavno ne vem ali bom imenovana. Ampak če bom imenovana vam pa obljubim, da bom delovala tako, kot sem vedno delala. Jaz sem v bistvu vso svojo življenjsko pot pravzaprav ustvarila več kot en start up. Tako da vem kaj to pomeni eficientno delati in tudi vem kaj pomeni delati uspešno z dobrimi ljudmi. In sem pravzaprav bila vedno uspešna pri tem, da sem kadrovala ljudi, ki so bili izredno kompetentni. Ker brez tega tudi kot evropska poslanka nebi imela tistih uspehov, ki sem jih imela. Kar se tiče vašega vprašanja z ozirom na lokalno skupnost. En odgovor na to je tehnična pomoč. Drugi odgovor pa je, da imamo mehanizme, ki so na mestu, to so mikroprojekti, CRRP, CTN – celostna teritorialna naložba. Ob tem, da so to, jaz se zavedam tega, da so to vseeno komplicirani postopki in zaradi tega bom tudi ponujala tehnično pomoč tem lokalnim skupnostim, ki bodo to zahtevale, ker je to pač tisto, kot smo že prej imeli debato tudi z drugimi poslanci, nekaj, kar si tudi vsi lahko želimo, da tudi manjše enote postanejo pač dobitniki tega denarja. Prioritete slovenske vlade za predsedovanje Evropske unije se mi zdijo dobre in umestne. In kar se tiče vašega očitka, da se ne pripravlja SVRK na novi finančni okvir - to ne drži. Seveda se bomo pripravljali, od januarja naprej bomo imeli prav ta fokus, to sem tudi omenila v svojem nastopnem govoru. In je to eden izmed izzivov in je tudi eden izmed razlogov zakaj se bomo po vsej verjetnosti tudi kadrovsko morali, pač, ja, okrepiti. Mislim, da sem s tem odgovorila tudi na vprašanje gospoda Pogačnika, ki me je spraševal za ekipo. In pa še gospodu Hršku – razkorak med EU sredstvi, ki so na voljo, mislim tudi, ko vemo, da so, v bistvu, da je denar izdan s strani slovenskega proračuna ampak da še nimamo tega povrnjeno s strani Evropske komisije. To je tisto, ko vemo, da se to dogaja, da je to velik zalogaj za slovenski državni proračun ampak da moramo to pospešiti. To je dejstvo, ki je pa seveda odvisno od, ja, od tehničnih postopkov. Ampak te tehnične postopke si bomo ogledali in bomo probali ta razkorak čim hitreje čim bolj zmanjšati. Ker drugega vam v tem trenutku ne morem povedati kot to, da se zavedamo tega problema, da ga vidimo in da se bomo s tem ukvarjali.  Mislim, da sta bila še dva druga vprašanja ampak jaz- strateški projekti, kateri so strateški projekti. Strateški projekti so v bistvu na mestu. V bistvu gre zdaj, pri tem finančnem okviru za to, da počrpamo tisti denar s temi pogodbami, ki jih imamo izdane. Ker, če pogledate na statistiko in smo pri 85 % vsega denarja, ki je na razpolago, potem imamo samo še 15 %. Tako, da v resnici tukaj velikih drugih novih strateških projektov jaz pravzaprav ne vidim. To je treba izpeljati, za nov finančni okvir je pa to nova zgodba.
Hvala lepa. Mag. Pogačnik, želeli ste repliko.
Ja, spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Zdaj, spoštovana dr. Mlinar, jaz sem samo izpostavil, da ste dvignili prah, tako v Sloveniji kot v Avstriji. In jaz mislim, da je smiselno vprašanje glede na to, da ste dvojna državljanka še vedno in da se bo pri oblikovanju, bi rekel nove finančnega okvirja, strukture, prišlo bi rekel tudi do različnih interesov, kar smo že videli tudi pri finskem predsedovanju. In na eni strani, bi rekel imajo verjetno drugačen pogled, drugačno zamisel neto vplačnice kot neto prejemnice. Mislim, da vam je pa to jasno. Če vam ta zadeva ni jasna, potem boste težko, bi rekel opravljala funkcijo, ki jo imate. In Avstrija bo sigurno tukaj zagovarjala, bi rekel krčenje proračuna. Sloveniji je pa verjetno proračun verjetno v interesu, da povečuje, predvsem za kohezijska sredstva. In tukaj je bilo konkretno vprašanje: na katero stran boste stopili glede na to, da ste dvojna državljanka? In katere interese boste zastopali. Odgovorila mi pa niste, bi rekel niti z eno besedo katere ukrepe boste sprejeli na ministrstvu, ki je v razsulu. Na ministrstvu, na katerem boste že tretja ministrica v obdobju zadnjih 15 mesecev. V obdobju, ki Slovenija, bi rekel zaostaja, bi rekel za večino evropskih držav po uspešnosti črpanja evropskih sredstev. In da so to edina sredstva, ki so razvojno naravnana in pa nepovratna in da gre tukaj za več kot 2 milijardi sredstev, ki je še, pri tem, pa nova finančna perspektiva, zgolj to. V avstrijske notranje interese se pa jaz ne bom spuščal, ampak jaz mislim, da je oseba, ki ste jo izpostavila, tudi zamenjala, izključila iz stranke človeka, zaradi katerega je padla prejšnja avstrijska Vlada.
Hvala lepa. Gospod Doblekar, tudi vi, če sem razumel prav, ste želeli repliko? / oglašanje iz dvorane/
Hvala lepa, predsednik. Spoštovana kandidatka, mogoče ste me malo narobe razumeli. Glejte, jaz nisem nič vam oporekal, kakšno državljanstvo imate, pa iz kje ste, pa kje ste rojeni, pa… nič vam nisem govoril. Jaz sem vam samo prebral 13. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, pa popolnoma nič drugega. Drži? In vprašal sem vas lepo, povedal sem vam dejstvo, da imate dvojno državljanstvo, kako, zakaj se, ste si želeli državljanstvo, saj si ga niste želeli? Pogoj je bil, da pridete k nam, da imate tudi slovensko državljanstvo in tako naprej. Nič drugega, samo to. Vaše mnenje, vaš pogled na to, nisem bil edini, ki sem to vprašal. To je ena zadeva. Kar pa se tiče, če zraven, državljanstva, bom samo še to povedal, tako hitro, maksimalno hitrega postopka še nikoli ni bilo. 53 Slovencev čaka iz Venezuele za repatriacijo, ki so begunci, ki bežijo iz socializma, izpod jarma Rdeče zvezde, še vedno čakajo akcijski načrt, obravnave, posebne in tako naprej. Zato sem vas vprašal, glejte, čisto tako… Naslednja zadeva, zelo malo odgovorov ste mi podali oziroma skoraj nič, kup stvari sem vas vprašal, pa mi niste odgovoril, na nič. Torej, kako naj potem jaz glasujem za vas, za ministrico? Pa še to, vi ne odgovarjate tukaj meni, niti ne boste odgovorni Vladi, ampak boste odgovorni slovenskim državljanom in državljankam. Zato od vas pričakujemo odgovore. Rekli ste, da na kadrovske zadeve, v ministrstvu, ne boste odgovarjali, ker ne boste razkrival, ker še ne veste, če boste imenovani… Ja seveda ne boste imenovani, če ne boste razkril. Vi morate povedat, kako boste to spremenil, potem bomo za vas glasoval. Vprašal sem vas, podeželje, razvoj Avstrija, Slovenija, razlika – nič. Sežigalnica – nič. Birokracija, dolgi postopki, ARSO – nič. To je bilo pač iz tega, kako boste stvari izboljšal, da bo črpanje učinkovitejše. To sem vas spraševal. In pa, povedal sem vam, kakšne so razmere pri nas, na lokalni skupnosti, da je proračun podhranjen za občine in tudi ne morejo pridobivat evropskega denarja. Razvitost podeželja, Avstrija, Slovenija, menda ja veste razliko, to bi pa od vas pričakoval in, bi bilo prav, da bi take stvari malo bolj se poglobili, pa malo bolj tako odgovoril, glede na to, da tudi poznate
Gospod Doblekar…
…razmere pri nas… Bom končal…
…Čas za repliko vam je potekel…
…ja, čas replike se mi izteka, predsednik, po treh minutah. Tako da bi prosil, če boste utegnil, mi še kaj odgovorite, da bom potem vedel, kako glasovat, ali vas potrdit ali ne. Hvala lepa.
Hvala lepa. Nadaljujemo. Prvi dobi besedo dr. Franc Trček, potem pa mag. Branko Grims.
Hvala za besedo. Iz velike večine do zdaj povedanega, zlasti ubesedovanja dela desnice, izhaja, da ali področja dobro ne poznajo ali se pa malo delajo norca. Jaz se zdaj ne bi opredeljeval do vaših državljanstev. Verjetno tudi na vašem mestu se seveda kot koroški Slovenec ne bi odrekel avstrijskega državljanstva, bi pa bilo mogoče bolj modro na začetku tega mandata, da so vas predlagal za neko drugo ministrico – to bi bila neka gesta – in da bi potem zahtevala notifikacijo ADP-ja. To je moje prvo vprašanje – vaš odnos do notifikacije avstrijske državne pogodbe, s strani Slovenije. Se mi zdi, zlasti poslušajoč tisto vašo zgodbo in s težavami koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov in tako naprej. Zdi se mi, da se zgodbe tudi nekoliko napačno lotevamo. Mi se gremo že, tam, od 2000, 2001, kohezijo v osnovi, kajne, v nekih pred pripravljalnih postopkih in po 18. letih smo v tem preslabi. Do tega smo v osnovi prišli, neka počez debata, nas pa ne bo nikamor pripeljala. Jaz sem tudi ponudil,  (nadaljevanje) jaz osebno mislim, da bi moral premier Šarec povabiti prej 20 kot 10 nas, ki smo na takšen ali drugačen način delali kohezijo - sam sem imel srečo, da sem pet let vodil zahteven projekt kot znanstveni koordinator, 30-milijonskega skoraj -, in priznam, jaz sem se pripravljen odreči funkciji poslanca in iti naslednjih deset let delat kohezijo, pa še kar nekaj ljudi bi lahko naštel. To bi bila zame odgovorna državotvorna drža.  V tej zgodbi okrog vas, tu se strinjam s prekmurskim kolegom Joškom, koalicija vam mora zagotoviti izvolitev. Mene ob vsej tej zgodbi okrog vas, v bistvu, da smo mi tri mesece brez ministrice, imamo neko Esmeralda telenovelo okrog tega, in zdaj, ne vem, Jelinčič si dviguje ceno, če ne boste izvoljeni, bo pa res svetovna blamaža, še večja, kot je. Pika.  Vprašanja. Notifikacija ADP, sem vas vprašal.  Glede na naslednjo perspektivo, ali ste za to, da se SVRK seli v Maribor. Številne druge države imajo kako ministrstvo, izpostavo kje drugje ali kako vejo oblasti.  Glede te zgodbe, kakšna bo naslednja finančna perspektiva, koliko bo denarja, koliko ne bo denarja, o tem se v osnovi pogajajo predsedniki vlad. Nehajmo se delat norce, bodo še zelo zahtevna pogajanja. Ljudje v funkciji, ki jo pa pri nas izvaja SVRK, so pa ljudje, ki potem lahko delajo nek »fine tuning«, v jeziku tovrstne latovščine, pravilni »claiming«, možni neki prenosi določenih sredstev in tako naprej. In v tem smislu mogoče ni tako slabo, da bo perspektiva zamujena. Zakaj - ker bomo imeli več časa, da se končno pogovarjamo o vsebinah. A veste, tudi to bluzenje, procenti gor, procenti dol, na koncu se procenti v glavnem počrpajo, ampak je vprašanje, zakaj se počrpajo. In jaz bi tu tudi nek vaš odgovor, ali bo končno šel premik v smeri vsebin, ker mi imamo tudi to slabo izkušnjo, da te redke denarje malo preveč zafrčkamo, tudi malo politično, kot jaz rečem, kdo bo betoniral, ne razmišljamo o amortizaciji, o življenju, ko je konec tega financiranja. In imam tu vprašanje, kako boste to presekali. Seveda je bližnjica, da se razvojnim svetom obeh kohezij, kjer je ta gremi deležnikov zbran, da v bistvu neka večja vloga.  Niste mi odgovorili - vedno je pri teh zadevah / smeh/ tako malo zanimivo, na kaj človek ne odgovori -, niste mi odgovorili na pametno specializacijo, ko sem vas spraševal, kaj se pa vam zdi, par nekih področij, ki bi jih bilo treba razvijati. Zakaj - ker ima ena Nemčija manj pametnih sidrišč, kot jih ima ena majhna Slovenija; pa tudi tista naša strategija pametne specializacije je bila, žal, v Bruslju nekaj časa vir posmeha, tako kot karkoli drugega, pa mi je žal, da moram to govoriti.  Ena zadeva, ob občinah, ki bodo imele težave s financiranjem, je tudi zgodba podjetništva. Tudi sam sem v enem delu svojega življenja bil podjetnik v družinski firmi. Mi imamo prevladujočo strukturo podjetništva, mikro, majhne, srednje firme, ki težko najdejo neka svoja sredstva za sofinanciranje, kaj šele za »research and development«. Na kakšen način boste, zlasti z MGRT, ki bolj ne dela GRT, presekali to stanje. In tu je avstrijska zgodba dobra izkušnja, mislim, ne vem, če si grem pogledat avstrijske deželne zbornice, načini grozdenja, ne vem, vem, da ne vem, delal sem natančno analizo za zgornjo Avstrijo, kako tovrstne klastre lahko tudi nekako pri nas ponucamo. Zakaj to omenjam, ker se vedno, veste, govori, kao Levica ni za gospodarstvo. Daleč od tega, Levica je za gospodarstvo, ki temelji na spoštovanju delavcev in dela. Jaz živim 15 kilometrov od Avstrije, pa tam gospodarska zbornica se ne razpoči ravno kot žaba okrog minimalne plače.   (nadaljevanje) In tu je tudi moje zadnje vprašanje, kakšen je vaš pogled na problematiko minimalne plače v Sloveniji.  Hvala.
Preden nadaljujemo z naslednjim, bi dal besedo kolegu Gregorju Periču, da prebere pooblastilo.
Hvala lepa.  Torej, iz Poslanske skupine NSi - Krščanski demokrati smo na Odboru za gospodarstvo dobili pooblastilo, in sicer poslanec Blaž Pavlin nadomešča poslanca Jerneja Vrtovca.
Nadaljujemo. Besedo ima mag. Branko Grims.
Še enkrat lep pozdrav! Tisto, kar je danes rdeča nit in kjer sem prepričan, da se strinjamo vsi, je, da do zdajle nismo dobili niti enega samega konkretnega odgovora od kandidatke, kako bo delala tisto, za kar kot ministrica bo, to se pravi, olajšala pridobivanje in pospeševala črpanje evropskih sredstev. In zdaj, kaj je pravzaprav današnja seja, gospe in gospodje - tole je zgodba o neodgovornosti. Prvič je neodgovorno od Vlade Republike Slovenije, od Vlade Marjana Šarca, da je tri mesece brez ministra za kohezijo, za evropska sredstva. Evropska sredstva so edina neto sredstva, ki so namenjena investicijam v Republiki Sloveniji, ki so dejansko dosegljiva. Vlada Republike Slovenije pa ne poskrbi v treh mesecih, da bi imela relevantnega ministra. In potem, koga predlaga - predlaga osebo, ki po nekaj urah današnje seje ni odgovorila konkretno na eno samo vprašanje, kar pomeni, da je Vlada Republike Slovenije, Marjana Šarca, ravnala skrajno neodgovorno, najprej, ko je tej osebi podelila izredno državljanstvo, in drugič, ko jo je predlagala za ministrico za kohezijo oziroma za evropska sredstva. Neodgovorno je od kandidatke, da se zavije v molk ali pa odgovarja s floskulami, »kako bom ukrepala, se bomo pogovarjali…« Oprostite, ali se norca delate? Seveda se bomo pogovarjali, ampak od vas pa pričakujemo konkretne ukrepe, katere olajšave boste predlagali, da boste pospešili postopke, in kako boste ukrepali, da se ti postopki uspešno dokončajo, da bodo sredstva dejansko počrpana. Od tega nismo slišali ene besede cel dan. Še bolj neodgovorno od kandidatke je, da očitno sploh ne ve, kaj jo čaka, ali pa ve in manipulira, kajti kandidatka, ki je pred nami, ima doktorski naslov iz prava. In ker torej ni prava neuka oseba, bi se morala zavedati, kaj pomeni prisega, ki jo čaka v primeru, da bo izvoljena. Gremo po vrsti. Najprej bo prisegla, da bo delovala po svoji vesti, to se pravi, da ne bo delovala po brezvestnosti nekega Sorosa ali Open Society sklada ali česarkoli podobnega, ampak da bo delovala po svoji vesti. In zdaj, kaj je bistvo tu pravne zgodbe - bistvo pravne zgodbe je, da je konflikt interesov ali lobistične povezave evropska kategorija, in to bi morala kandidatka vedeti, saj je bila, konec koncev, tudi evropska poslanka. In ona je dolžna te stvari predstaviti javnosti, da je jasno, katero politiko bo dejansko izvajala. Jaz upam, da nas zdajle gleda tudi Komisija za preprečevanje korupcije in da bo ustrezno zabeležila te klientelistične oziroma potencialno koruptivne povezave, ki so znane iz njene preteklosti. Glede na to, da ste se zavili v molk, ko sem vas to prej vprašal, vas opozarjam na pravno načelo - kdor molči, se strinja. Morali bi ga poznati, kajne, saj ste doktorica prava.  Gremo naprej. Ko boste prisegli, boste prisegli, da boste z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije. Zato sem vas vprašal, glede na celo spote, ki ste jih posneli, po katerih ste izjavili, da je prvi najpomembnejši projekt za Evropo, da ukine vse meje, da je brez meja, in da bo Evropa postala s tem celina migrantov, ali pomeni, da boste med ključne projekte dajali migrante, ali boste torej skrbeli za blaginjo Slovenije, k čemur boste prisegli, Slovenk in Slovencev, ali boste skrbeli za blaginjo tujcev, kot, žal, večkrat dela tudi aktualna Vlada, tudi če gre za tole, lepo vključili vanjo. Samo tudi ta vlada je očitno glede tega pozabila svojo prisego, ne. Kar je zelo pomemben podatek, konec koncev kriva prisega potegne za sabo tudi kazensko odgovornost. In potem, če gremo naprej. Prisegate, da boste spoštovala ustavni red. sestavni del pravnega reda oziroma ustavnega reda vemo, da je glede na jasno besedilo slovenske ustave, tudi neposredna uporaba ratificiranih mednarodnih sporazumov. Eden od njih je tudi dublinski sporazum, ki ureja migracije. Če bi se tako ravnalo ves čas, če bi se torej spoštovalo ustavni red, niti en ilegalni migrant nebi smel preko meje Republike Slovenije ali pa bi bil zajet, procesiran in takoj odposlan nazaj skladno z zakonodajo. V nobenem primeru pa ni mogoče reči, da boste spoštovali ustavni red oziroma kot ste sami rekli, da boste dosledno spoštovali pravo in zagovarjati odprte meje. Konec koncev kot pravnica bi morali tudi to vedeti kaj je bilo pravno načelo na katerem so nastale prve države. Prve države so nastale točno prav zato, da se horde tujcev nebi nemoteno valile in ropale preko obstoječih naselij oziroma prvih zametkov civilizacije. In danes, ko se govori o odprtih mejah, se to kar pozablja. In zato so potem škodljive posledice. Škodljive posledice, ki segajo tja do posilstev, žal tudi že v Sloveniji, do umorov, do terorizma, do ropov, do vseh oblik nasilja, da ne naštevam še naprej. Tudi temu niste hoteli odgovoriti.  In potem me zanima še kako je - ko govorite, da boste spoštovala ustavni red, čemur boste prisegla - s spoštovanjem človekovih pravic? Vi ste se večkrat slikali pod sliko Che Guevare. Che Guevara je psihopatski množični morilec, ne. Človek, ki je pobijal homoseksualce, dokazano, ki je vodil zapor za homoseksualce, če kdo na Levici tega ne ve, iskreno sožalje ampak malo preberite kakšne materiale, ki je lastnoročno pobijal homoseksualce, ki je bil znan po tem, o tem obstajajo številna pričevanja objavljena v knjigah, da je od blizu pobijal ljudi, zlasti je to delal rad z mladimi dekleti, da je potem užival, ko so mu umirali v naročju, ne. In kako ima čaščenje ali pa slikanje zaradi mene, pod eno sliko množičnega morilca, skupnega s spoštovanjem človekovih pravic ali pa ustavnega reda, h kateremu boste prisegli, če boste v četrtek izvoljeni za ministrico.  In bi prosil za odgovore. Dolžni ste jih ne samo meni, dolžni ste jih pač celotni Sloveniji. In še enkrat povem: zavračati odgovore tako, kot se jim vi izogibate danes ali pa se zavijati v molk, je neodgovorno. Neodgovorno od vas in neodgovorno od vseh, ki so vas predlagali ali ki vas bodo podprli.
Hvala lepa. Gospa Sukič, imate postopkovni predlog.
Ja, res, predsedujoči, jaz prosim, da izrečete opomin, ker poslušati, mislim, tako neverjetne laži o nekem zgodovinski osebi Che Guevari z namenom širjenja sovražnega diskurza in, mislim, obtoževanja kandidatke zato, ker se je nekoč slikala pod, ne vem, plakatom Che Guevare. Lepo vas prosim, to pa res ne sodi na to sejo. Tako, da prosim, da preprečite, da se iz tega Državnega zbora sovražni govor širi na način, celo da si pomaga s totalnimi izmišljotinami, za katere ve samo ta poslanec in jaz še nisem, mislim, to ne moreš verjeti. Jaz kaj takega še nisem slišala, no. Tako, da prosim, da nek opomin vendarle izrečete.  Hvala.
Hvala lepa.  Mislim, da smo se sicer malce zavrteli v krogu, ker smo na tej temi bili že pred približno uro in pol. Jaz bom zdaj v tem trenutku dal besedo gospe Maši Kociper. Potem pa gospa dr. Mlinar.
Hvala lepa, predsedujoči. Mene člani naše stranke že sprašujejo ali se bo kdo postavil v bran kandidatki. Jaz bom zato zanjo povedala, da sem se že dolgo tega javila k besedi ampak očitno prišla na vrsto šele zdaj. In moram reči, da sem bolj temperamentne narave, da me tri ure že resnično premetava po tem stolu in da mislim, da imamo pritiska, ne 200 ampak 1000. Ker kaj pa danes tukaj slišimo, je pa res sramota za ta parlament. Seveda se opravičujem vsem tistim poslance, ki ste razpravljali korektno, ki ste razpravljali na temo, ki ste postavljali konkretna vprašanja, vsem tistim se opravičujem. Ampak tukaj danes ni nek televizijski šov, kjer mi hihitajoče opletamo z nekimi besedami v zabavo javnosti. Tukaj govorimo o pomembnem dogodku – zaslišanju bodočega ministra Republike Slovenije, člana vlade Republike Slovenije. In res je – kdor vse gleda in kdor spremlja to, mora biti zgrožen kaj si nekateri privoščite. In kaj vse mora nek kandidat, ki se v Sloveniji odloči izpostaviti in iti na eno pomembno funkcijo, kaj vse mora preživeti. Pa ne samo zato, ker je to kandidatka, ki jo je predsedniku vlade predlagala stranka SAB, za kogar koli bi to rekla. Tukaj sedi ena doktorica prava, bivša evropska poslanka, bivša avstrijska poslanka, zaposlena na samih eminentnih pozicijah in mora poslušati obtožbe o vohunstvu in špekulantstvu za pridobivanje državljanstva. Pa kam smo mi padli? Pa kdo se bo v tej državi sploh še odločil za kakšno ministrsko funkcijo, pa dajte mi to povedati. Kateri normalni človek se bo še odločil za ministrsko funkcijo, če bo moral to skozi dati? In tisti, ki nimajo vodenja, tiste organizacije ali države, ki nimajo dobrega vodenja, propadejo. In v Sloveniji imamo točno zaradi takih razlogov krizo vodenja. Jaz ne morem verjeti, da po tem, ko kandidatka že 3 ure odgovarja na nekatera zelo podrobna vprašanje, se oglasi nekdo in reče, da se je kandidatka zavila v molk in da ni povedala še niti ene same konkretne besede in da ni dala še niti enega konkretnega odgovora. Pa dobro, a smo mi v ločenih vesoljih ali kaj? Zelo konkretno je odgovarjala. Jaz sem bila že na številnih hearingih, pa tako konkretnih odgovorov ni bilo. Jih tudi vi niste pričakovali, ker dobro veste, da človek, ki pride v prvem mandatu prvič na tako funkcijo, nekaterih podrobnosti, ki jih poznate vi poslanci, ki ste že 5, 7 mandatov v Državnem zboru, ja, vem, da ste nekateri in poznate to področje v detajle, jih nekdo, ki je prišel prvič na to funkcijo za kandidata, ne more poznati. Jaz sicer nimam nič proti takim, ki izzivajo kandidatko na strokovni ravni, imam pa proti osebni diskreditacijam, to imam pa zelo proti. In zelo lepo je gospa Mlinar prej odgovorila – tako kot ona ni kriva, da se je na tisti strani meje rodila, tako tudi nekdo drugi ni kriv, da se je na tej strani. In ni ona potegnila meje med tema dvema krajema. In državljanstvo in nacionalnost je pa nekaj, kar pa en poslanec Državnega zbora mora ločevati. Ona je Slovenka, Slovenka, rojena slovenskim staršem, šolana na slovenski gimnaziji. Delala velik del svojega življenja, kar nekaj let, v Sloveniji. Jaz recimo sem jo spoznala leta 1998, ko je delovala v službi vlade za evropske zadeve in sva skupaj sodelovali. Potem je delala še na delegaciji Evropske unije, potem je bila poslanka v Avstriji in evropska poslanka. In nekateri boste njej usporavali reference? Dajte, lepo prosim, no. Dajmo biti vsaj toliko fer, da ne diskreditiramo človeka. Dajmo se ne sprenevedati – ne boste je podprli, seveda, SDS, že prej ste povedali in že ves čas vemo, da je ne boste. In da zdaj »ja, me niste prepričali, malo bolj odgovorite, ker, ne vem« - ja seveda, potem ko bo vse odgovorila, jo boste pa podprli? Seveda. Še nikoli niste nobenega našega kandidata. Mi pa vašega tudi ne moremo, ker ne pridete do vlade nikoli, to je tudi hudič, ne. In je tudi zamenjati ne moremo, ker nimate vlade. In tako kot ni kriva kjer se je rodila, tako tudi ni kriva, da je tretji kandidat za to ministrstvo. Jaz ne vem kako lahko njej očitate, da je, ne, »kako pa zdaj ste že tretja?«, ja pa ona pa res ni kriva. Jaz ji bom rekla hvala lepa, da je v tej situaciji bila pripravljena se izpostavili. Prvi kandidat, evo ga, ga zdaj hvalite, lepo, vemo zakaj je šel. V stranki SAB s tem nismo imeli prav veliko, tudi vprašal nas ni nihče, jaz sem to vzela, da je to pač eno postavljanje avtoritete pač bilo takrat, pustimo zdaj. Drugi je šel iz osebnih razlogov, ni hotel, da se razpravlja o tem zakaj je šel. Če jih jaz vem, jih tukaj ne smem povedati. Ni ne njena krivda, ne naša krivda. Naša želja je, to pa je, da postavimo najboljšega možnega kandidata. In smo ga. In ga je težko najti in to vsi lepo in točno veste, da najti ministra v tej državi ni lahko. In srečo smo imeli, da je gospa Mlinar, doktorica prava s številnimi izkušnjami v Evropski uniji, in-between jobs se to reče, in da je ta izziv sprejela. Ker kdo drugi, ki bi že bil na neki drugi službi in gotovo bi jo nek tak profil tudi z lahkoto dobil, mogoče tega izziva nebi sprejel. Ampak Angelika Mlinar, kot sama reče, ima rada politiko. Zato je šla tudi v politiko. In ja, kot podpredsednica Alde, je večkrat obiskovala tudi druge stranke iz te skupine, SMC, DL, k nam je prišla trikrat – pa kaj pol? Političarka, ki se ukvarja s politiko. Hkrati pa ima številne strokovne kompetence. In mislim, da toliko kot je ona konkretno odgovorila, je maksimalno, kar lahko na enem takem hearingu od enega kandidata v tej fazi pričakujete. Kar bi pa jaz pričakovala, je pa, da vsi tisti, ki res mislite, da dobro mislite tej državi, tej vladi, za katero si seveda mnogi ne želite, da bi bila, vsaj pustite, da deluje. Vsaj pustite, da deluje in da imenuje svoj ministre. Ko boste pa vi na vrsti, jih boste pa vi imenovali. In seveda, ne, kolegica z Levice, nekatera vajina stališča so diametralno nasprotna in hvala bogu, saj ni kandidatka Levice. Ona je kandidatka SAB. In prosim, da prepustite nam, da ugotavljamo ali so stališča Angelike Mlinar in SAB kompatibilna. In vam povem, da so. Res pa je, da je nismo spraševali v detajle kaj misli o prehrani ostarelih v domovih za ne vem kaj. Nismo. In tudi nismo pričakovali, da bo tukaj na detajlna vprašanja morala odgovarjati s področja gospodarstva, šolstva, okolja. Res je – bo ministrica vlade Republike Slovenije. Res je, bo imela neka stališča, ne rabi pa imeti izoblikovana jasna stališča v podrobnosti o posameznih resorjih, ne rabi. Mi, za nas je pomembno to, da je ves čas delovala na področju, kjer naša stranka deluje – socialno-liberalno. Se pravi ni socialistka, tako kot vi. Ni. Deluje eksaktno in striktno na tem področju, dosledno, politično v tej smeri.  Zdaj, nič ni treba biti prizadeta kolegica, samo povem zakaj ne more razmišljati enako kot vi.  Zdaj, kar se državljanstva tiče. Mislim, pri vseh ljudeh, ki so že postali državljani v tej državi, se zdaj mi to spotikamo kot največji problem, če nekdo, ki je rojen Slovenec, ki je veliko časa delal v Sloveniji dobi slovensko državljanstvo. Za 5 let imam podatke – a veste koliko ljudi na leto dobi v postopku izredne naturalizacije državljanstvo? Od 170 do 240 letno. Od 170 do 240 letno. In zdaj pa je naenkrat Angelika Mlinar največji problem. Ko je na isti način dobil državljanstvo Anthony Randolph pa Brita Bilač, pa še kaj teh športnikov, vi jih boljše poznate kot jaz, smo bili pa vsi Slovenci »To!«. Tony je moral takoj dobiti, ker on pa tako dobro zabije. Nekdo, ki ima pa strokovno znanje, pa bo morda lahko pomagal s tem znanjem Sloveniji, pa ne sme dobiti. Dobili ga bodo čisto vsi, tudi po istem postopku tisti, ki jih bomo zdaj iz Venezuele nazaj vozili, ki so se zdaj stvari tam poslabšale. Po istem postopku. Tako, da to sprenevedanje in to ali bo ona zdaj vohun in v čigavem interesu bo delala – jaz res ne vem. Sploh v 21. stoletju, ko smo mi Evropska unija, ko bi morali to na kateri strani meje si bil rojen, pa tudi konec koncev kakšne nacionalnosti si, postati nepomembno, je zdaj to politično vprašanje number one. In, Branko Grims, hvala bogu, da kandidatka ne gre na nivo, da bi odgovarjala na tvoja vprašanja kaj bo Orban imel nanjo vpliv, ne. Ali Soros ali kdo, ja. No Orban, aja Orban ne, sori, ja.   (nadaljevanje) Replika. / oglašanje v ozadju/ Ja, ja.  Pa še to, pri tem, ko se gremo o tem, kdo je lahko ali ne more biti kandidat za ministra v Republiki Sloveniji. Branko, to je tudi zate. Dragutin Mate, notranji minister, veš, kakšne informacije ima notranji minister! Državljan Hrvaške in Slovenije! Ha, kako je bilo to šele nevarno! Andrej Bajuk, predsednik Vlade, državljan Argentine takrat, ko je potem postal premier. Še en vaš minister, Dimitrij Rupel, Slovenec in ZDA. Ha, kaj pa to?! ZDA, tudi nevarno. / smeh v ozadju/ Enako Lovro Šturm, slovensko in ZDA, ha?! Teh ZDA špijunov je še več kot avstrijskih, vam rečem. Roko Žarnić, in tako naprej. In da je zdaj to problem!  Res, dajmo jo vprašat neka normalna vprašanja o njenem videnju, kje vidi razvoj tega urada in tako naprej. In, mimogrede, ta urad ni brez vodenja. Tudi zdaj te tri mesece, vam povem, se je Alenka Bratušek pošteno nagarala na tistem ministrstvu. In ta urad je rešil 180 milijonov, ki so bili videti izgubljeni na začetku mandata. Veste, koliko bi mi imeli izrednih sej, če teh 180 milijonov ne bi rešili! Pa to bi bilo »smak svijeta«, Državni zbor, odbori, vse živo! Zdaj pa, ko smo rešili teh 180 milijonov, zdaj je pa tišina, nič!  Potem, kakšen problem bi bil s tem sistemom, računalniškim, e-MA ali kako se mu reče. Zdaj, ko je to rešeno, in v principu v glavnem je baje to rešeno, jaz se na to sicer ne spoznam, to bo poslanec Trček več povedal, ali je to rešeno ali ni -, ampak zdaj, ko je to rešeno, zdaj se pa nič več o tem ne govori. Če pa ni rešeno, bo pa morala rešiti. In kolikor jo poznam, je delavna in zagnana in želi dosegati spremembe. In jaz apeliram na vse tiste, zlasti pa tu na Levico, ki nočete, da ta Vlada pade, da se vsaj vzdržite in daste možnost tej Vladi, da imenuje svoje ministre. Ker mi vemo, da zdaj na nobenem odboru nimamo večine, mi smo manjšinska vlada, ki nima večine. In če vi zdaj seveda na desnici vsi rečete, mi tej Vladi ne bomo pomagali, potem se vprašajmo, kako bomo sploh lahko še delali naprej.  Tako smo mi prepričani - in tudi vem, da vi to veste, sploh tisti, ki poznate to področje, Marko, Suzana in tako naprej, veste, da je odgovorila na številna vprašanja, odgovorila je korektno, in prosim, ne zavajati, da ni bilo odgovorjeno, da se je zavila v molk in ne vem kaj vse. Dajmo kandidatki možnost, da začne z delom.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Ja, zdaj imamo kar tri zahteve za repliko, upam, da bodo res vse v smislu, da niste bili dobro razumljeni. Najprej dajem besedo gospe Nataši Sukič.
Hvala, predsedujoči. Glejte, spoštovana kolegica, jaz vas sicer razumem, da vam je pritisk skočil na tisoč, ker je tudi meni ob številnih zadevah danes tu zelo poskočil, ampak ste pa zelo narobe interpretirali. Jaz nisem kandidatke spraševala, kako naj rešuje prehrano konkretno v domu za starejše, sem samo osvetlila, kaj pomeni trda linija neoliberalizma in priseganje oziroma verjeti v to, da privatni sektor deluje bolje in učinkoviteje na vseh področjih, pri tem, da ti zagovarjaš, recimo, pri prestrukturiranju ali pa reformi pokojninskega sistema takšne principe. / oglašanje v ozadju/ Ne, pravim, da smo se pozanimali o njenih načelih, prejšnjih, ali pa izrekanjih, in sem samo preverjala, do kakšne mere je ta oseba, ki bo imela velik vpliv navsezadnje tudi na pozicije in stališča vaše stranke v bodoče in širše vlade. In sem samo hotela slišati, kako danes kandidatka razmišlja o teh stvareh, samo to sem vprašala. Tako vas prosim, kolegica, resnično, gotovo je nisem spraševala, kako zdaj konkretno vidi prehrano v domovih za starejše. Samo ponazorila sem na primeru, do kam lahko pripelje priseganje na preveč privatizacije ali pa privatizacije za vsako ceno, ki pa lahko potem se sprevrže v neko anomalijo,   (nadaljevanje) ki pa lahko potem se sprevrže v neko anomalijo, ki ima lahko zelo krute posledice. Samo to sem povedala. Tako ste me očitno narobe razumeli in jaz res ne bi želela še poviševati vašega pritiska in pridodajati k temu razburjenju. Se strinjam, ja, da je danes šla debata onkraj okvirov na marsikateri točki, in tudi meni je malo poskočil pritisk.  Hvala.
Hvala lepa, gospa Sukič.  Da ne bomo preveč skrbeli za hipertenzijo, dajem zdaj besedo dr. Trčku priložnost za repoliko. Izvolite.
Hvala. »Politiki moramo biti ideološki,« konec citata, to je citat dr. Angelike Mlinar. In tu sem se jaz zaljubil v vas, priznam - zdaj me bodo moji tepli -, ampak podprl vas ne bom, tokrat iz nekih razlogov.  Ali je problem Angelika Mlinar - ne, problem smo mi. Problem smo v tem, da se je dobesedno, z izjemo Drnovška pa Bajuka, vsem, ki so postali predsedniki vlade, do zdaj zmešalo, od všečnosti, ker so postali predsedniki vlade, ker jih nismo delali za to, da bi postali predsedniki vlade. Pa to ni zraslo na Trčkovem zelniku, to je zraslo na zelniku kar nekaj strokovcev, ki celo življenje to spremljajo. Levica je omogočila to Vlado, čeprav sam osebno sem menil, da si stari četverček od peterčka ne zasluži popravnega izpita. Omogočili smo to Vlado, ker smo imeli v tistem trenutku norost okrog nas, vključno v Avstriji, in ker si ljudje niso želeli na volitve. Čez pol leta je Šarec nehal z nami sodelovati, ker smo pač zahtevni, ker smo - parafraza Angelike Mlinar - ideološki. Ker zastopamo neka stališča, kot si lepo, Maša, rekla, hvala bogu ali kakorkoli, da imamo, to so razlike, in to je to. In tudi iz tega naslova gospo Angeliko Mlinar sprašujemo. Šarec se je odločil raje, da bo z Jelinčičem sodeloval, ki ga v nekem resnem parlamentu ne bi smelo več biti, zaradi nekih navedenih zadev, vključno od kraje knjig za deset jurjev, ampak to je tako. In vi kot koalicijski partnerji ste se očitno s tem sprijaznili. In zdaj, ko vas on izsiljuje, pa njegovi izsiljujejo njega, kajne, ker so malo dojeli, kaj je politika, je zgodba, ki jo imamo. Jaz sem tudi politik pol časa manj kot Angelika Mlinar, rad sem politik, ker je gospa Angelika Mlinar desetletje pač v politiki, in, seveda, neko morje izjav, ki jih delno tudi trgamo iz konteksta, priznam. Res je, niste se zavzemali za vodo, ampak ste se zavzemali, kdo bo vodo dobavljal komu, zasebno ali ne. In to so te zgodbe. Se pa strinjam s tabo, Maša, ja, da verjetno moja meni ne bi dovolila, da postanem minister, bi rekla, »kaj si bedast, že itak tako…« Ja, in to so resne zadeve, to ni smešno. To je resno. In dajmo se mi malo najprej o sebi vprašati, pa malo manj o Angeliki Mlinar.  Če seveda boste izvoljeni, jaz sem najbolj aktivni član tega odbora, bova itak v nekem ljubezenskem razmerju.  Hvala.
Hvala lepa, dr. Trček. Preden dam možnost za repliko še gospodu Grimsu, smo imeli eno postopkovno. Izvolite, postopkovno.
Jaz bi prosil, da opozorite gospoda Trčka, naj ne govori o tistih ljudeh, ki jih ni tu. In prosim, da ne žali našega predsednika, kakršen je, je. In govorimo… / smeh/ Ja, glej… O nekih knjigah govorite, to ni tema današnje teme, no, lepo prosim, gospod Trček. Če vas pa kaj boli, pa je vaš problem, ne naš.
Hvala lepa. Dr. Trček, izvolite, postopkovno.
Glejte - postopkovno -, v knjigi, ki govori o prvih, koliko, dvajsetih letih slovenskega parlamentarizma, ki jo je napisal doktor zgodovine - slučajno se z vlakom voziva -, zelo jasno piše, potrjeno, da je Zmago Jelinčič takrat pa takrat rekel, da volilni glas stane 40 tisoč mark, lahko vam tudi citat in stran povem. To je zloraba postopkovnega, lahko mi daste opomin.  Hvala.
Hvala lepa. Imeli smo repliko… Mag. Grims, izvolite.
Ali ne bi bilo lepo, če bi se dobro poslušali. Včasih očitno nekateri slišijo stvari, ki jih ni. In gospa Maša Kociper je mene z imenom in priimkom dvakrat naslovila v zvezi s problematiziranjem konflikta interesov zaradi dvojnega državljanstva. Jaz o tem niti besede nisem rekel, ampak tudi ene besede ne. To se pravi, gre očitno za neko močno čustvo, ki je zaneslo zdajle Mašo Kociper, da me je pri tej zvezi imenovala, ampak, če jo takole zanese pri poslušanju, potem se ne čudim, če ima tudi vtis, da je gospa kandidatka konkretno odgovorila na vsa vprašanja. Odgovorila ni nič konkretno. Zavijala se je ali v molk ali pa v floskule tipa, se bomo pogovorili in podobno. To seveda niso odgovori, ki bi bili dostojni enega kandidata za ministra, ko gre za tako pomembno področje, kot je 4 milijarde evrov vredna kohezija oziroma evropska sredstva, ki so dosegljiva Republiki Sloveniji v nekem mandatu. Pri tej zgodbi je seveda tako. Ona je rekla tudi, da je to najboljša kandidatka, ki jo Slovenija premore. Z vsem dolžnim spoštovanjem, gospa Maša Kociper, ampak, če bi tole vašo strast vi rajši uporabili za kaj drugega, ne vem zakaj potem vi ne kandidirate za ministrico, ker trdim, po tej predstavitvi, kar smo ji bili priča do zdajle, ima Slovenija zanesljivo, okoli 2 milijona boljših kandidatov za to mesto ministra, kot je kandidatka za ministrico, ki ste jo vi predlagali in vi bi bili zanesljivo boljši od nje in to seveda zelo jasno pove, da gre za nekaj drugega. Ali gre za neke »klientelistične« naveze ali gre za plačevanje starih računov ali za neko politično »računico«, ki bi jo bilo zelo zanimivo vedeti in zaradi tega je danes to zaslišanje relevantno in zaradi tega je zelo zanimivo, da do konkretnih odgovorov nikakor ne pridemo in smo samo priča tistemu, kjer tišina šepeta, kot je naslov neke znane knjige.
Hvala lepa. Če sem prav videl, kolega Doblekar, izvolite repliko, pa potem je replika še gospod Horvat? Okej.
Hvala za besedo, predsedujoči. Ja, seveda, vsekakor sem se tudi sam prepoznal, ker je gospa poslanka Maša Kociper pač nekako kar vse poslance zavzela. Glejte, jaz moram še enkrat povedat in verjetno se bo tudi kandidatka strinjala, da sem bil korekten, jasen, natančen in pa konkreten z vprašanji, zgolj strokovnimi, s tega področja in pa, kar sem tudi se dotaknil, torej, 13. člena Zakona o državljanstvu. Čisto konkretno in korektno. Nič nisem bil žaljiv, niti nespoštljiv. Tak je moj občutek, niti nisem naletel na kakršenkoli odziv kogarkoli, da bi kaj takega bilo. / oglašanje iz dvorane/ Ja, torej, rekli ste, da postavljamo podrobna vprašanja, da, pravilno ste ugotovil, postavljamo podrobna vprašanja, vendar ne dobimo podrobnih odgovorov. No, vsaj jaz nisem bil zadovoljen, še vedno čakam na odgovore, če jih bom dobil in tudi, ugotovili ste, da, tudi če vse odgovori, tako, kot si bomo mi ali pa jaz konkretno zaželel, je ne bom volil. Ja, kako pa veste? Mogoče jo pa bom. / oglašanje iz dvorane/ Ja, no, vidite. / oglašanje iz dvorane/ No, »evo«. Tako da… ne vedeti že vnaprej no, mislim, jasnovidnost, pa mislim, da tukaj pri tako resnih zadevah ne pride v poštev.  In še to, da dokončam, torej, res čutim veliko odgovornost do državljanov, pri tako pomembnih stvareh, kot je pridobivanje evropskih sredstev. V igri so milijarde. Gre se za to, ali bojo ljudje imel neke osnove, se pravi, pitno vodo, čisto, ki ste jo zapisal v Ustavo, bodo imel elektriko, bodo imel ceste, gasilci gasilske domove, skratka, gre za pridobivanje evropskega denarja in tukaj se »hecat« in pogovarjat in skrenit iz teme in potem se sukat okrog koga, kaj je kdo rekel, mislim, je čisto popolnoma neumestno in nepotrebno in res čutim veliko odgovornost do državljanov in državljank in pa predvsem štirikrat več volivcev, kot vi, gospa Kociprova. Tako da, imam res eno močno odgovornost in, na koncu bi rekel samo še to, če bom dobil odgovore, potem od kandidatke, bom zelo vesel, tiste, upam, da si je zapisala, saj so bile zelo konkretne stvari, vem pa, da ji ne bo lahko, ker bo delala za dvakrat manjšo plačo v Sloveniji, kot je delala poslanka Kociprova za stranko SAB, ko je svetovala, ker ni bila izvoljena v parlament. Hvala lepa.
Hvala lepa. Jaz se strinjam, da pozornost ponovno usmerimo k gospe kandidatki. Besedo ima kolega Horvat, za repliko. Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik Perič. Moram se odzvat, ker želim nekako umirit to razpravo. Najbrž mora bit huda stiska, da tukaj, v to diskusijo, vlečete tudi pokojne, odlične slovenske politike, pri tem primeru dr. Andreja Bajuka. Mene, tudi javno sem povedal včeraj, pred kamero, da mi v Novi Sloveniji sploh ne problematiziramo slovenskega državljanstva niti ne hkratnega avstrijskega, spoštovane kandidatke dr. Angelike Mlinar. Mi tega ne problematiziramo. Ampak danes, da nekdo tukaj zdaj, pa zdaj ni samo to ta razprava, vidim, da je to tudi v medijih, zdaj se pokojnega Bajuka vleče ven. Veste, tisti, ki je že umrl, ne rabite še enkrat ubijati. Dajte biti toliko dostojni. Mene se je ta zadeva dotaknila. Zakaj? Zato, ker je pokojni dr. Andrej Bajuk moj politični oče. On me je nagovoril, da sem leta 2004 kandidiral in premagal takrat LDS-ovega poslanca Cirila Pucka v lendavskem volilnem okraju. Bodimo pa dosledni in natančni. Res je, dr. Andrej Bajuk je imel in slovensko in argentinsko državljanstvo. Ko je bil v Državnem zboru leta 2000 potrjen za predsednika Vlade oziroma za mandatarja, je vrnil argentinsko državljanstvo. Bodimo dosledni, pa naj počiva v miru.
Hvala lepa gospod Horvat.  Kolegica Kociper, imate postopkovno. Izvolite.
Nisem navajena, za razliko od nekaterih, zlorabljati postopkovno, ampak moj postopkovni predlog je, da me dajte boljše poslušati, ker tukaj ste se me pa dotaknil, kolega Horvat, ko si rekel, da sem se dotaknila mrtvega človeka. Jaz sem samo naštela in izrazito, ne vem kje si se prepoznal, mnoge bivše ministre, celo predsednike Vlade, ki so imeli dvojno državljanstvo. / oglašanje iz ozadja/ Vem in nič slabega nisem rekla o njem in tudi zdaj ne mislim nič slabega o njem in sploh, o pokojnih samo dobro, zato ne vem zakaj, na kateri žulj sem ti stopila, ker samo naštela sem mnoge, številne, tudi zelo znane politike, bivše ministre, ki so imeli dvojno državljanstvo, pa se tistim, in to nisi bil ti, ti tega nisi problematiziral, pa se tistim, ki to problematizirajo, ni zdelo nič spornega takrat. Tako da, če si to razumel kakorkoli kot napad na tvojega političnega očeta, niti ni bilo tako mišljeno in se ti za to, celo, če je bilo tako razumljeno, opravičujem.
Hvala lepa.  Torej strinjam se s tem postopkovnim predlogom, da se bolje poslušamo.  Kolega Grims, imate postopkovno. Izvolite.
Spoštovani predsedujoči!  Jaz vam predlagam, da glede na izraženo stanje njenega tlaka, zelo prijazno Mašo Kociper opozorite, da v nobenem od primerov, ki jih je ona naštela, ni šlo za to, da bi en dan Vlada Republike Slovenije nekomu podelila izredno državljanstvo, naslednji dan bi bil pa kandidat za ministra ali predsednika Vlade ali karkoli podobnega v Sloveniji. Tukaj, zato sem že na začetku opozoril, da vsaj toliko kolikor odgovori sedanje kandidatke povedo o njen sami, povedo o Vladi Republike Slovenije, prvič zato, ker je podelila izredno državljanstvo, ker je o tem prepoznala nacionalni interes z Republiko Slovenijo, in drugi zato, ker so jo potem predlagali. To leti predvsem seveda na predsednika Vlade, gospoda Marjana Šarca.
Hvala lepa za ta postopkovni predlog.  Glede na prejšnji postopkovni predlog gospe Kociper, da se boljše slišimo, mislim da je to sporočilo prišlo do nje, tako da zdaj gremo dalje.  Sprašujem kandidatko, ali bi želela odgovoriti na vprašanja ali damo možnost še kolegu Rajhu, da postavi še par vprašanj, ker ne vem koliko vprašanj se je do sedaj nabralo. Imate besedo. Izvolite.
Angelika Mlinar
Prav lepa hvala gospod predsednik. Čisto na kratko bi odgovorila na vsebinska vprašanja gospoda Trčka in se mu zahvaljujem za ta vsebinska vprašanja.  In sicer, prvič enkrat vas bom vzela kar za besedo, če ste rekli, da bi bili pripravljeni zamenjati stran in bomo videli kje bi vas lahko morda tako uporabili na SVRK, da bi bilo za vse najboljše.  Drugo vprašanje, ki ste ga imeli z ozirom na lokacijo SVRK, če bi bila to ideja, da bi se premestila služba v Maribor, jaz temu ne stojim a priori nasproti. Vem, da tudi v preteklosti se je o tem debatiralo, da bi se kakšno ministrstvo morda premestilo kam drugam, tako da, ne vem kaj je najbolj uporabno, ampak načeloma ne vidim a priori, ne stojim temu nasproti. Vaš opis teh clusteringov in tega – jaz to malo poznam ampak ne vem, če je to 1:1, lahko dejansko premestiš na slovensko ozemlje. Ampak vsekakor se lahko pač oziraš na teh past practice primerih.  Kar se tiče vašega vprašanja za novo perspektivo in v katero smer se naj razvijamo, ne. Jaz mislim, da je čisto jasno kaj stoji pred nami. Inovativnost in konkurenčnost sta v bistvu tista cilja ampak izzivi pa so seveda umetna inteligenca, digitalizacija in podobno. In samo, da to tudi tukaj zdaj enkrat omenim, da nam je seveda tudi v zvezi z digitalizacijo, nam stojijo tudi evropska sredstva na voljo v naslednjem okviru. Tako, da to je nekaj, česar se je treba posluževati. In ustrezno strategijo razviti in potem pač postaviti na noge. Minimalna plača, da ali ne. Definitivno sem vedno, kot liberalka, to zdaj rečem, pristašica tega, da se gospodarstvo ustrezno podpre in da so plače s tem seveda tudi višje. To je vse. Ker se vsi zavedamo tega, da državni proračun seveda ni en bankomat, ki ga napolnijo nebesa ampak je treba to nekje zaslužiti. In mislim, da so seveda tudi, kohezijski sklad nam je na voljo, da se podpre gospodarstvo in s tem gospodarstvo, ki ni samo sebi namen ampak v namen, namen je ta, da se ljudem izboljša finančno življenje in življenje nasploh.
Hvala lepa. Torej, besedo dajem mag. Rajhu za razpravo. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Jaz bi se najprej odzval seveda na razpravo, ki smo ji danes priča. Mestoma je zelo nespoštljiva, nevljudna in nedostojna funkcije za katero smo bili izvoljeni. Moram pa povedati, da imam občutek, da nekateri ne vedo za katero funkcijo se gospa dr. Mlinar prijavlja. Dejstvo je, da so na SVRK-u težave, dejstvo je, da jih ta vlada rešuje, da je rešila 180 milijonov evrov, ki bi propadli, da je pospešila črpanje evropskih sredstev, da je rešila deloma probleme, ki jih povzroča delovanje informacijskega sistema, ki ima zdaj potrdilo, da daje zanesljive podatke. Dejstvo pa je tudi, da so bile določene težave z ministri in zdaj imamo rešitev – to je v našem primer dr. Angelika Mlinar. Se pa ne strinjam, da ji nekateri zastavljate vprašanja, ki ne sodijo v njen krog delovanja. Sam sem po poklicu gradbeni inženir, ki sem umeščal številne infrastrukturne projekte v prostor, za katere sem pridobival gradbena dovoljenja, soglasja soglasodajalcev, pripravljal razpise, oddajal dela, pripravljal projekte za oddajo v obratovanje – in to so vse težave, s katerimi se nekdo, ki projekte pripravlja, sooča. In tudi občine, lokalne skupnosti, ministrstva so imela na primer težave pri pridobivanju zemljišč, so imela težave pri pridobivanju lastnih sredstev, so imele težave pri pripravljanju dokumentacij in to so ene zadeve, ki se jih ministrstvo in služba zaveda. Se pa mi ne zdi korektno, da nekdo oziroma da poslanci sprašujete vprašanja, postavljate vprašanja za katere kandidatka za ministrico ni pristojna. To bodisi pomeni, da vsebine, materije ne poznate ali ste pač preprosto hudobni in zlobni. Sam te dve opciji sta in to ni korektno. Jaz sem prepričan, da je dr. Mlinarjeva v svoji predstavitvi pokazala, da ima zelo široko znanje, potrebno znanje in da bo nalogi kos. Hvala lepa.
Hvala lepa, mag. Rajh. Repliko ste želeli, dr. Trček.  Izvolite.
Ja, v dveh zadevah sem se prepoznal. Prva je to, kar sem že rekel, bom še enkrat citiral gospo Mlinar: »politiki moramo biti ideološki«. Sem že razložil kaj. Zdaj, prepoznal sem se delno v tem, delno v tem, ko je kolegica Maša govorila, ne. Pri EMI moramo ločiti dve zadevi – eno je to ali nam jo Evropska komisija claima, drugo je stabilnost ali nestabilnost sistema. In trenutno je sistem še zelo nestabilen, kar nam pač ljudje s terena govorijo, pogovarjal smo se tudi z ljudmi iz SVRK-a, Portugalci so, mislim da dali 14 milijonov, da so si poštimali soliden sistem. Zdi se mi tista števila, ki ste jo navedli, da bi morala biti dvakrat višja, enih 5, 6 milijonov, da si končno uredimo. Veste, če nekdo dela v resne evropske projekte ve, da ima že dosti težav z Evropsko komisijo, ki si tudi včasih kar sama kaj malo namisli. In naša primarna naloga je, da moremo doma, če sem populističen, pospraviti dvorišče, da je teh domačih šumov res tisti minimalno, ker čisto se jih znebiti ne moreš. In to je ta problem EME, ki ga imamo, ki je pa tudi delno povezan z nekimi političnimi posli SMC, pa se bo kdo repoznal v tem. Pač to so taka sprecifična področja, kjer mora nekdo, ki tak sistem dela, tudi spoznati kaj je vsebina sistema in tovrstne »provajderje« ni ravno pametno menjati, če so kvalitetni. Hvala.
Hvala lepa. Nadaljujemo. Besedo ima gospa Alenka Jeraj. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem, tudi kandidatki. Nekaterim poslancem ste dejali, da ne želite odgovarjati pač na njihova vprašanja. Meni se to zdi nespoštljivo, ne glede na to, če so morda tudi kakšna vprašanja bila zastavljena mogoče ne najbolj prijazno. Ampak na koncu se vi odločate, kako boste odgovorili oziroma komentirali kakšno trditev.  Se mi pa zdi, da vsa vprašanja niso bila tako…, torej so bila kakšna kar na mestu. Zagotovo je pomembno vprašanje ali boste živeli v Sloveniji ali v Avstriji? Ali se boste vozili, ker je od tega tudi odvisno koliko boste učinkoviti tukaj? In mislim, da to ni pretežko vprašanje za odgovoriti, ker ste se gotovo že v zvezi s tem sama pri sebi odločila, kako boste to naredila. In se mi ne zdi… Mislim se mi zdi zelo relevantno, ker Slovenci so občutljivi na razne stroške ministrstev in prevozov in tako naprej. In je zato prav, da bi vedeli. Tudi vprašanje ali ste še vedno članica avstrijske stranke ali ste sedaj SAB-a, to je seveda vaša odločitev ali boste na to odgovorili ali ne. Ampak na koncu se zasluge ali pa kritike nekam pripišejo in je tudi prav, da se ve komu in na koga se pač ali kritika ali zasluga in nek pozitiven tisti naslovi.  To, da bomo spraševali o državljanstvu verjetno ste lahko pričakovali, ker smo pač zadnji mesec ali ne vem koliko časa vsi spremljali to sago, če smo jo hoteli ali pa ne, ker je bilo pač tega polno v medijih. Tudi premier je na seji, mislim da, enkrat ob tem vprašanju povedal, da je v bistvu čakal Avstrijo. In me zanima, če drži, da je slovenska vladar urgirala pri avstrijski vladi, da so vam odobrili dvojno državljanstvo. Za nas je bilo moteče, ko ste pač dejali, da se avstrijskemu državljanstvu ne boste odpovedali. To je pač se slišalo tako, da pač ministrsko mesto pa vseeno ni toliko vredno, da bi se odpovedali. Jaz govorim pač o tem, kar smo lahko brali. Ničem nič biti žaljiva ali karkoli postavljati drugače kakor mogoče se vam zdi, da ste mogoče že odgovorili. Ampak jaz mislim, da ste mogoče že odgovorili, ampak jaz mislim, da ne. In me zanima, če je bil res kakšen vpliv na to oziroma ali se je dejansko v bistvu čakalo Avstrijo, da je pač premier potem poslal tole obvestilo.  Potem me zanima, če ste se srečali s predsednikom Vlade Marjanom Šarcem in mu tudi predstavili svojo vizijo vodenja tega ministrstva. Ali vam je v tem srečanju, pogovoru, kakorkoli povedal za težave oziroma vas pripravil na kakšno težko področje greste, kakorkoli je pošteno do vas, da vam stvari jasno predstavijo, ne pa da boste šele, ko boste tja prišla ugotovila, da je zadeva precej kaotična, kar se je mogoče zgodilo s prejšnjim ministrom. Mi lahko pač to samo domnevamo, lahko tudi ni bilo. Predvidevam, da ste se mu v tem tudi predstavili glede na to, da je pač napisal: »Glede na njene podjetniške izkušnje pa verjamem, da bo uspešna tudi pri povezovanju gospodarstva z znanostjo, kar je prav tako strateško področje, ki spada v pristojnost službe.« Spet izhajam iz javnih objav in tega, kar smo mi pač videli in ni govora ravno o bleščeči podjetniški karieri, pa ne želim nič o tem. To je vaša stvar. Ampak omenili ste tukajle, da ste postavljali startupe in tako naprej. Mislim, če bi jaz kaj takega počela, bi to sigurno v svoj življenjepis napisala oziroma v tole kaj se je potem s tem zgodili, pa nismo tega slišali ne od vas, niti od predsednika vlade oziroma verjetno tega ni najbrž napisal na pamet ampak je imel pač neke podatke, ki jih mogoče mi nimamo.  Zdaj, moji kolegi so že omenili kako je s črpanjem, da je slabo črpanje in da je glavni izgovor te vlade do sedaj bil, da seveda ni še nobene panike, ker bomo lahko črpali še 3 leta po tem, ko se bo perspektiva iztekla. To smo počeli tudi prejšnjič, a ne, zato smo zamujali s to perspektivo, očitno bomo zdaj zamujali tudi z naslednjo, črpati smo potem začeli leta 2016 šele. In kot je rekel kolega Trček, a ne, smo na koncu malo hiteli z vsemi zadevami takrat leta 2012 z našo vlado, tukaj moram Mašo spomniti, da smo imeli kdaj možnost oziroma so imeli kdaj možnost glasovati za naše ministre, takrat, ko njen prejšnji predsednik njene prejšnje stranke ni uspel sestaviti vlade ampak pustimo to, saj ni pomembno za tole, kar se zdaj pogovarjamo. Kakor koli, takrat se je pač vlada, ki je bila sicer dobro leto, morala kar zelo potruditi in pripraviti ogromno enih programov, da smo dejansko potem dobro počrpali. Ampak, tako kot je bilo rečeno, se to potem dela nekaj na hitro in ni najbrž dovolj kvalitetno oziroma toliko kvalitetno kot bi lahko bilo, če bi stvari pravočasno pripravili, a ne. In SVRK zdaj ocenjuje, da dokler ne bo jasno koliko bo denarja in tako naprej, nima smisla, da se s tem ukvarjamo – jaz mislim, da ne, da bomo spet prepozni potem in se bomo potem ukvarjali in spet nekaj na hitro delali, ker bomo spet zamujali in bomo v časovni stiski, a ne. Zdaj, tisti, ki ste govorili, da ste rešili 180 milijonov, mislim, a veste, to je tako, saj to so velika sredstva ampak vemo pa tudi, da smo jih vračali 60,7 milijonov, ker jih nismo porabili, pa smo že dobili sredstva nakazana. Tako, da zaenkrat nimamo kakšnih dobrih rezultatov, da bi se lahko z njimi hvalili. Mi smo zadnjič poslušali gospoda Jereba iz računskega sodišča evropskega, ki je povedal, da smo bili v prejšnji perspektivi, torej za katero pravimo, da smo na koncu dobro počrpali, smo bili nadpovprečni, ne, po petih letih črpanja smo bili nadpovprečni, krepko, a ne, zdaj smo pa krepko podpovprečni. In ne vem od kje tak optimizem, da bo to kar vse laufalo. Ob tem, da vemo, da nam še vedno stvari ne grejo in ob tem, da so predstavniki SVRK rekli, da imajo zdaj trd tempo, da zelo intenzivno delajo, ne. Neke stvari so se res premaknile ampak zato, ker se vsak mesec en petek tukajle pogovarjamo o tem in sitnarimo in sprejemamo sklepe, da je treba akcijski načrt, da je treba krizni načrt in tako naprej, drugače vprašanje kako bi se stvari premikale.  Zdaj, še ena stvar me je malo zmotila pri, ko ste omenili, da mogoče pokrajine niso najboljši odgovor, da bi to preobremenilo administracijo. Jaz se s tem ne strinjam, jaz mislim, da je bila velika napaka, da mi leta 2008 nismo šli v sistem pokrajin, ker bi pokrajine lažje usklajevale, torej razne projekte kot pa na primer deset ali pa sedem občin, ne. Vemo, da tudi pri koheziji pri kanalizaciji je premalo priključkov in tako naprej in se morajo zato občine združevati. Če bi imeli pokrajine ali regije, bi to bilo bistveno lažje in mislim, da je to napaka bila velika takrat. In tudi manj ljudi bi se vsak dan vozilo v Ljubljano. In v zvezi s tem me zanima, ne: koliko potem v resnici poznate ustroj države, ne? Mi imamo državo in občine, v Avstriji imate dežele. Dežele imajo mnogo več nalog in tudi pristojnosti kot jih imajo pri nas občine in ta vmesni del dejansko manjka, to vsi skupaj ugotavljamo in zato se verjetno tudi, ali pa imamo premajhne občine ampak kakor koli že, načrt lokalne samouprave je bil, da bomo naredili tudi to vmesno stopnjo, torej pokrajine oziroma regije ali dežele, kar koli že, a ne. Tako, da me zanima kako potem ocenjujete, če tudi vi niste za pokrajine, se bojim, da bomo še eno perspektivo delali neke mikro-zadeve, namesto da bi delali malo večje, pa hitreje prišli do dovoljenj in tako naprej.   (nadaljevanje) Potem, naslednje vprašanje. Koliko časa si boste vzeli za uvajanje? Koliko ocenjujete, da boste potrebovali, da pridete notri, bi rekla, oziroma da se seznanite z resorjem? Ker vemo, da, ker ne moreš priti, pa vse vedeti, a ne, sploh ne, če mogoče si manj tukaj, da bi dejansko vedela kako stvari nekako tečejo. Potem me zanima tudi, če poznate resolucijo o digitalni Sloveniji, ki smo jo pripravili v SDS in jo je koalicija zavrnila in se s temi vprašanji ne želi ukvarjati, čeprav je v naslednji perspektivi veliko denarja temu namenjenega evropskega in tudi praktično cela Evropa gre v to smer, mi pa se o tem ne želimo pogovarjati, pa je bil naš dokument, bom rekla zelo splošen, ni bilo nobenih še akcijskih zadev, nobenih ukrepov, nobenih časovnic – to se je pričakovalo, da bo potem vlada naredila. Me zanima, če to poznate oziroma to podpirate? Ali boste tudi kaj konkretno naredili v zvezi s tem?  Zdaj, mogoče še vprašanje kako, torej razvojni razkorak med vzhodno in zahodno regijo se povečuje, namesto da bi se zmanjševal. V tej državi smo sicer sprejeli tudi Zakon o enakomernem razvoju in tako naprej ampak očitno ne daje pravih rezultatov. Me zanima kaj boste naredili, da bi ta trend popravili? Namreč, v zadnjih petnajstih letih se je razlika med vzhodno in zahodno regijo povečala kar za 5 % BDP-ja. In to zagotovo ni v redu, a ne. Zdaj, nekaj vprašanje je že bilo tudi v zvezi s temi, torej pridobivanjem dovoljenj, ki tudi velikokrat oteškočajo pridobivanje evropskih sredstev, ker smo si pač sami včasih bili še malo hujši kot Evropa in si še sami kaj bolj zakomplicirali. Ali boste te stvari pregledali, pa kaj sprostili? Ali kako bomo to naredili? Ali računate, da bo, ne vem, da bodo ministri, ki so odgovorni za te zadeve – za upravne enote, za izdajanje gradbenih dovoljenj, ARSO in podobno – zdaj kar vsi na voljo in odprti, da bomo kar to en, dva, tri vse rešili pa dali prednost evropskim projektom. Zanima me še, kako boste omogočili, da bo e-kohezija v podporo črpanju evropskih sredstev oziroma to, kar smo že vsi ugotavljali, da imamo težave z programom oziroma z informatiko. Saj jo nimamo samo tukaj, jo imamo praktično povsod, kljub temu, da ogromne denarje in milijone dajemo za to, ne, za nove programske rešitve in tako naprej. Jaz sem že velikokrat rekla, da dajmo kupiti iz tujine nekaj, ne, ne pa da sami tukaj Ameriko odkrivamo in potem stvari ne funkcionirajo. Zdaj, rekli ste, a ne, od konkretnih ukrepov za boljše črpanje sem jaz izluščila samo tedenske sestanke ali kako, ne, z ministri in z ministrstvi. Ampak, a veste, to lahko prinese rezultate, lahko pa tudi ne, a ne. Stvari se morajo narediti, ne, samo sedeti na sestankih bo premalo, a ne.  Mislim, da je to to, no, če bo pa še kakšna stvar, se bom pa še oglasila. Hvala lepa za odgovore.
Hvala lepa. Besedo ima gospod Marko Bandelli.  Izvolite.
Hvala, predsednik, hvala predsednika pravzaprav, oba, za besedo.  Ja, ta hearing se kar vleče, je že četrta ura mislim, če ne zgrešim. Tako, da smo končno tudi eni prišli na vrsto, da povemo naše misli. Jaz bom začel zadevo in povedal eno reč. Angelika Mlinar je absolutno ena strokovna oseba, ki z odgovornostjo bo prevzela ta resor, z znanjem in predvsem s kreativnostjo. In to povem in ponavljam in bom potrdil. In to vem, da bo tudi vestno opravljala. Zdaj, preden bom šel na konkretne točke in govoril prav o tem, kar smo skupaj že z Angeliko predebatirala kot predhodnik na tem resorju in kar mislim še z njo predebatirati naprej, ker mislim, da je tudi prav, ko človek pride nov na to pozicijo. Jaz pa, kot izkušen, prej župan, ker sem uporabljal kohezijska sredstva in sem videl kje so težave, lahko tudi določene reči razmišljam in vem, da so drugačne. Dovolite mi samo zdaj dva stavka glede na to, da ste me citirali najmanj šestkrat ali sedemkrat danes zvečer. Tudi jaz sem dvojni državljan. Mislim, ampak ker sem jaz nastopil na hearing, to ni bil popolnoma noben problem, ne za medije, pa ne, za poslanca, nobenega. Sicer res, imam državljanstvo 25 let, že, ampak sem dvojni državljan, pa ne vidim nobenega problema v tem. Tako da je, kar se tega tiče, dajmo zaključit s tem dvojnim državljanstvom, ker smo vsi Slovenci, nismo mi krivi, če so mejo naredili takrat bolj ozko, kakor bi jo morali napravit, širšo, potem pa ne bi bil noben od nas, dvojni državljan, ne jaz, ne Angelika. Tako da je, imam tudi priliko, da povem, ker sem slišal besede od drugih tudi, nesrečni resor in ne vem kaj, kar je. Glejte, Marko Bandelli je moral odstopiti iz pozicije. Če Marko Bandelli, tisti etični stavek, ki sem ga jaz napisal in zaradi vladnega šoferja, ki mi je, meni ukazal, / nerazumljivo/ za dva kilometra naj odprem lučke in da bi jaz bil danes šesti minister v vrsti, jaz danes ne bi imel rad, mislim, ne bi imel zahtevo za odstop, ker je, nič, napram tistemu, kar je bilo prej narejeno. Nobenega kaznivega dejanja, popolnoma nič, samo en etični stavek. Tako da, damo na, ker ste me citirali nekajkrat, sem rekel, da je prilika, da tudi jaz sam enkrat tudi to zadevo povem, ker so me klicali, celo dva senatorja iz Italije in so rekli, da bi oni morali zamenjati Vlado vsake 14 dni, če bi se šlo to, za take standarde, takratne, zgrešene. V glavnem, pustimo stat, tako je pač »ratalo«. Marko Bandelli, ko je bil minister, je pripravil eno inovativno strategijo in to, prav za to službo in začel sem eno, praktično revolucionarno spremembo, na tistem resorju, v 3 mesecih, ko sem bil tam in tudi to, mislim, da bomo skupaj z Angeliko, če bo želela, pomagal, ker mislim, da je tudi prav, da razume, kje so težave, kje so problemi, ne samo v notranjosti, s »personalom«, ker je res težava, z določenimi, ampak tudi z sistemom in strategijo, ki moramo postavit novo, popolnoma novo, ker to, kar smo imeli do sedaj črpanja sredstev, na tak način, to je zgrešeno. Ni črpano na pravilen način in tukaj moramo mi začeti razmišljati drugače. Prijatelj Trček, ti veš, da jaz te imam, res, spoštujem, imam zelo rad in se vedno sprašujem, če bi bil v Vladi, verjetno bi lahko bil ti tudi minister za kohezijo in pa, bi lahko tudi ploskali, mislim, da bi lahko. Ampak, ste se odločili, da niste zraven. No, če grem zdaj na konkretno, se pravi, vprašanja so bila na začetku tudi glede in mislim, da tu smo skupaj z kandidatko tudi »predebatirali«, glede dveh operativnih programov, kakšne so lahko prednosti ali pa tudi slabosti? Veste, v tem trenutku, če bi imeli dva operativna programa, določena sredstva na vzhodu ne bi bila črpana, bi bila praktično izgubljena in to se moramo zavedat in ne rečem, da je to napaka, verjetno, operativna napaka ljudi, ki vodijo tisti, vzhodno regijo, verjetno tudi lahko, da ja, ampak problemi so v samem sistemu, ki mi ga imamo, kako, na kakšen način črpat. In zdaj, mi moramo razumet eno drugo zadevo. Mi smo imeli, do sedaj, 1 plus 3. Zdaj, vi se ne zavedate, koliko je to pomembno. 1 leto manj bomo imeli. To se pravi, da katerikoli drugi projekt, ki bo prišel na vrsto, ga bomo morali imet na zalogo. Se pravi, moramo spremenit sistem razmišljanja o črpanju sredstev. Ni več, moramo spremenit sistem, se pravi, ne smemo dovoliti, da prvo pridejo razpisi, da potem razmislimo o razpisih, da potem mi, bomo videli, če je razpis naš sprejemljiv za to in potem začeti / nerazumljivo/ gradbena dovoljenja in reči, ker to gre mimo pet let in to se je dokazalo. Se pravi, mi moramo priti preventivno, se pravi, moramo imeti projekte na zalogo in potem pogledat, na kakšen način priti do teh sredstev, financiranje in to druge, banke, ki ti pomagajo, to je vse drugo, to je vse faza 2, ampak če nimaš projektov na zalogo, ti ne moreš, v tistem času, garantirat, da pridejo sredstva, »koriščena« in vam dam jaz primer, kako sem rešil, v mojih 3 mesecih, ki sem imel tam, kar dve ali tri obrtni coni, veliki obrtni coni, ker smo morali termin premaknit, se pravi, ker če ne bi izgubili 1 milijon 700, vsaki, sredstev in to je zelo pomembna zadeva… to morate razumet. Mi imamo eno veliko napako / nerazumljivo/, zdaj morate še nekaj vedeti, SVRK je tisti, ki kontrolira, ki tu daje pogoje ven, ki je tisti, ki pregleduje, kako resorji naredijo razpise in če so v skladu s pravili, evropskimi in kar je, ampak je tudi naloga samega SVRK-a, da to pomaga in da pove, in da olajša sistem delanja, pripravljanja teh projektov. Zdaj, zakaj to pravim? Pravim to zadevo, ker je bil en velik problem s projekti, ker niso imeli predračunske, projektantske vrednosti. In če nimaš projektantske vrednosti, je nimaš, zakaj, ker nisi naredil razpisa prej in ti bi lahko prej napravil razpis in to vam povem, točno, ker je tako, zavarovalko, če bo izbran, bo lahko šel, ampak tukaj ni dovoljeno. Zdaj v tem trenutku ni dovoljeno. Ni dovoljeno zaradi nas. Veste, celo eno ministrstvo ima na en način narejeno, eno ministrstvo ima na drugačen način, kmetijstvo in gospodarstvo ima dva načina. Na enemu lahko prej deliš javni razpis, na drugem ne smeš. To je tudi napaka. In to vam povem iz izkušenj. In to je treba spremeniti. To so operativne zadeve, ki ti potem tebi nekako anticipirajo, če bi tako rekel, prej ti predhodno naredijo cel ta termin N+2, ker eno leto manj bomo imeli. To je zelo pomembna zadeva.  Potem je nekaj kar smo govorili skupaj z Angeliko, to je nekaj še drugega, kar hočem povedati. Tudi v odgovoru ljudem, ki so tukaj spraševali, ker verjetno niso vedeli. Projekti morajo biti vzdržni. Mi moramo zaključiti, delati projekte, ko se konča projekt, je projekt zaključen. To ne more biti več. Za Slovenijo to ni noben razvojni projekti. Razvojni projekti so tisti, ki se naredijo, se jih razpiše in pride 20, 30 zaposlenih, 15, 7, kolikor jih je in kadar je ta projekt, ko je ta projekt končan, mora ta projekt nadaljevati. Se pravi, ne delamo projekte samo za terminsko investicijo, če tako rečemo, ampak delamo investicijo, subvencijo, če tako rečemo, za te projekte, da bodo vzdržni, da bodo šli naprej, da bodo dali nova delovna mesta in to je pomembno. In zato smo debatirali, mislim da je to zelo dobro že ona tudi sama predlagala.  Projekti morajo biti dosegljivi. Se pravi, dosti projektov je takih, ki jih delamo, kakor da bi rekli, nočemo, da bi bilo sploh sprejeti. Ogromno je takih projektov. Ali jih toliko omejimo, imamo toliko malo sredstev za določene projekte, ki potem niso dosegljivi, ker dajemo restrikcije. In to tudi moramo paziti za naprej in te zadeve moramo mi pregledati in spremeniti, ampak to je SVRK, ki dela skupaj z resorji. Tukaj moramo biti zelo pozorni.  Kar je pa ena zadeva, ki si želim in upam, ker to naša stranka dajemo naprej kot SAB, nehajmo razmišljati samo o mehkih projektih. Nismo ni še v tej fazi v Sloveniji, da lahko zdržimo z vsemi mehkimi projekti. Imamo velike potrebe še drugih projektov. Imamo velike potrebe. Poglejte, dam samo dva primera, čistilne naprave, ki bodo zapadle zdaj čez nekaj časa. Povejte meni, kako jih bomo financirali, če ne bomo imeli ta sredstva. Država, občine ne bodo morale tega financirati. Nemogoče. Ni šanse. Ni šanse, ker so že zadolžene, prezadolžene ali pa jim je druge projekte in zato tudi pride zdaj nova perspektiva, ki bo prišla, morate vedeti, ne bo več 85 in 15 % samo udeležbe, bo verjetno zahodu celo 60:40, se govori, kar pomeni, da 40 % same udeležbe bo tukaj zelo težko. Tukaj bo treba pripravljati zadeve na novo.  Poglejte, mehki projekti so tisti, ki so vsebinski, ampak vsebinski projekti so lahko samo delna rešitev za nas, ker tudi ni toliko vsebinskih projektov za Slovenijo, ki ima 2 milijona, da lahko potrošimo 3 milijarde. Ali pa, če bo potem na novo 2,5, upamo, da ne. Razumete. Ampak so športni projekti. Na primer, je socialni sklad, ki lahko mi razmišljamo o domu za ostarele. Tukaj moramo mi paziti tukaj, ker smo mi, ki programiramo. Tukaj sem vprašal že trikrat, kje smo, v kakšni fazi programiranja, ker je tukaj zelo pomembna zadeva. Mi damo pogoje, potem se gremo pogajati, ampak mi smo tisti, ki dajemo pogoje in mislim, na tem bo treba delati in tukaj sem jaz govoril in absolutno se strinjamo vsi in bomo tudi to zadevo delali naprej. Jaz dam samo malo tistih vizij, ker je moja strategija bila pisana, moja strategija je bila pisana zelo dobro, ampak poglejte, moja, ki je naša, strankarska, da se razumemo. Skratka, mi moramo paziti na programiranje, kot sem rekel. Zdaj smo imeli prioritetno vsi, tukaj je treba zdaj spremeniti to zadevo. Ne more več biti teh prioritetnih osi. Vem, da so bile dobre zaradi, kako bi rekel, premeščanja določenih sredstev koriščena. In to se je tudi zgodilo med vzhodom in zahodom, ker ni bilo projektov na vzhodu, ker je bil denar potem praktično premeščen na zahod ampak skozi isto prioritetno os. Tudi to se je zgodilo. Ampak morate vedeti, ne, da je potrebno paziti na te prioritetne osi in znotraj prioritetnih osi dati možnosti. Na primer, bom povedal, prvo končam. Moram povedati še nekaj, eno zadevo tukaj. Ena reč, ki mi je šla zelo pri srcu, je ta in tu bom izkoristil priliko, da sem tukaj. PAK in Hrvaška je izkoristila ogromno sredstev za kulturno dediščino, naravno kulturno dediščino, se pravi je vse zidove popravila, vse kraške zidove, vse reči, kar imamo mi v Istri, kar imamo na krasu, kar imamo povsod, ki je tudi dediščina. Mi tega nismo imeli niti enega razpisa, ne v tej perspektivi, ne v prejšnji perspektivi. In to je dodana vrednost kraja, turizem. In to smo mi govorili in to bomo tudi peljali naprej. Zdaj, kar se tiče gospoda Pogačnika, ki me je prej omenjal nekaj, ki me je vprašal zakaj sem jaz rekel, da ne bom nobenega nagnal iz ministrstva. Ker to je bilo politično odgovor, tak, ki mora biti, ker ne moreš ti takoj govoriti, da boš poslal prav določene osebe, ki še poznaš jih ne, pa niti ne veš kdo so. Ne moreš tega in nikoli nebi jaz tega rekel, da bom dal proč. Sem pa naredil eno zadevo takoj, ko sem prišel tja, po enem mesecu. Sem nagnal popolnoma vse od informacijskega sistema, če veste ali pa ne. In ti so vsi šli in sem naredil nov razpis in jaz sem napravil takrat razpis, da je prišlo potem, da je prišlo do te faze, ki mislim, da je 90, 95 % rešeno, ker ga je rešil moj predhodnik Purič prej potem do konca. In tu je treba povedati zadeve enkrat, kar je. Ni res, da ne dela informacijski sistem – dela. In deluje. Seveda, ni še idealen. In zato imamo nalogo, da bomo ga naredili, da bo tudi idealen, da bomo popravili te zadeve tukaj. Saj je čisto normalno to. Jaz se lahko samo še zahvalim še drugim, ki ste me omenjali kao za podporo ampak ni moja naloga več tukaj. Ampak je pa moja naloga, da bom pomagal resorju sigurno, kar se da. In absolutno pomagal v tem smislu. In zato bom zaključil. In se apeliram na vse, ki ste tukaj, na vse in odločitev vseh kolegov, ki ste tukaj – dajmo razmišljati državnotvorno. Dajmo razmišljati državnotvorno. Osebo, ki imamo pred nami, je kompetentna. In strokovna. In dajte verjeti, da je tista oseba prava oseba, ki jo rabimo na tej poziciji v tem trenutku. Si ne moremo privoščiti spet mesece in mesece brez, ker ta trenutek rabimo tako osebo, kakor jo imamo zdaj predlagano. In jaz sem prepričan, še enkrat, da je to resnično prava oseba za to pozicijo. Hvala lepa, predsednik.
Hvala lepa, gospod Bandelli. Najprej replika dr. Trček, potem pa postopkovni- postopkovni ima prednost. Mag. Pogačnik.
Ja, glejte spoštovani predsednik, hvala, no. Jaz naprošam vas, no, da dajte obvestiti vse naslednje, ko bodo razpravljali, da je danes hearing dr. Angelike Mlinar. Jaz sem pa zdajle občutek imel, da je ponovno hearing od kolega Bandellija. Danes smo tukaj zato, da se zastavljajo vprašanja, bi rekel kandidatki. Ne pa recimo, da zdaj razpravljamo kaj bi kdo naredil. Glejte, kolega Bandelli, vi ste imeli to priložnost. Ste imeli hearing. In dajte danes, bi rekel priložnost tukaj, da zastavljamo vprašanje dr. Angeliki Mlinar. In, predsednik, naprošam, no, vse naslednje. Če hočejo, naj se lahko prijavijo za kandidate za ministre, tisti, ki so v koaliciji ali pa, bi rekel zastavljajo vprašanja, ne pa, bi rekel razpravljajo o neki svoji viziji.  Hvala.
Hvala lepa. Replika dr. Trček.
Ja, hvala. Kolega Marko me je omenil, pa imam možnost za repliko. Pa jaz osebno nimam neke blazne želje, da bi bil minister, ker sem človek-operativec, rad delam operativo. Pa rad bi nekaj prebral, 110. člen ustave: »vlado sestavljajo predsednik in ministri vlade«. In: »posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni Državnemu zboru«. Nikjer v naši ustavi ne piše, da vlado sestavljajo določeni člani stranke, ali iz te kvote ali iz une kvote. Veste kaj mene pri tej predstavitvi moti? Da imate beč neke – vi boste v bistvu, če boste izvoljeni ministrica, tako kot je napisano. In tega imam malo že pol kufer in se mi zdi na določenih resorjih bi bilo bolje, da bi onkrajstrankarsko gledali. Cerar je to nekaj obljubljal, pa ni bilo nič iz tega, Šarec je obljubljal, pa ni bilo nič iz tega, zlasti za resor s katerim se jaz največ ukvarjam. Bi pa zaključil s tem, ker je Marko nekaj bistvenega povedal, zdaj ali mi je všeč ali ni, ne. Pet let sem se hodil pogajati na Evropsko komisijo na projektu z neko ožjo ekipo, štiri leta projekta, zaključevanje projekta, ne. Dosti vprašanj je bilo ali bo zdaj gospa Mlinar, če bi izvoljena, unga vlekla za rokav, tega ali tega pozna, tistega pozna, ne? Če imaš ti dobre vsebine, ne rabiš nobenega poznati. Če imaš ti dobre vsebine in to je ta, tukaj se absolutno strinjava, če imaš dobre vsebine, kar je pa zahtevno, ne, se z lahkoto pogovarjaš. Seveda imaš nasproti, tista pogajanja so, a veste, so res težka. Dva, tri dni smo se včasih prej dobili, da smo dogovorili taktike in strategije. Ampak dejansko, s kvalitetnimi vsebinami si lahko tudi premike denarja delal, anekse, gor in dol. In se mi zdi tukaj neki ključni problem, da si mi, telovadimo o teh procentkih gor pa dol, pozabljamo pa na to, kar je Marko rekel in tukaj se strinjam – mi moramo naložiti vsebine in imeti vsebine. Pa ne take vsebine, da projekt crkne že proti koncu, nebi kake lase omenjal koliko problemov smo z njimi imeli in potem se nam bo kohezija premaknila. In tukaj se mi zdi nek ključen vidik premika, ki ga moramo narediti. Toliko.
Hvala lepa, dr. Trček. Glede postopkovnega predloga se strinjam z vami, gospod Marko Pogačnik. Ne samo to, kar ste predlagali, seveda se strinjam, da se vprašanja naslavljajo na kandidatko za ministrico, pač pa tudi, da se poskušamo res opredeliti do vsebine, ki jo bo pokrivala.  Zdaj bom dal besedo gospe dr. Mlinar. Ker pa imamo še prijavljenih osem razpravljavcev, bom potem, ko bo gospa Mlinar zaključila, sejo prekinil za 10 minut.  Dr. Mlinar.
Angelika Mlinar
Lepa hvala, gospod predsednik. Bom probala odgovoriti gospe poslanki Jeraj. Čim bolj konkretno. Mene malo preseneča to vprašanje, če bom živela v Avstriji ali pa v Sloveniji. Kako pa naj živim v Avstriji, če sem tukaj ministrica? Mislim, kako se sploh lahko to sprašujete? Da na kratko odgovorim – seveda se bom preselila v Ljubljano.  Ali sem še včlanjena v Neos in če sem včlanjena v SAB? Jaz sem Neos ustanovila in ja, sem slej ko prej članica Neos, te sranke. Ker je pa to sestrska stranka SAB, to nikoli ni bila tema, ker se vsebinsko skladamo in strinjamo in sem tudi vključena zdaj, ko sem postala slovenska državljanka, sem se lahko tudi vpisala v stranko SAB. Imate napačno informacijo kar se tiče mojega vprašanja državljanstva. In ali bi se mu bila pripravljena odreči? Jaz sem to rekla jasno, glasno, na tiskovni konferenci prejšnji ponedeljek – da, če mi Avstrija tega ne bo odobrila do konca tega tedna, prejšnjega tedna, potem sem bom jaz odrekla avstrijskemu državljanstvu, ker bi se to tudi avtomatično tako bilo zgodilo, če bi brez dovoljenja Avstrije prevzela slovensko državljanstvo. Tako, da imate napačno informacijo. Bi pa samo še dodala to in to pa rečem zdaj tudi zelo jasno: da to nebi bilo dobro, če nebi imela dveh državljanstev. In to ne zaradi sebe, jaz to že preživim, ampak zaradi narodne skupnosti, ki jo konec koncev tudi predstavljam s tem, da sedim danes tukaj pred vami. In jaz bi prosila vse dejavnike Republike Slovenije, da se zamislite v kateri situaciji se nahaja narodna skupnost koroških Slovencev. In kako to, da se Slovenija ni nikoli uradno zavzela za to, da imamo tudi mi pravico do dvojnega državljanstva? To ni prav. Sploh pa to ni prav v smislu skupnega sožitja v Evropski uniji. Ampak iz narodnostnega vidika je to nekaj, kar nam, koroškim Slovencem, ni, nam dela to težave, da nimamo tudi pravice do slovenskega državljanstva. Jaz poznam dosti ljudi, jaz sem sama živela 13 let v Sloveniji in sem vedela, da je to en postopek, ki je tako kompliciran in bi mi najbrž nebi bili odobrili tega, da lahko obdržim avstrijsko državljanstvo. In upam, da sem s tem potem tudi enkrat končala to debato. Ampak dejansko – prosim vas, zavedajte se tega kaj pomeni za narodno skupnost. In kaj to zdaj pomeni in so vsi srečni, da nam je to tako uspelo kot nam je.  Na vprašanja ali sem srečala gospoda predsednika vlade Marjana Šarca – sem ga srečala, sem se z njim pogovarjala. Meni je bilo vse znano kakšna je situacija na SVRK-u, saj sem se pogovarjala o tem v detajlu z ministrico VD Alenko Bratušek. Kako pa si vi predstavljate, da se mi pogovarjamo? Ali kako je sploh prišlo do te odločitve, da sem danes tukaj pred vami na tem zaslišanju?  Vsebinska vprašanja – črpanje. Vsi se zavedamo tega, da moramo črpanje pospešiti. Mislim, da smo se o tem zdaj cel večer pogovarjali, to zdaj nič novega vam to zadevo ne bom povedala. Ampak to je dejstvo. Sem vam povedala vse številke, ki so nam na voljo. To je naša naloga, naša skupna, predvsem moja, če me potrdite kot ministrica in to bo tudi moj cilj. In mislim, da je Slovenija bila vedno uspešna in bo tudi tokrat uspešna, jaz sem o tem prepričana. In lahko vam tudi povem, da Slovenija velja tudi v Evropski komisiji za uspešno državo. Kar ne pomeni, da se lahko zdaj vsi, ne vem, sprostimo in rečemo »nič ni treba delati« ampak Slovenija velja kot država, čisto na splošno in pa tudi v smislu kohezije, kot uspešna država. In tudi jaz nočem tega, da to slišim, to blatenje kako neuspešno je to vse skupaj. Priprave za nov finančni okvir – to je na poti in jaz se strinjam z vami, da je to potrebno narediti, pripravljati, ker ne bomo čakali na to kaj se bo zgodilo in kaj bo nekdo drug nam potem dal oziroma da bomo potem spet prepozni.  Vprašanje z vaše strani, še enkrat, pokrajine ja ali ne. Ampak, ker ste me nagovorili na to, da ima Avstrija pač še eno dodatno, še en dodaten nivo. Ravno ta vmesna stopnja je največji problem v Avstriji. In se je ne moremo znebiti, ker je to politično, faktično nemogoče. Ampak glede na to, da imaš občino, da imaš deželo, da imaš zvezno deželo, zvezni nivo, pa še evropski nivo, imaš en nivo preveč. In to je izkušnja, ki jo vam lahko tako dam naprej. In so bile narejene študije in je, mislim, vsi eksperti se s tem strinjajo ampak je politično nemogoče se dežel znebiti.  Uvajanje – jaz ne bom imela časa za uvajanje. Vsaka vlada ima sto dni časa, jaz tega časa nimam. In bom, če bom potrjena, takoj začela vsebinsko delati.  Ker ste omenili digitalizacijo in da je to pač v bistvu tista tema, s katero se zdaj pač ukvarjamo. Jaz vam lahko povem na tem mestu, da sem bila poročevalka Evropskega parlamenta za program, evropski program digitalizacije in da mi je to zelo, zelo v detajlu znano za kaj gre in v čem je sploh cilj tega. In sem zaradi tega tudi prej omenila, da je to nekaj, da je to en program, ki je še dodaten, ki bo dodatno na voljo, ki se ga bomo lahko posluževali.  Razkorak med zahodom in vzhodom mislim, da je Marko Bandelli ravno tako odgovoril kot sem jaz cel večer že odgovarjala. In seveda je naš cilj, da se zniža ta razkorak. Konec koncev je točno to cilj kohezije.  Ker ste rekli, da ne obstaja še e-kohezija. Ne, obstaja. To je EMA. Sistem je ustanovljen ampak ni še stabilen. In na tem moramo delati.  Samo en komentar gospodu Bandelliju, ker si omenil ta, v bistvu, da se bo po vsej verjetnosti zamaknil procent sofinanciranja tudi na zahodu. Mislim, da bi bilo tudi pomembno ali pa da bi jaz rada razmišljala v smer malo bolj kreativno. In sicer: imamo tudi na voljo FC. Imamo sklad, ki je na voljo prav za takšno sofinanciranje, ki so sicer povratna sredstva ampak s tem ne, mislim, ne greš na državni proračun. In to je v bistvu nekaj, kar danes zvečer še sploh nisem slišala. Mislim, so še drugi taki skladi, ki niso nepovratna sredstva, so povratna sredstva ampak ne, mislim olajšajo državni proračun pri tem financiranju.  Gospod poslanec Trček, kvalitetni projekti, to je ključ. In jaz se z vami popolnoma strinjam, da gre za to, da imaš v bistvu   (nadaljevanje) to na zalogi do gotove mere, v idealnem primeru, in da potem, če pride do zastojev v enem projektu, to realuciraš. To smo delali tudi v času predpristopne pomoči, saj je dinamika oziroma sistem povsem isti, logika je čisto ista, zdaj gre samo za veliko večje projekte in za veliko več denarja. Ampak kako ti razporediš potem denar znotraj enega sklopa, je pa naloga teh uradov oziroma, ja, ministrstev.  Hvala.
Hvala lepa. Replika, gospa Jeraj, izvolite.
Hvala lepa. Torej, ne vem, zakaj ste se tako razburili v zvezi z vprašanjem, ali boste živeli tukaj ali na Dunaju. Kolega Ivanuša vas je to vprašal in ste rekli, da mu ne boste odgovarjali, zato sem domnevala, da ni vse jasno v zvezi s tem. To je ena stvar. Druga stvar. Pravite, da pokrajine niso v redu. Ne vem, ali veste, da se s tem kar intenzivno ukvarjamo in imamo regionalizacijo tudi vpisano v Ustavi Republike Slovenije. V ustavi imamo to, torej bomo morali narediti pokrajine. Vi boste ministrica za to, ne vem, ali je ravno v redu, da rečete, lahko pa najbrž se da kakšne pozitivne ali pa negativne izkušnje iz Avstrije prenesti in ne uvesti nečesa, kar ne bo potem funkcioniralo.  V zvezi z državljanstvom, zadnjič: »Mlinarjeva je za slovensko spletno stran avstrijske ÖRF priznala, da je avstrijski zakon glede tega restriktiven, a da ima veliko avstrijskih državljanov dvojno ali celo trojno državljanstvo in da to ni nič takega. Zato si ne predstavlja, da bi njeno prošnjo zavrnili. 'Če bi se to dejansko zgodilo, bi me to spravilo v težave, ker nimam namena oddati avstrijskega državljanstva,' je ob tem zatrdila Mlinarjeva, 'sem koroška Slovenka, sem Avstrijka, sem bila avstrijska političarka, te zgodovine ne morem kar tako odpisati. Tu imam družino, življenje in to bi bilo kar komplicirano,' je odgovorila na vprašanje, kaj bo storila, če Avstrija njeno željo odkloni.« To je bila moja informacija in zato sem jo tudi povedala. Hvala.
PREDSEDNIK IGOR PEČEK
Hvala lepa za besedo, predsednik.  Spoštovana dr. Angelika Mlinar. Ja, danes se res sprašujem tu oziroma ugotavljam, da je problem z nami, na tej strani, žal. Včasih nimam občutka, da imamo pred sabo kandidatko, katero moramo spraševati, od katere pričakujemo to odgovorno nalogo za to področje kohezije, kjer ugotavljamo, da so problemi, da zaostajamo. In to nam bi moralo biti danes kot prvo. Glejte, sem koroški poslanec v tem Državnem zboru Republike Slovenije, seveda izvoljen na slovenski strani, da ne bo nesporazuma. In kot takšen gledam na vašo kandidaturo popolnoma legitimno, celo izredno optimistično pričakujem od vas, da če boste seveda danes izvoljeni in kasneje v Državnem zboru, kaj lahko od vas pričakujemo. Zakaj? Slovenska koroška je bila že od nekdaj močno vezana prav na avstrijsko koroško. Tisto, ki niso bili gor pri nas, tega ne morejo razumeti, ne. Zgodovinsko, od nekdaj nam ni manjkalo kave, čokolade, južnega sadja, celo goriva, smo hodili gor tankat. Cementa za gradnjo hiše in celo po Laško pivo smo hodili gor. Zakaj? Ne zato, da ga pri nas nebi dobili, zato ker je bilo gor ceneje kot pri nas. Pa upam, da ste razumeli kaj sem vam hotel s tem povedati zdaj. Namensko sem tole temo na takšen način podal.  Glejte, veliko govorimo tudi v tem Državnem zboru o uspešnosti sosednje Avstrije, o dobrih praksah, ki so gor. Ki jih je seveda v tej državi, seveda v tej državi to znajo znajo izvajati, pri nas pač ne. In to je tisto, kar jaz nekako pričakujem od vas – da boste lahko te dobre prakse prenesli tudi v naše okolje, med drugim seveda tudi učinkovitejše koriščenje kohezijskih sredstev, ker tudi na tem področju je Avstrija boljša. Seveda pa se zavedamo, da boste s tem se prilagodili naši zakonodaji in našim razmeram, ne. Pa, če bo potrebno in bo dovolj volje in pa razumevanja v tem Državnem zboru, tudi kakšno zakonodajo spremenili, če bomo ugotovili, da je boljša. To seveda pričakujemo tudi, ne samo jaz ampak tudi v stranki Liste Marjana Šarca.  Pa bi zdaj prešel k vprašanju, ki ga želim postaviti, zelo konkretno, in se vsekakor dotika ravno kohezije, čeprav bo mogoče v začetku, ko ga bom postavil, bo kdo mislil, da bom zašel, pa nikakor ne bom zašel. Glejte, društvo koroških slovenskih pravnikov – govorim na avstrijski strani, koroških Slovencev – opozarja na pomembno sodbo Evropskega sodišča na področju manjšinske politike. Glejte, s strani manjšin na področju Evrope je bila podana evropska državljanska pobuda, kot tudi ločeno, s strani predstavnikov madžarskih manjšin glede vsebine kohezijskih politik za enakost regij in pa ohranitev regionalnih kultur, z naslednjo argumentacijo. Jaz sem dobil to pismo, od teh pravnikov koroških Slovencev, čisto uradno, kot poslanec v Državnem zboru in sem ga tudi že posredoval na ministrstvo, seveda ne tole vaše, ampak zdaj sem videl to priliko, da praktično se da tu veliko napravit. Argumentacija je bila takšna, argumentirali so, da imajo regije z nacionalnimi manjšinami, ravno zaradi tega, neugodne demografske manjšine, kar v smislu pogodbe o delovanju Evropske unije daje pravico do izplačila dodatnih kohezijskih sredstev za razvoj takšnih regij. Ta zadeva je bila, žal, z strani Evropske komisije zavrnjena, na podlagi pritožb, pa je potem Evropsko sodišče odločilo, da se ta zadeva razveljavi in da se ponovno obravnava. Zdaj pa, da preidemo k temu konkretnemu vprašanju. Seveda, ti pravniki, koroški, koroških Slovencev poudarjajo, da se ravno s tem odpira nova možnost za gospodarsko manjšinsko politiko, če so regije in dežele pripravljene se priznavati k ohranjanju večjezičnosti, so za ohranjanje večjezičnosti seveda potrebna dodatna in višja sredstva, kot pri enojezičnih regijah. Zdaj seveda ta ugotovitev, tudi sam, ko sem na Koroškem doma v Sloveniji, smo, ko smo prej ugotavljali, močno vezani tudi gospodarsko, v tem okolju, na Avstrijo oziroma, če sem konkreten, na to Avstrijsko-koroško. Veliko naših ljudi dela gor in kot sem že prej povedal, tudi na drugih področjih. Seveda, to prakso pa lahko prenesemo tudi v naše predele, kjer je večjezično področje, kot je Primorska in pa tudi na tem madžarskem področju, kjer so Madžari. In zato vas sprašujem, koliko vam je ta tema poznana oziroma, koliko konkretno lahko od tega pričakujete, ker v vašem podajanju tega ni bilo, meni pa, se mi zdi to pomembno, kajti, ravno ta področja, obmejna, so najmanj razvita, tako v Avstriji, kot tudi pri nas in tudi drugje lahko podobno ugotavljamo in takšen dodatni razvoj, sploh če bi lahko prišla dodatna sredstva, lahko pripomore tako eni in drugi strani, glede na to, da je danes, kot ste sama poudarila, praktično, mej ni več in je to gospodarsko okolje zelo široko povezano in na tem moramo delat, tudi mladi do pričakujejo. Prosim. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Lenart. Gospa želi odgovoriti takoj, tako da ji dajem besedo.
Angelika Mlinar
Prav lepa hvala, gospod predsednik. Če ne bom pozabila, ker je to malo bolj komplicirana pravna tematika za / nerazumljivo/ …. Meni je to poznano, jaz seveda poznam Društvo pravnikov koroških Slovencev, poznam seveda Rudija Vovka, ampak, to najbrž veste tudi tukaj, v hiši, vsak njega pozna. Kar se tiče zdaj te konkretne pobude. On je mene »kontaktiral« v tej zvezi, pred, ne vem, morda »parimi« tedni, ampak sicer v moji funkciji, kot podpredsednica Federacije evropskih narodnih skupnosti in sicer, ker je bila pač Federacija evropskih narodnih skupnosti uspešna pri državljanski pobudi »Minority safe pack«, kar je državljanska pobuda, je splošno znano, okej… Hm, kar je blazen, kako bi rekla, to je blazen projekt. To je bilo uspešno, milijon 300 podpisov in so zdaj šli oziroma pač je, ta madžarska skupina, to poskušala naredit, z ozirom na oziroma, da bi sploh imeli dovoljenje, da grejo v državljansko pobudo. Zdaj, kar se tiče tema državljanske pobude, jaz mislim, da je to zdaj čisto preveč, če vam to zdaj tukaj razlagam, je pa zanimivo, je malo bolj kompliciran pravni pristop, ker seveda imamo, dejansko, kako bi rekla, dejstvo, da Evropska unija, seveda, karkoli je v zvezi z narodnimi skupnostmi, z manjšinami, Evropska unija, se pravi komisija, bo vedno rekla, da je to na nivoju držav članic in da Evropska komisija nima pravne moči, nima zakonodaje, to zadevno. Tukaj je pa specifika v zvezi z regionalnim razvojem, ker seveda imamo, fakt je, na Koroškem, v vaseh, ob meji, imamo demografski upad, itak koroška kot celota, ampak tam, kjer živimo mi, koroški Slovenci, še bolj. Ob tem, da ima to za koroške Slovence čisto drugi rezultat in druge posledice, ker s tem, ko se ljudje odseljujejo, se seveda tudi narodna skupnost kot taka, pač potem enkrat ne obstaja več. Jaz sem si to malo ogledala, ker mi je to pač tudi poslal. Je malo komplicirano ampak mislim, da bi bilo najboljše in to je pač ena taka moja želja, da vključimo ta koncept kako razvijemo kot Slovenija tudi narodne skupnosti, ki živijo ob meji, da vzamemo to v državno strategijo. In s tem imamo potem tudi druge možnost pri črpanju kohezije.
Hvala lepa.  Nadaljujemo. Najprej dobi besedo gospa Suzana Lep Šimenko. Potem pa gospod Jožef Horvat.
Najlepša hvala še enkrat, za besedo.  Mene veseli, da kandidatka za ministrico na nek način pušča odprte možnosti tudi to, da se SVRK seli izven Ljubljane, na primer v Maribor, jaz osebno to zelo pozdravljam, zato ker ocenjujem, da je Slovenija bistveno preveč centralizirana, da je to naš problem. In poznam tudi primere številnih držav po svetu, kjer dejansko začnejo z decentralizacijo ravno na način, da se ministrstva razselijo in tudi ostali državni organi v sestavi ministrstev po državi. Tako, da to zelo pozdravljam in tudi pozdravljam to, da ostajate odprti za to, da dejansko bi imeli več operativnih programov oziroma 2 operativna programa, ker, resnično, razlike v razvoju vzhodne in zahodne kohezijske regije so resnično velike in seveda posledično tudi potrebe, izzivi s katerimi se pač tukaj soočamo.  Zdaj, omenili ste na nek način, da je tisto, kar je ključno, bom rekla ključno iz česar mislite izhajati, je v bistvu akcijski načrt, ki ga nameravate posodobiti. Jaz ne vem, če veste ampak ta akcijski načrt je nastal po naši izredni seji, ki smo jo imeli v mesecu, mislim da novembru 2018. In takrat sem zelo vesela, bila sem predlagateljica tega in je, dejansko so sklepi dobili soglasno podporo na matičnem odboru in tudi potem na plenarnem zasedanju v Državnem zboru. In pozdravljam tudi to, da na nek način imamo tromesečna poročanja, ker dejansko vidimo, da se na ta način vseeno neke stvari pospešijo. In v kolikor nameravate s tem nadaljevati tudi na ravni vlade, kar pomeni, da se boste, ne vem, tedensko sestali z ministri – jaz to pozdravljam, zaradi tega, ker to prakso poznam iz leta 2012, iz časa druge Janševe vlade in je bilo, na tak način smo zelo, zelo pospešili samo črpanje evropskih sredstev. In se mi zdi to v bistvu dober pristop. Ne vem, če poznate ampak prej nisem replicirala, zato se malo še nazaj vračam. Glede nato, da bomo imeli v novi finančni perspektivi krajši rok za izvajanje projektov, ta 1+2, in ste sami rekli, zato je še toliko pomembneje, da dejansko se izpolnjujejo letni načrti. No, v Sloveniji pri tem nismo dobri, ne. Ker ravno za četrto obračunsko leto smo zaradi tega vračali preplačila, ki smo jih dobili iz evropskega proračuna. Dobili smo jih v vrednosti 68 milijonov in smo jih morali vrniti več kot 60 milijonov zaradi tega, ker nismo izvedli oziroma črpali sredstev v skladu z načrtom, ki smo si ga mi dejansko sami dali. Jaz se seveda sprašujem koliko smo realni pri postavljanju teh ciljev in glede na vse to, da dejansko zamujanje s črpanjem, bomo imeli zelo, zelo velik pritisk, tudi na naš proračun v zadnjih letih črpanja. In jaz upam, da boste to znali, v kolikor boste ministrica, tudi ustrezno zagotoviti in skoordinirati z ministrom za finance. Tisto, kar pozdravljam, je seveda, oziroma ne pozdravljam, tisto, kar je omenil poslanski kolega Trček in pozdravljam je, da bi morali dejansko govoriti v smeri več vsebine, ne, da bi morali tudi narediti nek premik. Ne zgolj odstotki – ja, odstotki so seveda pomembni, zato ker moramo vsa sredstva počrpati, ker je škoda, da jih nebi in ker dejansko so to naša edina razvojna, investicijska sredstva. Ampak dejansko pa mi premalo, bom rekla premalo povzročamo enostavno vsebini, premalo se na to osredotočamo. In dejansko imamo en kup projektov, ki nekako   (nadaljevanje) niso namenjeni temu, za kar bi naj evropska sredstva bila namenjena, to je zmanjšanju razlik v razvitosti posameznih območij. In to je problem, imamo kopico nekih mehkih projektov, ki dejansko konkretno vzhodu Slovenije popolnoma nič ne koristijo. In zato verjamem, da je tudi to razlog, zakaj je na vzhodu toliko slabše črpanje sredstev. In zaradi tega nujno potrebujemo ločene operativne programe, ker so tam potrebe bistveno drugačne.  Vlada je nedolgo nazaj ustanovila delovno skupino, ki se ukvarja posebej z obmejnimi problemskimi območji. Sem spada kar 84 občin, ki so nekako, mislim, da skozi celotno mejo z vsemi sosednjimi državami, ki spadajo na vzhod in zahod. Sredstva za to v proračunu niso zagotovljena za leto 2020 in 2021, ukrepi pa naj bi bili v roku nekje treh mesecev pripravljeni, tako vsaj je povedal državni sekretar Ministrstva za gospodarstvo. Mene zanima, ali boste za obmejna problemska območja lahko zagotovili kohezijska sredstva. Ali obstaja možnost že v tej finančni perspektivi, pa tudi potem v naslednji finančni perspektivi.  Nisem dobila odgovora na vprašanje, katere pluse in minuse vidite pri dveh ločenih operativnih programih, konkretno. Tako bi res prosila, no, za vaše odgovore.  Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima gospod Jožef Horvat, potem pa dobi besedo gospod Jani Ivanuša.
Hvala lepa, gospod predsednik. Se opravičujem, da se še enkrat oglašam, ampak očitno je zadeva tako zanimiva, kandidatka seveda tudi, tako verjamem, da bo ta razprava šla blizu polnoči.  Včasih se nas gleda, Novo Slovenijo - Krščanske demokrate, da smo neki zadrteži, da smo a priori proti vsemu. Naj samo malo spomnim, da smo na hearingu podprli kandidatko za ministrico mag. Alenko Bratušek, da smo podprli gospoda Zdravka Počivalška na hearingu. Ampak nikogar pa zdaj v tem primeru za dr. Angeliko Mlinar predvsem gospoda Šarca ni bilo na Dvoržakovo 11A. Imamo zelo dobro mizo, za katero se dobro sedi in se tudi zelo dobro debatira in razpravlja. Mi nočemo nobene trgovine, nikomur nismo, ne Bratuškovi ne Počivalšku, postavljali nekih pogojev, »mi te podpremo, potem pa mi dobimo to in to…« Mi nismo te sorte politiki. Mimogrede, k gospodu Počivalšku, zdaj predsedniku SMC, že pol leta ne morem priti na kavo, da bi ga vprašal, kako zdaj ta pomurski zakon, ki se izteka, čez par dni bo konec, ali bomo zdaj vse počrpali ali ne bomo in tako dalje. Pol leta nek poslanec, celo vodja poslanske skupine, ampak, klinc, opozicija, kajne - pardon izrazu -, za njega pa pač ni časa. Seveda je zelo zaposlen. In tu zdaj naredim glede tega piko.  Kar se tiče tudi zelo pomembne odgovornosti, gospa dr. Angelika Mlinar, pristojnosti za razvoj. Saj verjamem, bodimo, saj smo vedno, človeški, verjamem, da od včeraj na danes niste mogli razdelati nove strategije za razvoj Slovenije, čeprav ste že kar nekaj časa vedeli, da boste kandidatka, ministrica in tako naprej. Kako zdaj razvoj Slovenije vidite v kontekstu novega evropskega zelenega dogovora. Zdaj to ni zdaj kar neka zadeva, glejte, o tem je zelo resno razpravljal na zadnjem srečanju Evropski svet. Evropski svet je najvišje politično telo Evropske unije, ki govori o tem prehodu na podnebno nevtralnost, ki bi se naj zgodila, po nekih načrtih te komisije, do leta 2050; kdor bo takrat živel, bo videl, ali bodo to dosegli ali ne. Hočem samo neke dimenzije povedati. Glejte, Evropska investicijska banka namerava - tam smo tudi mi člani, kajne, Evropske investicijske banke - v obdobju med 2021 in 2030 podpreti naložbe v višini enega bilijona evrov, en bilijon, to je deset na dvanajsto. Kar bi za Slovenijo po preprostem sklepnem računu, pa da upoštevamo brexit, pa če to zdaj razdelim po številu prebivalcev, bi to za Slovenijo   (nadaljevanje) bilo v tem časovnem obdobju do leta 2030 4,2 milijarde. To so kar resni denarji. Da ne govorimo o stotih milijardah, ki jih namerava Evropska komisija v naslednjem večletnem finančnem načrtu usmeriti za ta prehod na podnebno nevtralnost. Se pravi, ali vidite, gospa kandidatka, zdaj kakšno nujnost za spremembo strategije razvoja Slovenije, ki je itak, žal, zelo divergentna, kako bi to zadevo nekako inkludirali, torej vključili.  Zdaj pa še nekaj. Jaz zelo cenim, da ste v eni od vaših številnih intervencij med drugim povedali, da razumete poslanstvo poslanca, celo opozicijskega, da mi lahko pač vprašamo karkoli, jasno, ne smemo in nočemo biti pa nesramni. Mi želimo tu izmeriti - kje pa naj -, tu želimo izmeriti nenazadnje tudi vašo integriteto. Želimo imeti v funkciji ministra, ministrice človeka, političarko z integriteto, ki bo govoril tisto, kar bo mislil, in delal tisto, kar govori. In zato morda kakšna vprašanja drugim, ne vam, niso bila všeč. Ampak bodi dovolj zdaj glede tega. Zdaj pa še nekaj, kar sva se pogovarjala že na hodniku. Na nek način je prednost, da ste koroška Slovenka. Zakaj? Če kdo, potem boste prav vi v Vladi razumeli, kaj pomeni biti član slovenske narodne skupnosti, ki živi izven meja. Vse vlade, več ali manj levo od sredine, so imele mačehovski odnos do Slovenk in Slovencev v zamejstvu in po svetu. Naj spomnim na rebalans, pardon, ja tudi rebalans, pa na proračun 2020 in 2021, ko je opozicija želela vrniti finančna sredstva Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu vsaj na nivo pred krizo - bili smo povoženi! Ne mi, Slovenci v zamejstvu in po svetu so bili povoženi. To me boli, ker pač ne spoštujemo dela narodovega telesa, ki živi izven. Ampak zaradi vaše izkušnje me zanima, kar je kolegica Suzana že nakazala, kako, ker možnosti so, bomo preko kohezijskih sredstev, evropskih kohezijskih sredstev poskušali obdržati - zdaj pa povsem konkretno - slovenstvo v Porabju. Čeprav je eden od znanih Prekmurcev, zdaj star 97 let, močna moralna avtoriteta, rekel: »Es ist zu spät.« Simbolično je rekel s tujim jezikom: »Prepozno je.« Jaz vseeno neko upanje imam, ampak če želimo, da se bo to upanje realiziralo, moramo ukrepati jutri, dobesedno. Kako vidite, gospa kandidatka, možnosti. Vem, da ne morete konkretno, ne morete o številkah, ampak vsaj ideja neka pa gotovo je, ker vi najbolje razumete narodno skupnost, slovensko narodno skupnost, ki živi izven meja.  Jaz se strinjam s kolegom Markom - Bandellijem, namreč, v tem primeru -, operativni program za izvajaje evropske kohezijske politike je ključen program. Žal ga v parlamentu ne bo, ker je to stvar Vlade. Marko je naštel, kakšen mora biti. Pa ni. Kdo je že delal ta program? Kdo? Tega, ki ga imamo zdaj? Pa smo za časa Cerarjeve Vlade gospo Alenko Smerkolj, ministrico, ne vem kolikokrat pozivali, ustavimo, spremenimo operativni program izvajanja evropske kohezijske politike. Pa je rekla: »Ja, to bo eno leto mrtvega teka!« Ja, in? Bi pa kasneje dobili večji pospešek. Pa nismo, pa nismo. Seveda se strinjam, že nekajkrat je bilo rečeno, potrebujemo konkretne infrastrukturne projekte oziroma za te projekte potrebujemo denar, saj projekte imamo, občine jih imajo. In občine so tudi tiste, ki so reševale prejšnjo večletno finančno perspektivo, zdaj ste jim pa sklestili povprečnino. Saj nismo predlagali kar tako povišanja 70 evrov po glavi za naslednje leto. Veste, zakaj smo predlagali povišanje? Zato, ker v zadnjih desetih letih se je povprečnina dvignila - res se je dvignila, res - za 4,4 %. Koliko je pa bila inflacija v zadnjih desetih letih? 10,2. Tu naredim piko glede občin in povprečnin. Ampak, torej ključen je operativni program. Mi bomo lahko tu imeli samo neko razpravo, morda niti ne, sprejme pa to vlada. In nam je komisarka v Junckerjevi komisiji tukaj sedela zdaj kot zdaj kandidatka, je povedala, da je to stvar države članice. To je stvar države članice. In res, naš program je bolj papeški od papeža. Papež nebi tako ostrega naredil, nebi napisal, a ne. In sem vesel, da nas je tu zdaj že kar nekaj, dr. Trček, Suzana Lep Šimenko, kandidatka dr. Mlinar, pa jaz, pa še kakšen, ki bomo najbrž v zelo kratkem na Odboru za zadeve Evropske unije, pa še kje, predlagali, odprli razpravo, da se bo SVRK selil v vzhodno kohezijsko regijo – Maribor. To bo en zelo konkreten korak k decentralizaciji te države. Jaz upam, da boste tu vsi, takrat že ministrico, tudi podprli. Danes vidim, da je tu kar dobra klima za to.  Bodi dovolj. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima gospod Jani Ivanuša. Potem pa bom dal besedo gospe dr. Mlinar.
Hvala, predsedujoči. Bom izredno kratek, ker je ta drugi krog že vprašanj. Saj sem se mislil takrat, ko je gospa Mlinarjeva pač zavrnila moje, odgovore na moja vprašanja, sem pač hotel postopkovno od vas zahtevati, da pač vseeno nekako probate pomagati, da ona odgovori na moja vprašanj. In verjamem, da so bila konkretna, resna. Priznam pa, da so občutljiva in to je pa res. In niso pa bila žaljiva z moje strani niti slučajno, toliko da mogoče poskušam dobiti odgovore na tisto, kar sem spraševal. Res je, da je gospa Jerajeva nekaj spraševala na isto temo kot jaz, tu ste se malo omehčali, pa vseeno je še nekaj neodgovorjenega.  Toliko. Kar se pa tiče gospe Kociprove, Anthony Randolph je dve leti čakal na državljanstvo, toliko v informacijo. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Gospa dr. Mlinar, želite besedo? Izvolite.
Angelika Mlinar
Hvala lepa.  Ja, gospa poslanka Lep Šimenko, mislim, prve štiri točke sva se strinjali. Kar se tiče vsebine projektov sem čisto pri vas. Odkrito vam pa danes rečem, da vam nebi mogla danes o individualnih vsebinah posameznih projektov referirati. Ampak čez par tednov to ne bo problem. Je pa seveda jasen cilj konkurenčnost in inovativnost, nič kaj drugega, se strinjam z vami. Kar se tiče vašega vprašanja za obmejna področja in da bi se zagotovila finančna sredstva. Morala bi si ogledati kakšne vrste projekti so to. Če so to interreg projekti, je to ponavadi lažje si sfinancirati to ampak ne morem vam tako globalno odgovoriti, ker moram v detajle gledati za kaj gre.  Dva OP-ja, vi ste to vprašali in gospod poslanec Horvat. Še enkrat: instinktivno se nagibam k temu, da to nebi bila prava pot. Samo to ne pomeni, da to izključujem. Čisto konkretno je zdaj tako, da v tem, v zdajšnjem obdobju bi izgubili 130 milijonov evrov, ker nebi mogli premestiti iz enega kraja v drug kraj. Če bi imeli dva OP-ja to nebi šlo iz vzhoda na zahod, ker imamo en operativni program, če bi imeli pa dva, pa tega nebi mogli narediti. Tako, da to je dejstvo. Mislim, s tem se moramo pač, moramo priti na jasno ali je to pravilna pot ali ni pravilna pot. Jaz tega ne izključujem, samo moramo pa tudi vedeti, kot sem že prej rekla, da imamo potem tri operativne programe, ne. Zavedati se moramo tega in da imamo pač še malo več administracije. Morda je to prednost, ne izključujem, ne me napačno razumeti.  Gospod Horvat / nerazumljivo / - pripravlja se strategija na Ministrstvu za infrastrukturo, Nacionalni energetski podnebni načrt in energetski koncept za Slovenijo. In tako kot ste vi v bistvu pravilno omenili, tako kot sem jaz prej prvič omenila EFSI, kot strukturni sklad, seveda je tudi evropska investicijska banka en tak vir dejansko sredstev, ki so sicer povratna, ampak ravno za take velike projekte v bistvu pravilna pot, ker je to pač za državo, za državni proračun potencialno prevelik zalogaj. Jaz se čisto strinjam z vami. Kar se tiče Slovencev v Porabju in vašega vprašanja z ozirom na narodno skupnost, pač še enkrat…, da vam odgovorim na vašo fazo, ki ste mi jo dali. In še enkrat, jaz bi si kot pripadnica narodne skupnosti, in smo o tem govorili že mnogo let, želela in gotovo velja to za čisto vse druge Slovence kjerkoli na svetu, da razvijemo kot Slovenija eno strategijo, kako ravnamo, kaj je interes Republike Slovenije in kako razvija ta odnos do svojih Slovencev, ki ne živijo v lastnem teritoriju. Poglejte, Avstrija je blazno uspešna z oziroma na južne Tirolce. To je tisti zelo uspešen, ja, model, ki vsi mi to nekako jim zavidajo, ampak za tem stoji dejansko ena državna strategija. In da še nekaj rečem, tako kot je potekala danes tukaj ta debeta, levo, desno, jaz sem bila bolj napadena danes z vašega vidika kot ste sedaj argumentirali desne strani kot iz leve, ampak južni Tirol v Avstriji stoji nad vsakem strankarskemu interesu. In če se enkrat zmenimo kot Slovenci za to, da so pač Slovenci Slovenci in da imamo interes, potem je to nekaj, za kar bi se jaz zavzemala. Jaz sem se vedno zavzemala za to kot predstavnica narodne skupnosti, ko sem bila tudi že tam, konkretno politično aktivno. To je pa potem vprašanje ali se za to odločimo ali ne.
Hvala lepa. Nadaljujemo razpravo. Imamo še štiri razpravljavce prijavljene za enkrat.  Najprej dobi besedo gospod Nik Prebil, potem pa kolega Gregor Perič.
Hvala lepa še enkrat, predsednik. Bom zelo kratek. Mene veseli, da smo spet po kratkem predahu prišli na vsebinsko temo in vprašanja na katera odgovarja kandidatka za ministrico. Jaz se bom kandidatki na tej točki, ker bom potem zaključil, zahvalil za te odgovore. Jaz sem določene odgovore prejel. Verjamem, da jih je tudi marsikdo drug. Vseeno pa, poglejte, to, kar je danes šlo na kandidatko jaz mislim, da to v tem državnem zboru ni doživel še noben kandidat. Pa se ne bi sedaj vračal nazaj na tisto, na čemer smo bili prej, ampak se mi zdi to na določeni meri najmanj nekorektno od poslancev, predvsem od tistih, ki so tukaj že več časa kakor imam jaz let. To je resnično majčkeno žalostno.  Poglejte, kandidatka je v svoji predstavitvi vseeno pokazala neko drugačnost. Jaz mislim, da je ta drugačnost vsekakor drugačna kot tisto, kar so imeli ostali kandidati, kar se je sedaj pričakovalo, ne vem, da bo ista. Hvala bogu, da je drugačna. In tudi kariera, ki jo kandidatka ima je pač pokazala, da neke določene izkušnje ima iz različnih področij in jaz upam, da bo te tudi, v kolikor bo postala ministrica tudi ustrezno vpeljala v svoje delo. Je pa povsem jasno, da pač vsega ne more vedeti. Kandidatka ni še ministrica, nima dostopa do vseh informacij, ki jih bo imela takrat, ko bo to mesto zasedala. Vseeno, da se nekdo odloči za kandidaturo na položaj, ki vemo kakšna je situacija, kakšen pritisk se vrši na te resor se mi zdi dobro. In jaz mislim, da je ravno ta drugačnost morda več kot nujna za ta resor, da začnejo delati tako kot mora. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima kolega Gregor Perič, potem pa dobi besedo gospod mag. Marko Pogačnik.
Hvala. Morda se danes pogovarjamo o neki realnosti s katero se redkeje srečamo v tem državnem zboru in to realnost bi opredelil z dvema pojmoma. Eno je meja, drugo so pa Slovenci onstran te meje. In ta razprava danes je na nek način pokazala, da ne vemo čisto točno kaj bi s Slovenci, ki so se spričo zgodovinskih ali kakšnih drugih okoliščin znašli na drugi strani Slovenske meje, torej republiške meje in če so spremljali to današnjo razpravo jaz verjamem, da nas precej čukasto gledajo, ker ma sploh ne bom komentiral no.  Skratka v nedeljo sem se udeležil enega dogodka, ki se je zgodil precej spontano v zamejstvu, torej v Italiji, kjer je dejansko po drugem tržaškem procesu, od tega je že 78 let, so tisti ljudje, tisti Slovenci, ki so rekli odločno ne fašizmu oziroma vsem tistim politikam, ki so bile antiliberalne, ki so zelo močno in ostro posegale v človekove, v politične pa še kakšne druge narodnostne pravice rekli ne. Torej neka politična opcija v Italiji, neki ekstremisti so se zelo grdo odzvali na te dogodke in ljudje so zelo spontano in zelo hitro odreagirali in rekli, da ne bodo pozabili tisto, kar se je dogajalo takrat. Verjamem, da so podobni pogledi tudi na avstrijskem koroškem. Ravnokar sem prebral, da je največja politična stranka na Madžarskem zasedala pod enim zemljevidom velike Madžarske, ki ne upošteva več / nerazumljivo/ pogodbe, kar pomeni da na tistem zemljevidu Slovenija nima, če jo gledamo kot kokoš nima več glave, torej Prekmurja nekako več nimamo. Zato jaz pozivam vse, da nekako drugače gledamo na Slovence, ki so tudi onstran Slovenske meje tudi če nimajo slovenskega državljanstva, ker to ni edini kriterij. Slovencev je več kot je podeljenih slovenskih državljanstev, živimo še marsikje drugje tudi onstran tega ali onega oceana. Ampak to danes ni tema, čeprav je na žalost postala tema, kar je po svoje zelo žalostno.  In če se vrnem nazaj na temo in na izzive, ki bodo dr. Mlinarjevo čakali v kolikor boste dobili ustrezno podporo, jaz upam da ja, čeprav se mislim da danes ves dan že seštevamo in preštevamo. Jaz menim, da boste največje izzive imeli na nacionalnem parketu, niti ne toliko v Bruslju ali kje drugje v okviru kakšnih drugih institucij ampak predvsem tukaj z vidika črpanja pa sem mislim da kolegi že zelo na drobno opisali in orisali in se nebi ponavljal. Bi pa postavil eno vprašanje pa nekaj sugestij. Zel ona kratko. Torej vemo, da bo prihodnja perspektiva taka, da si Slovenija iz nje lahko obeta precej manj sredstev kot iz prejšnjih, ker smo razvojno napredovali in smo upravičeni zaradi tega do manj nekih razvojnih spodbud. Kar pomeni, da ne bomo mogli bit več vajeni tolikšnega obsega denarja, da ne bomo mogli zadostit številnim potrebam in željam, ki smo jih bili doslej vajeni tako z lokalnega nivoja pa še z vseh ostalih. Zato je moje vprašanje predvsem, kakšen je vaš pogled na to, da se bolje aktivirajo oziroma učinkoviteje in intenzivneje aktivirajo tudi sredstva iz tujine, pa naj bodo to javna iz tujine, naj bo to zasebni kapital. Torej bodisi Slovenski, bodisi tuj.  Moje osebno gledanje je, da je to ena od smeri razvoja, ki jo nakazujejo tudi mednarodne finančne institucije, da ne moremo več govorit o tem, da dobivamo neke donacije oziroma dotacije, ampak da so to sredstva, ki jih je potrebno v nekem trenutku tudi povrnit, torej da mora bit z vsemi temi projekti tudi neka ekonomska logika, ki drži vse skupaj pokonci. Torej vaš pogled na to. Kar se pa ustanavljanja, da tako rečem dveh operativnih programov v tem trenutku tiče, lepo prosim ne, ker mislim, da bomo samo še zavrli dodatno postopke glede črpanje evropskih sredstev in v tem momentu to ne bi bilo ugodno, ne bi bilo dobro. Lahko pa razmišljamo za prihodnjo evropsko oziroma finančno perspektivo, kako bi bilo to optimalno nastavit, pa bom tudi eno mojo sugestijo dal, glede na to, da ugotavljamo, da imamo velike težave, v navednicah z razvitostjo Ljubljane na eni strani in nerazvitostjo vsega kar ni Ljubljana. Pa bom rekel tudi nam v zahodni kohezijski regiji je ta Ljubljana nekoliko odveč. Jaz verjamem, da je na vzhodu si je ne želijo, da bi jo tam premaknili in smo na nek način že skoraj skregani v Sloveniji, kako bomo počrpali ta sredstva, kdo jih bo dobil več ali manj. Tako, da morda bi bila rešitev v tem, da imamo zgolj eno regijo in da vsaj teh delitev ne bi bilo. To je zgolj tako v smislu nekega razmisleka. Zdaj kar se sedeža SVRK-ja v Mariboru tiče, morda je tudi Koper rešitev ali pa Izola ali pa Piran navsezadnje MGRT ima svojo filjalo v Mariboru, tudi ne vem sedež Pošte Slovenije je v Mariboru, tak da dajmo razmišljati širše. Hvala lepa. Predvsem pa v SMC-ju kot rečeno imate našo podporo in v kolikor boste izbrani vam želimo uspešno delo. Hvala.
Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, prosim še za malo potrpežljivosti. Zdaj mislim, da Piran ni ravno v vzhodni regiji, ampak ne glede na to, / oglašanje iz dvorane/ kljub vsemu, prosim če lahko v miru nadaljujejo. Besedo dajem gospodu Marku Pogačniku, potem pa dobi še zadnji prijavljeni razpravljalec gospod Franci Kepa. Mag. Pogačnik izvolite.
Ja, spoštovani predsednik hvala za dano besedo. Dva vprašanja še za kandidatko. In sicer služba vlade za razvoj evropske kohezije ali nameravate, bi rekel to službo preoblikovati tudi v, bi rekel svetovalno službo. Kajti pogovarjamo se, bi rekel z tistimi, ki delajo na evropskih projektih in predvsem od službe vlade za razvoj Evropske kohezije pogrešajo, bi rekel, tudi svetovalni del.  In sicer v zadnjem obdobju vsi deležniki, ki so vključeni v ta del pravijo, služba vlade za razvoj in evropsko kohezijo izvaja zgolj, bi rekel kontrolo. Delajo kljukice, nič drugega, mi bi pa, bi rekel potrebovali tukaj tudi neko pomoč, support. To predvsem za manjše občine, vsega skupaj. Kaj boste naredili na tem področju? Zdaj ostalo, kar ste povedala, dr. Mlinarjeva ste mene po eni strani, bi rekel razočarali. Suhoparna zadeva in sicer pogrešam, bi rekel eno zadevo, da bi povedali, na kakšen način boste dobre prakse iz Avstrije prinesli v Slovenijo. Dejstvo je Avstrija uspešnejša država že zaradi tega, ker je neto plačnica, mi smo pa neto prejemnica. In glede na vaše, bi rekel dolgoletne izkušnje, ki jih radi poudarjate, sem pričakoval, bi rekel predvsem to, katere pozitivne prakse iz Avstrije boste prinesli v Slovenijo. Edino, se mi zdi, bi rekel, da ste nekaj začeli, eno temo, ki se mi zdi tudi zelo pomembna, ste tudi v tem zadnjem obdobju povedala. In sicer Evropa ni samo Evropa držav, ampak Evropa predvsem dela ogromno na regijah. Izpostavili ste južno Tirolsko oziroma Alto Adige in pa v Sloveniji pogrešamo zadevo Alpe Adria. Velikokrat smo slišali, da / nerazumljivo/ kot Koroška trkajo na vrata v Sloveniji, da bi delali skupne projekte v Sloveniji ni interesa. Na kakšen način boste, bi rekel na tem zadevo naredili, ker se mi zdi zelo pomembno. Zdaj bi pa rekel odprl še eno temo in sicer leta 2005 je bilo v Sloveniji zelo pozitivno okolje za podjetništvo. Zdaj si v Sloveniji ne bi upala odpreti podjetja. Angelika Mlinar, 1. januar 2014. To je bila vaša izjava. Glejte, jaz imam tukaj odprt intervju, ki ste ga dali za časnik Finance in ko sem si jaz ta intervju prebral, me preseneča, da ste sprejeli mesto za kandidatko za ministrico in sodelovanje v slovenski vladi. Kajti še več. V Sloveniji je prišlo do krize vrednost, s tem pa tudi do krize družbe. 5. januar 2014 je bila vaša izjava. Zdaj ne vem, kako boste sodelovala z ministrico za pravosodje, kajti vaša izjava je bila, ki zame bi rekel kar zelo močna, velika težava Slovenije je pravna varnost. Vprašanje pravne varnosti v Sloveniji ni bilo nikoli zares rešeno, s tem pa se spodkopava temeljna načela demokracije. Če to ni urejeno, potem ta država ni demokratična. To je treba rešiti in zaradi tega bežijo. Zaradi tega tudi ne prihajajo vlagatelji. To so vaše izjave v intervjuju leta 2014.  V Sloveniji imate nadpovprečno veliko sodnikov, vendar so kljub temu zamude. In potem ko komisija za preprečevanje korupcije odkrije neko nepravilnost pri nekem županu, se niti postopek odpre. Tukaj me zanima, kako bosta sodelovala z pravosodno ministrico. Potem pa na zadnje vprašanje, ki vam ga je zastavil novinar, je Avstrija bolj skorumpirana kot Slovenija, je bil vaš odgovor naslednji. Predvsem je drugačna, pripravljenost na korupcijo je v Sloveniji veliko večja. Recimo, da se vplača na nek neformalni konto. Jaz ti zrihtam, da boš neko stanovanje kupil ceneje, ti pa mi potem zrihtaš nekaj drugega. To je Slovenija, da se nekaj zrihta. To je tudi naslov intervjuja, ki ste ga dali za finance. Hvala.
Hvala lepa mag. Pogačnik. Kot zadnjemu razpravljavcu dajem besedo gospodu Kepa Franciju.  Postopkovno, izvolite mag. Grims.
Postopkovno samo predlagam, da daste za hip besedo Maši Kociper in sicer iz naslednjega razloga, ravnokar sem dobil naslednji SMS, ga bom prebral na glas. Nikoli nisem bil državljan ZDA, Mašo Kociper bom tožil, če se mi javno ne opraviči, dr. Dimitrij Rupelj. Hvala.
Hvala lepa mag. Grims za vaš postopkovni predlog, sicer gospe Kociper ni v dvorani tako ji bom težko dal besedo, tudi glede vašega SMS-a ne vem, mogoče je že kam odšla no, ampak vseeno.  Nadaljujemo gospod Kepa Franci. Imate besedo.
Hvala za besedo. Pozdravljam kandidatko za ministrico, kolege, kolegice. Ne bom ponavljal zadeve, rad bi samo slišal, rekla ste konkretnih zadevah, da bi se vprašala, pa ste rekla digitalizacije, umetna inteligenca bojo v bodoči perspektivi, vendar dobro bi bilo, da se vseeno podučite oziroma izveste zadeve, katere so najbolj pereče v Sloveniji trenutno in da se konkretno zadeve speljejo. Ali boste to naredila na terenu, rekla ste, da boste se usedla z drugimi ministri, pa vendar bi nekatere zadeve pa vseeno morala vedet za konkretni odgovor. Kaj je najbolj pereče v Sloveniji trenutno. Ker konkretne zadeve niste odgovorila. Vem da zdaj v začetku ne veste zadeve, nekatere najbolj konkretne bi pa morala vedet. Ali je to infrastrukturna podhranjenost ali je to ne vem, 11 tisoč ljudi čaka na dom ostarelih. Ali je ne vem, športna igrišča zaprta ali neke konkretne zadeve vseeno, rekle ste konkretno ste govorila digitalizacija pa umetna inteligenca, ste odgovorila da je to vaša prioriteta. Potlej kohezijska sredstva, v bistvu smo šesta država, ki se najslabše črpamo. So pa kohezijska sredstva edina sredstva tudi za občine, predvsem za male občine. Rad bi izvedel, kaj boste naredila, da se bolj približate z normativi za manjše občine, ker te zadeve, ki so bile v prejšnji perspektivi so bile narejene predvsem za večje občine, pa na primer so primerjava kot je že kolegica omenila za neka kanalizacijske populacijske enote, po tisoč enot in tukaj neke manjše občine ne morejo priti zraven, edino če se združujejo, pri združevanju so pa zmeraj problemi in to lahko izkoristijo samo velike občine in bi rad, da se v bodoči perspektivi bolj približate manjšim občinam, da bodo lahko črpale te sredstva, da sploh lahko se prijavijo na ta sredstva, na razpise. Kakor je dejal gospod Bandelli, da se občine   (nadaljevanje) delajo projekte na zalogo. To lahko delajo večje občine, manjše občine si tega ne morejo privoščiti. Neka občina, ki ima 2 tisoč prebivalcev, 2 tisoč 500, ima sredstev tam ca 3 milijone vse skupaj na leto, s povprečnino pa s komunalnim prispevkom in NUSZ, in oni si ne morejo nekih projektov na zalogo delati, projekti pa stanejo. Neka velika občina si to lahko privošči, neka Ljubljana, mestne občine, večje občine, manjše si pa tega ne morejo privoščiti. Večina v Sloveniji je pa manjših občin. Tu morajo biti zadeve že prej pripravljene, razpisi, da se sploh lahko občine prijavijo in da delajo projekt sproti, čeprav mogoče pol leta dlje traja ali pa eno leto. Mislim, da se moramo bolj približati manjšim občinam. Ker neka Ljubljana tam z neko Snago se je prijavila na razpis, za komunalo in za odpadke, z nekimi velikimi sredstvi, oni si lahko privoščijo na zalogo, manjši si pa tega ne morejo; še neke manjše čistilne naprave ali ne vem kaj, če dajo pogoj tisoč populacijskih enot, je to tako rekoč brez smisla, kajne.  Imam pa še eno zadevo, ki ni vezana toliko na to, ampak vi ste dali izjavo, da ste za Evropo odprtih meja, da ste odprti. Izjavili ste v intervjuju, da boste še naprej podpirali pritok migracij, pa bi rad odgovor tudi na to.  Hvala.
Hvala lepa. Gospa dr. Mlinar, imate besedo, da odgovorite še na ta zadnji sklop vprašanj. Izvolite.
Angelika Mlinar
Hvala, gospod predsednik. Hvala za potrpljenje.  Gospod poslanec Perič, prav lepa hvala. Rekli ste dobesedno, izziv bom našla na nacionalnem parketu. Jaz sem vsega živega navajena, tako da / smeh/ mislim, da to že zdržim.  Razvojna sredstva. Ja, glede na to, da se Slovenija razvija, 3,3 % ekonomska rast, veste, koliko držav v Evropski uniji si tega želi. Mislim, veste, v resnici je tako, da je Slovenija lahko zelo ponosna na to, kar je ustvarila v vseh teh letih, to ni bilo samo po sebi umevno in sploh ni bilo jasno, ali bo uspel ta projekt ali ne bo uspel. Tako glede na vse te številke je, kar sem že večkrat rekla danes, Slovenija zelo uspešna država. Kar se pa tiče tega cilja, da bo nekega lepega dne Slovenija - najbrž že prej, kot si mislimo - neto plačnica, pa to ne pomeni, da ni več nobenih sredstev. Kot sem že omenila prej, imamo povratna sredstva, imamo FC, imamo Evropsko investicijsko banko, imamo DG Europe Prompt, imamo ogromno teh programov, treba se je samo z državno strategijo osredotočiti, odločiti in razviti državo v tisto smer, za katero mislimo, da je prava. Je pa možnosti dosti. In tudi če ni več strukturnih skladov, kohezijskih, v isti višini, je to pravzaprav nič drugega kot nek znak za zelo uspešno delovanje države.  Gospod Pogačnik, na prvi dve vprašanji bom odgovorila. Vaš predlog, da bi bil tudi neke vrste, ja, center za tehnično pomoč oziroma bi pomagal pri projektih, ta ideja ni nova in jaz se temu zelo pridružujem. Je trenutno - to, kar ste vi tudi kritizirali - dejstvo to, da je »managing authority« in kot »managing authority« ima pač to vlogo. Vendar se to lahko spremeni in bi bilo dejansko smiselno.  Zakaj se Alpe-Adria regija ne razvija. Tako, če je želja po tem, potem jo je treba razviti, vendar nekdo mora zavzeti iniciativo in… Rade volje bom to naredila, vendar… V bistvu, kot rečeno, bi jaz vas lahko vprašala to, ker to je nekaj, kar je škoda. In, ja, če rečejo v Južni Tirolci… / nerazumljivo/, če je pač ena taka regija, ki je uspešna. Imamo še druge regije, imamo okraj Donave, Donauraum, in tako naprej. Tako da absolutno odprta vrata in sem zelo zavzeta za takšne predloge.   (nadaljevanje) Gospod Kepa. Ja, kar se tiče manjših občin - to sem že prej odgovorila -, obstajajo sicer mehanizmi, ki prav fokusirajo na manjše občine, ampak Evropska komisija in tudi jaz osebno sem mnenja, da je treba dejansko tudi malo promovirati idejo združevanja občin, sodelovanja med občinami in neke vrste ustvarjanja platforme, ampak to dejansko pač za projekte, ki so v skupnem interesu. To olajša vsem delo in takšni projekti bodo tudi bolj uspešni. / oglašanje v ozadju/ Ja, to sem itak že enkrat rekla, ampak kakorkoli že, jaz se z vami strinjam in je to tudi cilj, da so manjši dejavniki tudi uspešni pri črpanju teh sredstev.  Hvala.
Hvala lepa. Mag. Pogačnik, želite besedo za razpravo? Izvolite.
Hvala, spoštovani predsednik.  Dr. Mlinar, vsaj kratek komentar, no, teh izjav, ki ste jih dali v intervjuju za Finance leta 2014, da ne bi več odprli podjetja v Sloveniji. Danes boste, predvidevam, naslednji teden ali pa še ta teden ministrica, sodelovali boste v Vladi. Vsaj jaz sem si ta intervju prebral in bi rekel, da je dokaj negativno mnenje o Republiki Sloveniji. Vsak ima pa pravico, ko si bo intervju prebral, do svojega mnenja. Jaz imam, bi rekel, zelo… neke take negativne izjave.  Hvala.
Angelika Mlinar
Meni ta intervju zdaj ni več… / oglašanje v ozadju/
Kar izvolite, gospa…
Angelika Mlinar
/ izklop mikrofona/ Se opravičujem…
Izvolite, gospa dr. Mlinar, imate besedo.