Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 37. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da smo prejeli opravičili, da se seje odbora ne moreta udeležiti člana dr. Matej Tašner Vatovec in Ferenc Horváth. Dobili pa smo tudi obvestila o nadomeščanjih, in sicer s pooblastili danes na seji odbora sodelujejo: Matjaž Han nadomešča predsednika odbora Matjaža Nemca, mag. Meira Hot nadomešča dr. Milana Brgleza, Mojca Žnidarič nadomešča mag. Branislava Rajića, Igor Peček nadomešča Aljaža Kovačiča, Jože Lenart nadomešča Nika Prebila, Jurij Lep nadomešča Ivana Hrška, Blaž Pavlin nadomešča mag. Mateja Tonina, Dušan Šiško nadomešča Zmaga Jelinčiča Plemenitega in Alenka Jeraj nadomešča Janeza Janšo.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni predstavniki Urada predsednika Republike Slovenije, Kabineta predsednika Vlade in predstavniki Vlade. Vse navzoče lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Besedo predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Igorju Pečku.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Začenjam 47. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da smo prejeli dve opravičili, da se seje ne moreta udeležiti dr. Franc Trček in Nataša Sukič. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Matjaž Han, ki nadomešča dr. Milana Brgleza, Jurij Lep, ki nadomešča Ivana Hrška, Nina Maurovič, ki nadomešča Nika Prebila, Dušan Šiško, ki nadomešča Zmaga Jelinčiča Plemenitega, in Mojca Žnidarič, ki nadomešča Gregorja Periča.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za zadeve Evropske unije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, LUKSEMBURG, 18. 6. 2019.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 13. 6. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Prosim gospoda Dobrana Božiča, državnega sekretarja Ministrstva za zunanje zadeve, da nam predstavi izhodišča.

Najlepša hvala.

Spoštovana gospa predsedujoča, spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! Dovolite mi, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije, ki jo bo vodil minister za zunanje zadeve dr. Cerar, na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 18. 6. 2019 v Luksemburgu.

Svet ima obsežen dnevni red. Naj izpostavim obravnavo novega večletnega finančnega okvira, priprave na junijsko zasedanje Evropskega sveta in točko o širitvi.

Kar se tiče večletnega finančnega okvira 2021-2027, bo Svet za splošne zadeve opravil razpravo o revidirani različici pogajalskega okvira za večletni finančni okvir. Dokument v tej fazi še ne vsebuje kompromisnih številk glede obsega večletnega finančnega okvira ali tako imenovanih nacionalnih ovojnic. Predsedstvo je pripravilo prenovljen predlog na podlagi tematskih razprav, ki so potekale v zadnjih mesecih. Ključne spremembe se nanašajo na kohezijsko politiko, fleksibilnost proračuna, skupno kmetijsko politiko in horizontalne zadeve. Slovenija bo na zasedanju izpostavila predvsem svoje tri ključne prioritete v pogajanjih. Te se nanašajo na ohranitev obsega kohezijske ovojnice, ki ga je predlagala komisija, najti rešitev za izrazit padec sredstev za regijo Zahodna Slovenija ter omiliti padec sredstev na področju politike razvoja podeželja.

Glede točke 1. Glede prve prioritete bo Slovenija še posebej opozorila na pomen uporabe statističnih podatkov za obdobje 2014-2016 pri izračunavanju kohezijskih ovojnic. Glede na gospodarsko rast, ki jo beležimo v zadnjih dveh letih, bi bila uporaba podatkov iz obdobja 2015-2017 za nas veliko manj ugodna.

Kar se tiče točke 2 in 3. Slovenija bo opozorila tudi na svoj predlog glede splošne varnostne mreže za vse regije. To pomeni, da padec sredstev za regijo, ko pride med bolj razvite ne sem biti prevelik in na enkraten, ampak se sredstva znižujejo postopoma. V skladu z deklaracijo ministra za kmetijstvo januar 2019 se bomo zavzeli za povečanje sredstev za razvoj podeželja, sicer pa pričakujemo, da se bodo resnejša pogajanja na delovni ravni pričela šele jeseni, ko naj bi finsko predsedstvo pripravilo prve kompromisne predloge glede številk.

Točka 2 – priprave na zasedanje evropskega sveta 20. in 21. junij 2019. Svet za splošne zadeve bo naslednji teden obravnaval osnutek sklepov za zasedanje evropskega sveta, ki bo potekalo 20. in 21. junija v Bruslju. Evropski svet bo razpravljal o institucionalnih vprašanjih. Načrtovan je tudi sprejem strateške agende za naslednje zakonodajno obdobje. Pričakujemo, da bo Evropski svet opravil pregled stanja glede pogajanj o večletnem finančnem okvirju ter obravnaval vprašanje podnebnih sprememb. Potrdil bo horizontalno poročilo o priporočilih posameznim državam v okviru evropskega semestra ter se seznanil s poročilom glede dezinformacij. Voditelji bodo razpravljali tudi o odprtih vprašanjih s področja širitve EU ter o drugih aktualnih zunanje političnih temah. Več o Vsebinski poudarkih pa sledi, če se strinjate v okviru predstavitve izhodišč za udeležbo predsednika Vlade gospoda Marjana Šarca na zasedanju Evropskega sveta 20. In 21. junija v Bruslju na zaprtem delu seje.

Širitev in stabilizacijsko pridružitveni proces. Svet bo razpravljal tudi o širitvi in sicer na podlagi širitvenega svežnja, ki ga je 29. maja 2019 objavila Evropska komisija. Na zasedanju bodo predvidoma sprejeti s tem povezani sklepi. Slovenija pri usklajevanju sklepov glede širitve aktivno sodeluje v skupini držav, ki so naklonjeni širitvi. Prizadevamo si za ohranitev pozitivnih sporočil v sklepih, hkrati pa opozarjamo na pomen vladavine prava, vključno z implementacijo sporazuma o vprašanjih nasledstva, boja proti korupciji, transparentnosti postopkov ter še posebej na pomen pozitivne perspektive mladih v regiji. Izpostavljamo, da je prihodnost te regije v EU in da ji bomo pri približevanju v Evropski uniji pomagali, vendar pa morajo biti tudi na njihovi strani izpolnjene zaveze in pogoji. Slovenija pri usklajevanju sklepov podpira začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Zagovarjamo dve individualni razpravi, ne želimo obravnave obeh držav v svežnju, saj mora napredek na poti v EU temeljiti na individualnem izpolnjevanju kriterijev. V skladu z lanskoletnimi sklepi menimo, da bi morala biti odločitev sprejeta na tokratnem zasedanju Sveta za splošne zadeve brez ponovnih preložitev. Gre tudi za kredibilnost Evropske unije. Naj dodam, da je bilo na pobudo Poljske, Italije in Slovenije usklajena skupna izjava 13-ih zunanjih ministrov držav podporne širitve v kateri izražamo podporo začetku pristopnim pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. V skupni izjavi je izpostavljen pomen ohranjanja kredibilnosti Evropske unije ter vpliv pozitivne odločitve glede odprtja pogajanj na nadaljnji reformni proces ter tudi na celotno regijo. Poudarjeno je, da bo pozitivna odločitev Evropske unije bistveno prispevala k ohranjanju njenega pomena in vloge v regiji ter pripomogla h krepitvi odpornosti držav Zahodnega Balkana na negativne vplive nekaterih tretjih akterjev v regiji.

Točka 5 – evropski semester. Horizontalno poročilo o priporočilih za posamezne države. Svet se bo v okviru obravnave evropskega semestra seznanil s horizontalnim poročilom o priporočilih za posamezne države članice, ki ga bo za tem posredoval v potrditev Evropskemu svetu. Širša razprava pri tej točki ni predvidena.

Točka razno. Predvidoma bo pod točko razno predstavljen neuradni dokument skupine enako mislečih držav članic Evropske unije, ki zagovarjajo proaktiven pristop k izboljšanju transparentnosti zakonodajnega postopka. Med njimi je tudi Slovenija, ki podpira uvajanje večje sistematičnosti in konsistentnosti pri objavljanju dokumentov in se zavzema za nadaljevanje razprave na tehnični ravni.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa tudi vam gospod Božič.

Zdaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo besedo? Gospod Horvat, prosim izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Drage kolegice in kolegi, spoštovani predsedniki Vlade lepo pozdravljeni! Gre za izjemno pomembno vsebino in zato brez zamere jaz bi tukaj pričakoval, da sedi z nami predsednik Vlade. Vsaj mi v Novi Sloveniji tako gledamo, da je večletni finančni okvir oziroma proračun za obdobje 2021-2027 izjemno pomemben dokument. Mi smo neke razprave brez… vsaj ne spomnim se, da bi kakšne sklepe na teh dveh odborih sprejemali. Morda smo, nekaj časa sem bil odsoten, ampak mislim, da zdaj prihajamo v ciljno ravnino, kjer mora slovenska politika povedati: do sem gremo, naprej pa ne pustimo in naprej ne bomo dali našega glasu, zaradi tega, ker gre za zelo pomemben trenutek za našo celotno Evropsko unijo, tudi zunanje politično, če gledamo. Na eni strani imamo zelo močno Ameriko, gospod Trump bo najbrž dobil še ene volitve, če bodo tako demokratično odločili njihovi državljani, ampak to je njihova stvar. Mi se s tem seveda moramo soočati, pogledati kakšne so relacije EU z ZDA, ZDA, EU. Na drugi strani imamo izjemno hitro rastoče gospodarstvo Kitajske. Vse skupaj to pomeni, da lahko tam proti koncu naslednjega večletnega okvira, proti letu 2027, Evropa ne bo več ali pa sploh ne bo nek zunanje politični igralec, mi pa si to želimo ion to imamo na naši agendi zapisano.

Kljub temu, da danes smo zadovoljni, da živimo v tej združbi držav in narodov, da tukaj praktično ena sedmina človeštva ustvari eno četrtino svetovnega GDP in da ne govorim naprej o kvaliteti življenja. In ta novi proračun je gotovo priložnost, da oblikujemo našo prihodnost, prihodnost Evropske unije, prihodnost torej tudi Slovenije, kot nova ambiciozna unija 27, ne vemo morda 28 članic, ki jih povezuje solidarnost. In ko prebiram sporočilo Evropske komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, svetu, Evropskemu ekonomsko socialnemu odboru in Odboru regij iz 2. maja lanskega leta, ko je prvič bil predstavljen ta večletni finančni okvir. Takrat smo govorili še o številkah v globalu. Tisoč 279 milijard, tisoč 279, od tega enotni trg, inovacije in digitalno gospodarstvo in družba 187 milijard, kohezija in vrednote – najvišja postavka 442 milijard, varnost in obramba, dobrih 27 in pol milijard, sosedstvo in svet – 123 milijard, Evropska javna uprava – 85 milijard in migracije in upravljanje meja slabih 35 milijard. To je skupaj ta številka tisoč 279 milijard, se pravi 1, 2 bilijona evrov. Zdaj ta trenutek so številke že nekoliko drugačne, ampak kot je korektno zapisano tudi v gradivu, ki ga imamo na mizi, se mi v Novi Sloveniji enostavno ne moremo sprijazniti s tem, da se sredstva za razvoj podeželja drastično zmanjšujejo za 15 %, prav tako tudi kohezija za 10 %. Ne bom danes govoril kako uspešni ali bolje neuspešni smo glede črpanja kohezijskih sredstev, čeprav nekako verjamem, da bomo ob letu 2020, ko se zaključuje aktualna finančna perspektiva, plus tri leta – veste o čem govorim, da bomo mi pravzaprav najbrž počrpali vsa sredstva, tako kot smo bili uspešni tudi za prejšnje večletno finančno perspektivo. Zakaj o tem govorim? Zato, ker so to praktično naša edina razvojna nepovratna sredstva. To so naša edina nepovratna razvojna sredstva. Ampak bojim se, da bomo v tej naglici sredstva razdelili nepravično – tistim, ki so naši oziroma bolje rečeno vaši, jaz sem v opoziciji, ostali pa morda imajo tudi do0bre projekte, pa ne bodo prišli blizu. Ampak to je zdaj drugo poglavje, kdaj drugič, ko bo spet na seji Odbora za zadeve Evropske unije, poročilo o črpanju kohezijskih sredstev.

Mi pozdravljamo, v Novi Sloveniji, da se povečujejo sredstva za raziskave, inovacije, za digitalno ekonomijo - praktično za faktor 1,6 – to pomeni, za 60 %. Mi pozdravljamo, da se sredstva za mladino povečujejo - za 220 %; mi pozdravljamo, da se povečujejo sredstva za okolje, podnebne ukrepe - za faktor 1,7; za migracije in meje – za faktor 2,6, se pravi, se povečujejo za 160 %, kajne, za 160; varnost, zelo pomembna, vrednota pravzaprav - za faktor 1,8 in zunanje delovanje – za faktor 1,3.

Kot pa rečeno, jaz mislim, da se mora tu slovenska politika res enkrat usesti, pa reči, ne pristajamo v zmanjševanje sredstev za razvoj podeželja. Zadnjič je sicer ministrica za kmetijstvo nekaj namignila, da bi pa vendarle se ta sredstva naj za nianso povečala - to je več ali manj seveda neuradno – prav tako pa tudi ne pristajamo v to, da se zmanjšujejo sredstva za kohezijo. In še, v nadaljevanju, to bo treba najbrž večkrat ponoviti – ko se bomo odločali, ko se bo Vlada odločala, gospod državni sekretar je že govoril o vzhodni kohezijski regiji, sem vesel, vzhodni, kajne, seveda govorimo tudi o zahodni, kajne, govorimo o izjemnem razvojnem razkoraku. Vzhodna kohezijska regija dosega samo 70 % evropskega povprečja razvitosti, zahodna – hvala bogu, čestitam – 102, ampak, pod črto pa, bo najbrž dejansko vzhodna kratko potegnila, pa to ne govorim zaradi tega, ker prihajam iz vzhodne, ampak tako pač stvari kažejo.

In če že, kajne, če bomo imeli spet dve kohezijski regiji, potem bi bilo dobro da, gospod predsednik Odbora za zadeve Evropske unije, da nekako spoštujemo vsi skupaj sklepe, ki so za to mizo že bili na tem Odboru za zadeve Evropske unije sprejeti oktobra, leta 2013, 13, z sedanjo perspektivo, ta pa je, ta sklep pa je bil, da se naj za vsako kohezijsko regijo pripravi poseben operativni program o izvajanju evropske kohezijske politike, ker ni logično, da imamo dve kohezijski regiji, z različno stopnjo razvitosti, potem pa imamo skupni operativni program. To ne gre. Poslanci so se že enkrat odločili, kajne, da je treba imet za vsako regijo poseben program in upam, da bo v tej smeri šla debata tudi v prihodnje.

In še beseda o širitvi – mi pozdravljamo širitveni proces. Razumemo ga kot najmočnejše politično orodje Evropske unije, ampak, naše skupne evropske vrednote ne morejo biti predmet pogajanj. Mi smo se na tem področju najbrž že dvakrat, pravzaprav trikrat, zmotili. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam, gospod Horvat, za vašo razpravo in pa mnenje. Sicer nisem razbral direktnega vprašanja, ampak mogoče bo še v nadaljevanju želel gospod Božič kaj dodat.

Izvolite, gospod Božič.

Gospod predsednik, hvala lepa.

Ja, torej, točno vprašanje oziroma dileme, s katerimi se mi in se na Vladi soočamo in razpravljamo in ne samo na Vladi, tudi v evropski skupnosti, kjer se ravno razpravljamo, ali želimo kohezijsko tradicionalno politiko, ki nekako mogoče ne gre v tisto smer, da bi Evropa postala glavni igralec v tem globalnem svetu in mogoče dajemo še premalo za razvoj, za nove tehnologije, digitalizacijo ali pa mlade, kajne, torej in vedno, komisar pravi, / nerazumljivo/ pravi, vreča je ena in zdaj torej, iz te vreče, če hočemo dat več na kohezijo, moramo nekje vzet – ali vzamemo Erasmus ali digitalizacija ali nekje drugje, torej nekje moramo dat.

In druga zadeva je, da se je zgodil brexit in, zdaj koliko smo mi vsi pripravljeni dodat zraven za razliko v brexitu. Torej, koliko se države, ste pripravljene danes iz vašega proračuna dat, da pokrijemo brexit in da damo še več v razvoj in za globalnega igralca. Res je tukaj, da moramo tudi vedet, da imajo pomembno vlogo torej enakovredno, ampak pomembnejšo vlogo mogoče neto plačnice, ki, ker če smo videli, da so sredstva, ki gredo gor torej na določenih področjih tudi za dvakrat tudi oni morajo dvakrat več plačati torej, če so neto plačnica morajo dvakrat več plačati. Potem tudi reče, v redu, če jaz že krepko več plačujem tudi, zaradi brexit in vsega ostalega imam pa mogoče željo, da dam več v Erazmus, da dam več v mlade, razvojno politiko in vsekakor našo varnost. So diskusije, ki se krepko o tem pogovarjamo, razpravljamo in se dogovarjamo in je vedno neki kompromis tako kot pri našem proračunu, državnem proračunu, ki ga imamo je vedno neki kompromis, ki ga naredimo. Moram povedati, da Slovenija se absolutno zaveda pomena kohezijske politike in razvoja podeželja in to jasno vedno poudarjamo. Tudi povemo, da padci ne smejo biti tako strmi in tako enkratni in da je to treba iti postopoma. Mislim, da smo zelo uspešni bili pri tem torej ne glede na zmanjševanje kohezivne politike smo pri vseh teh državah, ki bomo utrpeli neki manjši padec pri kohezivni politiki opravili dobro delo in bo ta padec verjetno minimalen, kar se tiče tudi ostalih. Potrebno je še enkrat poudariti, da iščemo tudi druge rešitve. Torej, če gledamo, da ni samo v Sloveniji ta razlika med vzhodom in zahodom recimo, če govorimo o kohezivni politiki tudi v celi Evropi je vidna in to je tudi recimo to srečanje treh morij pokazalo, da je v celi Evropi razlika med zahodom in vzhodom in da cela vzhodna Evropa potrebuje večje investicije v infrastrukturo, digitalizacijo in inovacije, kar tudi smo, je ta Vlada v to šla. Iščemo tudi druge investitorje, ki bi bili pripravljeni vložiti v razvoj tega tradicionalnega infrastrukturnega omrežja inovacij itd… Smo aktivni na vseh področjih in iščemo rešitve, da bi le ta vzhodni del Evrope, če gledamo v celoti le prišel čimprej v pravo razvitost in da bi to pomenilo novo povezljivost z zahodom. Kar se tiče širitvenega procesa. Naša stališča so jasna torej ne gre in ne sme iti za popuščanje v doseganju skupnih vrednot in kriterijev in tukaj smo jasni. Samo države kažejo jasno demokratično usmerjenost in vrednote Evropske unije so tiste, ki se lahko približujejo članstvu. Začetek postopka pogajanj pa še ne pomeni, da so članice EU in da pogajanja potekajo. Je pa jasen signal, da je Evropa odprta in da iščemo rešitve torej in stabilno okolje na tem področju. Mislim, da so jasne naše usmeritve in jasna smer kamor gremo.

Mogoče toliko, če še kaj pa dodam, samo povejte.

Hvala lepa, gospod Božič.

Gospod Horvat, izvolite.

Hvala, gospod predsednik.

Hvala za odgovore, gospod državni sekretar. Samo še eno vprašanje, saj ne bom težil. Sedaj ustanovljena je bila ena koalicija držav najbrž neformalna - kako se že imenuje prijatelji kohezije - kako to funkcionira in ali daje kakšno upanje za rezultate?

Imamo koalicijo držav prijateljev kohezije. Deluje torej mi se pogovarjamo in imamo skupna stališča kako bi delovali in kako dosegamo naše cilje. Res je pa, da tudi, ko predsedujete, če predseduje, potem država ne more biti del te koalicije, ker mora biti nevtralna in potem iščemo glasove kako je s tem. Ampak vseeno, jaz še vedno naj poudarim, da je tudi velik pomen na državah neto plačnicah, ki dajejo krepko večji prispevek in bodo morale tudi, zaradi brexita krepko povečati svoje prispevke v proračun.