18. redna seja

Odbor za finance

14. 1. 2020
podatki objavljeni: 14. 1. 2020

Transkript

Ržavni Zbor
Spoštovane gospe in gospodje, lepo pozdravljeni! Pričenjam 18. sejo Odbora za finance.  Na seji kot nadomestna članica odbora s pooblastilom sodeluje poslanka Nada Brinovšek namesto poslanke Karmen Furman iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Nisem prejel obvestil o tem, da bi katerikoli od članic ali članov odbora bil zadržan in se današnje seje odbora ne bi mogel udeležiti.  Prehajam na določitev dnevnega reda seje.  S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ravno tako ste 10. januarja letošnjega leta prejeli predloga za širitev z A1. in A2. točko dnevnega reda. A1. točka dnevnega reda je mnenje odbora o zahtevi Državnega sveta za ponovno odločanje Državnega zbora o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo.  Prehajamo najprej na odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda. Ali želi besedo predstavnik predlagatelja državni svetnik gospod Marko Zidanšek?  Izvolite.
Marko Zidanšek
Pri predlogu dnevnega reda kaj posebnega ne seveda želimo, da o tem odločate. Širše obvestilo pa, potem.
Dobro. Hvala lepa gospod državni svetnik. Ali želi predstavnica Ministrstva za finance gospa državna sekretarka Natalija Kovač Jereb besedo?  Izvolite.
Natalija Kovač Jereb
Najlepša hvala za besedo.  Spoštovani predsednik …
Gospa državna sekretarka samo to dovolite govorimo izključno o predlogu za razširitev dnevnega reda.  Izvolite.
Natalija Kovač Jereb
Hvala za besedo.  Na Vladi se strinjamo, da se dnevni red širi z navedeno točko.
V redu. Hvala lepa.  Sedaj pa sprašujem predstavnike poslanskih skupin ali kdo želi besedo v zvezi s predlagano razširitvijo dnevnega reda? Ne želi.  Prehajamo na odločanje o predlogu. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da je predlog za širitev z A1. točko dnevnega reda sprejet. A2. točka dnevnega reda je zahteva skupine poslank in poslancev Državnega zbora za oceno ustavnosti 3., 5., 6., 7., 8., 9., 11., 12. in 20. člena Zakona o množičnem   vrednotenju nepremičnin. Prehajamo na odločanju o predlogu za širitev.  Ali želi besedo predstavnik predlagatelja? Vidim, da kolega Horvata še niti ni v dvorani, tako da bomo to preskočili. Ali želi besedo predstavnik Ministrstva za finance? (Ne.) Ni potrebno. Ali želi kdo od predstavnikov poslanskih skupin besedo v zvezi s predlagano razširitvijo? (Ne.) Ne želi, zato prehajamo na odločanje o predlogu. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog za širitev z A2. točko dnevnega reda sprejet. Na splošno in generalno pa ugotavljam, da je predlog za širitev z A1. in A2. točko dnevnega reda sprejet in da je določen dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem, skupaj s širitvijo. Tako prehajamo na A1. TOČKO DNEVNEGA REDA - MNENJE ODBORA O ZAHTEVI DRŽAVNEGA SVETA ZA PONOVNO ODLOČANJE DRŽAVNEGA ZBORA O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA TONAŽO. Državni svet je na 9. izredni seji 24. 12. 2019 na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo, ki ga je Državni zbor sprejel na 14. seji, 19. decembra 2019. Zahteva Državnega sveta je bila Odboru za finance, kot matičnemu delovnemu telesu, posredovana v mnenje na podlagi 147. člena Poslovnika Državnega zbora. K obravnavi te točke so vabljeni: Državni svet, Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba. Kot gradivo ste s sklicem seje prejeli zahtevo Državnega sveta z dne 24. 12. 2019 za ponovno odločanje o zakonu, prejeli pa smo tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 9. januarja letos, dopis Društva za ohranitev slovenskega ladjarstva in razvoj slovenskega pomorstva z dne 10. januarja, dopis Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran z dne 13. januarja in dopis Fakultete za pomorstvo in promet prav tako z dne 13. januarja. Pričenjamo z obravnavo zahtevo Državnega sveta za ponovno odločanje. Besedo dajem najprej predstavniku Državnega sveta za obrazložitev zahteve. Gospod državni svetnik, Marko Zidanšek, izvolite.
Marko Zidanšek
Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani ostali. S sprejemom Zakona o davku na tonažo-B, ki nima vgrajenih ustreznih varovalk, se ustvarjajo pogoji, na podlagi katerih bodo po novi shemi državno pomoč prejemale družbe, ki niso lastnice niti ene ladje, ki jih slovenski ladjar od leta 2008 dalje izgubil zaradi pomanjkljive kontrole nad izvajanjem Zakona o davku na tonažo, to je Zakon na tonažo-A. Poleg tega, sprejeta novela zakona omogoča davčnemu neplačniku prenos dejavnosti na nove družbe, tako imenovana »bypass« podjetja, ne da bi predhodno poravnal zapadle davčne obveznosti iz naslova prvotnega zakona A. S sprejemom tega novejšega zakona, bo tako Republika Slovenija dokončno izgubila, pod narekovajem, svojega ladjarja, kar bo imelo nepopravljive posledice za slovensko ladjarstvo in pomorstvo, za pomorsko šolo, pomorsko upravo, pristanišče, mornarico, pomorsko policijo in primorsko regijo v celoti, k čemur se je Republika Slovenija zavezala z resolucijo o pomorski usmeritvi Republike Slovenije. Citirani zakon v predlagani obliki namreč nima vgrajenih ustreznih varovalk, na način, kot je to urejeno, na primer, v Zakonu o javnem naročanju, v skladu s slednjim, morajo namreč subjekti, ki želijo sodelovati pri naročilih, predložiti izjavo o poravnanih davčnih obveznostih, kar bi moralo biti za prejemnike državnih pomoči in vse, z njim povezane osebe, ustrezno urejeni tudi v Zakonu o davku na tonažo-B. Želim opozorit tudi, kar je sledilo tudi iz razprave ob sprejemanju  (nadaljevanje) veta oziroma zahteve za ponovno odločanje v Državnem zboru, kjer smo v debati izpostavili zgodbo, da ko govorimo o določilu četrtega odstavka 4. člena Zakona o tonaži b, ki je pa bilo v besedilu zakona dodano šele po opravljeni javni obravnavi tik pred odločanjem o predlogu zakona na Vladi Republike Slovenije je v direktnem nasprotju z eno izmed obrazložitev ciljev zakona to je spodbujanje razvoja pomorskega šolstva. Citirano določilo govori o tem, da za upravljavca ladje, ki je za ladjarje upravlja ladjo, 26. člen tega zakona ne velja. Kar pomeni, da v 4. členu izrecno določa, da upravljavcu ladij ni potrebno zagotavljati v povprečju po eno delovno mesto za pomorščake, pripravnike, kadete oziroma pomorščakinje, pripravnice, kadetinje. V razpravi se je postavila dilema, spoštovani kolega Branimir Štrukelj, državni svetnik je izpostavil zadevo ali tu nekdo sedaj zavaja se pravi ali zavajajo predstavniki predlagatelja se pravi jaz kot prvo podpisani ali Ministrstvo za finance. Dejstvo je, da ob podrobnem jasnem branju zakona se boste verjetno tudi strinjali, da jasno razveljavlja 26. člen. Tisto, kar je bom rekel cilj oziroma želja predvsem pri tem, če se dajejo državne spodbude na način državne pomoči, da seveda se ne zmanjšujejo pravice in obseg zahtev, po katerih mora tisti, ki je upravičenec po tem zakonu se pravi zagotavljati tudi pripravništva, da jih z novim zakonom več ne rabi postavljati. Druga zadeva, ki je v zakonu bom rekel se postavlja tudi skozi razpravo kot izredno problematična je retroaktivnost v zakonu, ker se zakon uporablja s 1. 1. 2019 se pravi sedaj smo že sicer več kot eno leto nazaj.  Še dva poudarka. Edina davčna zavezanca, ki sta vključena v sistem davka na tonažo sta Off short družbi General ship in Corporation Monrovia Liberia in Lucija shipping, ki ste že več mesecev tudi davčna neplačnika, verjetno tudi insolventna pred stečajem. Dajanje državnih pomoči takšnim družbam jaz mislim, da ne more imeti nobenega učinka za Republiko Slovenijo in seveda za njene davkoplačevalce. Če boste pogledali na spletno stran Fursa boste videli, da za prvo omenjeno družbo je nekje v razpon dolga med 1 in 10 milijonov. Za drugo družbo pa med 300 tisoč in 500 tisoč evri. Žal imamo v tej državi tudi tako napeljane zakone, da tudi tisti, ki se izogibajo plačila davščin omogočamo, da se v bistvu na neki način skrijejo vsaj tako je bilo po vprašanju državni sekretarki nekako pojasnjeno, da gre za davčno tajno, da to ni stvar Ministrstva za finance, ampak da v tej zgodbi se seveda uporablja ta davčni zakon in seveda so ščetini davčni neplačniki tudi pri tem, da bi se videlo za kakšne zneske in zakaj dolgujejo tudi državi. Glede na to, da so oproščeni bom rekel večine tega davka je prav zanimivo, iz katerega naslova tudi in kako dolgo nastaja ta davčni dolg. Ali so to tudi kakšni prispevki ali kaj podobnega, ne vem. Sicer pa, zato manjkajo v Zakonu o tonaži B tudi določbe, ki bi ta davčni organ zavezovale, da pred ponovnim pristopom v sistem davka na tonažo pri vseh prejemnikih državne pomoči v predhodnem obdobju - govorimo sedaj o Zakonu o davku na tonažo A - opravi natančen vsebinski pregled porabe državnih pomoči za celotno preteklo desetletno obdobje za vsakega zavezanca in z njim povezanih družb tako imenovanih byepass družb v celoti.  Z argumenti, ki so vam že bili predočeni, ki so vam še dodatno jaz apeliram in pričakujem oziroma si želim, da boste resno razmislili in zakona v ponovnem odločanju ne boste podprli. Hvala lepa.
Hvala gospod državni svetnik.  Naslednja je na vrsti državna sekretarka na Ministrstvu za finance, gospa Natalija Kovač Jereb. Izvolite. Prosim.
Natalija Kovač Jereb
Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik, spoštovane poslanke! V ponovno odločanju je zopet preložen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo. Ta zakon predstavlja shemo državne pomoči, ki jo država dodeljuje pomorskemu prometu. Razvoj in ohranitev pomorske panoge ni pomembna le iz gospodarskega vidika in njenega vpliva na druge gospodarske dejavnosti, kot so logistika, navtični turizem, luška dejavnost ali pa izvajanje upravnih in strokovnih nalog Slovenije na področju teritorialnega morja in notranjih morskih voda, temveč je pomembna tudi zaradi strateške lege Slovenije in dostopa Slovenije do odprtega morja. Naveden širši vidik ni zanemarljiv ko se presoja ali je državna pomoč v obliki davka na tonažo potrebna oziroma učinkovita. Slovenija se težje primerja s tradicionalnimi pomorskimi državami, kot so Grčija, Nizozemska Združeno kraljestvo, Italija in Hrvaška, ki imajo v svoje sisteme davka na tonažo več ladjarjev in tudi več upravljavcev ladij. Zato je z vidika Slovenije pomembno, da je njen sistem davka na tonažo tudi konkurenčen ostalim državam. Pri navedenem sistemu gre za državno pomoč, zato ima ta sistem kar nekaj omejevalnih ukrepov za vstop in obstanek v tem sistemu oziroma da se vstopi ali iz sistema navedenih omejevalnih ukrepov tudi izstopa.  Se pravi, Vlada se tako ne more strinjati s predlaganimi varovalkami Državnega sveta, saj so le te po navadi v tem primeru, kot jih predlaga Državni svet so prekomerno obremenjujoče za davčne zavezance, predvsem pa so tudi administrativno zahtevne, tako za zavezanca, kot tudi za Finančno upravo Republike Slovenije. Varovalo, da v sistemu davka na tonažo stopijo le družbe, ki so lastnice ladij bi bilo kritično z vidika oviranja svobodne gospodarske pobude ladjarja, saj zavezancem predstavljajo oviro prilagajanja tržnim razmeram. Se pravi v sistem davka na tonažo lahko vstopajo tudi družbe, ki imajo te ladje v najemu. Se pravi, plačujejo neke vrste lizing za navedene ladje. Takšno pravilo, tudi smernice Evropske unije na področju pomorskega prometa ne določajo. Ladjarjem bi se primeroma omejevalo zagotavljanje potrebnih finančnih virov za posodobitev flote, saj ladje ne bi mogli niti prodati, medtem, ko bi zavezancem, ki so upravljavci ladij zaradi takšnega varovala se bi pa onemogočil tudi vstop v ta sistem davka na tonažo. Po razpoložljivih podatkih v Republiki Sloveniji obstajajo najmanj tri družbe, ki se ukvarjajo z upravljanjem. Slednje bi potencialno lahko tudi vstopile v sistem davka na tonažo, pa zaradi takšnega pogoje potem ne bi mogle vstopati. Varovalo, da bi bilo potrebno preprečiti vstop v sistem v sistem novim podjetjem, ki so povezane družbe, je kritičen z vidika skladnosti s pravili Evropske unije na področju državnih pomoči. Pogoj, se pravi, da morajo biti vse družbe v sistemu davka, je bil s strani Evropske komisije zahtevan v letu 2008. S tem varovalom se je namreč preprečilo, da bi zavezanec v sistemu davka na tonažo imel povezane osebe, ki ustvarjajo dobiček v sistemu pavšalnega, se pravi tako imenovanega tega davka na tonažo. Med tem, ko bi pa vezane osebe, ki ustvarjajo izgubo bile v običajnem sistemu davka od dohodka pravnih oseb, kjer pa bi se ta izguba prenašala oziroma poračunavala s prihodnjim dobičkom.  V zvezi z varovalom glede predlaganja potrdila o plačilu davka pa Vlada navaja, da bi bil tak ukrep neizvedljiv, saj shema davka na tonažo določa, da mora zavezanec z vsemi povezanimi osebami in z vsemi ladjami vstopiti v sistem in v sistemu ostati celotno obdobje trajanja sheme davka na tonažo. Predlaganje potrdila o plačilu davka bi zavezancu lahko tudi onemogočil… Ne. Če bi se vi bistvu od zavezanca zahtevalo, da predlaga potrdilo o plačilu davka, bi tak zavezanec začel davčno planirati in bi bil ta instrument izrabljen za predčasni izstop iz te sheme davka na tonažo.  Izguba v sistemu davka od dohodka se poračunava tudi s prihodnim dobičkom, medtem ko sistem pavšala tega ne pozna. To je pavšalni davek, ki se ugotavlja na podlagi tonaži ladje. Je tukaj čisto drugačno ugotavljanje davčne osnove kot pa pri davku od dohodkov pravnih oseb. Tukaj zavezanec plača neodvisno od ustvarjenega dobička ali izgube. Se pravi v sistemu davka na tonažo ne more prenašati izgub ali dobičkov.  V zvezi z davčnimi nadzori Vlada tudi navaja, da slednje izvaja Finančna uprava Republike Slovenije in to nad vsemi zavezanci, tudi nad tistimi, ki so v pavšalnih sistemih. Državna pomoč je razlika nad davkom na tonažo in davkom od dohodkov pravnih oseb. Tukaj bi še enkrat želela poudariti, da v primeru, če se davku na tonažo ne sprejme, bo to pomenilo, da si bo zavezanec, ki bo uporabil veljavna pravila davka na tonažo izračunal napačen davek in to v prenizkem znesku. Zato bo državna pomoč, ki jo je Slovenija dodelila napačna in jo bo potrebno vračati.  Sklepno še dodajamo, da je davek na tonažo sistemski zakon in podporni element širšemu političnemu in gospodarskemu vidiku, ki se nanaša na vprašanje ohranjanja statusa Slovenje kot pomorske države. Enolična presoja dejavnikov povezanih z interesi posameznikov glede primernosti poslovnega modela ali poslovanja ladjarja in v tej povezavi morebitnimi upravnimi ali sodnimi postopki, je z vidika navedenega vprašanja irelevantna. Dejstvo namreč je, da bi Vlada v primeru ponovnega neizglasovanja zakona o davku na tonažo morala opraviti razmislek o tem, kako odpraviti nezakonitost dajanja takšne pomoči. Ena od možnosti je tudi ukinitev davka na tonažo. Navedeno bi po vsej verjetnosti tudi prispevalo k izgubi edinega ladjarja, saj bi le ta svoje poslovanje prenesel v davčno bolj ugodnejše države. Se pravi, lahko tudi v okoliške države. Poleg osiromašenja drugih gospodarskih in negospodarskih panog, ki so odvisne od pomorskega znanja in izkušenj, pa se bi tudi bodočim pomorščakom otežilo pridobivanje nujnih izkušenj na ladjah, kar bo imelo tudi negativen obstoj na izobraževanja in usposabljanja bodočih pomorščakov v Sloveniji. Brez teh izkušenj pa Slovenija ne bo imela pomorščakov, ki so ključen kader za izvajanje nalog pomorske inšpekcije in izvajanje nadzora varnosti plovbe v Slovenskem morju ter zagotavljanja varnega delovanja koprskega tovornega pristanišča.  Hvala lepa.
Hvala gospa Državna sekretarka. Naslednja je na vrsti predstavnica Zakonodajno-pravne službe gospa Lenča Arko Fabjan. Prosim.
Lenča Arko Fabjan
Hvala za besedo. Torej, zahteva Državnega sveta odpira vprašanja povezana s presojo primernosti zakonske ureditve. Gre za vprašanje, ki je zunaj okviru Zakonodajno-pravne službe, zato se ta do tega ne opredeljuje.
Hvala gospa Arko Fabjan.  Gospe poslanke, gospe poslanci odpiram razpravo o zahtevi Državnega sveta? Kdo želi razpravljati. Prvi je na vrsti poslanec Luka Mesec. Kolega Mesec, izvolite.
Hvala. Jaz bi najprej Ministrstvo za finance pozval, da po tem, ko predlagatelj vas že izzove z očitki, pač ne greste brati vašega piar sporočila, ker zgleda zelo čudno. Pač on je že povedal, kaj je s tem narobe, vi ste pa šli, ja ta zakon je namenjen k ohranjanju Slovenskega ladjarstva. Povedal je, da sta oba, ki jih ta zakon zadeva, tako Genship Corporation, kot Lucija Shiping registrirana v davčnih oazah, prvi v Liberiji, drugi na Maršalovih otokih. V pravite, da je treba ta zakon sprejeti, ker drugače se bodo te ladjarji, citiram: preselili v davčno ugodnejše države. Mislim, so že tam. Tako, da prosim, prvič ne brati teh piar sporočil, potem ko ste izzvani. Drugič, napišite ta sporočila tako, da bodo ustrezala realnosti.  Zdaj pa najprej, kaj je ta stvar, ki je pred nami. Evropska unija je nekje v 2000 sprejela direktivo, smernice po kateri lahko države zaprosijo za desetletno obdobje, da se odobri ta shema posebnih pomoči, prek uvedbe davka na tonažo, ki je substitut za davek na dodano vrednost za ladjarje. Slovenija je za to zaprosila prvič leta 2009 in je dobila desetletno dovoljenje do 31. decembra 2018. Zdaj zaprošate ponovno, ampak preden zaprošate ponovno, se je treba vprašat o tem, kakšni so bili učinki. Podeljenih je bilo 23 milijonov evrov pomoči, tem ladjarjem. Kaj so ti ladjarji naredili? Fakulteta za pomorstvo je pisala vsem poslanskim skupinam sporočilo, ki se začne s tem, da se je število pomorščakov v Sloveniji prepolovilo - to je prvi pokazatelj – število pomorščakov se je prepolovilo. Drugo, Fakulteta za pomorstvo ugotavlja, da ti ladjarji niso ničesar vlagali v šolstvo, v Srednjo pomorsko šolo ali pa v Fakulteto za pomorstvo, ničesar niso, razen tega, da so vsako leto imeli, simbolično, tam nekje od 4 do 8 razpisanih pripravništev na svojih ladjah. To je bil njihov prispevek k razvoju ladjarstva – 4 do 8 pripravništev na leto, cena 23 milijonov, v desetih letih. Tretjič, flote so več ali manj razprodali. Splošna plovba je flote razprodala in tisti, ki ste bili poslanci prejšnji mandat, se verjetno spomnite, kaj je naredila potem. Po zakonu o davku na tonažo, bi morala del denarja od prodanih ladij investirat v nakup novih, ampak tega ni naredila, pač pa so poskušal ob koncu prejšnjega mandata Cerarjeve vlade, prek ministrstva, »zlobirat« spremembo zakona, da bi ob 23-ih milijonih, dobili še 6,4 milijona evrov davčnega odpustka. To jim je skoraj uspelo. Stvar je padla v tretjem branju, v Državnem zboru, ker smo v Levici ostro protestirali proti temu, ker so se bližale volitve in ker so se poslanci pač pred volitvami ustrašil, da bodo nekoga, ki je dobesedno grobar slovenskega ladjarstva, ti pred volitvami nagradili še s 6,4 milijoni evrov davčne odveze. In zdaj, kot je predlagatelj povedal, so vsi ti, ki jih zakon zadeva, več ali manj registrirani v davčnih oazah, davčni neplačniki in vi bi jim ponovno podelil shemo državnih pomoči. Zakaj? Da bi ohranili slovensko ladjarstvo. Ampak, Društvo za ohranitev slovenskega ladjarstva je jasno vam povedalo, da s tem nagrajujete lastnike, ki ne bodo ohranjal slovenskega ladjarstva, ampak, ki so ga v zadnjih desetih letih uničili. Zato bomo v Levici podprli veto Državnega zbora, poleg tega pa bomo ob naslednjih točkah, ko bomo obravnaval poročilo o državnih pomočeh, tudi predlagali, da naj se pripravi zakonodajo, ki bo efektivno onemogočila, da spodbude iz javnih sredstev prihajajo do upravičencev, ki imajo neporavnane davčne obveznosti, nimajo plačanih prispevkov iz naslova plač ali pa upravičencem, ki so registrirani v davčnih oazah. O firmah, o katerih govorimo tukaj, vse to pride. So davčni neplačniki, registrirani v davčnih oazah in za povrh vsega, še grobarji slovenskega ladjarstva.
Hvala, gospod poslanec. Naslednja je na vrsti poslanka Monika Gregorčič. Izvolite, prosim.
Hvala za besedo. Zdaj to, kar je pred menoj povedal naš kolega, gospod Luka Mesec, iz Levice, vsekakor drži. Zakon je daleč od tega, da bi bil idealen, na kar smo tudi mi v SMC vseskozi opozarjali in izpostavljali, da tekom zakonodajnega postopka nismo dobili ustreznih dovoljšnjih pojasnil, da bi ta zakon podprli.  Zdaj, kaj nam je bilo… bom samo ponovila na kratko, kaj je bilo sporno in kaj je v bistvu tudi že, v vetu, obrazložitvi veta, poudaril predstavnik Državnega sveta - sama nujnost postopka, nedorečenost, nedosledne informacije glede davčnih dolžnikov, glede tega, da sta pač, da sta (nadaljevanje) pač, da sta subjekta, za katera se v bistvu sprejema ta zakon, davčna dolžnika. Marsikaj nam ni bilo pojasnjeno, tekom zakonodajnega postopka. Res je, veto je bil potem izglasovan in v odgovoru bi jaz prosila, zdaj, na današnji sej, državno sekretarko oziroma predstavnike Ministrstva za finance, da res natančno pojasnijo, zakaj je ta zakon potreben, zakaj ga je potrebno sprejet, kajti, če sem jaz, ko smo se pač, potem še, v nadaljevanju, pozanimal, kajne, o možnih pozitivnih ali pa negativnih posledicah nesprejema tega zakona, nekih eksplicitnih pojasnil še vedno nismo dobili, zato na tem mestu res prosim državno sekretarko, zakaj je zakon potreben? Ker če prav razumem, smo v nekem pravnem »vakumu«, v kolikor zakon ne bo potrjen, bosta se še vedno, ta dva davčna subjekta, ne glede na to, da sta pač davčna dolžnika, upravičena do izračuna davka po Zakonu o davku na tonažo in ne bosta vstopila v sistema Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, kar pomeni, da državna pomoč jima bo na nek način posredno omogočena, samo za republiko Slovenijo to ne bo zakonita državna pomoč, napram Evropski uniji. Tako da, lepo prosim, za to neko res eksplicitno pojasnilo, ali je zakon s tega vidika nujno potreben in od tega bo tudi v nadaljevanju potem, na sami plenarni seji Državnega zbora, odvisna naša morebitna podpora. Izpostavila bi še nadaljnje pripombe, ki smo jih dobili s strani izobraževalnih institucij - to pomeni, gimnazije oziroma Srednje šole za pomorstvo in Fakultete za pomorstvo - glede izobraževalnega manka. Zelo tudi, v SMC, obžalujemo,d a je prišlo, tik pred sprejemom na Vladi, do umika oziroma, da določba 26. člena ne velja za te, po novem upravljavce ladij. Mislim, prepričani smo, pač, da je razvoj pomorske stroke v Sloveniji potreben, v kolikor želimo ostat pomorska država in ta razvoj stroke v SMC zelo podpiramo, tako da, bi si želeli tudi v nadaljevanju, tudi zdaj povem, da glede naše morebitne podpore na plenarni seji, neko zavezo, obljubo oziroma zagotovila, da bo vladna stran prisluhnila argumentom teh dveh izobraževalnih institucij – zdaj ne vem, kdo je pristojen za to, mislim, da Ministrstvo za infrastrukturo – da se bodo vsaj usedli in razmislili o možnih rešitvah, ne vem, morebiti o novi noveli ali pa vsaj o kakšni drugi rešitvi, ki bo dala konkretne rezultate. Kajti, če dajemo neke davčne odpustke, potem sem jaz prepričana, da lahko tudi v zameno nekaj od teh subjektov pričakujemo in to so konkretno, pripravniška mesta, izobraževanje mladih v teh poklicih. Hm, državna sekretarka je že omenila, tudi možnost omejitve trajanja Zakona o tonaži - tudi glede tega bi želeli, da vladna stran ponovno razmisli, ali bi bilo morebiti smiselno, s potekom te sheme, to se pravi, te sheme, ki jo danes implementiramo v zakon, to je 31. decembra 2028 tudi predvidet potek oziroma, ja, zaključek tega Zakona o davku na tonažo. Tako da, toliko iz moje strani. Bi lepo prosila, neka zagotovila, odgovore, s strani Vlade. Hvala.
Hvala, gospa poslanka. Naslednji razpravljavec je poslanec Jani Ivanuša. Še prej sprašujem, ali še želi kdo razpravljati? (Ne.) Kolega Ivanuša, izvolite, prosim.
Hvala lepa, predsedujoči. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej gostom. Jaz bom imel čisto 3 kratka vprašanja, državni sekretarki, seveda, gospe Jerebovi… Mene bi zanimalo, (nadaljevanje) če bi prišlo do ukinitve tega zakona, kakšne bi bile posledice tega zakona o tonaži? Kaj bi se zgodilo s scenariji? Potem bi še spraševal, ker so moji predhodniki mogoče tudi že povedali, saj vemo približno za kaj se gre, da gre za eno, en poslovni subjekt, se pravi, splošno plovbo pa hčerinsko firmo in tako dalje - koliko je poleg – vprašanje mi se poraja – koliko imamo sploh slovenskih ladjarjev, pa koliko slovenskih pomorščakov? To se veže na, v bistvu, na ta zakon. Koliko je to danes v številkah? Se pravi, to me najbolj zanima, kajti, koliko smo bili že opozorjeni, pa to tako vemo, da se vsi skrivajo v teh davčnih oazah, da je potem, so pomisleki glede teh davčnih odpustkov toliko večji. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Najprej sprašujem predlagatelja, ali morda želite besedo? Izvolite, prosim.
Marko Zidanšek
Hvala lepa. No, zelo pomembno je to, kar je tudi državna sekretarka rekla, pa mislim, da ste že nekateri razpravljavci tudi povedal - nujne so izkušnje z, se pravi, pridobivanje izkušenj naših dijakov, študentov, ki jih je pa ta novela enostavno izključila. Jaz ne morem razumet, kako je to mogoče. Zdaj, če bi imel tisto, tako imenovano, četrto branje, bi verjetno lahko karkoli popravljal, mislim pa, da ste z postopkom tega zakona, ki ste ga peljali po nujnem postopku… Poslanec Luka Mesec je pa dobro spomnil, jaz sem tudi takrat bil, na eni komisiji za obrt, turizem, finance in pa gospodarstvo, pri Državnem svetu, kjer smo dali takrat negativno mnenje in je potem Državni zbor to tudi povzel, se pravi in je zavrnil takrat tisto spremembo, spremembo zakona in, seveda, v kolikor bi bil sam postopek sprejemanja tega zakona, bom rekel, po redni proceduri, verjetno tudi ne bi bilo veta Državnega sveta, ampak bi o tem razpravljal na komisiji, z mnenjem, to sem tudi povedal, ker vi veste, da smo veto sprejemal na predbožični večer, v bistvu, tik pred zdajci in ne morem se znebit tega občutka, kajne, da si dovolimo, ne glede na različne, zdaj, ta zakon nosi nekih 50 tisoč evrov, se pogovarjamo, da je zakonodajalec, - ne zakonodajalec – tisti, ki je predlagal zakon, dovolil, da se je izključil ta 26. člen iz osnovnega zakona, ki je bila edina boniteta, ki jo je nekako država Slovenija ali pa, se pravi, njeni mladi ljudje dobili skozi ta zakon, se pravi, ta, možnost teh pripravništev, izključena iz pogoja. Po domače povedano, to malce zaudarja po nečem. Hvala lepa.
Hvala, gospod državni svetnik. Tako, gospa državna sekretarka, Natalija Kovač Jereb. Izvolite, beseda je vaša.
Natalija Kovač Jereb
Ja, najlepša hvala za besedo. Se pravi, ta dva davčna zavezanca sta davčna rezidenta Republike Slovenije. Se pravi, če sta davčna rezidenta, potem imata obveznosti za plačila davkov in prispevkov na območju Republike Slovenije. Glede 26. člena, 26. člen ni črtan. V 26. členu so določbe, kjer piše, da, kjer so te zahteve navedene, da še vedno 51 % državljanov Republike Slovenije ali Evropske unije, mora biti zaposlenih pri upravljavcu ladje. Se pravi, mi smo, glede na to, da je bil zakon od 15. junija 2019, pa do 15. julija 2019 v javni obravnavi, od teh izobraževalnih ustanov, na ta zakon nismo dobil nobenih pripomb, smo pa zanesljivo, tudi mi, na ministrstvu in verjetno tudi, glede na to, da so ti pripravniki v domeni Ministrstva za infrastrukturo, pripravljeni prisluhnit tej pobudi teh izobraževalnih ustanov. Se pravi, 26. člen še vedno velja, vendar smo mi pa na pripombe pri temu 26. členu, medresorski obravnavi, dobili pripombe, kajne, zato smo tudi ta 26. člen spreminjal v tej smeri, v medresorskem… Se pravi, od Ministrstva za infrastrukturo smo dobil pripombe in zato smo ta člen spreminjali, jaz vam lahko te pripombe tudi preberem. V bistvu ministrstvo za infrastrukturo je v podajanju pripomb podalo pripombe, da bi ti upravljavci posadke načeloma lahko vkrcali tudi pripravnike na lastne stroške, vendar pa je to v praksi težko izvedljivo, to pomeni, da vkrcavanje pripravnikov je povezano tudi s stroški in ne daje nobene garancije ladjarju, da bo ta pripravnik, ko se mu bo ponudilo usposabljanje na svojih ladjah kasneje tudi kot častnik ostal pri njih. Zato smo šli v to spremembo, da smo rekli, da pa mora biti pri teh upravljavcih ladij vsaj 51 % državljanov Republike Slovenije ali Evropske unije. To smo dejansko spreminjali. Še to bi rada poudarila, da mi tukaj pri upravljavcih, da upravljavec ladje ni ladjar, se pravi upravljavec ladje se ne ukvarja s prevozi temveč le upravlja te ladje in če bi mu še to omejili, da mora biti lastnik teh ladij, potem bi bilo še tem upravljavcem onemogočeno poslovanje po Zakonu o tonaži. Glede tega kar je poslanka izpostavila kaj se bo zgodilo, če odločba Evropske komisije ne bo implementirana v Zakonu o tonaži. Se pravi od 1. 1. 2019 bo ta pomoč nedovoljena in Slovenija bo na podlagi tega tudi plačevala določeno kazen, če mi ne implementiramo te odločbe v nacionalno zakonodajo. To je res še posebej za poudariti, da bo to Republika Slovenija naredila ne pa ladjarji. Zdaj pa glede inšpekcijskih nadzorov. Preden ta davčni zavezanec vstopi v sistem tonaže mora Finančna uprava Republike Slovenije po teh zakonskih določbah obvezno taksativno preveriti ali ta davčni zavezanec, ki vstopa v sistem tonaže izpolnjuje vse te pogoje za vstop v sistem tonaže. če pogojev ne izpolnjuje ne more vstopiti v sistem tonaže. Vendar, ko enkrat vstopi v sistem tonaže mora poslovati tudi po določbah Zakona o tonaži, se pravi se mora držati teh pravil in je tukaj notri v tem sistemu. Prav tako je tukaj še za poudariti, če bi bil ta ladjar v DDPO glede na to, da so se zaradi gospodarske krize tudi zmanjševali prihodki tega ladjarja, bi po DDPO ustvarjal davčno izgubo. Če ustvarja davčno izgubo bi to davčno izgubo tudi lahko prenašal, če pa je v sistemu davka o tonaži se pa ta sistem izračunava drugače, se pravi na tonažo ladje, tukaj pa ne more v bistvu v davčni napovedi ne more prikazati izgube. Ampak je toliko davka kolikor je njegovih ladij, ledena tonaža v teh ladij. Se pravi tukaj Slovenija nekaj dobi, drugače pa če bi bil v DDPO bi pa v bistvu lahko ta zavezanec par let tudi posloval z izgubo in bi te izgube prenašal iz leta v leto. Kar se pa tiče davčne izvršbe, davčno izvršbo opravlja Finančna uprava Republike Slovenije in Finančna uprava Republike Slovenije mora tudi davčno izvršbo upravljati v skladu z zakonskimi določbami, se pravi, da davčno izvršbo opravlja na premična in nepremična sredstva tega davčnega dolžnika, prav tako pa tudi mora pridobiti vse podatke o bančnih računih tega davčnega dolžnika in izterjavo opravljati tudi iz transakcijskih računov davčnega zavezanca.
Hvala, gospa državna sekretarka. Nadaljujemo z razpravo. Najprej je na vrsti poslanka oziroma imela bo repliko poslanka Monika Gregorčič, za njo poslanec Anže Logar. Kolegica Gregorčič, prosim.
Hvala. Saj samo kratka dopolnitev informacije s strani državne sekretarke. Namreč res je niste prejeli nobenih pripomb izobraževalnih institucij na predlog zakona, ki je bil v javni obravnavi poleti en mesec, in sicer zato, ker določba da za upravljavca ladje ne velja 26. člen zakona, namreč te določbe v tedanjem predlogu novele, ki je bila v javni razpravi ni bilo in zato tovrstnih pripomb z njihove strani niste mogli prejeti. Ta določba je bila potem tik pred odločanjem na Vladi vnesena v samo besedilo zakona. Samo v pojasnilo.
Hvala, gospa poslanka. Razprava, poslanec Anže Logar. Izvolite, prosim.
Hvala, predsednik. Nisem se mislil oglasiti, samo sem se pa počutil izzvanega ravno s strani na način kako je državna sekretarka spet začela predstavljati razloge za nujnost sprejema tega zakona. Namreč, rekla je, če tega zakona zdaj ne podpremo po vetu, bo to pomenilo, da je Slovenija kršila državne pomoči, pozor, od 1. 1. 2019, od 1. 1. 2019. Zdaj mi smo danes 14. 1. 2020. Ta zakon ni posebej zahteven kolikor jaz vem. Jaz ne vem kaj ste čakali, drugič pa enkrat sem že izpostavil to, spoštovani predsednik, da se mi zdi popolnoma nesprejemljivo, da Vlada pride tu na Odbor za finance po podporo nekega slabega zakona samo zato, ker prej svojega dela ni opravila in sedaj pravi, če tega ne boste sprejeli bomo na pleča davkoplačevalci spravili novo kazen. Že takrat sem rekel, da če bomo dopustili takšen postopkovni način bo to Vlada vseskozi počela in vseskozi očitno počne tudi naprej, tako da jaz mislim, da je zdaj zadnji čas, da rečemo, da je dovolj in še en opis celotnega dogajanja, da zelo abstrahiram enostavno, Vlada je z neko prevaro sprejela en slab zakon. In ta slab zakon želi, da mi sprejmemo in potrdimo po vetu Državnega sveta zato, da ne bi plačevali kazni zaradi državne pomoči. Spoštovana Vlada, naj vam samo preberem kaj je Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet, ki bi morala biti prva na koncu koncev tista, ki so jo vprašali za mnenje za to vašo novelo rekla, pa to berem samo zato, ker verjetno kdo, ker spremljamo to sejo, ni dobil te dokumentacije, mi poslanci pa smo jo. Napisali so namesto tega predlagani Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo drastično poslabšuje status pomorskega šolstva, takšnega zakona slovensko pomorsko šolstvo ne potrebuje, saj vodi v njegovo popolno osamitev napram ladjarjem, zato bi imela nepotrebna in prenagljena odločitev predlaganega zakona v sedanji obliki usodne posledice za celotno regijo. Poslušajte, ne morem sprejeti niti nikakršne obljube recimo državne sekretarke, da bo v nadaljevanju pa ta zakon bolje pripravila kot recimo pričakujejo od nje in pogojuje podporo temu zakonu v stranki SMC. Če v enem letu niso uspeli pripraviti nekega normalnega zakona verjemite, da tudi potem, ko bo ta zakon sprejet po ponovnem glasovanju tega ne bodo naredili. In mislim, da je treba glasovati proti temu zakonu in ta zakon je bil na Vladi vse urejeno v enem dnevu, na nujno sejo po nujnem postopku je prišel v Državni zbor, čez en teden je bil že obravnavan na odboru in čez dva dni že na seji Državnega zbora. Glejte, če ste tako slab zakon pacali eno leto in ste ga na hitro sprejeli, lahko tudi dober zakon hitro sprejmete in bomo tu na Odboru za finance potem na Državnem zboru ta zakon sprejeli, predvsem pa ta, ki ne bo uničeval slovenskega pomorstva in ki ga bodo tudi stanovske organizacije verjetno podprle, če jih ne boste spet izključili v javni obravnavi in z nekakšno pretvezo potem kasneje določila s katerimi se oni ne strinjajo, spravili notri v zakon. Tako, da predlagam, da glasujemo proti in tudi zato, da se v prihodnje to ne bo več ponavljalo in državna sekretarka ne bo spet prihajala s tem, da podprite ta slab zakon zaradi tega, ker v nasprotnem primeru bomo plačevali kazen zaradi neizvršitve odločitve Evropske komisije. Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Prejel sem še eno pooblastilo, in sicer poslanec Jernej Vrtovec nadomešča poslanca Jožeta Horvata iz Poslanske skupine Nova Slovenija.  Gospa državna sekretarka, ali želite glede na izvajanje zlasti poslanca Logarja kaj pojasniti oziroma odgovoriti? Izvolite, prosim.
Natalija Kovač Jereb
Hvala. Jaz bi vam želela samo odgovoriti, da za lastnike ladij še vedno velja, da so dolžni zaposlovati pripravnike. Mi smo samo tukaj, to spremembo, pri 26. členu, naredil samo za upravljavce ladij. Sem pa, tako kot sem rekla, mi smo se pripravljeni res tukaj še tudi s strokovno javnostjo, mi smo pa takrat, dejansko od nje dobil nobene pripombe, ja, tako kot je rekla, zato ker smo, pač, v medresorskem…
Saj je niste mogli dobit, kajne?
Natalija Kovač Jereb
…ker smo, v medresorskem smo spreminjal ta 26. člen.
Dobro, hvala lepa…
Natalija Kovač Jereb
Ja, samo to…
To smo tudi razumeli, na podlagi intervencije poslanke Gregorčič, niste mogli dobit pripombe, če pa to sploh ni bila tema zakona, kajne? Kolega Logar, vi želite replicirate? / oglašanje iz dvorane/ Okej, hvala lepa. Gospe poslanke, gospodje poslanci, razpravo o zahtevi Državnega svet na ta način zaključujem, zato prehajamo na glasovanje o mnenju odbora. Za sprejem mnenja odbora, na podlagi drugega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije, v skladu s 84. členom in v povezavi s 56. členom Poslovnika Državnega zbora, mora glasovati večina članov odbora – v našem primeru to pomeni, da mora biti za 10 glasov, ker ima odbor 19 članov. Na glasovanje dajem naslednji predlog mnenja: »Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo je ustrezen.« Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (8 članov.) Ugotavljam, da mnenje ni sprejeto. Predlagam, da kot poročevalec odbora na seji Državnega zbora nastopim sam. Vidim, da ni nasprotovanja, se zahvaljujem in s tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na A2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV DRŽAVNEGA ZBORA ZA OCENO USTAVNOSTI 3., 5., 6., 7., 8., 9., 11., 12. IN 20. ČLENA ZAKONA O MNOŽIČNEM VREDNOTENJU NEPREMIČNIN. Ustavno sodišče je Državnemu zboru dne 25. 10. 2019 posredovalo Zahtevo skupine poslank in poslancev Državnega zbora za oceno ustavnosti in določilo 60. dnevni rok za »izjavitev« Državnega zbora glede zahteve za oceno ustavnosti. Odboru sta bili v zvezi z zahtevo posredovani mnenji Vlade in Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora, bo odbor kot matično delovno telo, podal svoje mnenje. K obravnavi te točke so vabljeni Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba. Kot dodatno gradivo k tej točki dnevnega reda ste prejeli gradivo Ustavnega sodišča z dne 25. oktobra 2019, mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 5. decembra 2019, ter mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 10. januarja 2020. Za začetek sprašujem predstavnico Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ali želi besedo? (Da.) Gospa Katja Triler Vrtovec, izvolite, imate besedo.
Katja Triler Vrtovec
Hvala za besedo. Dober dan. Predlagatelji so skupina poslank in poslancev Državnega zbora, ki vlagajo Zahtevo za oceno ustavnosti določb Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki ga je Državni zbor sprejel leta 2017, na podlagi ugotovitve Ustavnega sodišča, da je bil prejšnji ZMVN v neskladju z Ustavo. Zatrjujejo, da tudi novi ZMVN-1 posplošene vrednosti nepremičnin ne določa dovolj jasno in določno, da bi lahko služila kot osnova za odmero davka na nepremičnine. Zato naj bi bil zakon v neskladju z načelom zakonitosti pri predpisovanju davkov. Poleg tega zatrjujejo, da zakon ne omejuje diskrecijske pravice organa, da nekaterih podatkov o nepremičninah ne uporabi pri oblikovanju modelov vrednotenja nepremičnin. Zatrjujejo tudi, da je drugačno vrednotenje kmetijskih in gozdnih zemljišč, v primerjavi z vrednotenjem drugih nepremičnin, v neskladju s pravico do enakosti pred zakonom in v neskladju z ustavno varovanim položajem kmetijskih zemljišč. (nadaljevanje) Menimo, da zatrjevano neskladje ZMVN-1 z načelom zakonitosti pri predpisovanju davkov ni utemeljeno. Na podlagi naših opozoril, so bili namreč v zakonodajnem postopku sprejeti amandmaji, ki so omejili prvotno odprto določanje podatkov o nepremičninah, ki vplivajo na njeno posplošeno vrednost. Sedaj zakon temeljne lastnosti nepremičnin, ki se lahko upoštevajo pri vrednotenju, našteva taksativno. Prav tako so bile v zakonodajnem postopku amandmirane določbe, ki sedaj bolj določno opredeljujejo vrednostne cone in vrednostne ravni. Poleg tega, se lastnike nepremičnin posebej obvešča o podatkih iz evidence vrednotenja in o posplošeni vrednosti nepremičnine, ki temelji na teh podatkih. Po seznanitvi s posplošeno vrednostjo nepremičnine, pa ima lastnik pod določenimi pogoji, tudi možnost bistveno spremeniti njeno vrednost, tako da predlaga uvedbo postopka ugotavljanja posebne okoliščine. Menimo, da diskrecijska pravica organa vrednotenja, da določene podatke o tržnih cenah in tržnih najemninah izključi izoblikovan model vrednotenja, ni v neskladju z načelom zakonitosti delovanja upravnih organov, čeprav v zakonodajnem postopku, kljub opozorilom ZPS, meje in namen, te diskrecijske pravice niso bile dodane neposredno v izpodbijano zakonsko določbo, se lahko meje in namen te pravice, vseeno razbere iz drugih zakonskih določb. Končno menimo, da ZMVN-1 ni v neskladju s splošnim načelom enakosti, ker kmetijska in gozdna zemljišča vrednoti po namenski rabi, med tem ko druge nepremičnine vrednoti po dejansko rabi.  V zakonodajnem postopku je bilo namreč dodatno pojasnjeno, da gre v vseh primerih za obdavčitev realizirane, ne pa potencialne vrednosti premoženja, saj iz podatkov na trgu nepremičnin izhaja, da kmetijsko zemljišče, ki se mu z občinskim in prostorskim načrtom določi namenska raba stavbno zemljišče, povečano vrednost izkaže že v trenutku spremembe namembnosti. Upoštevajoč vse navedeno, Ustavnemu sodišču predlagamo, naj ugotovi, da so izpodbijane določbe ZMVN-1 v skladu z Ustavo. Hvala lepa.
Hvala, gospa Triler Vrtovec. Naslednja je na vrsti državna sekretarka, na Ministrstvu za finance, gospa Natalija Kovač Jereb. Izvolite, prosim.
Natalija Kovač Jereb
Ja, hvala lepa. Še enkrat lepo pozdravljeni – spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Se spravi, skupina poslancev in poslank, Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, očita neskladje s 147., 120., 14. in 71. členom Ustave Republike Slovenije. Vlada meni, da je zahteva poslancev in poslank v celoti neutemeljena. Uvodoma je potrebno ugotoviti, da navedbe iz zahteve za oceno ustavnosti ponavljajo ugovore, ki so bili glede na sistem množičnega vrednotenja, izraženi že v postopku sprejemanja zakona. Že takrat je Vlada na očitke odgovorila, zaradi skladnosti zakona z Ustavo, pa so bili predlagani in sprejeti tudi številni amandmaji k zakonskemu besedilu. Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, je bil z vidika skladnosti z Ustavo, pred svojim sprejetjem v Državnem zboru, tudi v celoti usklajen s pravno stroko. Vlada torej meni, da je zakon dovolj določen z vidika opisovanja elementov modela vrednotenja, da je zadoščeno tudi načelu zakonitosti iz 147. člena Ustave. Zakon določa zavezujoč in preverljiv okvir množičnega vrednotenja, ki lastniku nepremičnine omogoča, v temelju, predvideti, kako se posplošena vrednost njegovih nepremičnin ugotavlja in kaj vse to po vsebini tudi pomeni. Uredba Vlade o določitvi modelov vrednotenja, ter tudi vsi drugi podzakonski predpisi, sprejeti na podlagi zakona, so res zgolj le izvedbeni akti in ne urejajo nobenih izvirnih vsebin. Zakonsko predpisano, nadzorovano in v uradni evidenci pregledno prikazano, pa je postopanje in delovanje organa vrednotenja o delu, ko ta na podlagi analize trga nepremičnin, določa podatke, ki jih bo uporabil za oblikovanje modelov vrednotenja. Organu ovrednotenja pri izvajanju njegovih nalog ni dopuščena vsebinska arbitrarnost, kar je tudi skladno z 120. členom Ustave Republike Slovenije.   (nadaljevanje) Velik del zahteve za oceno ustavnosti pa je namenjen tudi očitkom poslank in poslancev o neustreznem vrednotenju kmetijskih in gozdnih zemljišč. Glede vsebine teh očitkov je bila v novembru 2019 izvedena tudi skupna seja Odbora za finance in Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, na kateri so bile pobude za spremembo vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč tudi v celoti zavrnjene. Še enkrat poudarjamo, da je cilj množičnega vrednotenja določiti tržno vrednost nepremičnine. Množično vrednotenje tržno vrednost zgolj ugotavlja, določajo pa jo kupci in prodajalci nepremičnin, ki sklepajo posle na trgu. Na trgu nepremičnin se cene zemljišč statistično izkazano oblikujejo glede na njihov potencial, ki ga izkazuje namenska raba, in ne glede na dejansko rabo, kar je poudarjeno v ugovoru poslank in poslancev. Čeprav neskladnost s 14. členom ustave poslanke in poslanci očitajo vrednotenju glede na namensko rabo zemljišč, pa do le-tega pride prav pri vrednotenju zemljišč glede na njihovo dejansko rabo. Že poslanke in poslanci sami v zahtevi ugotavljajo, da njihova zahteva pomeni odstop od tržnega vrednotenja. Se pravi, mi na Vladi to stališče poslank in poslancev še dopolnjujemo s tem, da pride tudi do neenake obravnave lastnikov stavbnih zemljišč, čeprav so z vidika ocenjevanja tržne vrednosti nepremičnin taka zemljišča enaka. Vlada tudi meni, da je neutemeljen očitek, da Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin ne zagotavlja ustavno zagotovljenega varovanja kmetijskih in gozdnih zemljišč. Varovanju kmetijskih zemljišč primarno služi Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki pa ima tudi poseben varovalni režim, se pravi, ta je določen le za zemljišča, ki so kmetijska po svoji namenski rabi. Ko se zemljišču namenska raba spremeni v stavbno zemljišče, to ni več varovano kmetijsko zemljišče. Glede na vse navedeno Vlada meni, da je Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v celoti skladen z Ustavo Republike Slovenije.
Hvala, gospa državna sekretarka. Zdaj vas prosim samo še, da ugasnete mikrofon. Hvala lepa. Gospe poslanke in gospodje poslanci, odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora: »Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 10. 1. 2020 ter ji predlaga, da ob smiselni uporabi 266. člena Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.«  Odpiram razpravo o predlogu mnenja. Prvi je na vrsti poslanec Jernej Vrtovec.
Lep dober dan, spoštovane gospe in gospodje!  Glejte, zdaj na kratko. Glede na odločitve Ustavnega sodišča smo v Novi Sloveniji mnenja, glede na to, da bi moral ZMVN-1 odpraviti vse ugotovljene neustavnosti v sistemu vrednotenja nepremičnin, prepričani, da tudi ta zakon, ZMVN-1, ni v skladu z ustavo. Namreč, menimo, da je zakon v neskladju zlasti s 147. členom ustave, ki določa načelo zakonitosti na davčnem področju in določa, da je predpisovanje davkov v pristojnosti zakonodajalca, ki jih sme določiti samo z zakonom. Jedro tega načela je, da mora biti že iz zakona razvidno in predvidljivo, kaj država zahteva od zavezanca, na katerega se zakon nanaša. Torej, v Novi Sloveniji menimo, da v tem delu zakon še vedno ne določa dovolj jasno in določno, katere značilnosti nepremičnine oziroma kateri podatki o nepremičnini vplivajo na odločitev njene posplošene vrednosti, ki naj bi se uporabljala tudi v davčne namene. Po mnenju pobudnikov je za odločitev torej zadosten razlog že, da se ugotavlja neskladje ZMVN-1 z načelom zakonitosti iz 147. člena Ustave Republike Slovenije, torej z načelom, da država davke predpisuje z zakonom.  Tudi v nadaljevanju zatrjujemo, da ZMVN-1 zaradi določbe, da se kmetijska in gozdna zemljišča vrednotijo po namenski rabi, pri čemer so ostale nepremičnine vrednotene po dejanski rabi, v neskladju z drugim odstavkom 14. člena   (nadaljevanje) Ustave Republike Slovenije, ki določa načelo enakosti pred zakonom. Torej, tu zakon ne pojasni razlogov za takšno izjemo pri obravnavi kmetijskih in gozdnih zemljišč.  Neustavna se nam zdi tudi ureditev zakona, ki določa, da se organ vrednotenja po lastnem preudarku odloča, da nekaterih podatkov pri oblikovanju modelov vrednotenja, na primer podatkov o tržnih cenah in tržnih najemninah, ki jih ni mogoče pojasniti na podlagi trenutnih značilnosti trga, se pravi, ne uporabi.  To so trije ključni argumenti, zaradi katerih predlagamo to zahtevo. Tako, gospod predsednik, menimo, da je še kako argumentirana naša zahteva.
Hvala, gospod poslanec.  Ni več interesa po razpravi, zato, gospe poslanke in gospodje poslanci, prehajamo na odločanje. Glasovali bomo o predlogu mnenja odbora, ki se glasi: »Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 10. januarja 2020 ter ji predlaga, da ob smiselni uporabi 266. člena Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.« Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (6 članov.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.  S tem zaključujem A2 točko dnevnega reda.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO GLEDE OPRAVLJENEGA NADZORA DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE TERJATEV BANK IN IZDANIH PISNIH USMERITEV ZA OBDOBJE OD 1. JULIJA 2019 DO 30. SEPTEMBRA 2019.   V okviru te točke gre za obravnavo poročila na podlagi drugega odstavka 4. člena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.  K tej točki so vabljeni predstavniki Ministrstva za finance ter predstavniki Družbe za upravljanje terjatev bank. Uvodno besedo dajem predstavniku Ministrstva za finance, državnemu sekretarju Metodu Dragonji. Izvolite, prosim.
Metod Dragonja
Hvala, gospod predsednik.  Spoštovane poslanke in poslanci! Glede na to, da gre za poročilo Ministrstva za finance, bom to poročilo v imenu ministrstva podal sam. Prisotna pa sta še dva predstavnika, izvršna direktorja v Družbi za upravljanje terjatev bank, gospod Bojan Gantar in dr. Andraž Grum, ki bosta lahko dala dodatna pojasnila v tistem delu, ker se bodo nanašala morebitna vprašanja na aktualne teme glede delovanja. Ministrstvo za finance je izvajalo nadzor nad delom Družbe za upravljanje terjatev bank v skladu z določbami ZUKSB in je preverjalo ter nadziralo predvsem sledeče vidike poslovanja: Prvič, doseganje ciljev in ciljne vrednosti kazalnikov poslovanja v tretjem kvartalu. Ugotavljamo, da DUTB posluje v skladu z letnimi cilji in da spoštuje smernice za delovanje DUTB, to je akta, ki ga sprejme in določi Vlada. DUTB je v tretjem četrtletju leta 2019 ustvarila 52,2 milijona evrov prilivov, kar je približno eno četrtino prilivov, predvidenih z letnim načrtom poslovanja, tako kot to določa strategija delovanja, ter letni obseg prilivov znaša nekaj več kot 200 milijonov evrov. Skupaj je v obdobju devetih mesecev DUTB tako ustvarila 168,6 milijona evrov prilivov, zato lahko podamo oceno, da bo letni cilj tudi do konca leta dosežen.  Kot drugo smo preverjali stanje zaposlenih in učinkovitost dela po tem kazalcu. V obdobju poročanja je število zaposlenih, izračunanih z ur na aktivnost iz opravljenih delovnih ur znašala 121 zaposlenih, kar je 16 manj od načrtovanega iz tega naslova. Izražena je problematika odpovedovanja…
Gospod Dragonja, jaz vas prosim, da malo bliže mikrofonu govorite. Pa morda tudi malo glasneje, ker tam na koncu omizja vas zelo slabo slišijo.
Metod Dragonja
Ja. Se pravi, da je prisotna problematika odhajanja zaposlenih, odpovedi pogodb o zaposlitvi, vendar na drugi strani pa, jasno, mora slediti DUTB tudi ciljem povečanja učinkovitosti oziroma skrčenju obsega dejavnosti, tudi zniževanja števila zaposlenih.  Naslednje področje nadzora je zniževanje zadolženosti DUTB. V vseh treh kvartalih 2019 je DUTB odplačala 108,5 milijona evrov glavnic posojil, ki so zapadla v tem obdobju, in še dodatno predčasno 15 milijonov evrov glavnic. Tako se je stanje dolga do konca septembra 2019 znižalo in znaša 586 milijonov evrov.  Nadalje kontroliramo in preverjamo tudi vpliv transakcij slabe banke na saldo sektorja države po metodologiji ESA in ugotavljamo - in preverjamo to tudi s Statističnim uradom Republike Slovenije ter Banko Slovenije -, da slaba banka pozitivno prispeva k saldu sektorja države v treh četrtletjih letošnjega leta.  Aktualne teme, ki jih je obravnavala DUTB v tretjem kvartalu in jih tudi izvršila, je bil najprej prenos nepremičnin, stavbnih zemljišč s slabe banke na Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Podpisana je bila prodajna pogodba za tri zemljišča, ta pogodba je bila potem tudi že izvršena. Do prenosa je prišlo na podlagi tega sklepa potem kasneje v četrtem kvartalu. Prenosne vrednosti pa so se določila na osnovi cenitev neodvisnih cenilcev. Predvideni so nadaljnji prenosi zazidljivih zemljišč, ki so v lasti DUTB; o tem bo odločala Vlada v letošnjem letu.  DUTB se je v tretjem kvartalu izrazito veliko ukvarjala tudi z zagotavljanjem dokumentacije, ki jo zahteva parlamentarna preiskovalna komisija, ki pregleduje zakonitost in gospodarnost poslovanja DUTB, tako je posebej pooblaščenka za skladnost poslovanja v tem delu imela izrazito povečan obseg dela, pa tudi ostali zaposleni na slabi banki.  V tretjem kvartalu je bilo spremenjeno večje število internih aktov DUTB, kot so Poslovnik o delu upravnega odbora, Poslovnik o delu izvršnih direktorjev, Poslovnik revizijske k komisije, Pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti in posebej poudarjam še politiko obvladovanja nasprotij interesov v DUTB in navodila za člane upravnega odbora DUTB pri obvladovanju in reševanju konflikta interesov. To so vsi akti, ki imajo namen in so imeli namen zvišati standarde korporativnega upravljanja, sprejemanja odločitev in izvršni nivo kadrov na DUTB potem tudi z notranjimi procesi, potem ustrezno spremljati s strani upravnega odbora in poslovodnih oseb.  Kar se tiče politike prejemkov DUTB, moramo posebej poročati, da uporablja DUTB politiko prejemkov, ki je bila sprejeta 9. 6. 2016 s sklepom Vlade. To politiko prejemkov preverjamo, kako se izvaja, tako so vsa izplačila skladna s to politiko prejemkov. Ministrstvo ni prejelo pobud za spremembo te politike prejemkov, tako v letu 2019 ni bilo na tem področju dodatnih sprememb politike nagrajevanja v slabi banki. Vezano na razpravo pri obravnavi prehodnega poročila v Državnem zboru, dne 11. 9. 2019 je v tokratnem poročilu podana obširnejša analiza tako stroškov poslovanja, kot stroškov financiranja in še posebej stroškov dela Slabe banke. Na Ministrstvu smo izdelali potem še nadaljnjo kombinirano projekcijo tako preteklih stroškov, kot projiciranih stroškov do konca leta 2022, to je do predvidenega zaključka delovanja Slabe banke. In kar se tiče celotne mase stroškov, je treba ugotoviti, da stroški financiranja bistveno presegajo stroške poslovanja. To se tudi iz grafov, ki so priloženi, sestavni del poročila vidi, da je posebej visoke stroške financiranja nosila DUTB v začetnem obdobju svojega poslovanja, ko je plačevala obresti na izdane obveznosti. Te obresti so se plačevale bankam in ko je plačevala tudi nadomestila za izdano državno poroštvo. Iz grafov se vidi, da so se sedaj v zadnjih dveh letih ti stroški znatno znižali in se bodo dodatno zelo znižali v projekciji do konca poslovanja. Kar se pa tiče stroškov poslovanja, operativnih stroškov pa poudarjamo, da ne glede na to, da posluje znotraj gabaritov v tem zadnjem obdobju, DUTB bo v naslednjem obdobju potrebno zagotoviti še dodatno izboljšavo stroškovne učinkovitosti DUTB in znižati operativne stroške iz poslovanja.  Iz preglednice 5 gradivu se vidi, da so stroški v letu 2018 znašali, povprečni strošek na zaposlenega je znašal 63 tisoč evrov, pri čemer so upoštevane tako plače, kot tudi vsi ostali stroški povezani z delom, sicer prispevki delodajalca, stroški regresa, povračil prevozov na delo, prostovoljnega pokojninskega nagrajevanja, nagrad za poslovno uspešnost in tudi stroški odpravnin. Če bi normalizirali te stroške samo na plače, pa lahko damo oceno, da je ta strošek dela z vsemi temi komponentami znašal 5 tisoč 250 evrov bruto mesečno. Same plače pa primerljivo znašajo okrog 3 tisoč 400 evrov bruto. To so številke za leto 2018.  Projekcija stroškov dela do konca leta 2022 s tega vidika bo deležna še dodatne preverbe in jo bomo prediskutirali oziroma cilje postavili za leto 2020 in za leta naprej ob obravnavi poslovnih ciljev za letošnje leto. To bil bili zaenkrat. Hvala lepa.
Hvala gospod državni sekretar. Predstavnika Družbe za upravljanje terjatev bank sta izvršna direktorja Bojan Gantar in Andraž Grum. Ali želi kdo od vaju besedo? Potem bomo počakali najprej, da opravimo razpravo.  Gospe poslanke, gospodje poslanci, odpiram razpravo o obravnavanem poročilu. Kdo želi besedo? Poslanka Monika Gregorčič. Prosim.
Hvala lepa za besedo. Nekaj kratkih podvprašanj oziroma tudi mojih komentarjev glede na preloženo poročilo o delovanju DUTB do 30. 9. 219.  Namreč, v tem poročilu ni eksplicitno zapisa oziroma podatka o kumulativni likvidaciji premoženja DUTB od njenega nastanka pa do 30. 9. 2019. Saj koliko sem jaz izračunala na podlagi nekih predhodnih poročil naj bi bili nekje na 83 odstotkih. Zanima me ali je to moja prava ocena, izračun. Pa ker smo tudi že zaključili preteklo leto 2019, me zanima koliko je ta vrednost likvidiranega premoženja tudi do konca leta 2019. Če imate mogoče to oceno oziroma podatek. Potem bi bil moj komentar oziroma tudi vprašanje glede samega števila zaposlenih. V poročilu navajate, da se vam število zaposlenih počasi zmanjšuje. Odliv v zadnjem trimesečju je bil, mislim, da 6 zaposlenih. In to izpostavljate kot problem. Zdaj, sama bi omenila, da to nek velik problem ne bi smel biti glede na to, da tudi je večina premoženja že likvidirana in da se v bistvu predvideva nekako počasno usihanje delovanja DUTB tam do leta 2020, ko po veljavnem zakonu, seveda. Tako da, če se zmanjšuje obseg dela, nekako je logično, da se nekako, sploh po naravni poti zmanjšuje tudi število zaposlenih. In v tem kontekstu vprašanje, ali imate mogoče kakšen časovni načrt kadrovskega zmanjševanja do konca življenjske dobe DUTB. Navajate tudi potrebno po zaposlovanju kriznih menedžerjev, da je v portfelju ostalo samo bolj problematično premoženje, ki zahteva neko bolj krizno upravljanje, nek posebne vrste pristop, da se prepreči, nekako omili cenovni pritisk zaradi prodaje pod prisilo. Zdaj te prodaje pod prisili niti ne bo potrebno izvesti, ker kot vemo, je predviden v zakonu prenos ob zaključku delovanja Slabe banke celotnega portfelja na SDH. Se pa strinjam, da mogoče, kar se tiče potrebne po kriznih menedžerjih, po tovrstnih kadrih, da zna biti upravičena, seveda v neki korelaciji z zmanjševanjem ostalega števila zaposlenih drugih kadrov. Ker kot vemo, DUTB se je kadrovsko zelo okrepila, mislim, da leta 2016, ko je prevzela večji del zaposlenih Faktor banke in Probanke. Tako, da te so nekako bili na boljšem zaradi te rešitve, tako da mislim, da to prehodno obdobje dveh, treh let nekak je primerno, da se zdaj to nekako po taki naravni poti še nadaljnje zmanjšuje.  Glede samega dolga DUTB na dan 30. 9., 586 milijonov evrov, mal več kot pol milijarde, kot je tudi povedal državni sekretar. Tukaj bi se jaz majhen želela osredotočiti na sam namen in cilje zakaj je bila ta Slaba banka ustanovljena tudi v korelaciji z nekimi javnimi navedbami v mediji, v javnosti, kjer krožijo informacije o nameri po morebitnem podaljšanju življenjske dobe Slabe banke in po širitvi njene dejavnosti, pristojnosti in namena. Jaz tukaj mislim, da je prav, da fokus Slabe banke ostane na tem, da povrne čim več premoženja, ki je potrebno v okviru bančne sanacije oziroma v okviru sanacije te bančne luknje in da se osredotočimo še na to, da še ima za poplačati nekaj več kot pol milijarde evrov še za vrniti v državni proračun preden gremo v neke aktivnosti v neko širitev dejavnosti, podaljševanje življenjske dobe, ker mislim, da so tukaj od zadaj lahko s temi željami tud kakšni drugi cilji. Cilj, da se pač podaljšajo, da si zagotovijo trenutno zaposleni pač službe, to je ena stvar. Druga stvar je tukaj Slaba banka ima določen obseg likvidnih sredstev, za katere se sedaj tudi navaja, da je ideja, da bi jih plasirala v gradnjo stanovanj in domov za ostarele. Tukaj je treba biti zelo previden, da ne bi morebiti še enkrat nasedli v kakšnem nepremičninskem balonu, ker ta lastna sredstva pa vsekakor ne bi bila dovolj in potem slaba banka po nekih informacijah nastopala kot neka inženiring firma, ki bi potrebovala za takšno dejavnost dodatne kredite. Ni pa tudi odveč podatek, da je v takšni konstataciji kot je DUTB ustanovljena, vemo, da ima enotirno upravo, veliko lažje na to institucijo vplivajo tudi politično. To samo kot dodaten argument, da je treba biti pri teh zadevah zelo previden in da ni potrebe, da se vzpostavlja vzporedni sistem na primer z upravljavcem državnega premoženja, ki ga že imamo, to je SDH, na drugi strani pa z nekim republiškim stanovanjskim skladom, ki je namenska institucija za reševanje oziroma za naslavljanje stanovanjske problematike in za izvajanje stanovanjske politike države. Tako, da mislimo, da kar se stanovanj tiče je prav, da ostanemo v okvirjih sedanje ureditve, ki kar dobro funkcionira. Tako, da glede na vse to, da vemo, da slaba banka ima neko slabo karmo žal, in da je ustanovljena tudi bila v tem mandatu preiskovalna komisija, ki preučuje potencialne nepravilnost, me zanima stališče ministrstva za finance glede teh medijskih navedb ali ocenjujete idejo morebitnega podaljšanja in širitve dejavnosti kot primerne. Hvala.
Hvala, gospa poslanka. Nadaljujemo z razpravo. Naslednji razpravljavec poslanec Jernej Vrtovec. Prosim.
Najlepša hvala. Najprej eno vprašanje, in sicer zelo eksaktno. Kako DUTB ravna z dokumentacijo zaposlenih? Ker pod internimi akti boste lahko, se pravi točka 2.5., se pravi dokumentacijo zaposlenih, zlasti govorimo o elektronski dokumentaciji, hrambi, e-mailov, ki pridejo in gredo od zaposlenih na DUTB-ju. Ali zaposleni to elektronsko dokumentacijo, potem ko preden zaposlijo svoje delovno mesto na DUTB-ju uničijo ali se to kje hrani? In če mi znate obrazložiti kako je bilo to tudi v preteklosti. Gre za dokumentacijo, poudarjam, zaradi tega bi bilo potrebno imeti učinkovito tudi hrambo in varnost okoli tega. Drugič, pa to vprašanje, ki se poraja tudi v javnosti in je že kolegica načela - kaj so nameni in cilji družbe za upravljanje terjatev bank, ali je to, da to postane v nadaljevanju kot si nekateri oblastniki želijo državni kolhoz, ki bo opravilo z nepremičninami? In tukaj sprašujem kakšni so razlogi s strani Vlade Republike Slovenije ali to drži, kar pišejo mediji in ali je DUTB v takšni kondiciji kot jo poznamo sedaj v dovolj dobri kondiciji, da bi lahko to funkcijo in vlogo prevzel, kako to ocenjujeta izvršnika? Namreč, DUTB je bil ustanovljen s popolnoma drugim namenom, pa še tistega prvega namena vprašanje kako učinkovito ga je opravil. Sedaj dajemo DUTB-ju bi lahko potencialno dali nove naloge za katere zagotovo ni usposobljen. Tretje vprašanje pa ali Vlada Republike Slovenije pa tudi sam DUTB razmišlja o odprodaji zdajšnjega premoženja, ker ima preostalega dela, na primer kot je to naredila avstrijska Heta, ali pa združitev z SDH, ali torej tretja zgodba podaljšanja delovanja DUTB? Torej kakšna vizija o DUTB-ju zadnje pol leta, kar zajema to poročilo oziroma lansko leto, kakšna vizija se je v tem obdobju na DUTB pa na Ministrstvu za finance razvila? Poudarjam, da gre za celovito obdobje   (nadaljevanje) ene vlade, torej ne gre za neko deljeno obdobje, kot je bilo rečeno, pol leta nazaj, ampak gre torej za Vlado Marjana Šarca v tem obdobju, ki bi morala imeti vizijo, kaj želi z DUTB kot takim.  Omenjene so bile še druge stvari, tudi zaposlovanje. Če pogledate to razpredelnico, se jaz tu z državnim sekretarjem ne strinjam. Veliko stvari, ki so bile problematične na DUTB, je bilo odprodanih v letu 2015, 2016. Se pravi, težje stvari so šle, kajne, če pomislimo na ACH in tako naprej. Torej, premosorazmerno bi moralo biti tudi število zaposlenih, ampak tu je že tudi kolegica - upam, da bo dobila tudi ona pravi odgovor -, glede na to tabelo, je število zaposlenih še vedno veliko, zlasti če pogledamo napram letu 2015, ko so bili najtežji primeri, najtežji kejsi obravnavani na DUTB. Tako se ne strinjam s tem zapisom, da »zaradi stalnega zniževanja zaposlenih bodo ostali vse bolj usposobljeni sodelavci z višjimi povprečnimi plačami, saj bo v portfelju,« pozor, »ostalo premoženje, katerega unovčevanje je zahtevnejše.« Ja, saj, ampak ga pa ni količinsko toliko, kot ga je bilo, na primer, 2015, pa je bilo tudi takrat, mislim, da najtežji kejsi so bili takrat v portfelju.  Še eno vprašanje, in sicer, kako gre z reševanjem problematike terjatev, ki še niso bile prodane, ali pa še preostalim delom v portfelju. Kakšno je zadnje stanje v zadnjih primerih?
Hvala, gospod poslanec. Zdaj predlagam, da najprej odgovore podata izvršna direktorja, prosim pa, da se za potrebe magnetograma predstavita z imenom in priimkom. Izvolite, prosim.
Andraž Grum
Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Moje ime je Andraž Grum, izvršni direktor DUTB, pokrivam področje financ, IT, nabave in javnega naročanja, analiz in vrednotenja. Tako bom podal odgovore na teh segmentih, ki se nanašajo na financiranje, zadolženost, pa tudi na zaposlene. Kolega Bojan bo pa potem podal odgovore na druga vprašanja, ki se nanašajo bolj na portfelj, pa morda na krizne menedžerje in podobno.
Gospod Grum, malo bliže mikrofonu, prosim, pa če se da, malo bolj naglas.
Andraž Grum
Velja. Zahvaljujem se kolegici za vprašanja. Kar se tiče kumulativno ustvarjenih prilivov, ste pravilno ocenili. Družba za upravljanje terjatev bank je do konca novembra kumulativno od ustanovitve ustvarila 83,3 % prilivov. Do konca leta nekje ocenjujemo, da bo ta odstotek slabih 84 %, to je zaključeno z decembrom. Vsi prilivi zaradi načina računovodenja še niso razporejeni, ampak če rečemo 84 %, se ne bomo dosti zmotili. Je pa na drugi strani do konca meseca decembra bil pa odplačan dolg v višini 64,9 % celotnega dolga. To sta ti dve ključni številki, ena na strani sredstev, prilivi, ena pa na strani obveznosti, na pasivi. Stanje dolga konec meseca decembra je znašalo 548,7 milijona evrov. Kot je že kolega državni sekretar, gospod Dragonja, povedal, smo v letu 2019 odplačali dolgove po amortizacijskem načrtu, hkrati pa predčasno še 15 milijonov dolga. Tako je v celem letu DUTB odplačala 146,6 milijona evrov finančnih obveznosti. Za naslednja leta predvidevamo približno 128 milijonov odplačil, v letih 2020 in 2021. V letu 2022 je pa večji znesek, je pa 291 milijonov, takrat tudi pričakujemo, da bomo z vsemi prodajami premoženja imeli presežek sredstev in bomo lahko tudi te večje obroke na koncu odplačali.  Kar se tiče vprašanj, vezanih na število zaposlenih. Res je, zaposleni se stalno zmanjšujejo in gre to v skladu s portfeljem. Če konkretno sprašujete, ali imamo kakšne dokumentarne podlage za to, seveda,   (nadaljevanje) imamo svojo sprejeto strategijo, ki pravzaprav določa poslovno politiko DUTB do konca leta 2022, ko je predviden zaključek delovanja. In v tem obdobju se predvideva drastično zniževanje števila zaposlenih, to je že v letošnjem letu praktično med 25 in 30 %, in potem se kar drži nek tak tempo. Tako bi konec DUTB dočakali ali pa število zaposlenih konec DUTB bi bilo po zdajšnjih planih približno 45 do 50. Glede na to, da imate številke, koliko je zaposlenih trenutno, vidite, da gre za drastična znižanja. Seveda je problem, ko se zaposleni tega zavedajo. Veste, da tu pride do negativne selekcije, najprej gredo vsi tisti, ki imajo možnost dobiti službo drugje, mi pa bi seveda ravno te radi zadržali. Tako imamo tu stalno probleme s prepričevanjem zaposlenih, predvsem kvalitetnih zaposlenih, naj zdržijo, da je vseeno sodelovanje ali pa delo na DUTB neka referenca. Mislim, kljub temu, da ste omenili, da ima DUTB negativen prizvok, bi rekel, da v tem času, odkar sva s kolegom na DUTB, sva pozitivno presenečena z nekim akumuliranjem znanja, ki je na DUTB. Tako verjamem, da je to pozitivna referenca za vsakega, ki sodeluje. In tak nivo razmišljanja bi radi zadržali in ustrezno motivirali ključne kadre. Tako je problematika pomembna in s tega vidika bi si želeli, da bi šlo za neke debate, kaj in kako. Seveda, tako kot ste omenili, zaenkrat je predvideno, da na koncu gre premoženje in zaposleni na SDH kot naslednik SOD, ki je po zakonu predviden. So pa tudi druge možnosti, ki so bile omenjene, in mi seveda tu lahko v debati s svojim resornim ministrstvom dajemo predloge, imamo ideje, imamo znanja, kumulirano znanje je veliko. Tako jaz razumem to debato, iskanje neke potencialno nove poti, ki bi bila v korist države. Moram reči, da razumem, da lahko to zgleda tudi, da gre za ohranjanje nekih pozicij, plače ali kakorkoli, ampak mislim, da odkar smo tu na DUTB, nikoli ni bila debata v tem smislu, ampak predvsem, kaj bi lahko še dodatnega pozitivnega naredili.  Morda bi samo še dopolnil, da dolg, ki je zdaj v višini 548 milijonov in ki bo poplačan s prodajo premoženja, ne bo šel v proračun, ker so to dolgovi do bank. Tu se bo zmanjšalo državno poroštvo za proporcionalni znesek, ker je država porok za naše obveznosti v skladu z ZUKSB.  Kar se tiče novih potencialnih dejavnosti DUTB, je tako, da, kot veste, po sklepu Vlade smo mi v sodelovanju s Stanovanjskim skladom v lanskem letu prenesli prvi paket zemljišč, se pravi, stanovanjskih nepremičnin, v last sklada. Ob tem je prišlo pri nas do debate, zakaj pa ne bi mi, glede na to, da imamo že zdaj v portfelju 180 milijonov nepremičnin in da imamo v portfelju hkrati 407 milijonov terjatev, ki so večinoma zavarovane z nepremičninami, kar pomeni, da če ne bodo unovčene na nekih dražbah, bodo prej ali slej spet prišle v naš portfelj. Naredili smo eno grobo analizo, kaj bi to pomenilo, kakšen bi bil fond potencialnih stanovanj, ki bi ga lahko razvili na teh nepremičninah, to se pravi, tistih v neposredni lasti in tistih, ki so dane v zavarovanje. Ugotovili smo, da je ta številka relativno velika, da govorimo nekje o 4 tisoč 500 stanovanjih. Ker imamo v portfelju oziroma v zavarovanju tudi domove za ostarele, smo dodali še približno dobrih 500 postelj v domovih za ostarele, in pa tudi približno 120 oskrbovanih stanovanj. Zdaj, seveda je to zgolj neka groba analiza, lastnik se bo naprej odločal v katero smer bo šla zadeva, ali bo to sploh zanimivo ali ne. Smo pa to prvo fazo delali v sodelovanju s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, tako da smo se dogovorili o skupnih korakih, o skupnem cenilcu, ki je določil tržno vrednost teh nepremičnin in verjamem, da v kolikor bo prišlo do neke odločitve v tej smeri, da bomo lahko tudi z drugimi institucijami v državnimi lastni, ki se ukvarjajo z nepremičninami in podobno tudi v prihodnosti sodelovali.  Zdaj, kar se tiče elektronske dokumentacije, ki je dal kolega poslanec vprašanje, zdaj za tekoče stanje vam lahko povem, da beležimo prvenstveno to, vsa elektronska komunikacija zaposlenih je v skladu z internimi pravilniki namenjena izključno za službene namene. Zdaj, ko pride do primopredaje teh zadev in v kolikor zaposleni pove, da ima tudi privat zadeve, mu je treba omogočiti, da komisijsko te privat zadeve seveda izloči. Komisijsko, kar pomeni pod nadzorom, da ne more izbrisati kar želi, ampak da komisija pogleda ali so to privat zadeve ali niso privat zadeve in potem te privat zadeve lahko izloči. Arhiv zdaj, kar se tiče inboksov in tako, torej ni noben problem, razumem pa vaše vprašanje glede na to, da je prišlo podobno vprašanje že iz preiskovalne komisije. Gre za pretekle podatke. Zdaj o preteklih podatkih oziroma spremljanju elektronske pošte zaleta nazaj, pač ugotavljamo, da ni bilo tako sistematično vzpostavljen ta način spremljanja elektronske pošte, tako da se zna dobiti, da vam ne bomo mogli dati celotnega obsega oziroma da celotni obseg inboksov ne bo na voljo. Detajlno bomo to pogledali. Mi bomo preiskovali komisiji dali na voljo vse podatke oziroma poslali vse podatke, ki bodo na volj oziroma bodo razpoložljivi. Težko komentiram za nazaj kako je to bilo vzpostavljeno, vsekakor pa je zdaj zagotovljena popolna sledljivost in pa tudi bac up teh podatkov.  Zdaj morda kolega Bojan.
Ja, v redu gospod Grum. Hvala lepa. Besedo dajem drugemu izvršnemu direktorju gospod Bojan Gantar, izvolite imate besedo.
Bojan Gantar
Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Osredotočil se bom oziroma bom kar združil dve izpostavljeni problematiki v en odgovor. Izpostavljeno je bilo zaposlovanje kriznim menedžerjev pa problematika potrfelja terjatev. Zdaj, ob koncu leta 2019 smo imeli v portfelju preko 400 milijonov evrov še vedno porfelja terjatev. Izpostavljeno je že bilo s strani kolega Gruma, preko 180 milijonov evrov nepremičnin in v lastniških naložbah še vedno preko 100 milijonov evrov le teh.  Tukaj se ne bi strinjal, da sploh kar se tiče tako na strani naložb, kot na strani terjatev, da so primeri enostavni. V portfelju je še kar nekaj zahtevnih primerov s katerimi se ekipe resno ukvarjajo in bo za maksimiranje izplena v dobro davkoplačevalcev, v korist davkoplačevalcev potrebno vložiti še kar nekaj energije in jo bomo vložili.  Drugo. Če se tukaj kar naprej navežem na lastniške naložbe, s tem povezano tudi izpostavljeno problematiko kriznih menedžerjev. Dejstvo je, da tukaj me veseli, da vsi razumemo, da nekaj tako imenovana / nerazumljivo/, da ni potrebna. Celo verjamem, da se strinjamo, da ni primerna, da v nekaterih primerih se je pokazalo, da te družbe znamo stabilizirati in jih usmeriti na način, da naredimo nekaj več tako iz blagovnih znam, da razvijemo dobre produkte, predvsem pa tukaj samo tri družbe izpostavim, govorimo o preko 2000 tisoč zaposlenih. Se pravi, v treh večjih družbah, ki so v okviru naložb na DUTB je preko 2000 zaposlenih. Se pravi, ne samo zagotoviti, da je v nekem trenutku lahko to pod prisilo prodamo, kar kot smo rekli, najbrž ni namen, ampak da res maksimiziramo vrednost, da zagotovimo stabilna delovanja mesta in da zagotovimo razvoj teh družb, je po našem mnenje so potrebna specifična znanja tako poslovna kot finančna. Zato je ta problematika nagrajevanja kriznih menedžerjev tudi izpostavljena.  S tem bi tudi zaključil.
Hvala gospod Gantar. Nadaljujemo. Naslednji je na vrsti državni sekretar gospod Metod Dragonja.  Izvolite, prosim.
Metod Dragonja
Hvala za besedo gospod predsednik.  Na kratko bom samo glede treh še ključnih vprašanj za katere je bila vprašana Vlada.  Prvič, kumulativni obseg monetizacije premoženja. Po letnem poročilu za lansko, še za leto 2018 je bilo kumulativno unovčeno milijardo 520, podali smo poročilo za tri kvartale lanskega leta 146,6. To se pravi, da je bilo kumulativno unovčeno eno milijardo 666 milijonov do konca tretjega kvartala lanskega leta. Tako kot je povedal gospod Grum je to 83 odstotkov prenesene vrednosti terjatev. Pri tem je treba sešteti preneseno vrednost, ki je bila v okviru reševanja bank z izdajo državnih obveznost, pa potem sredstva, ki so bila prenesena s pripojitvijo Faktor banke in Probanke.  Zdaj poplačil dolga zaostaja. Tam je indeks okrog 65. In tukaj je treba zelo poudariti zakaj zaostaja povračilo dolga. Zato, ker je iz priliva se pokrijejo tudi vsi stroški financiranja in vsi tekoči stroški poslovanja. Stroškov financiranja kot imate v tem poročilu navedenih je bilo do konca leta 2018 209 milijonov. Stroškov poslovanja je pa bilo 106 milijonov kumulativno v tem obdobju. Se pravi 300 milijonov je bilo do konca leta 2018 prilivov uporabljenih za stroške financiranja, predvsem za obresti, ki so šle bankam in za delovanje DUTB. Imamo narejeno tudi oceno do predvidenega zaključka delovanja DUTB do konca leta 2022, kjer se kumulativno predvideva nekaj manj kot 400 milijonov evrov stroškov. Od tega 231 milijonov stroškov financiranja in okrog 160 milijonov operativnih stroškov delovanja. Zato bo treba na operativnih stroških še delati. To se pravi, zdaj poenostavljena matematika kjer bi vzeli samo prenosno vrednost sredstev, pa na drugi strani poplačilo kreditov, tukaj ne zadošča. Upravljanje tega premoženja je zahtevno. Je na drugi strani so pa s tem bili povezani posebej v začetnem obdobju precejšnji finančni stroški v obliki obresti, ki so jih prejemale banke, predvsem za takrat izdane obveznice z državnim poroštvom. Zdaj so to obresti na posojila, ker so bile te obveznice refinancirane.  Glede novih nalog, bi podal samo to v tem trenutku, da kakršnakoli sprememba poslanstva in nove naloge so vezane na spremembo normativne podlage za delovanje DUTB. To je Zakona o ukrepih za delovanje stabilnosti bank. Mimo tega tega ni možno izvajati. Ministrstvo za finance deluje tako, da je treba slediti obstoječi okvir delovanja, obstoječe normativne podlage in obstoječo strategijo dokler to ne bo spremenjeno. Spremenjeno bo pa takrat, ko bo to prediskutirano. Če bo prediskutirano in ko bodo vzpostavljene ustrezne normativne podlage. Toliko.
Hvala gospod državni sekretar. K razpravi se je prijavil še poslanec Franc Kramar.  Poslanec Kramar, izvolite.
Hvala lepa. Moram reči, da sem tudi sam v komisiji, ki preiskuje DUTB oziroma njegovo delovanje. Tule berem, da imate 121 zaposlenih, tako izhaja iz aktivnosti rednega poslovanja, 16 manj od načrtovanih, to se pravi, da ste jih imeli še 16 za zaposliti. Glede na dejstvo, da pravzaprav moti to, da je Ministrstvo za finance ugotovilo, da prestrukturiranje gospodarskih družb deluje samostojno in neodvisno ter po tržnih načelih, pomeni, po moji oceni, da nadzora nad izvajanjem tega ni. Nadzora nad izvajanjem DUTB ni, pa še Računsko sodišče, ne vem, ali lahko revidira vaše poslovanje. Tako vsak tak pojav novega subjekta na trgu, sploh pa državnega, pomeni novo zaposlovanje. Jaz razumem strah pred tem, da bi se DUTB ukinil, ampak mislim, da je to edino smiselno. Edino smiselno je, da se, glede na to, da slaba banka - zdaj, ali je bila to dobra ali slaba stvar, ne vem -, dobro, izkazujete pač pozitivne rezultate, kar je seveda pričakovati, zelo bi bilo čudno, če bi izkazovali negativne rezultate, ker potem bi se res zamislil, da poslujete nekako po svoje. Ampak dejstvo je, da je, v to sem prepričan, treba iskati, zato da bo ta portfelj, ki bo ostal na koncu, nekdo drug upravljal, mislim, da se ga prenese nazaj na državo in naj država s tem potem razpolaga. Zakaj tako razmišljam. Veste, v tej državi vsaka stvar, ki se jo lotimo reševati z ustanovitvijo kakršnekoli agencije, sklada ali pa tega, potegne za sabo samo eno pozitivno stvar - novo zaposlovanje. Velikokrat sem dobil občutek, da so ti državni fondi, skladi, agencije zavod za zaposlovanje. 121 ljudi zaposlenih, poslušajte, pa to so firme, ki imajo po par tisoč zaposlenih l ljudi v firmah, pa imajo v režiji 121 ljudi. Tu pa 121 ljudi sicer upravlja s precej velikim portfeljem, vendar pa, kakor kažejo te preiskave, ki jih vršimo na DUTB, so zadeve bile precej čudne. Ne govorim o sedanji sestavi, ampak o pretekli sestavi. Zato tisto razmišljanje, da bi zdaj - rekli ste, da ste prenesli tri zemljišča na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, da pa imate še neke nepremičnine, kjer se dogovarjate, da bi skupaj gradili ali vlagali v stanovanjsko politiko. Ali to pomeni, da bo del zaposlenih, ko se bo DUTB ukinil, prešlo na Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Vemo, kakšni so postopki, če nekoga odpustiš. Izvršilni direktorji gotovo dobijo lepe odpravnine, sem prepričan, da bo tako. Zaposleni, ki so pa na drugih funkcijah, pa teh odpravnin ne dobijo, ali pa so, seveda so. In ta problem bo velik.  Tako jaz o tem delnem poročilu, ki je bilo narejeno lansko leto, menim, da je sicer v redu in nanj nimam pripomb, sem pa hotel izpostaviti globalno problematiko. Ta globalna problematika je pa to, da moramo vsi skupaj težiti k temu, da se ta postopek odprodaje slabih naložb čim prej konča, da se DUTB ugasne in da se začne, če sem pri stanovanjih, na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije s tem premoženjem, ki bo še preneseno, graditi stanovanja, ki so nujno potrebna.  Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Nadaljujemo razpravo. Na vrsti je poslanec Luka Mesec.
Hvala za besedo. Jaz se strinjam s tistimi predhodniki, ki so nekako šli v smeri, da bi se danes morali ob tem poročilu pogovarjati o tem, kako se bo slabo banko zaprlo. Namreč, slaba banka je bila ustanovljena leta 2012, z zelo jasnim petletnim mandatom, da prevzame slabe terjatve bank, jih očisti, nekaj proda, ostalo pa prenese na Slovenski državni holding.   (nadaljevanje) Po petih letih, leta 2017, to je bilo v času prejšnje Vlade, je ugotovila, da tega mandata še ni izpolnila in da rabi podvojitev mandata, se pravi, podaljšanje še za pet let, da to opravi. In zdaj, ko se tudi ta petletni mandat izteka, so se pa gospodje v vodstvu odločili, da sicer mogoče smo zdaj to nalogo opravili, ampak vseeno bi pa institucijo obdržali. In zdaj predlagajo - saj tudi ti, ki so danes z nami, so odkrito govorili o tem, da se jo v bistvu predela v neke vrste dodaten stanovanjski sklad, kar je popolnoma mimo prvotnega namena slabe banke, kar je mimo tega, kar naj bi bilo njeno poslanstvo. Vprašanje je, koliko ima vodstvo sploh referenc in kompetenc na področju stanovanjske gradnje, jaz mislim, da ne prav veliko. In seveda se je pač smiselno vprašati, ali je ob dveh državnih institucijah, DZU in Stanovanjskem skladu, treba imeti še tretjo, torej slabo banko, ki naj bi se ukvarjala s stanovanjsko gradnjo. Jaz sem prepričan, da ne. In se pridružujem temu, kar je rekel Franc Kramar, namesto da se pogovarjamo o tem, kako institucijo, ki je svoj mandat opravila - o oceni, kako ga je opravila, se bomo verjetno še veliko pogovarjali, pač, eno so poslovni rezultati, ki jih sama izkazuje, nekaj drugega so zgodbe, ki so še precej neraziskane, vprašanje je, koliko bivših lastnikov je preko slabe banke prišlo nazaj do svojega premoženja, očiščenega slabih terjatev z javnim denarjem. Vprašanje je, koliko je bilo teh primerov, ko se je izigravalo razpisno zakonodajo ali pa Zakon o javnem naročanju. Vprašanje je, koliko je bilo izsiljevanja podjetij, kakršna smo zaznali pri ACH in T2, ki so ju poskušali prisilno postaviti v likvidacijo, in tako dalje. Skratka, imamo bogato zgodovino za raziskati in tudi zato, da lahko to zgodovino neobremenjeno raziščemo, bo treba institucijo likvidirati. Njene naloge, kot si jih zdaj predstavlja, se pravi, stanovanjska gradnja in gradnja domov za starejše, je treba predati Stanovanjskemu skladu in za to namenjenim institucijam. V Levici smo lani zakon, s katerim bi lahko nepremičnine slabe banke prenesli na Stanovanjski sklad, pripravili. Gre več ali manj za prelaganja iz enega državnega žepa v drug državni žep. Vlada lahko tu pripomore toliko, da Stanovanjski sklad kapitalsko okrepi, da bo lahko več investiral na ta zemljišča. Definitivno pa ni smiselno, da bi stanovanja v tej državi gradila institucija, ki ima zdaj, če sem pravilno razumel, še vedno 121 zaposlenih, s povprečno plačo 3 tisoč 500 evrov mesečno in s plačami v vodstvu, ki so lahko tudi nekajkratnik plače predsednika Vlade. Ne vem, zakaj bi tako institucijo rabili ohranjati pri življenju, zato da gradimo stanovanja. Za to imamo Stanovanjski sklad, zakonske podlage za prenos stvari, za prenos zemljišč s slabe banke tja so pripravljene. Treba se je pa pogovoriti o tem, kako to tranzicijo do izteka zakonskega roka izpeljati.
Hvala, gospod poslanec. Preden nadaljujemo razpravo, gospe poslanke in gospodje poslanci, želim samo opozoriti, da imamo zelo natančno definirano točko dnevnega reda, to je razprava o poročilu, ki je časovno omejeno od 1. julija do 30. septembra 2019, in v nadaljevanju razprave vas prosim, da upoštevate to nesporno dejstvo.  Naslednji prijavljeni razpravljavec je poslanec Robert Pavšič.
Hvala lepa za intervencijo, gospod predsednik. Ravno to sem želel opozoriti, da dnevni red danes govori o prvih treh kvartalih poslovanja DUTB v preteklem letu…
Samo o tretjem…
… in finančnem nadzoru, ki ga je izvedlo Ministrstvo za finance. Ampak je spet razprava zajadrala v smeri, ki pravzaprav niso pomembne, ker ne govorimo danes o prihodnosti DUTB. Je pa treba par stvari povedati, ker je prišlo po moje spet do nekega komunikacijskega šuma. Nihče ni govoril, za prmej, da bo DUTB karkoli zidal, gradil,ampak samo o tem, da je mogoče smiselno razmišljati tudi o alternativah kako priti do povečanega fonda stanovanj, povečanega fonda varovanih stanovanj in povečanega fonda domov za upokojence, seveda težave ostajajo vedno enake, sploh glede izjave, ko smo ravno prenašali zemljišča iz DUTB vodstva stanovanjskega sklada, da samo tudi če prenesemo vsa zemljišča primerna za gradnjo takšnega obsega ne zmorejo, samo to sem želel povedati, drugače pa lahko glede na finančno poročilo ugotovimo samo, da DUTB dela dobro, ampak da dela predrago, to je tudi gospod sekretar izpostavil in da bodo šli naslednji napori predvsem v zmanjšanje stroškov poslovanja. Najlepša hvala, predsednik.
Hvala, gospod poslanec. Gospe in gospodje zaključujem razpravo in ugotavljam, da se je Odbor za finance seznanil s poročilom glede opravljenega nadzora družbe za upravljanje terjatev bank in izdanih pisnih usmeritev za odboje od 1. julija do 30. septembra 20169. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.  In prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – 20. POROČILO O DRŽAVNIH POMOČEH V SLOVENIJI ZA LETO 2016, 2017 IN 2018. V okviru te točke gre za obravnavo poročila na podlagi 10. člena Zakona o spremljanju državnih pomoči. K tej točki so vabljeni predstavniki Ministrstva za finance in predstavnik Državnega sveta. Kot dodatno gradivo je odbor prejel dopis društva za ohranitev slovenskega ladjarstva in razvoj slovenskega pomorstva z dne 8. 1. 2020 in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 13. januarja 2020. Uvodno besedo dajem predstavniku Ministrstva za finance, v tem primeru je to državni sekretar gospod Alojz Stana. Prosim.
Alojz Stana
Hvala, gospod predsednik. Poslanke, poslanci! Predstavil bom povzetek 20. poročila o državnih pomočeh Republike Slovenije za leto 2016, 2017 in 2018 s poudarkom na leto 2018. Namen poročila je prikazati stanje in trende na področju državnih pomočeh v Republiki Sloveniji ter primerjava z državami članicami Evropske unije. Osnova za poročilo so podatki, ki so jih dolžni posredovati dajalci pomoči, ministrstva, javni zavodi, skladi, agencije, občine in drugi dajalci javnih sredstev. Glavne ugotovitve zadnjega poročila so v letu 2018 je bilo izplačanih 482 milijonov evrov državnih pomoči, kar je za 54 milijonov evrov ali 13 % več kot leta 2017. Državne pomoči so predstavljale 1,05 % bruto družbenega produkta eno leto prej 0,99 % bruto družbenega produkta. Državne pomoči so se drugo leto zapored povečale, tako v absolutnem obsegu kot v deležu bruto družbenega produkta. Vseeno je obseg obravnavanih pomoči nižji kot v obdobju 2011-2015, ko so državne pomoči dosegale v povprečju okoli 550 milijonov evrov in so dosegale 1,6 % bruto družbenega produkta. Analiza gibanje pomoči v večletnem obdobju kaže, da obseg pomoči sledi dinamiki črpanja EU sredstev, zlasti to velja za pomoči, za raziskave, razvoj in inovacije, regionalne pomoči, MSP-je in pa usposabljanje. V letu 2018 so se povečale pomoči v vseh kategorijah pomoči z izjemo pomoči za zapiranje nekonkurenčnih rudnikov, tam beležimo zmanjšanje v primerjavi z letom 2017 za 4 milijone evrov. Najbolj so se povečale pomoči za RRI, to pomeni za raziskave, razvoj in inovacije že drugo leto zapored za plus 22 milijonov evrov. Za kmetijstvo 15 milijonov evrov in regionalne pomoči za 10 milijonov evrov. Struktura pomoči po namenih pomoči se v zadnjih letih ni bistveno spremenila. Pomoči se pretežno namenjajo za dve področji – varstvo okolja in varčevanje z energijo predstavlja 38 % vseh pomoči in zaposlovanje, predvsem invalidi, 22 % vseh pomoči. Za omenjeni dve področji je bilo tako izplačanih 60 % vseh državnih pomoči.  Za ukrepe varstva okolja in varčevanja z energijo je bilo v letu 2018 izplačanih 182 milijonov evrov. Velik obseg teh pomoči sovpada z prizadevanji držav Evropske unije za doseganja okoljskih in energetskih ciljev unije – prehod v zeleno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo, večja energetska učinkovitost, trajna in zanesljiva oskrba z energijo ter zmanjševanja negativnih podnebnih sprememb. Pomoči se pretežno namenjajo za proizvodnjo zelene električne energije, to je obnovljivih virov energije in naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije, kar predstavlja 75 % teh pomoči, za znižanje prispevka za elektro-intenzivna podjetja 13 % in za oprostitve plačil okoljskih dajatev za izpuste ogljikovega dioksida 10 %.  Na drugem mestu so pomoči za zaposlovanje. Zanje je bilo v letu 2018 izplačanih 103 milijone evrov. Skoraj izključno so bile namenjene za zaposlovanje invalidnih oseb – 102 milijona evrov oziroma 99 % vseh spodbud za zaposlovanje. Le en milijon evrov, to se pravi 1 % vseh državnih pomoči za zaposlovanje, je bil namenjen za zaposlovanje tako imenovanih prikrajšanih delavcev – to so delavci brez redne zaposlitve, stari med med 15 in 24 let ter več kot 50 let, z nizko stopnjo izobrazbe. Vendar na tem segmentu je bilo pa razdeljenih za 37 milijonov de minimis pomoči, kateri pa morajo prejemniki izpolnjevati manj zahtevne pogoje. Pomeni v principu, da se delovna mesta ne povečujejo ampak se ohranjajo.  V okviru horizontalnih pomoči po obsegu sledijo pomoči za raziskave, razvoj in inovacije. Zanje je bilo izplačanih 56 milijonov evrov ali 12 % vseh pomoči v letu 2018, 22 milijonov evrov več kot leto poprej. Večina je bila namenjena za industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj v okviru raziskovalno-razvojnih projektov, institucij znanja in gospodarstva ter za raziskovalne in razvojne projekte gospodarstva. Pretežno so se financirale iz kohezijskih sredstev.  Za regionalne pomoči je bilo namenjenih 31 milijonov evrov oziroma 6,4 % državnih pomoči. V letu 2018 so se regionalne pomoči po daljšem obdobju zniževanja nekoliko povečale, za 10 milijonov, predvsem zaradi Magne, katera je dobila pomoč, Revoz in pa Yoshikawa.  Za sektorske pomoči je v Sloveniji v letu 2018 bilo izplačanih 63 milijonov evrov državnih pomoči oziroma 13,1 % vseh državnih pomoči, kar je podobno kot leto poprej. Večina je bila namenjena za izvajanje javne službe prevoza potnikov v železniškem prometu – 50 milijonov, kar predstavlja 10,4 vseh pomoči. In pa za zapiranje rudnika, kot sem že omenil, 11,8 milijona, 4 milijona manj kot pa leto poprej. Na področju kmetijstva je bilo v letu 2018 izplačanih 29 milijonov evrov pomoči, kar je za 111 % več kot leto poprej, predvsem zaradi škod in pa naravnih nesreč.  V Sloveniji se še vedno večina državnih pomoči izplača v obliki subvencij. V letu 2018 jih je bilo za 343 milijonov evrov oziroma 41 milijonov evrov več kot leto poprej. Sledijo pomoči, ki pomenijo znižanje javnofinančnih prihodkov in se dodeljujejo v obliki zniževanja prispevkov za socialno varstvo - tega je bilo za 82 milijonov evrov. Povratne oblike pomoči – ugodna posojila in garancije – so predstavljale 2,5 % vseh pomoči, povečal se je predvsem obseg ugodnih posojil, bilo jih je danih za 70 milijonov in iz tega naslova je bilo za 12,2 milijona evrov pomoči, leto poprej samo 1,3 milijona evrov. Razlog za to sta dve veliki podjetji, to je Gorenje in pa Iskratel.  Največji dajalec pomoči je Ministrstvo za infrastrukturo, na naslednjem mestu je Ministrstvu za delo in družino, katero da približno pol manj kot pa Ministrstvu za infrastrukturo – okoli 100 milijonov. Sledi Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo z 55 milijon. Trije največji dajalci predstavljajo približno 80 % vseh danih pomoči. Če primerjamo z Evropsko unijo, obseg in struktura pomoči v Sloveniji, sta primerljiva z Evropsko unijo. Tudi v EU se obseg pomoči povečuje. Države EU so v letu 2017 - za leto 2018 še ne razpolagamo s podatki – izplačale za 118 milijard evrov pomoči oziroma 9 milijard evrov več, kot leto poprej, kar predstavlja 0,77 bruto družbenega produkta in pa v Sloveniji predstavlja izplačana pomoč, če ne štejemo zraven prometa oziroma transportni promet, 0,88 % bruto družbenega produkta in smo na lestvici evropskih držav na 13. Mestu. Zdaj, poudarit moram, no, da uspešnost, merjenje uspešnosti, je pristojnost resornih ministrstev, ki oblikujejo ukrepe pomoči in usmerjajo javna sredstva v izbrane politike in projekte. Učinek dodeljenih državnih pomoči so v povprečju ocenili kot pozitiven. Če povzamem, obseg in struktura državnih pomoči v Sloveniji je primerljiva z drugimi državami Evropske unije. Slovenija ima enega bolj celovitih in preglednih sistemov priglasitve poročanja in spremljanja državnih pomoči in pa, trenutno nimamo niti enega odprtega zahtevka za vračilo državnih pomoči. Da zaključim, bi rad povedal no, da Ministrstvo za finance je skrbnik, da pripravi poročila, še enkrat pa poudarjam, resorna ministrstva razporejajo denar in tudi ocenjujejo uspešnost samih državnih pomoči, katera so predvidela. Hvala.
Hvala lepa, gospod državni sekretar. Naslednjemu dajem besedo predstavniku Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, državnemu svetniku, gospodu Marku Zidanšku. Prosim.
Marko Zidanšek
Hvala lepa, predsedujoči. Komisija, ki je bila imenovana pravkar, je obravnavala 20. poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji, za leta 2016, 2017 in 2018, ki jo je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Kot je bilo poudarjeno ob predstavitvi poročila, se del poročila nanaša tudi na ocene uspešnosti dodeljenih državnih pomoči, kjer pa je moč ugotoviti, da ta poročila ne sledijo dovolj navodilom za merjenje uspešnosti dodeljevanja, čeprav se dajalce pomoči poziva, da bi bolj sistematično spremljali uspešnost, na osnovi jasno določenih ciljev in kazalnikov za merjenje učinkov.  Komisija podpira predloge za posodobitev ureditve dodeljevanja državnih pomoči, ki bodo zagotavljali večjo merljivost in učinkovito kontrolo državnih pomoči. Tako se ne sme več dogajati, da bi se na primer državne pomoči dodeljevale davčnim dolžnikom in tistim zavezancem, ki ne plačujejo prispevkov za socialno varnost svojim zaposlenim. Postavlja se vprašanje upravičenosti dodeljevanja državnih pomoči nekaterim državnim podjetjem, na primer Slovenskim železnicam, ki so v letu 2018 iz naslova državnih pomoči, kot nadomestilo za prevoz potnikov v železniškem prometu, prejele več kot 50 milijonov evrov pomoči, ob sicer pozitivnem poslovanju. Komisija opozarja na visok znesek dodeljene državne pomoči in podpore države podjetju, ki bi moralo racionalizirati poslovanje na eni strani, z novimi poslovnimi prijemi pa uspešneje privabiti potnike ter zagotavljati večjo zasedenost razpoložljivih kapacitet vlakov na drugi strani. Komisija je mnenja, da je poročanje o državnih pomočeh, ki vsebuje zgolj statističen pregled pomoči, sicer koristno, vendar pomanjkljivo, saj bi dodeljevalci pomoči iz posameznih vladnih resorjev, v prihodnje morali tudi vsebinsko upravičiti pravilnost razdelitve sredstev. Komisija meni, da je primerna institucija, ki bi ji bilo moč zaupati merjenje učinkovitosti državnih pomoči in poročanje o tem, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Po razpravi je komisija sprejela tudi tri sklepe. S prvim se je seznanila z poročilom o statističnih podatkih dodeljenih državnih pomoči, pod drugo je sprejela sklep, da glede na to, da poročilo o skladnosti črpanja ne vsebuje tudi poročila o namenu in učinkovitosti črpanja sredstev, se na naslednje obravnave komisije vabi tudi državne sekretarje ministrstev, ki so razdeljevala ta sredstva, da poročajo o vsebini in učinkih porabe sredstev in pa, tretji sklep, kjer je na Ministrstvo za finance naslavlja tudi ene… bolj konkretno vprašanje, glede možnosti sodelovanja javnih podjetij v lasti občin razpisov Eco sklada in pričakuje v najkrajšem času tudi pisni odgovor, ali so iz tega naslova pridobljena sredstva lahko razumljena kot nedovoljena državna pomoč. To je vprašanje, ki se nanaša na konkretnost doseganja cilja varovanja okolja. Hvala lepa.
Hvala, gospod državni svetnik.  Gospe poslanke, gospodje poslanci, odpiram razpravo o poročilu. Za začetek želim samo opomniti, da po Zakonu o spremljanju državnih pomoči Ministrstvo za finance pripravi poročilo, Vlada ga sprejme, Državni zbor pa se z njim seznani. Mi se torej danes s tem poročilom kot Odbor za finance, delovno telo Državnega zbora zgolj seznanjamo.  Kdo želi razpravljati? Kolega Jožef Horvat. Samo trenutek prosim, ali še kdo želi razpravljati? Za njim kolega Luka Mesec. Gospod Horvat preden vam dam besedo prosim samo podpredsednico odbora Andrejo Zabret, da me za nekaj minut zamenja pri vodenju seje.  Poslanec Horvat imate besedo. Prosim.
Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem predstavnikom Vlade, vam, kolegice in kolegi in tudi državnemu svetniku. Jaz imam eno zelo kratko vprašanje. Poročilo zelo dobro strukturirano, morda sem pa spregledal, pregled državnih pomoči po statističnih regijah. Morda to je kje notri. Res je, sem spregledal… Če pa tega ni bi pa lepo prosil, če nam, našemu odboru lahko ministrstvo to dostavi. Najbrž je, boste to odgovorili.  Se pa strinjam s stališčem, Državnega sveta, približno vem, da je zelo komplicirano dobiti državno pomoč, kar je seveda tudi prav. Da so, recimo, za, ne vem, neko podjetje, za prestrukturiranje ali sanacijo podjetja, da je potreben nek načrt prestrukturiranja in tako naprej. In potem normalno, da tisti, ministrstvu, ki to pomoč potem zagotovi in tudi da, prejemniku državne pomoči, da bi najbrž moralo videti ali se je sedaj ta načrt konkretno prestrukturiranja neke gospodarske družbe, sanacije, če se je dejansko res izvedel. To me zanima. Kot vidim pa ste mi že nekako povedali z mimiko, da pregled po statističnih regijah obstaja. Hvala lepa.
Hvala. Poslanec Horvat, če se strinjate bi mogoče še gospod Luka Mesec postavil vprašanje, pa potem odgovor. Izvolite.
Jaz imam v bistvu par komentarjev, pa pobudo. Najprej kar je razvidno iz poročila je, da je struktura državnih pomoči taka, da je ogromno državnih pomoči izplačanih v obliki subvencij, torej nepovratnih sredstev. Tega je od 480 milijonov evrov bilo lani 344 evrov, kar pomeni, da je 71 % vseh pomoči država podelila v obliki nepovratnih sredstev, kar je tudi višje od povprečja EU, ki znaša 64 %. To je prva kritika. Skratka, preveč pomoči se dodeluje preko nepovratnih sredstev. Na drugi strani imamo zelo malo povratnih sredstev oziroma pomoči v obliki povratnih sredstev. Tega je zgolj 2 in 5 %, čeprav so povratna sredstva bistveno bolj pregledna, bistveno več nadzora ima država kot dajalec pomoči in bistveno težje podjetje ta sredstva uporabi v namen, ki ni bil dogovorjen z ministrstvom ali državo nasploh kot dajalcem pomoči. K temu se bom vrnil na koncu.  Kar se tiče pač strukture glede na namen, pa par opazk. Najprej zelo je izpostavljeno v poročilu, da gre dobršen del pomoči v varčevanje z energijo oziroma na splošno v varstvo okolja. Teh pomoči je pri nas, no, sedaj ne bom našel podatka, ampak skratka, če postavimo slovenske statistike ob bok Evropi bomo videli, da čeprav ta sredstva od 2009 naprej bistveno naraščajo smo še zmeraj pod povprečjem Evrope, ki   (nadaljevanje) kar polovico, evropske države kar polovico vseh pomoči namenjajo temu, prednjači pa Nemčija, kjer od 43 milijard evrov pomoči kar 36 milijard gre v namen varstva okolja in varčevanja z energijo. Druga stvar, ki je razvidna iz poročila je, da na dolgi rok, če gledamo 2009, 2010, 2011 naprej upadajo sredstva za raziskave in razvoj, kar je problematično. Res, da so se najbolj izsušila tam v letih 2014, 2015 in da se zdaj stvar malo popravlja ampak dejstvo je, da gre v ta namen premalo denarja oziroma ga gre še vedno bistveno manj kot ga je šlo pred desetletjem. In zdaj na koncu, če se vrnem k povratnim in nepovratnim sredstvom ter nadzoru nad temi pomočmi. Ministrstvo že samo opozarja na dva problema. Prvi je, da je trenutna ureditev dodeljevanja pomoči nepregledna, da je mogoče enemu porabniku pomoči dodeljevati te po več shemah, da obstajajo možnosti podvajanja pomoči in da ministrstvo beleži številne primere takih podjetij. Drugo je, da ministrstvo ugotavlja, da so med prejemniki pomoči tudi podjetja, ki so še v letu, ko so prejela pomoč ali pa v naslednjem letu šla v stečaj. In v letu 2018 je bilo za 1,5 milijona evrov izplačanih podjetjem, ki so šla v stečaj. Tukaj bi opozoril na to, da eno je pač, da absolutno se strinjamo s pobudami ministrstva, da je treba zaostriti nadzor, da je treba preprečevati, da bi se ta denar stekal v žepe davčnih utajevalcev ali pa podjetij, ki kršijo zakon z neplačevanjem prispevkov, to sem že prej opozarjal pri prvi točki, ko smo imeli davek na tonažo. Namreč tisti, ki koristijo davek na tonažo, pač spadajo v B kategorijo – so davčni utajevalci, registrirani v davčnih oazah in so podjetja, ki kršijo zakon, ker so davčni neplačniki. Drugo pa je, kar pa spada pod to točko, da je nadzor nad učinkovito porabo močno povezan s tem kakšno pomoč država daje. Na začetku sem povedal, da 71 % izplačanih pomoči gre v obliki nepovratnih sredstev in zgolj 2,5 % v obliki povratnih sredstev. S tem se ministrstvo oziroma ministrstva že v osnovi odpovedujejo možnosti nadzora nad tem kako se bodo pomoči koristile, ker namreč, če nekomu denar nepovratno dodeliš, zgubiš vzvod nad tem kako bo on ta denar porabljal. Zato bi bilo bistveno bolj smiselno razmišljati, da se nepovratne pomoči začenjajo nadomeščati s povratnimi in da se razmerje med njima začne izravnavati. Ne pa, da imamo 71 % nepovratnih sredstev, 2 % povratnih sredstev. Za konec pa še 3 pobude, ki sem jih napovedal že pri prvi točki. Namreč, v Levici smo pod to točko vložili 3 predloge sklepov, priporočil za vlado in Ministrstvo za finance za izboljšanje dodeljevanja sistema pomoči. In sicer se glasijo takole. Prvič, »Odbor za finance poziva Vlado Republike Slovenije, da v roku treh mesecev pripravi predlog zakonodaje, da bo ta efektivno onemogočala, da se spodbude-
Kolega Mesec, če dovolite samo. Jaz sem te predloge sklepov dal skopirati in so jih vsi poslanci dobili na mizo. Tako, da če vi ocenjujete, da je to potrebno prebrati, vam tega seveda ne morem preprečiti ampak vsakdo od tistih, ki bodo o teh predlogih sklepov odločali, jih ima pred seboj in si jih lahko pogleda. Izvolite, nadaljujte.
Lahko za zdaj rečem, da ste te sklepe dobili na mizo in vas pozivam, da si jih preberete. Obrazložil pa jih bom pred glasovanjem.
Hvala lepa.  Kolega, razpravo ima še kolega Franc Kramar.  Izvolite, prosim.
Ja, ker vsi rečejo na začetku »bom kratek«, bom jaz tudi kratek. Mene pa konkretno nekaj zanima. Jaz vidim zdaj tukaj največji prejemniki pomoči v letu 2018. Med njimi je javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o. To je tisto podjetje, ki je dvakrat kupilo strojnico v Stožicah. V drugo je kupilo zrak, v strojnicah in hm, jaz se resno sprašujem, ali s temi nepovratnimi sredstvi rešujemo nekoga pred stečajem ali so ta sredstva dejansko namenjena določenemu namenu in da iz tega izhaja, da so bila tudi pravilno porabljena. Je pa zanimivo to, da participira na razpise države javno podjetje, občine. Menim, da bi tukaj bolj pričakoval kakšno vlogo občine, kot pa javnega podjetja, tako da, to me res moti in bi rad, če mi lahko, ne zdajle, ne zahtevam tega, ampak pisno, sporočite, kakšna je bila ta dodeljena pomoč javnemu podjetju Energetika Ljubljana?
Hvala, gospod poslanec. Gospod državni sekretar, Alojz Stana, izvolite, imate besedo.
Alojz Stana
Hvala, gospod predsednik. Prvo bi gospodu Horvatu rad odgovoril, dejansko, tile podatki so na strani med 29 pa 33, kajne, na po dveh segmentih so razdeljeni. Hvala. Zdaj, tole, kar je gospod poslanec Luka Mesec, v principu, predstavil, nekje izhaja iz poročila in so stališča zelo, ponekod, zelo sovpadajo tudi z stališči, katere smo mi podajali in mislim, da ni potreben nobeden odgovor. Tole zadnje vprašanje bom pa skušal odgovorit zelo enostavno, iz tega vidika, da smisel državnih pomoči je, da so pač vsem deležnikom ali pa podjetjem, enako dostopno. Zdaj, Energetiko Ljubljana slučajno poznam iz svojega predhodnega delovanja, ker sem izhajal iz energetike. Oni imajo kogeneracijo in so pač za, dejansko vso proizvodnjo, lahko se prijavijo, očitno so se in so dobili, prav tako pa je en drug segment pri njih, kateri je pa težek približno 6,2 milijona evrov, so pa Co2 takse. Če pa pogledamo največjega iz tega področja, je pa Talum, kateri je pa v principu zelo velik porabnik električne energije in iz tega naslova pridobi 9 milijonov. Tako da, tukaj, ko je enkrat shema narejena in ko je potrjena, čisto vsi deležniki, kateri so na trgu, je za vse enako dostopna. Če izpolnjujejo pogoje, se lahko prijavijo in potem aktivno sodelujejo. To je tudi smisel državnih pomoči. Hvala, gospod predsednik.
Hvala, gospod državni sekretar. / oglašanje iz dvorane/ Ja, kolega Luka Mesec. Izvolite, imate besedo.
Ja, hvala za besedo. Hm, zdaj, Ministrstvo za finance - to tudi izhaja iz poročila - je že od leta 2016 naprej obljubljalo prizadevanja za pravno ureditev, po kateri se spodbude iz javnih sredstev ne bi smele dodeljevat upravičencem, ki imajo neporavnane davčne obveznosti in nimajo plačanih prispevkov iz naslova plač. Zdaj, po drugi strani pa, če se vrnem na problem iz 1. točke. Poročilo vsebuje tudi podatke o izdanih državnih pomočeh v okviru sheme davka na tonažo, kjer je jasno, da je v letu 2017 država podjetju Lucija Shipping Company, podelila 2 milijona evrov pomoči, leta 2018 pa kar 15 milijonov evrov, v obliki davčnih olajšav, pri čemer Lucija Shipping, ki je registrirana v davčni oazi na Maršalovih otokih, v celotnem obdobju, kot sem že prej rekel, prejela 23 milijonov evrov državnih pomoči, skupaj z podjetjem Green Shipping Corporation, ki je prav tako registrirano v davčni oazi, v Liberiji in zanima me, če si ministrstvo že od leta 2016 naprej prizadeva, da naj se državnih pomoči ne bi dodeljevalo davčnim neplačnikom, zakaj potem, prvič, ste v letu 2017 in 2018, konkretno podjetju Lucija Shipping Company, te dodelili in drugič, zakaj vnovič predlagate podaljšanje davka na tonažo, da bodo lahko to še naprej koristili, kljub temu, da je jasno, da so davčni neplačniki in da imajo sedeže v davčnih oazah?
Hvala, gospod poslanec. Mislim, da vrednosti oziroma pri vrednostih, ki ste jih navajali, ste navedli tisočkratnik dejanske vrednosti, kar se tiče pa Zakona o davku na tonažo, smo danes že opravili razpravo in ni predmet te točke dnevnega reda, za ostalo pa prosim državnega sekretarja, da odgovori  (nadaljevanje) Gospod Stana, izvolite.
Alojz Stana
Hvala, gospod predsednik. Jaz mislim, da je tu tiskarski škrat oziroma nonsens, gospod Luka, tri nule so preveč v znesku / oglašanje v ozadju/ v letu 2018, kolikor je bilo izplačano. Drži pa znesek, da je bilo v preteklosti v celem obdobju okoli 23 milijonov, ta znesek je pa točen.  Hvala.
Dobro, hvala lepa.  / oglašanje v ozadju/
Alojz Stana
Shema je odprta, in tako kot sem prej omenil, takrat, ko je shema odprta, tisti, ki izpolnjuje pogoje, se lahko prijavi in se mora obravnavati. In tudi tu je tako, vendar je pa ta znesek trenutno v sklopu, ki sem ga omenil, 482 milijonov državni pomoči, ki so bile dane, 15 tisoč evrov je proporcionalni znesek, ki je zelo majhen.
Hvala lepa. Gospe in gospodje, naš kolega poslanec Luka Mesec je pri tej točki dnevnega reda predlagal tri sklepe. Predlagam, da zdaj odločimo o teh treh sklepih. Najprej pa predlagatelja, poslanca Luko Mesca, prosim, ali se strinja z nekoliko preformulacije v vsakem od treh sklepov, in sicer bi iz imperativa prešli bolj v kondicional, ne bi Odbor za finance pozival Vlado, ampak bi predlagal Vladi. / oglašanje v ozadju/ Dobro.  Na glasovanje oziroma v razpravo dajem prvi sklep, ki se glasi: »Odbor za finance predlaga Vladi Republike Slovenije, da v roku treh mesecev pripravi predlog zakonodaje, ki bo efektivno onemogočila, da se spodbude iz javnih sredstev dodeljujejo upravičencem, ki imajo neporavnane davčne obveznosti in nimajo plačanih prispevkov iz naslova plač, ter upravičencem, ki poslujejo v ali pa so registrirani v davčnih oazah.«  Jaz vas prosim še za malo koncentracije, da se malo umirimo. Zdaj pa prvi sklep dajem v razpravo. Kolega Mesec, izvolite.
Hvala. Saj bom čisto kratek. Zakaj je to treba storiti, sem obrazložil pri 1. točki. Namreč, imamo primere, kjer se subvencije dodeljujejo davčnim neplačnikom ali pa podjetjem s sedeži v davčnih oazah. Tako mislim, da bi vsaka normalno urejena država morala imeti, če že tega nekako po inerciji ministrstva ne počnejo, potem pač zakonske predpise, da se državnih pomoči ne dodeljuje podjetjem, ki poslujejo preko davčnih oaz ali pa ne plačujejo davkov.
Hvala lepa. Prisotna sta dva državna sekretarja z Ministrstva za finance, prosim za mnenje o predlaganem sklepu. Gospod Stana, izvolite.
Alojz Stana
Hvala, gospod predsednik. Mislim, da je treba pogledati Zakon o javnih financah in to umestiti v ta zakon oziroma pogledati, kaj je možno narediti v pravnih podlagah, ki so v razpisih.
Dobro, hvala lepa. Kolega Mesec, izvolite.
Hvala.  Saj v bistvu to vam ta sklep nalaga, kajne, to naj bi ministrstvo naredilo. Drugo pa, ta sklep ni v ničemer proti trenutni politiki ministrstva. Nasprotno, od leta 2016 ministrstvo samo obljublja, da bo to naredilo, pa še ni. Zato predlagamo, da ga tokrat odbor pozove, da se to premakne.
Hvala, gospod poslanec. Prehajamo na odločanje o prvem sklepu. Glasujemo. Kdo je za? (4 člani.) Kdo je proti? (7 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Drugi sklep se glasi: »Odbor za finance predlaga Vladi Republike Slovenije, da v roku treh mesecev pripravi predloge konkretnih ukrepov za večjo uporabo povratnih oblik državnih pomoči, zlasti kapitalskih naložb, ki prinašajo večjo odgovornost in zavezanost prejemnikov za učinkovito uporabo sredstev pomoči in so proračunsko bolj vzdržne kot nepovratne pomoči.«  Kdo želi razpravljati? Poslanec Mesec, izvolite.
Hvala. Zakaj je to treba, sem tudi obrazložil prej. Imamo kar 71 % pomoči, ki so dodeljene v obliki nepovratnih sredstev, smo nad povprečjem Evropske unije in dejstvo je, da imamo problem s preglednostjo podeljevanja in koriščenja teh pomoči. Imamo dvojno podeljevanje, imamo podeljevanje, kakršnega je opisoval Franc Kramar, imamo podeljevanje podjetjem, kakršnega sem opisal jaz. In če želimo priti do bolj transparentnega sistema pomoči, je nujno,  (nadaljevanje) da se začne stvar pomikati proti povratnim sredstvom, ker s povratnimi sredstvi ministrstva obdržijo vzvod, da bodo ta sredstva, ki so jih podelila, tudi namensko porabljena. Torej, to je poziv ministrstvu, da začne pripravljati sheme, ki bodo namesto nepovratnih sredstev začele uporabljati mehanizem povratnih oblik državnih pomoči. In to je tudi nekaj, kar, konec koncev, izhaja iz poročila ministrstva, kjer ministrstvo samo poudarja, da bi bilo treba povečati delež povratnih pomoči, ampak mislim, da ne bo škode, če jim na odboru postavimo rok treh mesecev, da nam te predloge tudi konkretno pripravijo in predstavijo.
Hvala lepa, gospod poslanec. Gospod državni sekretar Alojz Stana, izvolite.
Alojz Stana
Hvala lepa. Mogoče, ker poročilo res vsebuje ogromno podatkov, bi rad predstavil, da se Ministrstvo za finance zelo intenzivno pogovarja z Ministrstvom za gospodarski razvoj, kajti ne vem, ali je vsem prisotnim poznano, da imamo Sklad skladov na SID banki, ki je dejansko temu namenjen, da so to povratna sredstva, vendar dejansko ni zanimanja; trenutno možnost obstaja, zanimanje je pa zelo limitirano. In to, kar sem nakazal, je več kreditov, kot je bilo leto poprej, vendar ne moremo še danes potrditi, ali je to trend, kajti bili sta dve podjetji, ki sta vzeli večje zneske. Zdaj bomo pa lahko pogledali v naslednjem letu, ali se bo ta trend nadaljeval ali bo pa treba še na tem segmentu določene stvari pospešiti, vendar se s tem intenzivno ukvarjamo.  Hvala.
Hvala lepa. Začenjamo glasovanje o predlogu drugega sklepa. Glasujemo. Kdo je za? (3 člani.) Kdo je proti? (8 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Tretji sklep se glasi: »Odbor za finance predlaga Vladi Republike Slovenije, da v roku treh mesecev pripravi predloge konkretnih ukrepov za dosledno spremljanje učinkovitosti državnih pomoči na osnovi vnaprej določenih ciljev in kazalnikov, z namenom odprave potratnih in neučinkovitih shem državnih pomoči.«  Ali želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo. Kdo je za? (3 člani.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Ugotavljam, da se je Odbor za finance seznanil z 20. poročilom o državnih pomočeh v Sloveniji za leta 2016, 2017 in 2018.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 18. sejo Odbora za finance.