Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Pričenjam 7. redno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino v prijetni temperaturi v notranjosti ob 37 stopinj na ulicah.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora: Tomaž Lisec, Jelka Godec, Ferenc Horvŕth. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: gospod Franc Breznik namesto Žana Mahniča in gospod Blaž Pavlin namesto gospe Ljudmile Novak.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora. Imamo eno točko Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o skupnosti študentov – druga obravnava, EPA 495-VIII in druga točka Razno. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov z zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Pričenjam 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O SKUPNOSTI ŠTUDENTOV – DRUGA OBRAVNAVA. V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletni strani Državnega zbora, in sicer: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade ter komentar Študentske organizacije Slovenije.

K tej točki dnevnega reda so vabljeni vsi, ki so navedeni v seznamu skupaj s sklicem seje, dodatno pa so še vabljeni Peter Pogačar iz Ministrstva za javno upravo, Direktorat za javni sektor in mag. Alojz Stana iz Ministrstva za finance.

Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena poslovnika. Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v petek, 21. 6. 2019. V poslovniškem roku pa so amandmaje vložili Poslanske skupine SDS, LMŠ, SMC, SD, DeSUS in SAB. Odboru predlagam, da v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena poslovnika ob koncu razprave glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)

Pričenjam drugo obravnavo zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi predlagatelj predloga zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predlaganega zakona? Gospod Franc Breznik, izvolite.

Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo. Spoštovani gostje! Kot vemo je Študentska organizacija Slovenije organizirana po Zakon o skupnosti študentov, ki je bil sprejet že leta 1994. Na podlagi tega zakona sprejme svoje akte, s katerimi si avtonomno uredi svoje delovanje, nadzor nad porabo finančnih sredstev. Študentska organizacija Slovenije je krovna organizacija pod katere spadajo njene organizacijske oblike, ki so organizirane po lokalnem principu in po principu visokošolskih zavodov oziroma univerz.

Glede na dejstvo, da študentje in dijaki s svojim delom financirajo delovanje Študentske organizacije Slovenije in da gre pri tem pri javna sredstva, ki znašajo okoli 12 milijonov evrov in da svoje delo plačujejo z zakonom določene dajatve je povsem nerazumljivo, da je regulacija teh sredstev in delovanje same Študentske organizacije Slovenije zakonsko pomanjkljivo urejeno.

Šolsko zakonsko … ima zgolj 14 členov, kateri niti eden ne določa zakonskih varovalk za uporabo teh sredstev, temveč zakon to prepušča avtonomnemu urejanju Študentske organizacije Slovenije. Glede na to, da ima Študentska organizacija Slovenije, torej da mora biti avtonomna, urejena zaradi zastopanja interesov študentov in dijakov, je povsem nerazumno, da se poraba sredstev ureja na avtonomen način brez kakršnekoli zakonske regulacije. Posledica tega so stalni in v javnosti večkrat utemeljeni očitki o namenski in netransparentni porabi javnih sredstev in vedno bolj jasni indici, da se s sredstvi študentskega in dijaškega dela posamezniki okoriščajo tako, da bodisi kršijo avtonomna določila pravila o uporabi sredstev, bodisi se avtonomna pravila preko vzvodov določena tako, da je koriščenje mogoče.

Celotno dogajanja na Študentski organizaciji Slovenije in njenih organizacijskih oblikah pomeni zmanjševanje demokratične legitimnosti organizacije, ki je namenjena za zastopanje študentov in dijakov, kar posledično pomeni, da je takšno dogajanje v škodo predvsem njim. Praktično vsako leto je mogoče v medijih zaznati afere, ki spodkopavajo legitimnost avtonomne organizirane študentske organizacije od izjemno visokih plač, pomanjkljivemu nadzoru, naročanja fiktivnih storitev in preplačilo naročenih storitev in blaga, saj Študentska organizacija Slovenije organizacijske oblike niso dolžne spoštovati zakona o javnih naročilih.

Ustrezen nadzor nad porabo javnih sredstev in nad poslovanjem Študentske organizacije Slovenije ni zagotovljen. Navedena problematika je v slovenski javnosti znana že več let. Študentom in dijakom pa onemogoča legitimnost pri zagovarjanju njihovih stališč preko edine predstavniške organizacije je posledica ureditve Študentske organizacije Slovenije kot pravne osebe – sui generis. Torej, Zakon o skupnosti študentov v drugem odstavku 3. člena Študentsko organizacijo Slovenije opredeljuje kot pravno osebo s pravicami, obveznostmi in odgovornosti, ki jih določa zakon v njenem temeljnem aktu. Po določilu tako opravlja … kot sodne prakse je nesporno, da je Študentska organizacija Slovenije oseba javnega prava oziroma mora zakon to jasno določiti, da v praksi in pri delovanju Študentske organizacije Slovenije ne bi prihajalo do različne interpretacije in uporabe teh določb. Da nekoliko skrajšam svojo predstavitev. Torej, poglavitne rešitve, ki smo jih pripravili, so opredelitev Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik kot oseba javnega prava. Predlagana sprememba zakona jasno določa, da so Študentske organizacije Slovenije in njene organizacijske oblike osebe javnega prava. Po vseh kriterijih določanja oseb javnega prava bi to že moralo biti urejeno, saj je bilo tako ne nazadnje tudi namenjeno v prvem sprejemanju zakona o skupnosti študentov, vendar se je ta namen zaradi nejasne določitve ni v praksi nikoli uresničil. Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije je študentsko organizacijo prepoznalo kot osebo javnega prava, vendar imajo le sodbe učinek le na posameznih primerih. S tem bo Študentska organizacija Slovenije jasno zavezana spoštovanju zakonov, ki veljajo za osebe javnega prava in hkrati bo izboljšana tudi transparentna poraba sredstev.

Za Študentsko organizacijo Slovenije se bo uporabljala ista zakonodaja kot za državne organe in za druge osebe javnega prava. To pomeni, da bo pri naročanju storitve blaga uporablja zakon o javnih naročilih. Povsem jasno bo urejena pravica do dostopa informacij javnega značaja, uporabljal se bo zakon o integriteti in preprečevanja korupcije, vključno z določili o lobiranju, poročanju o premoženjskem stanju študentskih funkcionarjev. O ničnostni klavzuli v primeru ugotovljene korupcije in ostalih vprašanjih, torej prepovedi poslovanja z … povezanih študentskimi funkcionarji, dolžnost izogibanja nasproti interesov pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije.

Druga točka Zunanji nadzor nad poslovanjem. Po predlogu zakona bo Računsko sodišče pristojno za nadzor nad porabo sredstev. Nadzor se bo vršil z vidika zakonitosti poslovanja in z vidika porabe sredstev v skladu z namenom, ki je že opredeljen v zakonu o skupnosti študentov. Računsko sodišče Republike Slovenije bo imelo obveznost, da na vsaki dve leti izvede revizijo poslovanja Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik. Tak nadzor bo povečal transparentnost poslovanja in pripomogel k odpravi morebitnih nadaljnjih koruptivnih praks.

Preden nekako zaključim, lahko ugotavljam, da smo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Poslanske skupine Liste Marjana Šarca, Poslanske skupine Stranke modernega centra, Poslanske skupine Socialnih demokratov, Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev in Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek nekako uskladile spremembe amandmajev predvsem amandmaja k 1., 3. členu. V 3. členu gre predvsem za spremembo amandmaja, ki je namenjen nomotehični uskladitvi javnosti zakona in uskladitev s pravnim redom Republike Slovenije. K 2. členu, 10. členu. Pri 10. členu gre prav tako za spremembo amandmaja, ki je namenjen nomotehnični uskladitvi jasnosti zakona in uskladitvi s pravnim redom Republike Slovenije. Toliko z naše strani. Hvala za besedo.

Hvala, kolega Breznik. Obveščam vas, da kolega mag. Andrej Rajh nadomešča kolega Marka Bandellija in kolegica Nina Maurovič nadomešča kolegico Lidijo Divjak Mirnik.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport? Državni sekretar dr. Jernej Štromajer, izvolite.

Hvala za besedo. En lep pozdrav vsem skupaj. Kot veste si je vladna koalicija že v koalicijskem sporazumu zadala cilj, da se v tem mandatu javnopravna subjektiviteta ŠOS uredi v smeri, da ŠOS postane pravna oseba javnega prava. K temu smo pristopili že po prvi seji Vlade RS za študentska vprašanja marca letos. Želeli smo nadaljevati tam, kjer je bilo delo ustavljeno v preteklosti na ravni delovne skupine, ki že pripravlja delno besedilo novega zakona o skupnosti študentov.

Kot veste, kot je predlagatelj več kot korektno pred menoj povedal, gre za zakon iz leta 1994, ki je v tem času že doživel recimo potrebe po noveliranju, vendar do sedaj ni bil noveliran. Vmes je prišlo do že večih, bi si upal trditi, tako družbenih kot drugačnih sprememb, njegovi predlogi za noveliranje pa kljub večkratnim poskusom dosedaj niso bili uspešni.

V samem predlogu novega zakona, ki smo ga začeli pripravljati na ministrstvu, marsikatero dikcijo, o kateri je bilo danes govora, že vključili oziroma smo jo hoteli še dodatno razširiti. Se pravi zakonske rešitve kot so nadzor Računskega sodišča nad pravilnost in smotrnost porabe sredstev ŠOS in njenih organizacijskih oblik, ustrezno urejeno financiranje, zavezanost k posredovanju informacij javnega značaja, podvrženost določilom zakona, ki urejajo javno naročanje, podvrženost ŠOS in njenih organizacijskih oblik protikorupcijskim določilom zakona o integriteti in preprečevanja korupcije in tudi druga vprašanja, ki jih glede na naravo odprtih členov pri noveli zakona ne moremo urejati kot recimo področje študentskega organiziranja, recimo volitev v predstavniška telesa in pa vprašanja volilnih kampanj.

Vlada se še kako dobro zaveda kako pomembno je, da imajo študentje svojo organizacijo, ki je pomemben sogovornik študentov oziroma Vlade pri samih zadevah, ki zadevajo študente, sploh na področju visokega šolstva.

Pri sami osnovni dikciji pred vloženimi amandmaji s strani predlagatelja in koalicije so se odpirala določena vprašanja, za katera verjamem, da se s temi amandmaji v veliki meri uspejo ustrezno reševati, saj je v bistvu sama definicija javnega prava kot takšnega sui generis, kot je bilo rečeno, ni odpirala vseh vprašanj, ki so se pa sedaj na zakonski ravni ustrezno decidirano navedle. Se pravi javno naročanje, informacija javnega značaja in druge, o katerih je bilo govora.

Vlada je že v osnovni predlog, se strinjamo in pozdravljamo zakonsko …. ŠOS in ustrezno vzpostavitev Računskega sodišča. Nasprotovanje ŠOS seveda temu predlogu zakona kot takšnemu ne nasprotujemo in smo že v prvem branju opozorili, da ga je treba dopolniti z določbami, ki bo celostno uredilo … poslovanje ŠOS kot pravne osebe javnega prava urediti v prihodnje, kar verjamem, da se s tem amandmajem oziroma amandmaji, ki so bili vloženi v veliki meri tudi ustrezno ureja. Hvala za pozornost.

Hvala lepa, dr. Štromajer. Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Gospod Branimir Štrukelj. Izvolite.

Hvala lepa, predsednik, za besedo. Mi smo imeli razpravo v Komisiji Državnega sveta za izobraževanje, kulturo in šport in predlog podprli upoštevajoč tudi napovedane amandmaje, ki so bili na nek način artikulirani vsebinsko tudi na naši seji in sledimo nuji, da se pač podredi tudi Študentska organizacija Slovenije nekemu nadzoru tako kot vsi drugi. To se nam zdi tudi koristno za samo Študentsko organizacijo Slovenije, da ne bi prihajalo tudi do nekorektnih očitkov včasih kar se tiče poslovanja. Seveda pa je sama opozicija omogočala tako včasih tudi pavšalno kritiko ali pa očitke.

Rad bi opozoril zgolj, da smo tudi v preteklem mandatu podpirali to spremembo. Že od takrat zakon ni prišel do konca. Da skrajšam vaše muke, podpiramo predlog.

Hvala za prispevek in za skrajšanje muk. Besedo ima predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Sladjana Ješić. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem. V Zakonodajno-pravni službi smo k predlogu zakona pripravili pisno mnenje, ki ste ga prejeli in na podlagi tega mnenja so bili vloženi amandmaji. Danes pa smo na klop prejeli tudi spremembo amandmajev poslanskih skupin SDS, LMŠ, SMC, SD, DeSUS in SAB.

Glede na to, da so bili amandmaji spremenjeni in glede na to, da se z amandmaji dodaja v zakon nova bistvena vsebina, da ne gre zgolj za manjše popravke, kot je to običajno v zakonodajnem postopku, se bom opredelila do amandmajev mogoče malo podrobneje kot to sicer počnemo na sejah.

Najprej bi podala eno splošno pripombo glede obrazložitve amandmajev. V bistvu pogrešamo ponekod, da bi se v bistvu predstavil in utemeljil namen posamezne spremembe in pa posledice predlaganih rešitev, kajti kot rečeno gre za bistvene vsebinske dopolnitve predloga zakona.

Sedaj pa bi se posvetila posameznim določbam, in sicer najprej amandma k 1. členu, kjer gre za spremembo 3. člena zakona. Najprej k drugemu odstavku, in sicer drugi odstavek 3. člena drugi stavek, ki določa, da je Študentska organizacija avtonomna pri izvajanju pooblastil in dejavnosti v skladu z določili tega zakona. Tukaj bi opozorila, da gre za pedagoško normo. To že izhaja iz določb 5. člena. Tudi če je treba zakonske določbe razlagati in skladno z ustaljenimi metodami razlag pridemo do nekega zaključka, je zakon dovolj jasen tudi brez tega stavka.

Če gremo na tretji odstavek 3. člena je tukaj določeno, da je treba za pridobitev statusa organizacijske oblike Študentske organizacije Slovenije izpolnjevati pogoje v tem zakonu in aktih študentske organizacije. V bistvu mi pogrešamo pogoje, ki bi bili določeni v tem zakonu. V tem zakonu je v bistvu določeno samo to, da Študentsko organizacijo sestavljajo študentje posameznih bodisi zavodov bodisi lokalnih skupnosti, skratka pogojev kot takih pa na zakonski ravni ni, temveč so zgolj očitno v aktih Študentske organizacije.

Nadalje, potem k devetemu odstavku, ki je mogoče v tem amandmaju najbolj sporen. Ni jasen namen te določbe in v bistvu posledica te rešitve. Določeno je, da je izraz pravna oseba javnega prava, da se nanaša izključno na poslovanje in nadzor nad delovanjem študentskih organizacij kot jih določa ta zakon. V bistvu se postavlja vprašanje ali se s to določbo izključuje poraba pravnosistemskih in področnih zakonov, ki se sicer uporabljajo za druge osebe javnega prava. Skratka ta dikcija, torej izključitev drugih zakonov, ne bi bila ustrezna ne da bi se opravilo tehtanje ali je določen področni oziroma sistemski zakon, ki v bistvu naslavlja druge pravne osebe javnega prava in je bil tudi namen zakonodajalca, da naslavlja vse druge pravne osebe javnega prava, torej ne da bi se pretehtalo ali ta zakon ustreza Študentske organizacije oziroma njenemu statusu sui generis oziroma tam, kjer ji ne ustreza, da se uredijo morebitna odstopanja od sicer neke splošne ureditve. Tako da je v bistvu lahko ta določba problematična tudi iz vidika načela enakosti med posameznimi drugimi osebami javnega prava. Torej vsekakor pozivamo k podrobnejši obrazložitvi.

Nadalje deseti odstavek. Tukaj bi v bistvu v tem odstavku opozorila najprej na to kaj pomeni v bistvu prevladujoč vpliv po tem zakonu. Na generalni ravni prevladujoč vpliv ni določen v nobenem zakonu. Skratka posamezni področni zakoni prevladujoč vpliv opredeljujejo za namene njihove uporabe. Torej zakon o dostopu do informacij javnega značaja za namen uporabe dostopa do informacij javnega značaja določa prevladujoč vpliv. Torej teh področnih zakonov je več in je v bistvu nejasno kaj pomeni prevladujoč vpliv Študentske organizacije oziroma njenih organizacijskih oblik v nekih drugih pravnih osebah.

Glede na to, da se omejuje osebam, ki so bile pravnomočno obsojene na zaporno kazen v trajanju več kot šest mesecev, da bi bili člani organov vodenja in nadzora Študentske organizacije, tukaj bi pa v bistvu pozvali k dodatni obrazložitvi, ker je v primerjavi s primerljivo zakonodajo npr. zakona o javnih agencijah ta omejitev bistveno strožja, kajti tam se nanaša na naklepna kazniva dejanja in pa na nepogojno zaporno kazen. Skratka, v bistvu razlogi, ki so mogoče vodili do tega, da je določba takšna kot je.

Kar se tiče enajstega odstavka, lahko ugotovimo, da gre za podvajanje z določbami zakona o dostopu do informacij javnega značaja, kjer je v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena, kjer je možno razbrati, da je ŠOS in pa njene organizacijske oblike in pa tudi pravne osebe, v katerih ima prevladujoč vpliv, zavezana že po tistem zakonu.

Glede dvanajstega odstavka, kjer se v bistvu člane organov vodenje in nadzora Študentske organizacije zavezuje k uporabi določenih institutov, ki so urejeni v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije pa opozarjamo, da so ti instituti torej v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, da se nanašajo na različne zavezance. Nanašajo se tako na funkcionarje, ki opravljajo svojo funkcijo pri organih, ki so neposredni proračunski zavezanci, kot tudi na poslovodne osebe, ki opravljajo svoje delo pri posrednih proračunskih uporabnikih. Z vidika teh različnih zavezancev in glede na to, da je položaj teh članov organov vodenja Študentske organizacije bolj soroden kakšnim članom organov vodenja v posrednem proračunskem uporabniku, je treba torej to utemeljiti. Glede 2. člena, amandmaja k 2. členu in njegovi spremembi. V bistvu, če se lotimo najprej prvega stavka prvega odstavka lahko ugotovimo, da v bistvu ni spremenjen in je tak kot je v veljavnem zakonu. To smo že v mnenju opozorili, da v bistvu finančno in materialno poslovanje oziroma pridobivanje in razpolaganje s temi sredstvi na pravno-sistemski ravni ni urejeno. Zakon v javnih financah položaja ŠOS ne ureja, kajti ŠOS ni ne neposredni, ni ne posredni proračunski uporabnik. Gre za primere tako imenovanih odstopljenih javnofinančnih sredstev. In ker tega položaja zakona o javnih financah ne ureja in ker tega tudi ne rešuje predlog zakona v bistvu lahko ugotovimo, da v tem delu, torej razpolaganja s finančnim premoženjem, z denarnimi sredstvi, terjatvami, dolžniškimi vrednostnimi papirji, delnicami, kapitalskimi naložbami in razpolaganje s stvarnim premoženjem ostaja neurejeno. Na zakonski ravni je pa verjetno v določenem delu urejeno z akti Študentske organizacije.

Potem drugi stavek tega prvega odstavka, ki se nanaša na vodenje poslovnih knjig, se v bistvu določa smiselna uporaba zakona, ki ureja računovodstvo. Najprej bi opozorili, da v bistvu v prvem odstavku 1. člena zakona o računovodstvu določeno, da se ta zakon uporablja tudi za vodenje poslovnih knjig, da ga uporabljajo tudi pravne osebe javnega prava, ki ne vodijo poslovnih knjig po zakonu o gospodarskih družbah, zakonu o gospodarskih javnih službah ali zakonu o društvih. In ker jih ŠOS ne vodi po nobenem izmed naštetih zakonov je odprto vprašanje zakaj se določa smiselna uporaba, kajti drugi predpis določa, da so njegove določbe ustrezne tudi za tako imenovano drugo osebo javnega prava.

Glede tretjega stavka, kjer se zavezuje Študentsko organizacijo k uporabi določb zakona, ki ureja javno naročanje. Tudi tukaj ugotavljamo, da gre za podvajanje, saj je že v zakonu o javnem naročanju ZJN3 v 9. členu določeno, da so naročniki po tem zakonu druge osebe javnega prava, in sicer prvi odstavek c točka. V tretjem odstavku istega člena pa so celo definirane pravne osebe javnega prava in tudi po tej definiciji ŠOS ustreza zavezancu oziroma naročniku po zakonu o javnem naročanju, tako da je tukaj ugotavljamo podvajanje.

Tudi drugi odstavek 10. člena pomeni podvajanje z zakonom o Računskem sodišču, kar smo izpostavili že v mnenju. Glede tretjega odstavka, kjer se pa omejuje plača zaposlenim poslovodnim osebam ter članom organov vodenja in nadzora pa bi najprej pozvali k dodatni obrazložitvi in namenu, ki se s to določbo zasleduje in v bistvu kaj pomeni to z vidika izvrševanja te določbe v praksi. Glede na to, da se plača določa glede na izplačano plačo v Republiki Sloveniji v predpreteklem mesecu, ali to pomeni, da se zgolj pri določitvi to uporablja, glede usklajevanja pa potem veljajo splošne določbe in sploh z vidika te omejitve. Skratka razlogi niso pojasnjeni.

Toliko z moje strani zaenkrat. Po potrebi se še oglasim in se opravičujem, da sem bila tako dolga. Hvala.

Hvala lepa. Niste bili predolgi. Prehajamo na razpravo. Odpiram razpravo o 1. členu. Kot veste prvo se prijavljajo na razpravo vabljeni na to sejo. Prosim vas, da se na začetku predstavite za magnetogram ne samo z imenom in priimkom, temveč tudi z organizacijo, iz katere prihajate. Odpiram razpravo. Izvolite.

Lepo pozdravljeni vsi skupaj. Klemen Peran, Študentska organizacija Slovenije. Najprej naj na kratko, res na kratko, predstavim zgodovinski kontekst spreminjanja zakona o skupnosti študentov. Kot je že bilo rečeno, je bil zakon sprejet leta 1994, ko je v bistvu legaliziralo obstoječe stanje skupnosti študentov. V nedavni zgodovini je bil več poskusov sprememb. Če naštejem le nekatere, leta 2016 je bil vložen zakon, ki je bil zavrnjen, ker ni odgovarjal na vprašanja avtonomije in samoupravnosti študentske skupnosti. Zato je pod okriljem Sveta Vlade za študentska vprašanja bila ustanovljena delovna skupina, ki je pripravila nov zakon. V to delovno skupino so bili vključeni tako predstavniki študentske opozicije, društvo ISKRA, kot predstavniki ŠOS, predstavniki ministrstva, predstavniki rektorske konference in še nekaterih drugih deležnikov in ko je bil ta zakon usklajen je bil leta 2017 poslan v javno razpravo in medresorsko usklajevanje. Kljub usklajenosti pa so nekatera ministrstva, informacijska pooblaščenka in služba Vlade za zakonodajo predlagale dopolnitve zakona v določanju javnopravne subjektivitete.

Odprta točka je ostal predlog, da se za ŠOS oziroma tudi za organizacijske oblike določi javnopravna subjektiviteta. Ker pa niso bile jasne vse posledice tega zapisa je prej omenjena skupina od ključnih predstavnikov ministrstev zahtevala pregled vseh posledic za delovanje ŠOS in njenih organizacijskih oblik. Zapis pravne subjektivitete je namreč različno urejen v različni področni zakonodaji. Tako je težko predvidevati katerim zakonom vse bi bili podvrženi, saj vemo, da imamo v Sloveniji več kot 20.000 zakonov in podzakonskih aktov. Med njimi bi lahko bila tudi določila, ki bi bila v nasprotju z nameni predlagateljev zakona, predvsem v delu, ki bi omejil vsebinsko avtonomijo oziroma omogočal političen poseg v poslanstvo zastopanja študentov.

Člani delovne skupine so prejeli pomanjkljiva mnenja Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za finance, ki pa so med drugim potrdila prav te naše bojazni. Določitve ŠOS kot subjekta javnega prava bi lahko po zakonu o javnih financah pomenilo, da se mora ŠOS na novo organizirati kot javni zavod, javni sklad ali javna agencija. Za ŠOS kot avtonomno in samoupravno skupnost študentov bi bila takšna ureditev popolnoma nesprejemljiva. ŠOS ni in ne more biti pod vsebinskim ali upravljavskim nadzorom ministrstva. Zaradi nejasnih posledic in neodzivnosti ministrstev je delo v delovni skupini zastalo.

2018 se je kljub nedorečenosti posledic pravne subjektivitete ponovno vložil neusklajen predlog zakona o skupnosti študentov, ki pa v Državnem zboru ni bil sprejet. Medtem se je končal tudi mandat Državnega zbora, trenutna koalicija pa je v koalicijski pogodbi opredelila spremembo pravne subjektivitete ŠOS v osebo javnega prava. Mi smo pričakovali, da se bo delo nadaljevalo na delovni skupini s spremenjenim članstvom.

Dne 2. 4. 2019 pa je torej novelo ZKUS-a vložila SDS. Predlog predvideva zapis pravne subjektivitete ŠOS kot osebe javnega prava ter nadzor Računskega sodišča na vsaki dve leti. ŠOS je predlogu nasprotovala, ne pa tudi namenu, ki ga predlagatelj razlaga v obrazložitvi. Na ŠOS nimamo težav s transparentnostjo. Že zdaj smo podvrženi nadzoru Računskega sodišča, zakonu o dostopu do informacij in ponovi uporabi informacij javnega značaja in seveda, kot se velikokrat pozabi tudi ŠOS je povržena vsem pravnim aktom, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Mi nismo nek sui generis, ki lahko dela kar hoče.

Prav tako smo si sami v ustavo določili zavezanost načelom javnega naročanja, omejitev trajanja mandatov poslovodnih oseb, sprejem etičnega kodeksa, prepoved delovanja pravnomočno obsojenih oseb in še nekatere druge zadeve. Vse to smo napisali v mnenje, ki je tudi priloženo gradivu in ga lahko preberete. Opravili smo sestanke z vsemi poslanskimi skupinami - in za konstruktivne pogovore se vam tudi sedaj iskreno zahvaljujem – ter pristojnim ministrstvom ter opozorili na problematiko nedorečenosti določenih rešitev, ki jih predlaga zakon. Na podobne strahove pa vidimo, da je danes opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju.

Podpiramo namero, da se v amandmajih jasno opredeli, da kljub določilom javnopravne subjektivitete za ŠOS in njene organizacijske oblike še vedno velja samoupravnost in avtonomnost, da bomo lahko še naprej zagovarjali študentske pravice in zagotavljali študentom kakovostno preživljanje prostega časa tako v večjih študijskih središčih, kot tudi v lokalnem okolju.

Pomembno je še opozoriti z zgodovinskega vidika, da so Študentske organizacije obstajajo že desetletja. Ni jih ustanovila Vlada, temveč so nastale na podlagi lastne iniciative. Študentje so se v času bivše države samooorganizirali oziroma samoustanovili. V novi državi se je z zakonom o skupnosti študentov samo legaliziralo obstoječe stanje samoupravne skupnosti. In tako je na podlagi zakona in sklepom Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in Študentske organizacije Univerze v Mariboru, torej študentskih predstavnikov in ne politike, nastala ŠOS. Tudi način financiranja preko dela študentov zdajšnjega začasnega in občasnega dela dijakov in študentov je posledica lastne iniciative študentov. Zato je trenuten proces nacionalizacije ŠOS precej nenavaden, v vsakem primeru pa to ne sme vplivati na avtonomijo.

Brez 51 študentskih organizacij lokalnih skupnosti in brez treh študentskih organizacij univerz in ŠOS ne bi bilo marsičesa. Ne bi bilo študentskih bonov, ki smo jih uvedli najprej na Študentski organizaciji potem pa jih je prevzela država, ne bi bilo študentskega zdravstvenega doma na Aškerčevi, ki smo ga tudi predlagali, ne bi bilo študentskih delovnih brigad, ne bi bilo študentskih krvodajalskih akcij, ne bi bilo študentske hiše Srce za socialno ogrožene študente, ne bi bilo brezplačnega pravnega in psihosocialnega svetovanja študentom, ne bi bilo več kot 1000 projektov, ki jih na letni ravni izvede okoli 1.000 študentk in študentov, ki delajo na študentskih klubih in študentskih organizacijah. Verjetno v nekaterih manjših krajih ne bi bilo družabnega življenja za mlade, tako kulturnega kot športnega, če ne bi tam deloval študentski klub. Zato verjetno tudi brezplačnega študija kot ga poznamo danes ne bi bilo, če ga ne bi mi stalno zadnjih dvajset oziroma več let zagovarjali. Zato vam polagam na srce, da uredite zadevo na način, kot smo že omenili, se ne bojimo transparentnosti, ne bojimo nadzora Računskega sodišča, ampak naredite to na način, da bomo lahko še naprej imeli avtonomijo, da bomo lahko še naprej delovali ne samo mi, trenutno študentje, ki bomo hitro šli – namen študija je čim prej priti do zaposlitve – ampak za vse generacije študentov, ki bodo prišle za name.

Želel bi si tudi, da bi današnja razprava bila konstruktivna, da ne bi bilo pljuvanja po študentskih organizacijah, kot smo ga navajeni v zadnjih letih, da ne bi bilo to v bistvu tekmovanja popularnosti kdo nas bo bolj popljuval, ampak da naredite nekaj dobrega za študente in za ŠOS. Hvala.