17. nujna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

15. 1. 2020
podatki objavljeni: 15. 1. 2020

Transkript

Spoštovani vsi prisotni, kolegice in kolegi, lepo vas pozdravljam na 17. nujni seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo! Dobil sem dve opravičili za današnjo udeležbo in sicer, se seje ne more udeležiti poslanec Jernej Vrtovec iz Poslanske skupine Nova Slovenija in poslanka Suzana Lep Šimenko iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Dobil sem pa tudi eno pooblastilo za nadomeščanje za sodelovanje na seji in sicer, namesto poslanca Janija Möderndorferja bo na seji sodelovala Mateja Udovč, Poslanska skupina Stranke modernega centra. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red in sicer, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o delavcih v državnih organih, skrajšani postopek. Do pričetka seje nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, zaradi tega je ta določen tako, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora. Prehajamo torej na 1. in edino TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI ZAKONA O DELAVCIH V DRŽAVNIH ORGANIH, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku posredovala skupina poslank in poslancev, s prvopodpisano poslanko Matejo Udovč. Predlog zakona je bil uvrščen na dnevni red te seje na podlagi zahteve Poslanskih skupin koalicije, torej, Liste Marjana Šarca, Socialnih demokratov, Stranke modernega centra, Stranke Alenke Bratušek in Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev, z dne 3. januarja, ki je objavljena na spletni strani s sklicem oziroma na e-klopi. Kolegij predsednika Državnega zbora pa je na 54. seji, 13. 12. sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: Predlog zakona z dne 5. 12. 2019 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 13. januarja 2020, naknadno pa smo prejeli še mnenje Vlade danes, ki nosi včerajšnji datum. Rok za vložitev amandmajev je do začetka obravnave predloga zakona in do tega trenutka je bil vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k 3. členu zakona. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: v imenu predlagatelja, skupina poslank in poslancev, prvopodpisana poslanka Mateja Udovč, Ministrstvo za javno upravo, Zakonodajno-pravna služba, naknadno pa na podlagi zahteve predlagateljev seje, dne 13. januarja, še gospod Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije in Rok Cvetko, predsednik Policijskega sindikata Slovenije, ki pa se je zaradi drugih obveznosti za sejo opravičil – posredoval je mnenje glede zakona, ki ste ga prejeli po e-pošti. Pričenjam torej drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo na podlagi 126.(?) člena Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Tako da na tej točki dajem besedo za dodatno predstavitev oziroma obrazložitev predloga, v imenu predlagatelja, poslanki Mateji Udovč. Izvolite.
Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovani predstavniki Vlade, spoštovani predstavnik sindikata, kolegice in kolegi, en lep dober večer. Za ureditev Zakona o delavcih v državnih organih sem se odločila že v začetku preteklega leta, ko sem prejela svojo odločbo za letni dopust, iz katere je bilo razvidno, da meni, kot poslanki Državnega zbora, pripada dodatni dopust za otroke do 15. leta starosti, našim strokovnim sodelavcem, ki so zaposleni v Državnem zboru in nekaterim drugim javnim uslužbencem pa ne. Pri študiju te problematike sem kmalu ugotovila, da je možno te anomalije oziroma neenakosti odpraviti le z novelo zakona, ki bo poenotila kriterije in višino dodatnih dni letnega dopusta, določenega v ZDR-ju z ZDDO-jem. Dejstvo je, da resolucija o temeljih oblikovanja družinske politike v Republiki Sloveniji in Družinski zakonik predpisujeta vsem staršem dolžnost skrbeti za svoje otroke, ne glede na to kje so zaposleni. Država pa nam mora v okviru svoje socialne politike zagotoviti ustrezne pogoje za izvajanje te starševske dolžnosti. Zato moramo v zakonodajni veji oblasti poenotiti minimalne standarde pravic staršev, zavarovanje in skrb svojih otrok. To velja tudi za javne uslužbence, vendar pa ta trenutna zakonska ureditev na tem področju tega ne omogoča. Različni namreč obravnava javne uslužbence na podlagi tega pa v praksi prihaja do nerazumnih razlikovanj javnih uslužbencev na enakih delovnih mestih oziroma položajih v javnem sektorju. Nerazumne situacije se v praksi kažejo s tem, da imajo zaposleni v javnem sektorju različne pravice iz delovnega razmerja kljub temu, da se vsi financiramo iz javnih sredstev. Še več, do razlikovanja prihaja tudi na enakih ali primerljivih delovnih mestih, na primer, računovodje, poslovne sekretarke, snažilke, svetovalci in drugi zaposleni na občinah in na ministrstvih imajo manjše pravice pri določanju dodatnih dni dopusta iz tega naslova kot pa tisti javni uslužbenci, ki so zaposleni v javnih zavodih in drugih podobnih institucijah. Trenutna zakonska ureditev različno obravnava javne uslužbence v javni upravi, ki imajo otroke v starosti do petnajst let. Del uslužbence javnega sektorja se obravnava po kriterijih Zakona o delavcih v državnih organih, drugi del uslužbencev pa se obravnavajo po kolektivnih pogodbah, pravilnikih in sklepih, ki povzemajo Zakon o delovnem razmerju. To pomeni, da imajo slednji pravico do dodatnega dne dopusta za vsakega otroka do petnajstega leta starosti, nekatere panoge pa imajo še ugodnejše pogoje. Za zaposlene v državni upravi pa veljavna ureditev v 38. členu Zakona o delavcih v državnih organih določa, da ima delavec pravico do povečanja dopusta za največ tri dni, ne glede na število otrok v starosti do deset let in ne glede na ostale kriterije, ki so navedeni v zakonu. Tako v določenih primerih posamezniku ne pripada noben dan dopusta za otroke stare do deset let, če ima le ta že izpolnjene ostale kriterije iz 38. člena zakona.  Spremembo zakona o delavcih v državnih organih želim odpraviti neskladja, ki se pojavljajo pri določanju dodatnih dni dopusta zaposlenim, ki imajo otroke v starosti do 15 let. Ne predlagam dodatnih ugodnosti, ampak zgolj predlagam izenačitev položaja javnih uslužbencev s spremembo in dopolnitvijo 38. člena tega zakona. Končni cilj predlagane spremembe zakona je zagotoviti enakost in enakopravno obravnavo vsem zaposlenim v javni upravi, ki imajo pravico do dodatnih dni dopusta s tega naslova oziroma, ki imajo pravico do dodatnih dni dopusta za otroke v starosti do 15 let. Konkretno gre v predlogu za poenotenje besedila 38. člena ZDDO z besedilom ZDR in sicer se doda besedilo:  »Delavcu se letni dopust poveča za en dan za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.«  Prav tako se v spremembi zakona usklajuje z ZDR tudi besedilo 39. člena ZDDO. V drugem odstavku se besedilo »delovnemu invalidu, delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno težje ali težko duševno prizadete osebe« nadomesti z besedilom »invalidu in delavcu, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvu v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke«.  S to spremembo se bo jasneje določilo upravičence za povečanje dodatnih dni dopusta in sicer po novem za vse invalide in delavce, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebujejo posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke in ne le za delavne invalide in delavce. Tako v praksi ne bo več prihajalo do težav pri ugotavljanju pravic iz tega naslova. Upravičenci bodo svojo pravico, ki izhaja iz 39. člena zakona po novem lahko dokazovali že z odločbo CSD. Predlagana rešitev je v skladu s sistemskimi spremembami in veljavno ureditvijo na področju varstva otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, hkrati pa tudi izenačuje pravice vseh invalidov in ne le delovnih invalidov, kot izhaja iz trenutno veljavne ureditve. Pri ponovnem pregledu predloga zakona s strani Vlade in Zakonodajno-pravne službe je prišlo do ugotovitve, da je bilo v prehodni določbi spregledana določba 2. člena novele zakona oziroma 39. člena ZDDO-ja, zato smo koalicijske stranke že vložile amandma, s katerim se v prehodnih določbah uredi enotna uporaba spremenjenih določb obeh členov, in sicer se bosta oba člena pričela uporabljati s 1. 1. 2020. Ker gre pri tej spremembi zakona za primer neenakosti in neenakopravne obravnave javnih uslužbencev, ki ima že zelo zelo dolgo brado in se rešuje že vrsto let verjamem, da bodo to prepoznali tudi preostali poslanci in predlog spremembe zakona na sejah podprli. Hvala lepa.
Hvala za to dodatno predstavitev.  Prejel sem še eno obvestilo, in sicer na seji namesto poslanca Blaža Pavlina sodeluje poslanec Jožef Horvat Poslanska skupina Nove Slovenije.  Sedaj pa dajem besedo, v kolikor jo želi, državni sekretarki na Ministrstvu za javno upravo gospe Ramšak Pešec. Izvolite.
Mojca Ramšak Pešec
Hvala lepa. Lep pozdrav še enkrat po dopoldanskem srečanju.  Vlada je obravnavala ta predlog zakona, tudi na Ministrstvu za javno upravo smo ga zelo natančno in z vseh strani proučili.  Na samem začetku bi rada morda odpravila ta dvom zakaj se samo ministrstvo oziroma Vlada tovrstne uskladitve do seda sama ni lotila in pripravila spremembo zakona. Namreč, gre za zakon, Zakon o delavcih v državnih organih, ki je bil v večjem delu razveljavljen in prenehal veljati z uveljavitvijo zakona o javnih uslužbencih v letu 2002. Določal pa je, da se zakon preneha uporabljati in preneha veljati, da pa še vedno veljajo določbe, kjer je določen dopust javnih uslužbencev v državnih organih, in sicer do ureditve tega vprašanja v kolektivni pogodbi. Žal ta normativni del kolektivne pogodbe, ki bi urejal te pravice, ki niso plače za zaposlene v državnih organih, predvsem tudi za zaposlenih v državni upravi, kljub nekajkratnih poskusom in potekom pogajanj oziroma usklajevanj za sklenitev tega normativnega dela med vladno in sindikalno stranjo ni prišlo, še vedno ni prišlo. In verjamem, da je razumljivo, da sredi takšnih aktivnosti, ki trenutno morda niso v najbolj aktivni fazi bi bilo nesprejemljivo, da bi Vlada prišla, pa potem z zakonskim urejanjem tega vprašanja, če je originalno to namenjeno, da se uredi v kolektivni pogodbi. Zato je prvo vprašanje, ki je bilo namenjeno, ko smo bili seznanjeni in tudi uradno ta predlog dobili v mnenje, kakšno je mnenje sindikatov na to, da se neka materija, ki je po zakonu predvidena, da se uredi v kolektivni pogodbi, uredi s spremembo zakona in ko smo videli, da so sindikati naklonjeni tej rešitvi, da se po več letih, ko dejansko je bil ZDR sprejet in do uskladitve teh pravic od leta 2013(?) za zaposlene v organih, državnih organih ni prišlo, da je tej rešitvi naklonjeno. Ko smo tudi predlog zakona in mnenje Vlade v zvezi s tem predstavili na pogajanjih v okviru vladne in sindikalne pogajalske strani, kjer so bili vsi sindikati javnega sektorja, seveda je bil tudi ta dvom, da bi prišlo do nekega morda konflikta ali neodobravanja s strani sindikalne strani, da se te zadeve uredijo z zakonom, da vladni strani odpravljen. Seveda pa je razumljivo in tudi Vlada seveda ne nasprotuje temu in nima pomislekov proti tem, da se v tem delu te pravice uskladijo, ker gre po eni strani za uskladitev teh pravic, kjer v drugih delih javnega sektorja, kjer kolektivne pogodbe so, je to bilo urejeno s kolektivnimi pogodbami ali tam, kjer kolektivnih pogodb ni, uporabljajo neposredno določbe zakona o delovnih razmerjih. Za javne uslužbence v državnih organih pa Zakon o javnih uslužbencih in tudi Zakon o delavcih v državnih organih neposredno reče, da se za ta vprašanja zakon o delovnih razmerjih ne uporablja. Tako da za nekako pravico v zvezi z določitvijo letnega dopusta, ki ne pomenijo nekaj več, ampak zgolj izenačitev z ostalimi, ki uporabljajo bodisi Zakon o delovnih razmerjih v realnem sektorju, bodisi imajo to urejeno na tak način kot se sedaj predlaga za državne organe v kolektivnih pogodbah, ki veljajo za javni sektor. Tako, da Vlada tovrstnemu predlogu zakona glede na vso to preučitev in mnenje sindikatov v zvezi s tovrstnimi načinom reševanja te problematike na nasprotuje. Hvala.
V gradivu smo prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe. Želite dodatno predstaviti? Izvolite, gospa Sonja Bien Karlovšek.
Sonja Bien Karlovšek
Hvala lepa za besedo. Kot je bilo pravkar povedano v uvodni predstavitvi je naša služba podala pripombo k 3. členu predloga zakona. Po pregledu amandmaja koalicijskih poslanskih skupin ugotavljamo, da so naše pripombe ustrezno upoštevane. Prav tako je podana tudi obrazložitev glede povratnega učinkovanja tega zakona. Hvala.
Hvala tudi vam.  Besedo dajem predsedniku sindikata državnih organov Slovenije, gospodu Verku. Izvolite.
Frančišek Verk
Hvala, gospod predsedujoči. Najprej se naj zahvalim skrbnosti gospe poslanke, ki je to vrzel nekako želela na čim hitrejši način zapolniti, a vendar ji zaradi vseh teh proceduralni zadev ni uspelo takoj. Vendar gre za poleg teh razprav, ki sta jih imeli predhodnici, tudi za to, da vsi zaposleni v Republiki Sloveniji, ki imajo pogodbo o redni zaposlitvi, da imajo v tem elementu skrbi za otroke do 15. let starosti, enake pravice. Zato smo tako v sindikatu državnih organov, ki zastopa vso uradništvo države razen policistov in vojakov, tako da smo tudi v sodelovanju s Policijskim sindikatom Slovenije to jasno podprli in mislim, da je to ena odprava, ki odpravlja neko neenakost. V bistvu Zakon o delovnih razmerjih se za to zadevo ne uporablja, ker je nek lex specialist za to, ki se mu reče umirajoči Zakon o delavcih v državnih organih, vendar recimo mogoče z nekim razumevanjem bi bilo lahko tudi mogoče uporabljati direktno ZDR kot nek krovni zakon, ki bi moral veljati za vse zaposlene, vendar glede na tolmačenja, glede na vse to pač temu. Zato pričakujemo od vas kot predlagatelja oziroma kot matičnega teles, da to zadevo podprete, ker gre zgolj za neko odpravo oziroma odpravo neke neenakosti, ki jo je potrebno odpraviti, še posebej recimo v tem času, ko recimo vsaj deli represivnega dela državnega aparata so res preobremenjeni, v mislih imam pravosodne policiste, uslužbence slovenske varnostno-obveščevalne agencije, ki jim je dejansko vsak ta dan, ki ga preživijo z otroci, še kako pomemben, koristi tako njim, da se malo odpočijejo oziroma njihovim otrokom, ki so več ali manj velikokrat prepuščeni sami sebi. Hvala lepa za vaš posluh in upam na ugodno rešitev tega problema.
Zaključili smo uvodne predstavitve.  Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih oziroma vloženem amandmaju v okviru druge obravnave predloga zakona. Predlagam, da obravnavo nadaljujemo tako kot običajno na način, da razpravljamo po vrsti o posameznih členih ter sproti razpravljamo in glasujemo o amandmajih, na koncu pa še o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da nihče. Zato dajem v razpravo prva dva člena h katerima ni bilo vloženih amandmajev.  Izvoli, Jožef Horvat, Poslanska skupina Nove Slovenije.
Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav, kolegice in kolegi, spoštovani predlagateljici kolegici Mateji Udovč, državni sekretarki in gospodu predstavniku sindikata. V Novi Sloveniji smo preučili to novelo Zakona o delavcih v državnih organih in smo temu naklonjeni, zato čestitamo naši kolegici, da je zbrala pogum kot koalicijska poslanka, to ni običaj, da iz koalicijskih vrst poslanka oziroma skupina poslancev predlaga zakon, ampak ta zadeva je dobra. Namreč, letni dopust zaposlenim v javnem sektorju se določa na podlagi zakona o delavcih v državnih organih, Zakona o javnih uslužbencih, Zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodbah, kot smo slišali s strani gospe državne sekretarke. Problem je, ker se za posamezne skupine zaposlenih znotraj javnega sektorja uporabljajo različne zakonske podlage pri določitvi dodatnega dneva letnega dopusta za otroke in invalide in ti so zdaj pravzaprav tukaj predmet reševanja, kvalitetnega reševanja problema, ki je bil odprt. V sistemu javnega sektorja je skoraj 170 tisoč zaposlenih. V državnih organih je bilo v začetku julija 2019, zaposlenih 30 tisoč 439 javnih uslužbencev, 14 tisoč v civilnem delu, to so uradniki in plačna skupina J in več kot 15 tisoč v vojski in policiji. Za 23 tisoč javnih uslužbencev, iz omenjene skupine, se pri določanju pravice do letnega dopusta uporablja Zakon o delavcih v državnih organih in ne Zakon o delovnih razmerjih, kot za preostalih 147 tisoč zaposlenih v javnem sektorju. Predlagana sprememba 38. člena Zakona o delavcih v državnih organih, kjer se, predlagana sprememba gre torej v smeri, da se določi, da imajo zaposleni v državnih organih tudi po 10. letu starosti otroka in sicer, do njegove dopolnjene starosti 15. let, pravico do povečanja dopusta za 1 dan. S tem se izenačijo s preostalimi zaposlenimi v javnem sektorju in to mi, v Novi Sloveniji, pozdravljamo. Uskladi se še določba 39. člena Zakona o delavcih v državnih organih, z veljavno ureditvijo v zakonu, ki ureja delovna razmerja. Za 1 dan se poveča namreč letni dopust za vse invalide, ne le za delovne invalide, ter za delavce, ki negujejo in varujejo otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Zdaj, pod črto, ta novela zakona, ki jo predlaga kolegica oziroma prvopodpisana kolegica Mateja Udovč, je družini prijazen zakon, je družini naklonjen zakon in mi smo, v Novi Sloveniji, vedno za takšne rešitve. Zato bo naš glas za to novelo. Mi nismo maščevalni, kot smo to videli pravzaprav, pa se opravičujem, pred kratkim, ko je na predlog Nove Slovenije odbor, pristojni Odbor za delo, družino in socialne zadeve, sprejel rešitev, pomoč ob rojstvu otroka in sicer, v višini 500 evrov, potem je bilo to zradirano, kajne, zradirano in je koalicija najbrž, najbrž velja res, da prihaja navodilo s strani kabineta predsednika Vlade, da vse, kar predlaga Nova Slovenija, da se ne sprejme nič in da se vse zradira, kajne. To najbrž drži in imamo kar nekaj dokazov za to. Nismo maščevalni. Mi tokrat to zadevo z veseljem podpiramo in še enkrat, se zahvaljujem in čestitam kolegici Mateji. Hvala.
Ja, hvala. Naslednja ima besedo poslanka Anja Bah Žibert, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.
Ja, hvala lepa predsedujoči, za besedo. Tudi jaz danes, mislim, da zadnjič… Poglejte, v Slovenski demokratski stranki nikoli nismo imeli težave, da bi podprli nek zakon na podlagi tega, kdo je njegov predlagatelj, ampak smo se vedno opredelil na vsebino. Se pravi, ni pomembno, ali ga predlaga koalicija, opozicija, ali je to Državni svet, ali so to podpisi državljank in državljanov, skratka, tudi nenazadnje, če gre za koalicijsko poslanko, ne. Moram povedat, da so seveda rešitve pozitivne, da prinaša pravo rešitev in da seveda, ta zakon bo nekako izničil tisto, kar je sedaj veljalo, da so bili uslužbenci v neenakopravnem položaju in nenazadnje gre tudi tukaj za invalide in na drugi strani tudi za otroke in to je pozitivno. Moram pa nekako povedat na koncu, malo grenak priokus pa vendarle imam, ko je pač predlog zakona vendarle prišel s strani koalicijske poslanke, ki bi dejansko lahko to storili preko Vlade, ker danes Vlada nima zadržkov, se pravi da, vse tisto, kar je bilo prej povedano, ni povsem res. Se pravi, se da naredit in da se je neka podobna zgodba, ali veste, odvijala, pomladi leta 2018, ko so začeli koalicijski   (nadaljevanje) poslanci ene od političnih strank in to je ravno vaše. Na veliko vlagati lastne zakone. Sedaj posledica tega so bile takoj predčasne volitve. Sedaj jaz upam, da to ne govori o kakšni oziroma ne daje kakšno sporočilo bomo pa videli seveda kaj sledi.  Hvala lepa.
Hvala.  Poslanka Mateja Udovč kot predlagateljica.  Izvoli.
Hvala lepa.  Moram, da se oglasim na razpravo kolegice v zadnjem delu, ko je izrazila samo malo grenek priokus. Rada bi razložila, da tako kot sem v uvodnih besedah že povedala, da sem pristopila k reševanju te problematike že eno leto nazaj s svojim poslanskim pisnim vprašanjem na Ministrstvo za javno upravo, potem septembra z ustnim poslanskim vprašanjem, na katerega sem zaključila, da sem napovedala vložitev tega zakona, zato odgovarjam, da predčasne volitve, zaradi vložitve mojega zakona sigurno niso pred vrati. Mislim pa, da smo poslanci tukaj tudi za to in predvsem za to, da vlagamo zakone in delamo in če opazimo anomalije oziroma neskladja v zakonih, da to tudi odpravljamo. To je naša prva naloga ne pa kakršnakoli druga nalog.  Bi pa ob tej priliki samo še mogoče pokazala kako zgleda, ko ima delavec odločbo za letni dopust in ima na odločbi napisano, da mu dopust za otroka do 10. leta starosti pripada in potem mu, zaradi omejitve do treh dni dopusta tudi eden dan dopusta vzamejo. To pomeni, da marsikateri starš, ki je zaposlen v državni upravi ni dobil niti enega dneva dopusta.  Hvala lepa.
Replika, Anja Bah Žibert.
Hvala lepa.  Me veseli, da je temu tako, zato pač pričakujem v kratkem še kakšen vaš predlog zakona glede na to, da gre tej Vladi bolj počasi pa verjamem, da bomo kmalu dobili na klop spet vaš nov predlog.  Hvala.
Hvala. Naslednja ima besedo Janja Sluga, Poslanska skupina Stranke modernega centra.
Žal mi je, da se pozitivna zgodba obrača na tako stran, ampak saj kot smo že danes enkrat ugotovili vsaka razprava vsakega poslanca je v prvi vrsti njegova slika.  Jaz bi pa povzela to, kar je v bistvu rekla kolegica Mateja. Ni prav, da nekateri starši za nego, varstvo in skrb za otroka dobijo dodatni dan dopusta drugi pa ne. Tudi, če se postavim v pozicijo kot mama, ki imam sicer sama že večje otroke in so že starejši od 15. let pa vem kako prav pride ta dan dopusta, ki ga lahko posvetiš otroku in tukaj ni nobenih razlik v tem ali si zaposlen v javnem sektorju ali pa kje drugje. Prav bi bilo, da bi bilo izenačeno čisto za vse. Kot je povedal že tudi kolega sedaj v celotnem številu javnih uslužbencev, ki jih je 170 tisoč je 147 tisočim ta dan pripadel ostalim pa ne, zato pozdravljam to pobudo kolegice Mateje in upam, da se lahko tukaj brez takih nekih komentarjev seveda poenotimo.
Besedo je želela še državna sekretarka gospa Mojca Ramšak Pešec.
Mojca Ramšak Pešec
Hvala lepa.  Jaz bi rada le še enkrat poudarila in obrazložila zakaj se Vlada tovrstnega priprave predloga ni lotila.  Dejstvo je namreč, da je nesporno, da gre to za tematiko, ki se primarno ureja v kolektivnih pogodbah. Pogajanje in usklajevanje za kolektivno pogodbo so potekala in zato, ko je predlog zakona prispel v mnenje je Vlada oziroma Ministrstvo za javno upravo prvo razmislek oziroma prva privedba je bila kako na tak predlog zakona gledajo sindikati glede na to, da gre za materijo, ki naj ne bi se urejala z zakonom, ampak s kolektivno pogodbo od spremembe Zakona o javnih uslužbencih dalje. Dejstvo je namreč, da v okviru pogajanj s sindikati javnega sektorja velja dogovor, ki je tudi pisni, s katerim se je Vlada zavezala, da tematik, ki so predmet pogajanj s sindikati Vlada ne bo urejala z zakonom. Seveda če bi tekom pogajanj tak predlog, da kljub temu pride tukaj do odstopa s strani sindikatov prišel bi seveda Vlada s soglasjem sindikata tudi pristopila k tovrstni pripravi zakona. Ampak nesporno pa je, da bi bilo nesprejemljivo in mislim, da bi povzročalo tudi težave, če se Vlada tekom pogajanj, ki ne pripeljejo v razumnem roku ali nekem sprejemljivem roku do nekega rezultata ta pogajalski proces prekinila s pripravo zakona in vložitvijo v Državni zbor. Mislim, da tukaj bi bile težave. In ko je Vlada videla, da so tovrstnemu načinu reševanja tega problema tudi sindikati naklonjeni, je tudi sama sprejela pozitivno mnenje. Je bila pa prva reakcija in tudi to je v odgovoru na poslansko vprašanje minister za javno upravo pač pojasnil, da gre pač za tematiko, ki se ureja s kolektivno pogodbo, da vladna in sindikalna stran si izmenjujeta predloge. Trenutno morda ni v neki zelo aktivni fazi tovrstna pogajanja, da žal pogajanja še niso prispela do rezultata in da se bo pač pogajalski proces nadaljeval. Hvala lepa.
Dušan Šiško želi besedo. Izvoli.
Predsednik, hvala. Seveda bomo podprli v Slovenski nacionalni stranki ta predlog. Me pa zanima, ali v gospodarstvu imajo isto 15 dni, da ne bo potem problem, da bodo spet rekli poslanci so javne uslužbence samo poenotili, v gospodarstvu je pač tako in drugače. Hvala lepa.
Bo odgovorila predlagateljica Mateja Udovč. Izvoli.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolega, kot sem že v uvodni predstavitvi povedala, se zakon ne usklajuje samo znotraj javne uprave, ampak se v bistvu zakon usklajuje z ZDR-jem, Zakonom o delovnih razmerjih, se pravi, da realni sektor ima to pravico že zelo zelo dolgo. Iz te pravice so bili izvzeti samo teh slabih 30 tisoč delavcev v državnih organih, ki pa jim bomo to pravico sedaj dodal. To ne gre za dodatni dan dopusta, da bi bil kot privilegij tem delavcem, temveč zgolj gre za izenačitev z realnim in javnim sektorjem. Hvala lepa.
Hvala lepa. No, jaz mislim, da, upam si skoraj trditi, da bo ta novela zakona sprejeta soglasno v Državnem zboru. Mislim, da je ena izmed stvari, ki je prav, da se uredi. Če lahko tudi jaz rečem pod črto v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke veste, da podpiramo vse ukrepe, ki gredo v smeri podpore družinam in družinski politiki. In si želim, da bomo v prihodnje še večkrat priča rešitvam, ki bodo rezultirale v tej smeri ne glede na to kdo jih bo kot predlagatelj predlagal v Državnem zboru. Ker mislim, da je podpora družinam in družinski politiki ena izmed tistih, ki bi morala biti ena izmed prioritet politike v Republiki Sloveniji. Ampak to je samo en majhen segment, čeprav ne tako majhen. Jaz mislim, da čas, ki ga starši preživijo z otrokom je najbolj dragocena stvar in tudi to ni tako malo, to kar urejamo danes s to novelo.  Ne vidim več interesa po razpravi pri 1. in 2. členu, zaradi tega razpravo zaključujem.  V razpravo dajem 3. člen, h kateremu je bil vložen amandma poslanskih skupin koalicije. Ker ne vidim interesa za razpravo prehajamo na odločanje o tem amandmaju k 3. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (14 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je bil amandma k 3. členu sprejet.  V razpravo dajem 4. člen, h kateremu ni bilo vloženega amandmaja. Ker ne vidim interesa za razpravo, razpravo zaključujem.  V skladu z odločitvijo, ki smo jo sprejeli na začetku oziroma ob začetku razprave, prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Glasujemo.  Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so bili členi zakona sprejeti.  S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandma bo vključen v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora v skladu s poslovnikom Državnega zbora. Moram pa sprejeti še en sklep. In sicer predlagam, da odbor sprejme naslednji sklep:  »Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlaga Kolegiju predsednika Državnega zbora, da se na dnevni red 15. seje Državnega zbora uvrsti naslednja točka dnevnega reda in sicer, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delavcih v državnih organih, EPA 922-VIII.« Glasujemo.  Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Tudi tukaj moramo določiti poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji Državnega zbora. Predlagam, da to predstavim sam kot predsedujoči. Kdo temu nasprotuje? (Ne.)  S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 17.nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in se vsem zahvaljujem za sodelovanje in vam želim lep večer še naprej.