Spoštovane kolegice in kolegi!

Začenjam 7. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da pred začetkom seje nismo dobili obvestil o zadržanosti, na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo. S Poslanske skupine Levica Boštjan Koražija nadomešča poslanko Natašo Sukič, s Poslanske skupine SD gospod Soniboj Knežak nadomešča dr. Milana Brgleza. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Besedo sedaj dajem mag. Andreju Rajhu, podpredsedniku Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovane kolegice in kolegi!

Naj vam uvodoma pojasnim, da bom sejo po pooblastilu predsednik Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor Edvarda Pauliča kot podpredsednik odbora vodil jaz.

Začenjam 13. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Obveščam vas, da ni zadržanih članov odbora. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo Meira Hot namesto poslanca Janija Prednika, Tina Heferle namesto poslanke Lidije Mirnik, Nik Prebil namesto Jerce Korče in Boštjan Koražija namesto Željka Ciglerja. Tudi sam vse lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red, ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO SPOROČILA KOMISIJE ČIST PLANET ZA VSE EVROPSKA STRATEŠKE DOLGOROČNA VIZIJA ZA USPEŠNO, SODOBNO, KONKURENČNO IN PODNEBNO NEVTRALNO GOSPODARSTVO. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 5. 6. 2019 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo predloga stališča v Državnem zboru je danes. Predlog stališča je bil v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljen v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru ter Odboru za infrastrukturo okolje in prostor kot matičnemu delovnemu telesu. Prosim, državnega sekretarka, gospoda Marka Maverja, na Ministrstvu za okolje in prostor, da nam predstavi predlog stališča Republike Slovenije.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci!

Pred nami je odločitev, s katero bomo pokazali ali se zavedamo razsežnosti problematike po človeku povzročenih podnebnih sprememb. Stališče, o katerem se bomo odločali se nanaša na sporočilo Evropske komisije krajše poimenovano »Čisti planet za vse«, ki ga je komisija objavila konec lanskega novembra z namenom začrtati pot za dosego ciljev iz Pariškega sporazuma. Glavni cilj dokumenta je potrditi zavezo Evrope, da prevzame vodilno vlogo v globalnih podnebnih ukrepih in predstaviti vizijo, ki lahko s socialno pravičnim prihodom na stroškovno učinkovit način do leta 2050 doseže stopnjo neto emisij toplogrednih plinov. Podnebne spremembe so kompleksen problem, pogosto celo prekompleksen za njegovo popolno razumevanje. Morda se prav, zaradi tega to problematiko na globalni ravno prepogosto zlorablja za neke druge specifične namene. To v praksi ne pripomore k skupnem reševanju resnično velikega izziva. Še več. Izziv podnebnih sprememb se na tak način samo elativizira realnost pa se na drugi strani odvija naprej. Podnebne spremembe so neusmiljene. Ni pomembno kdo jih je prizadel, povzročil, prizadenejo lahko vsakogar, ampak običajno še bolj tiste, ki so za njihov nastanek najmanj krivi kot pa pravi znanost ni še vse izgubljeno. Nekaj časa za preprečitev najhujšega v naslednjih letih in desetletjih je še ostalo. Na tej generaciji pa je, da sprejme odgovornost in primerne odločitve. K timu pozivajo tudi v medvladnem Odboru za podnebne spremembe, ki ga sestavlja več kot 90 znanstvenikov iz vsega sveta. V poročilu, ki so ga konec lanskega oktobra objavili izpostavljajo, da je za preprečitev ne slutenih posledic podnebne spremembe treba naraščanje povprečne globalne temperature ozračja omejiti do 1,5 stopinj Celzija in da je za dosego tega cilja treba globalne emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšati za 45 % glede na leto 2010 in postati ogljično nevtralen v obdobju med 2045 in 2055. EU vizija sledi znanstvenim iztočnicam, saj kot že omenjeno izpostavlja cilj podnebno nevtralen do sredine tega stoletja. Če predvidene posledice podnebnih sprememb predstavljajo predvsem veliko potencialno grožnjo pa kot ukrepanje, s katero bi preučili bližajoče se katastrofo lahko pomeni tudi priložnost. Če želimo do doseči pa cilj ne sme biti in tudi ne more biti samo zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Cilj mora biti trajnostni razvoj, ki zagotavlja državljanom kakovostno okolje in blaginjo. Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pa mora biti posledica tega prehoda v trajnostni razvoj. Vsebina EU vizije kaže, da je to možno doseči, saj s primernim ukrepanjem mogoče postati do sredine tega stoletja podnebno nevtralen in hkrati ohraniti gospodarsko blaginjo. V tem oziroma predlogu stališča pozdravljamo objavo sporočila Evropske komisije »Čist planet za vse« in predlagamo podporo cilju stopnje emisij toplogrednih plinov do leta 2050 v luči določitve dolgoročnega cilja EU pa tudi razpravo o morebitni prilagoditvi podnebnih ciljev EU do 2030.

Spoštovane poslanke in poslanci kot že rečeno znanost je jasna, nepovratno zamajanje podnebnega sistema je še moč preprečiti a le s konkretnimi ukrepi. Smo v trenutku, ko še ne smemo obupati in vse prepustiti naključju. Smo tudi v trenutku, ko moramo prevzeti odgovornost in danes je ta priložnost, da naredimo korak v tej smeri in podpremo postavitev primernih dolgoročnih strateških ciljev.

Hvala.

Hvala lepa, državni sekretar, Maver. Prejeli smo še eno pooblastilo: poslanca Igorja Pečka torej poslanca Edvarda Pavliča nadomešča poslanec Igor Peček. Odpiram razpravo. Kolega Zmago Jelinčič, izvolite.

Hvala lepa.

No, tale zadeva, ki jo je Evropska unija dala nam na mizo je spet eno blebetanje in delanje kšefta tam kjer ga ni. Globalno segrevanje je ciklični proces zemlje kot planeta. Zadeva se odvija že sto tisočletja in tudi zdaj bo šlo tako naprej. Gre za ohladitve, otoplitve, ohladitve, otoplitve. To je tista znanost. Ne mi govoriti: »znanost je jasna«. Katera je znanost? Tista, ki razmišlja o kšeftih tukaj notri? Jaz sem za to, da je treba paziti, da čim manj svinjamo zemljo, vendar jo svinjamo na bistveno druge načine. Potem se gremo pa v Evropi je strogo prepovedano imeti plastične slamice, medtem ko Azija meče v morje milijone ton svinjarije, pa nikomur nič. Mislim je pa res, da v Evropi je denar in je treba določene t.i. znanstvenike imeti na svoji strani, da delajo kšefte. Govori se o segrevanju ozračja, pa pravite: »ja, topijo se ledeniki.« Ja, na eni polobli se ledeniki topijo, na drugi polobli je led vedno debelejši. Upoštevajte življenjski tok planeta Zemlje, ne pa tukaj spet nekaj nakladati. Tole je vse skupaj eno blebetanje in to blebetanje kaže na to, da je nekaterim v Evropi – morajo imeti službe, morajo delati in do leta 2050 bodo blebetali, ko se bo zadeva nekako uredila kakor se bo. Po drugi strani, zakaj pa ne zapremo TEŠ 6? Če je tako nevarno in tako naprej. Zaprimo TEŠ 6. pa bo bistveno manj svinjarije v Sloveniji. Zakaj ne prepovemo vožnje velikim tankerjem? En velik tanker, največji ali pa transportna ladja spusti v ozračje na leto toliko svinjarije in toliko ogljikovega dioksida, kolikor vsi Volkswagni na svetu. Pa dajte malo, vzemite tiste relevantne podatke, ne pa to kar vam Evropska unija reče. Kdo se je spustil v letalski promet? Po eni strani govorimo o čistem okolju, tamle na Brniku hočejo pa narediti, ne vem kdo, hočejo pa narediti transportno letališče. Največja svinjarija, ki bi jo lahko imeli in ki jo bomo imeli. Transportno letališče, ki ga Nemci lepo furajo, zapirajo potniški promet z raznimi fintami: cena, neugoden odnos do potnikov in tako naprej. In kaj se bo dogajalo takrat? Največja svinjarija bo v Sloveniji, kjer bomo potem prekladali kište iz celega sveta. Namreč, kaj je pri velikih letalih? Ko gre na pristanek, če ima preveč goriva, ga odvrže in kje ga bodo odmetavali? Nad Gorenjsko – fino, kaj bodo kmetje rekli. Vsa tista svinjarija bo padala dol. Poleg tega, da je direktno strupena, je tudi kancerogeno. Ampak to nobenega nič ne briga, samo, da bo država spet pobasala kakšne denarje v žep in tukaj pa tale Evropska unija, lepo vas prosim, vedno večji gnoj je tole vse skupaj in v naši stranki te zadeve zagotovo ne bomo podprli.

Hvala lepa, kolega Jelinčič.

Želi še kdo razpravljati? Potem bi se k razpravi prijavil… a, še vi kolega Doblekar, izvolite, sem spregledal.

Hvala lepa za besedo.

Spet imamo torej temo na tapeti kot že neštetokrat in mnogo govorjenja je, mnogo besedičenja. Trudimo se nekako vsi skupaj, da bi šli po neki poti, ki bi bila izogib tej apokalipsi kar vi stalno govorite, da bo kar naenkrat konec vsega sveta in da bomo s tem onesnaženjem in pregrevanjem in ne vem kaj, sami sebe uničili in to v zelo kratkem času in tako naprej. Ampak jaz mislim, da tako hudo kot je slišati bilo s predstavitvijo vaše, mislim, da ni, je pa prav, da se vsi tega zavedamo, ampak moramo pa tudi vsi nekaj na tem konkretnega narediti. Zdaj, če bomo samo govorili, pa papirje prekladali sem pa tja pa… »nonstop« pišemo, beremo, ene in iste zadeve, na terenu je pa zadeva malce drugačna. Zdaj, mi se pač zavzemamo, da bomo imeli čisto okolje, da ne bomo pregrevali ozračja, da ne bomo oddajal v ozračje toplogrednih plinov, da ne bomo onesnaževali s prašnimi delci in ne vem kaj vse, kar je seveda zelo dobro za slišati, kajne? Ampak, po drugi strani, mi se trudimo, kaj pa ostali svet? Kaj pa drugi? Mi se bomo pač trudili, odrekali, izgubljali konkurenčnost zaradi tega, ostali pa, kot je že pred mano rekel tudi kolega Jelinčič, v bistvu onesnažujejo, »svinjajo«, brez problema in vse gre v reke, v morja, v naravo, v zrak, ni noben problem. Tukaj mislim, da je Evropa, pa tudi mi, hkrati, z nekimi opozorili, z večjo težo premalo naredimo.

Zdaj, veliko je govora o čim večji, torej, energijske učinkovitosti. Treba je sanirat stavbe in tako naprej, po drugi strani pa, ko bi ljudje ali pa lokalne skupnosti ali pa podjetja ali pa zavodi, pač želeli, da se to tudi naredi, pa ne pridobijo sredstev za to, ni pomoči s strani države oziroma Evrope, seveda, zaradi neučinkovitega črpanja evropskih sredstev. To se pravi, nekaj bi radi naredili, opozarjamo, da moramo, da moramo povečat korist energijske učinkovitosti, po drugi strani je pa črpanje evropskih sredstev katastrofalno.

Potem bi se pa dotaknil še, torej, te krilatice, floskule ali kakorkoli že, da je treba povečat uporabo energije iz obnovljivih virov, pa pač električne energije, da bomo popolno razogljičeni in tako naprej. Po drugi strani pa pri nas, kajne, seveda nasprotujemo hidroelektrarnam, ne gradimo jih s takim tempom, kot je bilo predvideno oziroma, kot smo si v državi zamislili, zelo počasi nam gre to vse skupaj. Na srednji Savi, tamle dol, še ni ne duha ne sluha, da bi se karkoli kaj začelo dogajat, potem, na Muri ne bomo imeli hidroelektrarne, potem, če kdo želi postavit vetrno elektrarno naleti na tisoč in en problem – od okoljevarstvenikov do nekih birokratskih ovir in zapletov na ministrstvih. Ko govorimo o izkoriščanju termalne energije, bolj kot ne, tudi samo govorimo, po drugi strani pa seveda podpiramo TEŠ, kurimo premog in lepo spuščamo v zrak toplogredne pline. Bi rekel, taka nasprotja, če človek malo pomisli da, nekako nekaj ne gre skupaj, kajne?

Pa morda še, kar se tiče mobilnosti, povezanosti, da bo varna, učinkovita, da bo čista povezava, prometna in tako naprej, potem pa ugotovimo in tudi stalno opozarjamo na to, sicer, saj se nekaj premika, ampak, mnogo, mnogo premalo kajne, se peljemo pa, ne vem, z vlakom iz Prekmurja ali pa iz Maribora do Kopra štiri, pet ur ali pa tovorni vlaki pa še dlje in seveda, tovor, gre zaradi teh počasnih povezav, seveda večinoma po cesti, prav tako pa tudi potniki, kajne? Grejo rajši v avto in se ljudje zapeljejo. To je pač tisto naravno razmišljanje, normalno razmišljanje, nagon… kam boš šel, kako boš šel z vlakom, pet, šest ur se peljal iz Murske Sobote ali pa iz Kopra, iz Maribora, da boš prišel do Primorske in tako naprej. Skratka, nekaj tukaj ne gre skupaj. Jaz seveda podpiram vsa prizadevanja Slovenije, Evrope, podpiram vsa stališča v smeri bolj čistega okolja, razogljičenja in tako naprej, ampak dajmo se včasih malo vprašati, kje imamo sami problem. Zakaj v bistvu konkretno na samem terenu v praksi se pa ne naredi dovolj, se ne izvede tistega kar bi morali?

Tako da jaz bom v bistvu s tem zaključil razpravo. mogoče samo še toliko, sem se ravno spomnil – male hidroelektrarne, koliko bi pridobivale električne energije, koliko je bilo interesa ali pa ga je še, pa na kakšne ovire naletijo investitorji. Da se bog usmili. Mislim, saj to se vsi tega zavedamo, kaj vse in kaj vse čaka te ljudi, ki bi se tega projekta želeli. In to je čista energija, to je izkoriščenje naravnih virov in tako naprej. Potem pa čakajo na neka soglasja, raznorazna soglasja, raznorazne birokratske ovire. Vsaka direkcija, agencija, ministrstvo, direktorat in tako naprej, takemu človeku zagreni življenje, da enostavno lahko samo še obupa. Po par let se čaka – dve, tri leta se čaka na neka vodna soglasja, seveda v sodelovanju z ostalimi ministrstvi – z Ministrstvom za infrastrukturo, pa ni projekt dobro izdelan, pa gre nazaj, pa gre v dopolnitev, pa se vrne nazaj, pa gre še enkrat na dopolnitev, pa spet čakamo in to so tisti problemi zaradi katerih potem konkretno na terenu ne naredimo dovolj ali pa tistega kar bi si tudi seveda vsi želeli.

Tako da ni vse tako kot je zapisano ali kot se dobro sliši. Moram reči še enkrat čisto na koncu, da tudi jaz podpiram vse kar bi bilo dobrega za vse nas, za cel planet, za vse ljudi na tem svetu, ampak včasih se moramo tudi majčkeno spustili v realnost in bomo hitro ugotovili, da ne naredimo vsega tistega kar bi mogli, da bi potem lahko z neko mirno vestjo podpirali takšna stališča, takšne zapise.

Hvala lepa.

Hvala lepa, kolega Doblekar.

Naslednji je poslanec Rosec. Potem bi dal besedo državnemu sekretarju. Naj še obvestim, da so prijavljeni k razpravi potem poslanec Zorčič, poslanec Grims in poslanec Šiško.

Izvolite.

Hvala za besedo, lep pozdrav vsem prisotnim!

Zdaj nekako bilo je že bolj kot ne veliko povedanega, ampak vseeno bi neke iztočnice ven pa vseeno potegnil. Zdaj, mi nekje smo si zadali nekje v preteklosti, da bomo do leta 2020 izpolnili cilj 25 % proizvedene energije iz OVE, pa smo daleč od tega. Zdaj cilj je za 2050, lepo rečem prišli do ničelne stopnje, ampak tu nekje, če ne moremo priti do 2020 do 25 %, kako bomo prišli do leta 2050 do 0 %? Mi ne vemo kako bomo nadomestili TEŠ 6. A imamo mi študijo, da vemo koliko lahko mi naredimo iz OVE sploh energije v Sloveniji? Po moji oceni nekje tam 30 %, pa nič kaj več. »Štimamo« električne avte, od kod energija? Iz TEŠ ni, Mura ne bo – ne vem, neke ideje ni. Mi danes razpravljamo o neki viziji brez nekega programa oziroma neke dolgoročne vizije same Slovenije kam bo šla in kakšni vplivi bodo to na gospodarstvo. Ker vemo sicer, da dokler imaš ti samooskrbo, da si samozadosten, imaš ceno energije nizko. Imaš potem tudi gospodarstvo konkurenčno. ko si pa enkrat ti odvisen od tujine – to je bila primer včasih Italija, potem je pa cena višja. Zdaj, mi smo zelo malo včasih počasni pri črpanju sredstev, smo pa zelo hitri pri sprejemu kakšnih predlogov oziroma nekih teh sugestij EU. Ne vem zakaj rečemo takoj »da«, če pa vemo, da ne moremo tega narediti. Dajmo malo počakati. Skačemo zmeraj na prvo žogico. Vsa ostala Evropa čaka, kam bo šel trend. Mi pa smo prvi, pri črpanju sredstev smo zmeraj zadnji in tu je potem neko neskladje. Tam, ko bi lahko, ne moremo, tam, ko pa ni treba, smo pa prvi. In tu je potem tisto, ko teče potem naše gospodarstvo in te zadeve in res, če bi mi rekli, TEŠ 6 zapiramo, samo fantje, od kod boste dobili elektriko? Je ni, žal je ni in to je tudi dejstvo. Kdaj pa govorimo brez ogljika? Potem če gremo na poanto prometa. Na prometu nismo naredili »a ma ništa«, čisto nič. Vozimo se, stojimo v kolonah. Dobro, nekaj, sodobni avti imajo tisto »shortstop« funkcijo, ampak, ostali pa nimajo, stojiš, pospešuješ, to je največja emisija, tovorni promet, ne vem, kaj bomo tu naredili. Mi še, cela, bi rekel, cela Evropa dela železnice, elektrifikacije, mi se pogovarjamo še o tretji razvojni osi – pa mi smo 15 let zadaj - pri cilju 2025 smo pa prvi in to, to skupaj ne pije vode. So neke pravljice, pa bi rekel, za lahko noč, ampak dajmo enkrat nalit čistega dejstva.

Če se gremo mi OVE, bo cena taka in potem mora tudi gospodarstvo vedeti, kaj ga čaka. Lahko pa gremo na petrolej, potem je pa cilj dosežen, pa ugasnemo jeklarne, pa / nerazumljivo/ saj, dajmo se ugasnit. Imamo sončno energijo – ja, podnevi, ponoči je ni. Imate električni avto – ja podnevi ga nimate doma, ponoči ga »filate«. Od kod energija? TEŠ pa ne bo, jedrske tudi ne bo. Mi smo res, bi rekel, imeli bi, pa ne vem od kod - to je tako, kot bi šel nekam na izlet, pa ne veš, kam boš šel, ko boš tja prišel, pa kaj boš tam delal. Res ne vemo nič, ker pač vsaka vlada reče, okej, 4 leta sem tu, potem se naj pa drugi s tem ubadajo. Ampak, energetika, to ni stvar ene vlade, dveh vlad, ampak to je stvar neka, ki mora biti dolgoročna vizija, so neka odmikanja, malo levo, desno, ampak, je pa neki trend, da vemo, kam bomo šli in tu res, saj enkrat je bilo, bi rekel tam, pa mislim, da so bili gospod tudi na tem, Cankarjevem domu, mislim, imela fakulteta za strojništvo, je imela nekaj pogled, kako bom prišel iz Maribora, leta 2030, v Ljubljano, bi rekel, neko operno predstavo. Kaj, moderen super vlak. Mi ga ne bomo postavili. / nerazumljivo/ umestimo, bi rekel, v prostor, samo bi rekel, železnico, to traja pri nas 20 let – ker najprej morajo gospodje pokupit tiste parcele, ko bo šla železnica gor, če tisto bo gospodovo, potem bodo prišli kaki zeleni, pa bodo nasprotovali.

Mi smo tu, bi rekel, čisto tako, kot bi rekli, če je glava zmedena, potem pač telo trpi in pri nas je, bi rekel, glava zmedena, trpijo pa dejansko potem naši prebivalci, ki plačujejo davke, ki delajo redno in tu, tu dajmo se enkrat nekaj čistega nalit. Zdaj pa, mi si nekaj obljubljamo, pa ne povemo, kako bo zdaj to / nerazumljivo/ podražila elektrika, kaj bodo imeli potem pluse, kaj bodo imeli minuse, mislim, mi tukaj nekaj »bluzimo«, pa takoj smo prvi. Energetski koncept je bil obljubljen »kao« lansko leto, potem ga ni bilo. Zdaj smo rekli, moramo narediti koncept skupaj z temi trendi, / nerazumljivo/ lahko bi rekli dolgoročne cilje, okej, to bomo zmanjševali tu, tu, v teh segmentih. Tega dokumenta ni in tu mi govorimo nekaj, bi rekel, »phh«, bi rekel, zelo na pamet govorimo. Lahko je govorit, pa čez 4 leta reči, to so pa oni sprejeli, zdaj je pa drugačna zgodba, ampak, to je dejstvo. Dajmo enkrat reči realno, realno je naše to, kar imamo lahko realno, nekje 28 procentov je iz OVE, ostalo pač ni in to je to in tudi jedrska ni OVE, da smo si čisto na jasnem. OVE so veter, sonce, hidro, biomase in ostale stvari, pa / nerazumljivo/ še v jedrsko in tu res, vetra nimamo, sonca, okej, kot ga malo, ampak, dajmo se malo vprašat, kaj bomo s temi, bom rekel, paneli, sončnimi, kam bodo potem šli, ko bo to, rok uporabe, zastaran? Spet bo nekdo dobil neko koncesijo, kot za te, bi rekel, azbestne plošče, pa neke take, ko bo veliko zaslužil in to je spet »biznis« zadaj. Pa podporo dajemo Kitajcem. Smo mi, ta Evropa, bi rekel, tako je stara, pa mičkeno malo pozabljiva »ratala«.

Mi smo prvi, Kitajci, vsi ostali pa čakajo in tu, konkurenčnost Evrope, to je, bi rekel, zelo zaskrbljujoče, bi rekel. Imamo viška energije v Nemčiji, tisti višek naj, bi rekel, naj, »naštimal« en, pač le pretvori energijo v nek, v plin, ali je to vodik ali je to zemeljski plin, v nekaj takega, vse se da v nekaj pretvorit. Ne pa kar neke baterije, pa baterije delat, ko pa / nerazumljivo/ nimamo, mislim, bom rekel, niti v Sloveniji in niti v EU. Ves denar iz EU gre na Kitajsko oziroma kam drugam še, bi rekel in tu, tu neka prihodnost, bi rekel, svetla, je pa ravno ne vidim. Mi pa sploh, mislim, bili smo enkrat z nekimi uredbami oziroma uvedbami v naš sistem, enkrat tudi zadnji, tako kot smo pri črpanju evropskih sredstev.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo bi dal zdaj državnemu sekretarju, da poda odgovore.