Lep pozdrav. Vse članice in člane, Odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.  Pričenjam 16. nujno sejo Odbora za pravosodje.   Obveščam vas, da na seji kot nadomestne članice in člani Odbora s pooblastili sodelujejo: Jelka Godec namesto Franca Breznika, mag. Bojana Muršič namesto mag. Meire Hot ter mag. Andrej Rajh namesto Maše Kociper.  Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.    Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na obravnavo ZAHTEVE OKROŽNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI ZA OCENO USTAVNOSTI DRUGEGA ODSTAVKA 114. ČLENA ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU IN 7. ČLENA PRAVILNIKA O TARIFI ZA ODMERO NAGRADE UPRAVITELJA V POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNE LIKVIDACIJE TER STROŠKIH, DO POVRNITVE KATERIH JE UPRAVITELJ V TEH POSTOPKIH UPRAVIČEN (U-I-521/18), ki jo bomo obravnavali na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.  Na voljo imamo naslednje gradivo: zahtevo z dne 21. 11. 2019, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 20. 12. 2019 ter mnenje Vlade z dne 9. 1. 2020.  K tej točki dnevnega reda sta bila vabljena: Zakonodajno-pravna služba ter Ministrstvo za pravosodje.  Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe?   Izvolite, besedo ima dr. Katja Triller Vrtovec.

Hvala lepa. Dobro jutro.  Predlagatelj je Okrožno sodišče v Ljubljani, ki zahteva oceno ustavnosti drugega odstavka 114. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, to je ZFPPIPP, in 7. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije.   Zatrjuje, da je ureditev, ki le v podzakonskem aktu omejuje nagrado stečajnega upravitelja na 50.000 evrov v nasprotju z načelom pravne države, z načelom enakosti pred zakonom, z legalitetnim načelom, zahtevo po usklajenosti pravnih aktov ter s pravico do zasebne lastnine in pravico do svobode dela.   Zahteva se nanaša predvsem na sporne določbe Pravilnika, kot podzakonskega akta, v katerih se Državni zbor zaradi načela delitve oblasti ne opredeljuje. V delu, v katerem se zahteva nanaša na izpodbijano zakonsko določbo pa menimo, da zatrjevano neskladje z načelom enakosti pred zakonom ni utemeljeno. Izpodbijano omejevanje pri nagrajevanju upraviteljev je namreč razumno in stvarno utemeljeno s temeljnim ciljem stečajnega postopka uresničevati interese stečajnih upnikov, ne pa tudi oziroma predvsem drugih udeležencev postopka. Prav tako menimo, da izpodbijana določba ni v neskladju z načelom pravne države, legalitetnim načelom in zahtevo po medsebojni usklajenosti pravnih aktov, saj ZFPPIPP določa         okvirne kriterije, na podlagi katerih se nagrada upravitelja opredeli v podzakonskem predpisu.  Očitno neutemeljeno je tudi zatrjevanje, da je ureditev v neskladju s pravico do zasebne lastnine in s pravico do svobode dela že zato, ker ne zagotavlja pravičnega zaslužka z delom.  Glede na navedeno, Ustavnemu sodišču predlagamo ugotovitev, da drugi odstavek 114. člena ZFPPIPP ni v neskladju z Ustavo. Hvala lepa.    PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala predstavnici Zakonodajno-pravne službe.  Želi besedo predstavnik Ministrstva za pravosodje? Izvolite. Besedo ima državni sekretar Gregor Strojin.

Hvala za besedo, predsedujoči.  Pozdravljeni! Kot že rečeno, Okrožno sodišče v Ljubljani je prekinilo postopek stečaja nad pravno osebo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 114. člena ZFPPIPP ter 7. člena Pravilnika.  Izpodbijani določbi urejata nagrado upravitelja v stečajnem postopku. In drugi odstavek 114. člena Zakona določa, da minister, pristojen za pravosodje, določi maksimalne zneske, ki jih nagrada upravitelja v posameznem primeru ne sme preseči.  Nagrada upravitelja v stečajnem postopku vključuje več nadomestil. Med njimi je tudi nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev, ki ga podrobneje ureja izpodbijani 7. člen Pravilnika.   Vlada meni, da veljavna ureditev ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije.  Če pojasnim: zakonske podlage za izdajo Pravilnika ne predstavlja izpodbijani drugi odstavek 114. člena Zakona, ki določa obveznost določitve maksimalnih zneskov, temveč druga in tretja točka prvega odstavka 114. člena Zakona, zato ne drži očitek, da je bil Pravilnik izdan brez vsebinske podlage v Zakonu. Zakonsko pooblastilo je tudi dovolj določno in omejeno.   ZFPPIPP materijo ureja bolj podrobno kot zakoni, ki urejajo nagrado za primerljive storitve. Prav tako so za nekatere primerljive storitve zneski plačila oziroma nagrade omejeni navzgor s podzakonskimi predpisi. V tem delu se argumenti Vlade povsem prekrivajo z argumenti Zakonodajno-pravne službe, ki v svojem mnenju enako pravi, da določitev tarife ni zakonska materija, ampak gre za predpis tehnične narave.  V zvezi z očitki glede pravice upraviteljev do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave menimo, da z določitvijo maksimalnega zneska nagrade sicer zmanjšuje plačilo upravitelju v večjih stečajnih postopkih, vendar pa je cilj oziroma razlog za obstoj stečajnega prava predvsem v poplačilu upnikov.  Nagrada stečajnega upravitelja se izplača iz stečajne mase, kot strošek stečajnega postopka, in zmanjšuje sredstva za razdelitev med upnike. Z nagrado se nagrajuje upraviteljevo delo. Velika vrednost premoženja, ki je predmet razdelitve, pa ni nujno povezana z večjo zahtevnostjo opravil stečajnega upravitelja. Upravitelj je glede na svoj položaj organa postopka, enako kot sodišče, dolžan opravljati procesna dejanja in do tega ni le upravičen tako kot stranke. Upravitelji ne iščejo in ne sprejemajo prosto svojih strank, temveč jim delo v skladu z zakonom dodeli sodišče. Upravitelji med sabo ne tekmujejo s kvaliteto ali s ceno storitev, in se jim ni treba prizadevati za pridobitev strank, temveč jim delo zagotavlja država, ki glede na naravo dela določa pogoje pačila in lahko plačilo navzgor tudi omeji.   Maksimiranje nagrad in omejitev velja tudi za, med drugim, notarje, izvršitelje, odvetnike, ko gre za zastopanje Ex offo, torej, kadar gre za zastopanje po uradni dolžnosti. Enako razglogovanje opažamo, izvzema tudi Zakonodajno-pravne službe.  Zakon vsebuje tudi varovalke, da se prepreči preobremenjenost upravitelja. Upravitelj, ki vodi zahtevnejši stečaj, lahko predlaga začasno ustavitev imenovanja v drugih, novih zadevah. Lahko se kot upravitelj vpiše samo pri enem ali pri nekaj okrožnih sodiščih in si tako zmanjša število stečajev.  V zvezi z očitki glede neenakosti upnikov, je treba upoštevati, da se upniki med seboj razlikujejo glede na terjatve, ki jih imajo do stečajnega dolžnika. Ne drži očitek iz zahteve, da ureditev in pravila glede odmere nagrade povzročajo neenako obravnavo upnikov, v smislu, da so upniki, ki so poplačani kasneje, poplačani v višjem znesku kot upniki, ki so bili poplačani prej. Ureditev razdelitve splošne in posebne stečajne mase namreč zagotavlja, da so upniki znotraj istega razreda poplačani         v enakem razmerju, in da so v primeru delitve splošne stečajne mase upniki, ki so v slabšem vrstnem redu, poplačani šele, ko so v celoti poplačani upniki iz višjega vrstnega reda, kadar razdelitvena masa ne zadošča za celotno plačilo terjatev posameznega vrstnega reda, pa se vse terjatve tega vrstnega reda plačajo v deležu, ki se izračuna kot razmerje med zneskom razpoložljive razdelitvene mase in skupnim zneskom vseh terjatev tega vrstnega reda, kar je treba tudi upoštevati pri razdelitvi.  Sklepno, še enkrat, Vlada meni, da veljavna ureditev ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Hvala.    PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala državnemu sekretarju.  Želi kdo od članic oziroma članov Odbora razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe o navedeni zadevi?  Besedo ima podpredsednik mag. Dejan Kaloh.

Predsednik, hvala lepa za dano besedo.  Vsem prisotnim lep pozdrav!  Poslušali smo mnenje Zakonodajno-pravne službe, državnega sekretarja Strojina, prebrali smo si, verjamem, vsi tudi njihove pisne izdelke na to temo. Zdaj, tako ZPS kot Vladna stran pravijo, da predmetna ustavna presoja oziroma sama materija ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Temu tudi mi pritrjujemo, pa vendarle nekaj dodatnih uvidov.  V letu 2012, kolikor vemo, je takšna pobuda, podobna vsebinska bila dvakrat zavrnjena oziroma zavržena. Takrat se je osnovno sodišče postavilo na tezo, da pri tej odločitvi ni pričakovati kakšnega pomembnega pravnega vprašanja. To je bil razlog za zavrnitev.   Ta ustavno-pravni aspekt, ki ga zdaj na začetku poudarjam, ki po mnenju tega predlagatelja naj bi bil sporen, se pravi, vidimo, da že ustavna praksa pravi, da dvakrat ni bilo spornosti.   Zdaj, kaj se pa tiče, zdaj optike Okrožnega sodišča, ki na zahtevo tega predlagatelja vlaga to zahteva in problematizira ta znesek 50.000 evrov, pa vendarle, tu manjka ta argumentacijo, ko je sicer vladna stran pravilno predstavila, gre namreč za to kumulativno nagrado. Kumulativno nagrado, ki je sestavljena iz treh delov, se pravi izdelavo otvoritvenega poročila, preizkus terjatev in pa to izpodbijano nadomestilo, ki pa v praksi ne pomeni nič drugega kot pa seveda unovčenje stečajne mase. In to pridemo na 100 tisoč, na 100 tisoč evrov. Tak da glejte, jaz sem danes si čisto malo tak mimogrede pogledal, da zdaj, če je povprečna plača nekako znaša 1.100 evrov neto, se pravi, mora en človek delati 7,5 leta za ta znesek, ki ga ta stečajni upravitelj dobi v enem kosu, res da v povprečju stečaji pa prisilke trajajo nekje 3 leta, pa vendarle, jaz mislim, da tudi mnenje javnosti kot take, pa tudi naših poslancev, če ste kaj brali prejšnje razprave, smo bili na tem, da so nagrade upraviteljev vendarle dovolj visoke, če ne že kar izjemno visoke.   Zdaj, samo bi iz prakse, ker to področje malo poznam preko določenih stečajnih upraviteljev, ki se pogovarjamo. Ta kapica 50 tisoč evrov je lahko samo v tem primeru destimulativna, če stečajni upravitelj seveda že se prej poplača, zadeve hitro steče, in potem še pa nekaj let seveda mora delati. Tam pa jaz verjamem, da ta delovni elan upade, in potem verjamem, da se ne na to, mogoče tako potrudi.   Tako, da naša poslanska skupina bo mnenje Zakonodajno-pravne službe v tem primeru podprla. Hvala.    PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala. Mogoče želi besedo še kdo? Ugotavljam, da ne.  Tako, da zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.  Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: Odbor za pravosodje podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe o zahtevi za oceno ustavnosti drugega odstavka 114. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju   Tako, da zdaj glasujemo.  Kdo je za (10 članov) Je kdo proti? (Nihče.)   Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.   Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo           sprejeto mnenje vključeno, in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor za Ustavno sodišče.    Zaključujem to točko dnevnega reda in današnjo sejo Odbora.    Seja je bila končana 16. januarja 2020 ob 10.17.