18. nujna seja

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino

22. 1. 2020
podatki objavljeni: 22. 1. 2020

Transkript

Šport In Mladino
18. nujna seja (22. januar 2020) Sejo je vodil mag. Branislav Rajić, predsednik Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Seja se je začela ob 14.03 uri.
Lep dober dan! Članice, člani odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Pričenjam 18. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Obveščam vas, da je zadržana in se seje ne more udeležiti kolegica Jelka Godec. Kolega Aleksander Reberšek pa nadomešča kolegico Tadejo Šuštar.  S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: Problematika naraščajočega pomanjkanja zobozdravnikov v Sloveniji v luči financiranja novih študijskih programov. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.  Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. K tej točki dnevnega reda sem vabil Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za finance – oni so se upravičili, dekana Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, rednega prof. dr. Ivana Krajnca, dekana Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Igorja Švaba, NAKVIZ – Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, Zdravniško zbornico Slovenije.  Besedo dajem dekanu Medicinske fakultete Univerze v Mariboru dr. Ivanu Krajncu. Izvolite.
Ivan Krajnc
Dober dan. Hvala lepa, gospod predsednik, da ste sklicali ta odbor, ker bi radi predstavili problem pomanjkanja zobozdravnikov in zobozdravnic v naši državi. To je bil tudi osnovni motiv, da smo se kot fakulteta odločili, da na NAKVIS kreditiramo ta program na naši Medicinski fakulteti v Mariboru. Zdaj ne vem, lahko vam seveda posredujem številke, koliko je stomatologov, koliko je znotraj tega fonda, stomatologov, ki jih Slovenija danes ta moment ima, seveda povprečje in koliko so seveda v primerjavi z Evropsko unijo. Vem to že na pamet, tako da vam lahko postrežem tudi najnovejše podatke od novembra lani, objavljeno na Eurostatu. Torej, stomatologov, ki jih ima naša država ta moment je tisoč 487. Od tega števila stomatologov in stomatologinj oziroma zobozdravnikov, jih je 345 končalo študij izven naše države, torej trikrat 23 % je torej kolegov, ki niso končali študij v Sloveniji. Torej, to so v glavnem, pač, tudi te podatke imamo iz Zdravniške zbornice – stomatologi, zobozdravniki, ki so prišli v času Jugoslavije, iz Hrvaške, torej, iz Srbije, Makedonije in tako naprej, iz bivših republik, največ jih je iz Hrvaške – 161, v tem sestavu. Torej, tukaj so že ca 30 let in se seveda bodo v doglednem času seveda tudi upokojili, takrat bo seveda pomanjkanje zobozdravnikov v Sloveniji še večje. Torej primerjava Eurostat pokaže za našo državo, da je ca 8 – to so najnovejši podatki, 2 meseca stari, Eurostat se vsako leto obnavlja, saj veste – da je ca 8 držav v Evropski uniji slabše preskrbljenih. Govorim o številu zobozdravnikov na 100 tisoč prebivalcev, ostali 20 pa seveda boljše. Tako da je situacija zelo podobna tisti, ko govorimo o zdravnikih. Tudi tukaj je… povsod so približno iste številke… No in, ko smo mi k, torej pisanju tega programa, pristopili pred ca 2 leti, so bili podatki pravzaprav enaki, kot danes. Povprečje v Evropski uniji je 78 zobozdravnikov na 100 tisoč, mi jih imamo ta moment okrog 70 pa nekje, na 100 tisoč. Torej, v bistvu se kaj dosti ne spreminja. V Sloveniji imamo pač ta moment eno šolo za stomatologijo, torej v Ljubljani, na Medicinski fakulteti Ljubljana, kjer se vpisuje 50 študentov, na ta študij, interes je pa vsaj štiri do petkrat večji. In, seveda, je pravzaprav bil izziv za nas, da tukaj pomagamo naši državi s tem kadrom, ki ga bo sigurno ta država, v prihodnosti še bistveno več, bo potrebovala, saj sem že rekel prej, da v tem fondu, ki danes je, je 349, torej izobraženi izven Slovenije. Mi smo to odločbo dobili v začetku meseca januarja in bi seveda prosil ali pa apeliral, na vas poslance, da se pač ta projekt podpre. Če ga podprete in odločite, v pozitivnem smislu, do konca tega meseca, do 31. januarja, mi lahko v jeseni vpišemo 20 bodočih stomatologov oziroma študentov na naš študij. Pa rad bi pa posebej poudaril, da mi smo vse materialne pogoje, ki so potrebni za ta študij, seveda zagotovili in so že v tej funkciji, lahko tudi pogledate našo spletno stran, če pa imate čas, vas rade volje tudi gostimo in to lahko to pogledate… Imamo kompletno opremo, ki je potrebna za študij, ki smo jo dobili kot donacijo – iz Finske smo do dobili okrog 50 simulatorjev za začetni pouk tega, torej v drugem letniku, ko se pač študent uči na simulatorjih. Če bi Slovenija to kupila, je ca milijon stroška. Dobili smo iz Nemčije 6 stomatoloških stolov iz Vizburga(?) - to so pač naši dobri kontakti, odnosi s tujino in pač nam tudi tu pa tam kaj pomagajo. Smo dobili 6 stomatoloških stolov, ki so prav tako že vsi v funkciji, vsak je vreden vsaj 20 tisoč evrov. Torej, nismo dali za to niti 1 evro. Imamo tudi drugi inštrumentarij, ki so ga nam darovali iz Vizburga(?), pa niti ne vem, vse kaj je, ker nisem stomatolog po poklicu. Skratka, torej materialne pogoje za študij imamo zagotovljene. Vsi aparati so že montirani, čakajo že več kot pol leta. Zdaj nam je glavni problem, da so stalno v funkciji, da so v kondiciji, da se ne… da se kakšne bakterije ne zaredijo, ker se pač ne uporablja rutinsko, kajne, tako da imamo za to osrednje vzdrževalce. Imamo materialne pogoje zagotovljene. Interes študentov ali pa za ta študij je izredno velik. Sklep Ministrstva za zdravje je bil, da mora biti to redni program, se pravi je dostopen vsem Slovenkam in Slovencem. Tako da je program, ki ga plača Ministrstvo za visoko šolstvo. Smo za ilustracijo potem, če štartamo že v tem letu, morate upoštevati, da študij traja šest let, torej dobimo prve diplomante v naslednjih sedmih letih. Jaz sem pa že prej povedal, kaj se bo dogajalo v naši državi s tem kadrom. To so vse številke, ki jih lahko posredujem vsakomur. Vsi dokazni materiali so črno na belem. Nič si ne izmišljujem. Na vas pa je, seveda, ali bomo štartali v tem letu ali bomo štartali pozneje, potem je spet enoletni zamik. Mi smo pripravljeni. In to je sigurno, če kaj je interes je to interes države Slovenije, kakor je tudi izobraževanje zdravnikov nacionalni interes. In bomo recimo sedaj za to leto že vpisali kot fakulteta 20 študentov na programu splošne medicine več. To smo se obvezali. In bomo pokrivali stroške za ta študij, to ve državni sekretar, Medicinska fakulteta Maribor za teh 20 študentov, pomeni za nas najmanj za prve tri mesece, torej jesenski semester, 60 do 70 tisoč evrov stroškov. Minister Pikalo je sicer dal pisno garancijo, da bo v obdobju 2021-2024 potem v razvojni steber vključil financiranje deficitarnih poklicev v zdravstvu. Torej, deficitarni poklici v zdravstvu so gotovo da zdravniki in gotovo da so tudi zobozdravniki. Sem povedal prej kakšne številke so. Tukaj imam tudi izračune koliko bi našo državo stalo, če v jeseni vpišemo prvo generacijo teh 20 študentov. Prvi letnik je cirka 126 tisoč evrov za teh 20 študentov za izvedbo prvega letnika in potem seveda naprej in ni več. Sem pa že prej povedal, da za splošno medicino bomo mi 60 tisoč evrov našega denarja pokrivali, seveda tega pa ne moremo. Tega pa nismo sposobni, da bi še mi sami pokrivali teh 126 tisoč evrov. Tega pa nismo sposobni kot fakulteta. Če v tem vidite interes države, jaz mislim, da bo vaša odločitev dokaj enostavna. Predvsem pa, kar je podkrepljena in argumentirana z vsemi statističnimi podatki. Seveda sem pozneje na razpolago še za diskusijo, pa še za kakšne dodatne podatke, ampak mislim, da sem za začetek povedal dovolj. Hvala lepa, gospod predsednik.
Hvala lepa, spoštovani profesor.  Obveščam vas tudi, da kolega mag. Andrej Rajh nadomešča Marka Bandellija.  Kdo želi naslednji besedo? Najprej gremo na Ministrstvo za izobraževanje. Gospod državni sekretar dr. Jernej Štromajer. Izvolite.
Jernej Štromajer
Hvala, predsedujoči in lep pozdrav vsem skupaj.  Zahvala prof. Krajncu za uvod. Pa bi malo širše opisal oziroma še orisal zadnje dogajanje. Kot veste smo v letošnjem letu imeli kar nekaj pogovorov v zvezi s povečanjem vpisa na splošno medicino. Tukaj se je Univerzi v Mariboru in prof. Krajncu zahvaljujem, ker smo uspeli pridobiti oziroma so predlagali, da se vpisna mesta povečajo za 20 mest, za 10 mest je predlagan tudi povečan vpis na ljubljansko medicinsko fakulteto. Skupaj bomo tako za okoli 10 % povečali število vpisnih mest za študij splošne medicine.  Glede deficitarnosti in pomanjkanja zobozdravnic in zobozdravnikov se kot Ministrstvo za izobraževanje ne bom vpletal oziroma debatiral. To bom prepustil kolegom iz Ministrstva za zdravje.  Bi pa opisal, če dovolite, ta finančni del same zadeve, in sicer kot veste se visoko šolstvo v Republiki Sloveniji financira po tako imenovanem načelu lump sam v skladu z 8. poglavju Zakona o visokem šolstvu. Ta sistem omogoča tako javnim visokošolskim zavodom vsem trem univerzam plus / nerazumljivo/ plus koncesionarjem, da prejemajo sredstva iz državnega proračuna, tako imenovano integralno financiranje. Potem pa se sredstva, ki jih prejme univerza …/nerazumljivo/ znotraj univerze razdeli med njene članice, med njimi tudi seveda Medicinsko fakulteto, ampak to je pa na to v pristojnosti univerze. In naše ministrstvo kot takšno nima ustrezne pravne podlage, da bi neposredno podelila, recimo, dodatna sredstva za izvajanje specifične posamezne študijske dejavnosti. Se pa popolnoma zavedam, daje žal v preteklih letih bilo sredstev za visoko šolstvo premalo. Verjamem, da bodo tudi kolegi iz mariborske univerze kasneje povedali, pa vendar. V letošnjem letu se bodo sredstva za Univerzo v Mariboru povečala za 6,1 %. Če smo konkretni pri številkah, v letu 2019, je temeljni plus razvojni steber, financiranje, znašal dobrih 61 milijonov v letu 2020, govorimo o dobrih 65 milijonih. Toliko dodatnih sredstev bo prejela Mariborska univerza za svoje delovanje. Ponovno pa poudarjam, kako se bodo pa ta sredstva potem razdelila znotraj univerze njenih članic kamor sodi tudi medicinska fakulteta, je pa v pristojnosti univerze same. Ima pa ministrstvo, kot je že dekan povedal, možnost, da v okviru štiriletnih pogodb, ki se letos izteče za tako imenovani razvojni steber financiranja, to je 3 % sredstev, ki jih Državni zbor s proračunom nameni za študijsko dejavnost na podlagi pogajanj med ministrstvom in posameznim visokošolskim zavodom dodeli za posamezne razvojne cilje in kot rečeno, smo v dopisu glede razvojnega stebra Univerze v Mariboru že pojasnili z dne, 9. 1., da pri pripravi izhodišč za novo pogajanje za sredstva razvojnega stebra financiranja ministrstvo sledi usmeritvi, da se vključijo možnosti, da bodo visokošolski zavodi lahko predlagali cilje s področja študijskih programov, ki izobražujejo za deficitarne poklice v zdravstvu. Se pravi, imamo v vidu, da bi v prihodnje v naslednjem štiriletnem obdobju znotraj tega manevrskega prostora, ki nam ga zakon in razvojni steber financiranja omogoča, zagotovili sredstva za potrebe tistih deficitarnih poklicev v zdravstvu, ki se / nerazumljivo/ s posameznimi študijskimi programi.  Opozoril bi, da smo s strani mariborske univerze v usklajevanju soglasja k razpisu Vlade za opisano mesto za naslednjo študijsko leto pridobili najprej predlog / nerazumljivo/ za splošno medicino, kjer je bilo z zvezdico označeno, da je potrebna akreditacija, v kasnejšem usklajevanju in dopolnjevanju razpisa je bil predlog za dentalno medicino umaknjen iz gradiva, ki smo jih prejeli s strani mariborske univerze in ga torej tudi ni v gradivu, ki je že v obravnavi na Vladi, tako da tudi ne vem ali je to že bilo potrjeno na sklepih senatov univerze ali ne, to verjamem, da bo vodstvo univerze samo povedalo. Smo pa glede tega že zelo pozni, saj kot vidimo, da v bistvu bila soglasja Nakvisa oddana pred dobrim tednom dni, mislim da 9. 1.. Tako da, kar se nas tiče, vidimo rešitev v prihodnjem v razvojnem stebru financiranja, to je tisti manevrski prostor, ki nam ga kot ministrstvo daje. Hkrati pa tudi vidimo rešitev v povečevanju sredstev za študijsko dejavnost, ki bo univerzam omogočil razvoj znotraj stabilnega integralnega financiranja. Moramo se zavedati, da so leta varčevanja in krize na številnih slovenskih univerzah pustila veliko razvojno in pa tudi finančno luknjo. Po naših podatkih se določene članice mariborske univerze žal še vedno sooča z notranjim dolgom, kar potem razumljivo tudi onemogoča univerzi dodatne razvojne programe, sploh takšnih bolj finančno obsežnih kot je študij dentalne medicine. Nam pa trenutna zakonodaja, se pravi, ne omogoča, da bi neposredno posredovali na posamezne študijske programe, kar pa tudi ni namen, sploh z vidika avtonomije univerze, avtonomije njihovega izobraževanja in raziskovanja. V pripravi zakonodaje v kateri intenzivno delamo in v katere je vključen tudi mariborski rektor, pa predlagamo in v verjamem in upam, da bo takrat tudi veliko soglasja na tem odboru danes, ko bomo govorili, še tudi verjamem, da veliko o finančnih sredstvih, da moramo, čeprav zakon že določa 1 % financiranja za visoko šolstvo, da moramo ta tempo intenzivnosti, kdaj bomo to dosegli, povečati, tudi z vidika, da se bodo naše univerze lažje in hitreje in bolje lahko razvijale, istočasno pa bo naše ministrstvo za v prihodnje tudi predlagalo, da se zakonska višina, in tukaj smo že dosegli široko soglasje z deležniki, da se zakonska določena višina razvojnega stebra financiranja, ki je trenutno določen zakonsko na 3 %, dvigne na 5 %, tako da bomo vsi skupaj imeli malo več manevrskega prostora za usklajevanje teh razvojnih ciljev, ki so pomembni tako za državo kot za univerzo in v nekem partnerskem pogajalskem odnosu to tudi dosegli. Verjamem, da lahko na ta način potem tudi zagotovimo ustrezno, ne samo sistemsko urejenost sistema, ampak tudi njegovo stabilnost in pa dolgoročni razvoj.  Toliko na kratko. Bi pa prosil predsedujoči, kar se pa deficitarnosti, pa kolegi iz zdravja.  Hvala.
Seveda. Hvala lepa.  Besedo prosim, da prevzame gospod Pliberšek iz Ministrstva za zdravje.
Tomaž Pliberšek
Hvala predsednik za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni, lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu.  Bom mogoče malo krajši, torej nič novega ne bi povedal, če bi ugotavljali, glede na trenutno stanje ali, kako bom rekel, glede na demografsko sliko, da imamo   zelo visoko problematiko deficitarnosti raznih poklicev v zdravstvu. Dejstvo je, to kar moram sedaj povedati, da sredstev, da bi neke programe odpravili deficitarnosti poklicev nimamo na Ministrstvu za zdravje nimamo ne sredstev in ne pravnih podlag. Jasno je, da smo se zavzemali tudi glede na obljube že iz prejšnjega leta, da bomo skušali na vse načine nekako priskrbeti zadostno količino kadrov v bazenu zdravstva. Edna izmed teh aktivnosti so bili tudi pogovori z našimi univerzami, ki v bistvu pokrivajo izobraževanja v okviru zdravstva. Teh sestankov je bilo nekaj izvršenih in doseglo se je tudi določen napredek, mogoče ne takšen kot bi siga mi želeli. Namreč, vemo, vsaj moje osebno mišljenje je, da imamo, kar se tiče potenciala, ki bi bili sposobni te poklice v prihodnosti opravljati kar nekaj, ne samo zlate maturante, ampak tudi drugi in tretji krog. Zato mi načeloma določene programe, ki bodo v prihodnosti in sedaj odpravljali to nesorazmerje med potrebo in povpraševanjem, seveda, podpiramo. Dali smo soglasje k akreditaciji študijskega programa, kot ga je omenil gospod dekan. Načeloma sem pa tule v štartu tudi vse povedal. Hvala lepa, predsednik.
Hvala lepa. Sedaj dajem besedo še vabljenim na to sejo. Prosim prijavite se sami in povejte od kod ste za magnetogram. Izvolite.
Igor Švab
Dober dan! Prof. Švab, dekan Medicinske fakultete v Ljubljani. Jaz se ne bi spuščal v diskusije o deficitarnosti na področju dentalne medicine. Za to je pristojno ministrstvo oziroma zdravniška zbornica. Oni bodo točno jasneje povedali koliko je potrebno in kakšno je stanje na tem področju. Jaz lahko samo rečem to, da če je prihajalo do tega, da je potrebno povečanje števila na področju dentalne medicine, potem se na nas ni nihče obrnil s tem, da bi zahteval ali pa nas pozval, da vpis na ta študijski program povečamo. Mi že ves čas vpisujemo 50 študentov. V ta program investiramo tudi lastna sredstva. To pomeni, da smo v zadnjem času namenili za približno 50 stolov oziroma teh aparatur za učenje študija denar iz lastnih virov, kar pomeni samo to, da si ne želimo takih rešitev, ki bi nas potem pripeljale do tega, da bi ta vpis zmanjševali. Naša ambicija je, da ostanemo na približno teh številkah in da povečujemo vpis na študiju medicine v letošnjem letu za 10 in potem v nadaljevanju v prihodnjih letih približno tako kot je bilo dogovorjeno na teh sestankih z Ministrstvom za šolstvo in Ministrstvom za izobraževanje. Gre samo za to, da mi nismo mogli v enem zamahu povečati število za toliko kolikor bi bilo, ne da bi bili s tem soočeni z zelo velikimi organizacijskimi težavami.  Kar se študija dentalne medicine tiče samo dve stvari. Ena, ki jo boste zanesljivo omenili je, da je ta študij drag in da je treba tudi vedeti, da je ocena 126 tisoč evrov samo ocena za eno leto. Študij traja šest let, to pomeni, to morate pomnožiti s šest približno. In to boste morali vzdrževati, ker ko enkrat tak študij začnete, potem ga boste težko ukinjali. Ne gre za nekaj, kar se lahko glede na potrebe študij razpiše ali ne razpiše. To gre za rešitev, ki je zelo dolgoročna. Samo toliko. In seveda uvajanje novega študija na področju medicine in dentalne medicine je zahteven proces. Ne gre enostavno in v začetku gre vedno s težavami. V najboljših primerih te težave trajajo kakšnih pet let, lahko pa še precej več. Mi z Medicinske fakultete v Ljubljani ne mislimo Medicinski fakulteti v Mariboru na kakršenkoli način nagajat ali delat problemov, ampak, zavedat se pa morate, da imamo mi lastnih težav dovolj in da moramo seveda prioritetno reševat svoje težave in bomo lahko, če bo potrebno pomagat, pomagali samo takrat, ko bo to lahko. Hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednji. Izvolite.
Krunoslav Pavlović
Dober dan. Krunoslav Pavlović, podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije in predsednik Odbora za zobozdravstvo. Gospod predsednik, jaz bi vas prosil, vaši tajnici sem posredoval predstavitev, če bi lahko to projicirali.
Material, ki ga želite predvajati, je potrebno dostaviti en dan pred sejo, da bi bilo zagotovljeno njegovo ustrezno predvajanje, zato so ga zdaj razmnožili na papirju in razdelili… / nerazumljivo/
Krunoslav Pavlović
Gradivo so razdelili? Aha…
Gradivo imamo, tako da, bomo spremljali med vašo razpravo. Hvala.
Krunoslav Pavlović
V redu, hvala lepa. Zdravniška zbornica je bila povabljena na današnjo nujno sejo in zato smo zobozdravniki v okviru Zdravniške zbornice Slovenije pripravili podatke o številu zobozdravnikov v Sloveniji in problematiki dostopnosti pacientov v zobozdravstvenem sistemu v Sloveniji. Če bi pogledali v gradivu tabelo številka 1, je razvidno, da se število zobozdravnikov v Sloveniji konstantno povečuje, od leta 2011 do 2017 – 2011 je bilo to povprečje na 100 tisoč 74 zobozdravnikov, 2017 pa je ta številka že 72. Tudi število specializantov je konstantno, kar pomeni, da so vsa učna mesta pravzaprav neprestano zasedena. Torej, Odbor za specializacije pri Ministrstvu za zdravje in v sodelovanju tudi z Zdravniško zbornico Slovenije, razpisuje maksimalno število specializacij na področju zobozdravstva. Če bi pogledali naslednji graf, bi videli, pravzaprav, da je povečanje števila zobozdravnikov v Sloveniji, pravzaprav delo Medicinske fakultete v Ljubljani in ni odraz uvoza ali pa vnosa nekih diplomantov iz tujine. Če pogledate naslednjo tabelo, imamo zelo natančne podatke, kako so ti zobozdravniki v državi neenakomerno razporejeni. In sicer, v središčih, kot je recimo Osrednjeslovenska regija, je številka danes celo 88 zobozdravnikov na 100 tisoč prebivalcev, res pa je, da recimo Pomurska regija ima le 54. Enako velja tudi za specialistiko na področju zobozdravstva. Tudi teh specialistov v državi je dovolj, vendar največji problem specialistov in tudi zobozdravnikov je v tem, da ne delujejo več v javni mreži. Poleg tega, pa ne smemo pozabiti, da na zobozdravniški tim smo vezali tudi ostale kadre, kot so recimo inženir zobne protetike, višji zobotehnik, zobotehnik in danes se vedno bolj uvaja ustni higienik. To je neke vrste pomoč zobozdravniku in z njegovim delom se dostopnost v javni mreži seveda izboljšuje. Naslednja tabela, v kateri, ponovno kaže, da je v Sloveniji zadosti zobozdravnikov in da teh ne primanjkuje, vidite, da se pravzaprav na tem področju številke povečujejo, vendar pa, tabela kot taka, pokaže neko drugo težavo in sicer, zmanjšanje števila zobozdravnikov v bolnišnicah in kar je še bolj zaskrbljujoče, zmanjšanje števila zobozdravnikov v koncesijskih razmerjih. Istočasno sem vam dodal tukaj graf, kjer se prikazuje, da se je število čistih zasebnikov v Sloveniji povečalo in sicer, leta 2011 do 2017 za 81 in lahko vam povem, da v letu 2017 jih je bilo 235, podatek za leto 2019 je 265. Govoriti moramo o dostopnosti do zobozdravstvenih storitev. Vedeti moramo, da Zavod za zdravstveno zavarovanje, v mreži financira le 47,6 programa na 100 tisoč prebivalcev, v odraslem zobozdravstvu le 41, mi pa govorimo o evropskem povprečju 78. Tako v naši javni mreži primanjkuje 390 programov za primarno zobozdravstvo. Glavarina za odraslo zobozdravstvo je 2 tisoč 470 – pozor – pacientov, ne glavarinskih količnikov, 25 % populacije pa nima opredeljenega zobozdravnika, v otroškem zobozdravstvu je to tisoč 349. Zato smo, v prilogi ste dobili manifest za spremembo zobozdravstvenega sistema, pri Zdravniški zbornici sklicali zobozdravnike na podlagi dveh anket in analiz, pripravili štiri točke za spremembo zobozdravstvenega sistema. Torej stroka je s tem dokumentom se poenotila, dokument poudarja štiri točke, ki povzemajo predloge, probleme in predlagajo rešitve. Ta dokument ste v preteklem letu prejele vse poslanske skupine, odzvala se je le Nova Slovenija in Stranka LMŠ. In ta dokument ravno govori o tem, da bi morali vsi zobozdravniki, ki delajo v državi, bili ti dostopni do, se pravi, pacienti bi mogli imet dostop do vseh zobozdravnikov v državi in anketa Zdravniške zbornice je pokazala, da 129 naših kolegov, si želi opravljati programe za zavarovalnico, vendar jih ta ne podeli. Tako smo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, katedro za javno zdravje, pripravili strategijo ustnega zdravja, ki temelji nekako tudi na teh štirih točkah manifesta. Zakaj omenjam strategijo? Kajti ena njenih ključnih točk je tudi racionalno načrtovanje in zagotavljanje kadrovskih virov. Ta dokument je sprejel republiški strokovni kolegij za stomatologijo in potrdil tudi minister za zdravje, tako da je zdaj pred sprejetjem na zdravstvenem svetu. Pri točki racionalno načrtovanje in zagotavljanje kadrovskih virov, ki jih opisuje strategija, ta govori predvsem o zagotavljanju zadostnega števila strokovno usposobljenega kadra, vzpostavitev enakomerne mreže zobozdravstvenih izvajalcev, vzpostavitev trajnega, vzdržnega načina financiranja zobozdravstvene dejavnosti in pa, se pravi, opredelitev sodobnega zobozdravniškega tima. Dokler nimamo mi jasnih podatkov iz terena in dokler ne začnemo strateško urejati kadrovsko politiko na področju zobozdravstva, v odnosu do dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki bi odgovarjale potrebam prebivalcev, mislim, da je ukrep povečanja vpisa študentov v dentalni medicini v Sloveniji na splošno preuranjen, kajti ne vemo, kaj je pravzaprav v javni mreži, kaj v tej javni mreži naši državljani potrebujejo in s kolikšnim kadrom bomo to pokrili. Odbor za zobozdravstvo v okviru Zdravniške zbornice Slovenije se je seznanil z načrti Medicinske fakultete v Mariboru in si tudi ogledal prostore, kjer naj bi potekal pouk. To je bilo konec leta 2017. Opozorili smo na pomembna vprašanja in sicer, kot prvo, učni jezik - ali bo ta slovenski ali bo angleški ali bo hrvaški? Mi vemo, da ima pogodbo fakulteta z profesorji iz Reke, ki ne govorijo slovensko. Organizacija pouka na preveč lokacijah, ki so oddaljene med seboj. Nam je bilo pojasnjeno, da določene stvari bojo potekale celo na Reki. Zdaj jaz opozarjam, to so podatki od 2017, ne vem pa, kaj so kolegi vmes dogradili. In pa, glede na to, da sem vam povedal, da pravzaprav imamo le 47 programov na 100 tisoč prebivalcev, kje bomo ta kader zaposlili? Danes jih imate 129 čistih zasebnikov, ki bi želeli imeti program Zavoda za zdravstveno zavarovanje in ga nimajo. Kje bojo ti kolegi delali v javni mreži, ko bodo diplomirali? Do pridobitve jasnih odgovorov se Odbor za zobozdravstvo ni strinjal z ustanovitvijo Fakultete za dentalno medicino v Mariboru, priporočal pa je predvsem sodelovanje med obema fakultetama in osrednjo vlogo obstoječih kateder za dentalno medicino MF v Ljubljani. V tistem trenutku vem, da je Medicinska fakulteta v Ljubljani ponudila roko sodelovanja z mariborsko fakulteto. Ne razumem, zakaj pravzaprav kolegij vztraja na pogodbi z Reko, saj vendar bomo izobraževali naše zobozdravnike. Hvala lepa.
Hvala lepa. Dr. Ivan Krajnc, izvolite.
Ivan Krajnc
Ja, sem dolžan dodati komentar, na vse te stvari, ki sem jih zdaj slišal… Prvo, kar se tiče Medicinske fakultete Ljubljana. Vsaj dvakrat ali trikrat smo bili na razgovorih pri prejšnjem dekanu, seveda, in spraševali, če je možno sodelovanje, z Medicinsko fakulteto Ljubljana. Odgovor je bil, da kadrovsko niso zmožni sodelovat in pomagat Mariboru. Zato smo se obrnili seveda na drugo partnersko fakulteto in seveda iz Ljubljane ne pričakujemo tudi v nadaljevanju kakšne pomoči, je tudi ne potrebujemo.  Kar se tiče podatkov, ki jih je pa kolega Pavlovič sedaj posredoval, pa je moj komentar naslednji. Povprečje v Evropski uniji je 78 stomatologov na 100 tisoč prebivalcev, mi jih imamo pa okrog 70 ali 72 je bilo rečeno. Mi seveda nismo kompetentni kot univerza ali pa kot fakulteta reševati probleme dostopnosti. Mi smo pa strokovno sigurno zadolženi, da vas opozarjamo na stanje v nekem poklicu v državi. In ti podatki so vendar evidentno relevantni, saj so prišli iz Bruslja. Torej, zobozdravnikov glede na število prebivalcev v Sloveniji je manj. Prej sem povedal, da jih je 23 % takšnih, ki niso končali, torej nismo bili sposobni lastne reprodukcije. Kar se pa tiče, torej to je bil pomemben podatek, ki sem ga pozabil prej povedati, da 25 % prebivalcev sploh nima opredeljenega zobozdravnika, da je glavarina presežena, itn., skratka, to samo govori, da je dostopnost slabša. To pa ni vezano na univerzo ali pa medicinsko fakulteto. Mi se danes pogovarjamo kot izobraževalna inštitucija in smo vas dolžni opozoriti kaj je naša naloga in seveda, vi boste pa odločili ali je to smiselno financirati ali pa ne. Torej še enkrat, kar se tiče jezika, ki je bil tukaj izpostavljen. Kolega Pavlič, smo vam že takrat povedali, da bomo poskrbeli, da nekateri znajo slovenščino, če pa ne znajo slovenščine, bomo pa poskrbeli za prevode, tako da ne rabite skrbeti za kvaliteto našega pouka.  Pa bi vas samo vprašal, klik spotikanja je bilo pravzaprav, ko smo ustanavljali medicinsko fakulteto v Mariboru, pa ste v parlamentu takrat soglasno odločali, da je potrebna in ste prav odločili. Mi smo do danes dali Sloveniji 800, malo še manjka, okrog 780 zobozdravnic in zobozdravnikov. Kaj pa bi bilo, če ne bi bilo medicinske… / oglašanje iz ozadja/, zdravnikov, ja, pardon, splošne medicine – kaj pa bi bilo, če tega ne bi bilo. Kakšna bi pa bila potem danes situacija, kar se tiče zdravnikov. Sedaj vas pač vljudno opozarjamo na situacijo med zobozdravniki in zobozdravnicami. Še enkrat, res pa mi nismo kompetentni za diskusijo o dostopnosti. Če bi bili v Zambiji, bi bila ena dostopnost v Sloveniji takšna v Nemčiji pa drugačna dostopnost. To so razlike, ki so vezane na budžet, normalno. Pa še nekaj. Mi imamo sklep upravnega odbora univerze iz aprila lani, da nam onemogoča vpis dodatnih programov univerza kot taka, in to je sigurno dodaten program, torej če zagotovljenega denarja za ta program nimamo, tega univerza ne bo razpisala, ker ona ni inštitucija, ki bi skrbela za kader v Sloveniji. Seveda je pa dolžna izobraževati, če za to ima sredstva. Mi sredstev za dentalni študij dentalne medicine nimamo. Še sredstev za tisto, ko smo šli nasproti države, če hočete, minister Šabeder, da bomo povečali vpis za 20 študentov, mislim Maribor bo poveča za 20, Ljubljana pa samo za 10. Halo! Mi bomo povečali 20 študentov. To je v šestih letih ja 900 tisoč evrov stroškov. Mi smo takoj potopljeni, finančno. Že v prvem letniku smo potopljeni, če je to kar je prej državni sekretar zagotavljal in pa seveda minister Pikalo zagotavljal tudi pismeno, če dela, torej v Maribor posebno eksplicitno za deficitarno področje v zdravstvu ne bo financirano, smo mi potopljeni kot fakulteta. Mi smo mala fakulteta v primerjavi z Ljubljano, ljubljansko fakulteto. Mi smo do sedaj opisovali 86 študentov pa štirje iz tujine pa še potem statistični / nerazumljivo/, zmeraj okoli 100. Zdaj bomo pa že imeli okoli 120 študentov. Saj to je, mi smo to sposobni speljati, to ni problem, ampak to moramo tudi plačati, saj nobeden nič ne dela zastonj. Če bo treba še kakšen komentar, sem tukaj na razpolago. Še enkrat pa povem, da naši izključen namen je bil državi pomagati in nič drugega. Mi tega, kako bi rekel, potreb v Mariboru pač vemo, da so večji kot / nerazumljivo/ podatke Zdravniške zbornice. Saj Zdravniška zbornica je dala soglasje za ta program, kateri ste vi, tudi stomatologi. Brez tega sploh ne bi morali iti naprej na Ministrstvo. Zdravnika zbornica je dala podatke, da ima Maribor z okolico samo 192 stomatologov, Murska Sobota še bistveno manj, itn. V Ljubljani jih imamo 512, pa še več, na gorenjskem. To so pa podatki zdravniške zbornice, prosim, nič se ne izmišljujem, vam lahko vsem posredujem.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Želi besedo še kdo?
Mojca Tancar Verboten
Mojca Tancar Verboten, glavna tajnica univerze v Mariboru, da mogoče še določene zadeve kar se tiče financiranja pojasnimo.  Zdaj tako kot je dekan povedal, mi imamo v tem trenutku 100 študentov medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Univerza v Mariboru je sledila Republiki Sloveniji po interesu povečanja vpisa. Razumemo, da je to nacionalni interes Sledili smo predlogom ministra in povečujemo v bistvu vpis za eno petino. To je zelo, zelo dosti, glede na količino tudi zaposlenega kadra pri nas in glede študentov, ki jih imamo v tem hipu in se zavedamo, da bomo z velikim sodelovanjem Univerze v Mariboru in medicinske fakultete, to zmogli. In seveda vseh zdravstvenih inštitucij, ki nam v tem procesu pomagajo kot učne baze. Dejstvo je in razumemo, da Ministrstvo za izobraževanje v tem trenutku nima pravne podlage, da nam za leto 2020, tudi zaradi podpisanih pogodb po financiranju, zagotovi dodaten denar za izvedbo splošne medicine in nas veseli, da je minister pristal na to, da gre v razvojni steber posebej postavka deficitarni poklici v zdravstvu, zato, da se zagotovi za leto 2021 dodaten denar za študij splošne medicine in za povečanje nečesa, kar je dejansko v nacionalnem interesu. Res je, kar je poudaril gospod državni sekretar, da dobimo 6,1 % povišanja sredstev v letu 2021, vendar bi ta sredstva dobili ne glede na zahteve Ministrstva za zdravje in ne glede na zahteve o povečanju števila vpisov na splošno medicino. V tem trenutku v Republiki Sloveniji ne primanjkuje samo kadra na področju medicine, primanjkuje tudi inženirjev. Marsikateri drug poklic ravno tako rabi povečanje, hkrati pa, kot je poudaril državni sekretar, univerze so še vedno pod vplivom tega, kar je naredil ZUJF, kar so naredili varčevalni ukrepi in znotraj Univerze v Mariboru je v tip hipu zadolženosti 3,6 milijonov notranje zadolženosti, 3,6 milijona evrov, kar pomeni, da niti z dodatno pridobljenimi sredstvi ne bomo pokrili celotnega negativnega stanja znotraj Univerze v Mariboru in za izvedbo vseh študijskih programov. Glede na to, kako imamo razporejene in akreditirane študijske programe, seveda tudi ne moremo od nobene druge fakultete zahtevat znižanje vpisa ali sploh ukinitev posameznih študijskih programov, ker bi odprli nov problem. Zato seveda pričakujemo dodatna sredstva na tem področju, kjer je nacionalni interes. V veliko veselje nam je, da je Zdravniška zbornica, na podlagi dogajanja na Medicinski fakultete Univerze v Mariboru, spodbudila razpravo in debato in očitno analizo o tem, kaj se dogaja na področju dentalne medicine. Menimo, da v tem hipu prihajamo še dovolj hitro in ponovno pomagamo Republiki Sloveniji s tem, da širimo vpis na področju dentalne medicine in da edino na ta način pripomoremo, da v tudi v vzhodno kohezijo pridobimo ustrezne kadre in ustrezne profile za področje dentalne medicine, ki se ne končajo konec koncev samo pri zdravnikih, ampak se končajo tudi pri razvoju celotne dentalne medicine, v celem terciarju do tretje stopnje, torej do doktorata znanosti. Hkrati izpostavljamo še enak – za zagotavljanje materialnih pogojev, smo pridobili donacijska sredstva. V celoti oprema ni bremenila proračuna Republike Slovenije. Veseli nas, da je Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani nabavila iz lastnih sredstev nove stole, vendar bi opozorili na razliko med njimi in nami. Lastna sredstva medicinske fakultete predstavljajo ravno tako javna sredstva, tudi če so tržna sredstva. Pri nas je bila v celoti dana donacija tujcev, kar pomeni, da imamo že pred začetkom študija izredno dobre mednarodne povezave, kar pomeni tudi dodano kvaliteto in razvoj študija dentalne medicine za celotno področje Republike Slovenije in na ta način dvig kvalitete za področje dentalne medicine, v celotni Republiki Sloveniji in kot je dekan že povedal, imamo izjemno dobre, zagotovljene, materialne pogoje za študij dentalne medicine. Ker povečujemo že vpis na področju splošne medicine, ki ga bo v celoti pokrila, za prve tri mesece, tako kot smo povedali, torej za leto 2020, medicinska fakulteta, ker v razporejanju sredstev tega, kot Univerza v Mariboru, nismo sposobni naredit, posebej opozarjamo, da ni nobene možnosti, da bi dentalno medicino razpisali v letošnjem študijskem letu, brez posebej zagotovljenih dodatnih virov financiranja, ki ne bodo šli na škodo ostalih študijskih programov Univerze v Mariboru in z notranjim prerazporejanjem, tega študija ne zmoremo. Tako kot je povedal dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je resnično, ta študij je izjemno, izjemno drag, vendar imamo izjemno dobre mednarodne povezave, kjer ne samo, da samo, da smo opremo dobili, pripravljeni so z nami še na nadaljnje sodelovanje in na razvoj in na pomoč za razvoj Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, v smeri razvoja dentalne medicine, kar pomeni, da nadaljnje donacije tudi v tej smeri in vso potrebno opremo, ki bo lahko tudi v nadalje pričakujemo. Tako da, posebej opozarjamo, da karkoli se bo dogajalo na področju dentalne medicine… Aha še eno stvar bi pojasnila, gospod državni sekretar je tudi v resnici navajal podatke, da je Univerza v Mariboru iz razpisa za vpis, ki smo ga mogli poslat kot zadnjo verzijo na ministrstvu, umaknila dentalno medicino. Zakaj smo v tistem trenutku to naredili? V času, ko smo to pošiljali, mi nismo imeli še akreditacije tega študijskega programa na NAKVIS. Vmes se je zgodil nov trenutek, do akreditacije smo prišli in zavezujejo nas tudi sklepi, tako senata kot upravnega odbora, da je ta študij tako izjemno drag, da praktično nimamo možnosti, razen pridobitve dodatnih sredstev, za to, da ta študij, znotraj sredstev, ki so zagotovljena za Univerzo v Mariboru, v letošnjem letu, torej že za začetek študijskega leta 2020/2021, nimamo možnosti prerazporedit z drugega konta. Je pa res, da tudi Univerza v Mariboru, v kolikor bi bila dodatna sredstva zagotovljena in namenjena za naslednje študijsko leto, niso problem organi univerze in to v kolikor bo soglasje Republike Slovenije oziroma interes Vlade, mi seveda lahko pridemo in zagotovimo ustrezne sklepe organov, zato, da bi gradivo za odločanje za razpis za vpis za študijsko leto 2020/2021 bilo ustrezno, v vsakem primeru pa pričakujemo poglobljeno razpravo, vsaj za to, da se v leto 2021/2022, pristopi k razpisu študijskega programa dentalna medicina, za to posebej nameni sredstva, predvsem z vidika, ker menimo, da tako, kot pokažejo tudi statistični podatki, je tu izrazit manko v vzhodni koheziji in samo kaj ne želimo, da se nam na kateremkoli drugem področju medicine, tudi dentalne medicine, ne ponovi problem srčne kirurgije, kjer bomo čez 15 let razpravljali, kako nihče ni kriv, kako se čisto nič ni dalo naredit. Dalo se je in Univerza v Mariboru je že z razpisom splošne medicine, pred 15. leti, namreč, slavili smo konec prejšnjega tedna, 15 let medicine v Mariboru, dokazala, da se da naredit in da vsaj delno pomagamo Republiki Sloveniji na posameznih perečih področjih. Hvala.
Hvala lepa, gospa glavna tajnica. Še prijavljenih k besedi, med vabljenimi? (Ne.) Če ne, prehajam na razpravo članov in članic odbora. Prvi se je k besedi prijavil mag. Andrej Rajh. Izvoli.
Ja, hvala lepa za besedo in tudi za zanimiva dejstva. Mene predvsem veseli in mi je zelo pomembno, da je primernost študija potrdila za to relevantna inštitucija, kot je NAKVIS. Skrbi me neenakomerna porazdelitev in dostopnost zobozdravnikov po Sloveniji. Vidimo, da sta samo dve regiji, ki imata nadpovprečno dostopnost – to sta Osrednja Slovenija in Primorska, torej Goriška. Bom rekel, ves vzhodni del ima pomanjkanje, tudi pomanjkanju čeljustnih kirurgov, vemo za to situacijo. Moram pa povedat, da se mi, da pravzaprav ne razumem najbolj vseh stališč, torej, predstavniki univerze so prišli prosit za 100 tisoč evrov, nekateri, na drugi strani, pa jim v bistvu, imam občutek, trajno, ne samo to leto, oporekajo teh 100 tisoč evrov. To me pa zelo skrbi, ker imam občutek, da je strošek za pripravo te dokumentacije in argumentacije, zakaj ta program ne bi sploh začel obstajat, presegel 100 tisoč evrov. Torej, ukvarjanje, zakaj ta program sploh ne zagnat… Stroški prihoda, vseh vas, vsem je več od 100 tisoč evrov in mi danes o tem razpravljamo. Toliko bi povedal, zdaj zaenkrat. Hvala lepa.
Hvala, kolega Rajh. Naslednji prijavljen je kolega Željko Cigler. Izvoli.
Hvala lepa. Spoštovani. Moram reči, da je problematika zobozdravstva v Sloveniji pravilno naslovljena, s strani Univerze v Mariboru oziroma Medicinske fakultete v Mariboru in zobozdravstvo je v Sloveniji sigurno vse manj dostopno. To je prej dosti odlično argumentiral gospod Krunoslav Pavlović iz Zdravniške zbornice. Res pa je vprašanje, ali je to zaradi pomanjkanja zobozdravnikov. Dejstvo pa je, da si vse več ljudi v Sloveniji, zobozdravstva ne more privoščiti – ne za otroka, ne za odrasle. Lahko imamo še tretjo univerzo, ki bo odprla tudi medicinski program za študij dentalne medicine. Ali se bo to izboljšalo? Vprašanje. Še posebej, ko nam je gospa, glavna tajnica na mariborski univerzi povedala, da prihajajo močne donacije iz tujine - jaz verjamem, jaz upam, da bomo izobraževal čim več zdravnikov v Sloveniji, da bodo zadovoljeval zdravstvene potrebe v Sloveniji, ne da po izobraževanju odidejo v tujino. In jaz moram reči, da razumem, da je tukaj vprašanje, da se želi odpret študijski program, vendar to je popolnoma drugo vprašanje od tistega, kjer so vzroki, da je v Sloveniji zobozdravstvo, praktično, skorajda že nedostopno. Ogromno ljudi, ki potrebujejo zobozdravstvene storitve, lahko greste iskati v dentalne klinike v sosednjo Hrvaško, ki delajo enako kvalitetno, kot slovenski zobozdravniki, si upam trditi in tudi cene so ugodnejše. In tu bi si mogli mi postavit vprašanje, kaj se dogaja? Kaj se dogaja, da je… Dobro je, je že kar nekaj let bila Slovenija - moram to povedati – zgled za evropske države, za dostopno, kvalitetno zobozdravstvo za otroke, ki je bilo po šolah, za odrasle – kje je to danes? Danes je praktično največ ljudi brez osebnega zobozdravnika, na področju zobozdravstva. Vse bolj je premoženjsko stanje tisto, ki ti v Sloveniji omogoča in dovoljuje dostop do zobozdravstva in to so napake, to so napake, ki jih mi, kot odločevalci, ta Državni zbor in sigurno vi, kot izobraževanje, izobraževanje ali stroka, kot se temu reče, Zdravniški zbornici, moramo preseči.  In, tako kot sem jaz razumel, tudi, hvala lepa za številke, ki so bile podane, problem zobozdravstva nikakor ni v tem, da bi najprej naslovili problem števila izobraženih zobozdravnikov. Ne bom govoril o drugih strokah, ker vem, da na drugih področjih, od osebne medicine in še kje drugje, pa so te številke zelo, zelo, zelo nizke. Rad bi še tole poudaril, kot so bile številke, praktično več kot polovica zobozdravnikov v Sloveniji, je zasebnikov. Odhajajo, pazite, alarmanten podatek – zobozdravniki odhajajo iz bolnišnic, iz zdravstvenih domov, iz koncesij, želijo bit zasebniki. Skratka, to zobozdravstvo bo za ljudi, ki prejemajo v Sloveniji »penzije« pod pragom revščine, dve tretjini zaposlenih plačo pod povprečjem, oprostite, to zdravstvo, zobozdravstvo, je v Sloveniji nedosegljivo in to je problem, s katerim se mora naša država začeti ukvarjati, ne da bi želel ovirati izobraževanje na mariborski univerzi ali kateri drugi, v ljubljanski…, ker moram reči, da prihajam iz Celja in Celje je tako politično, nekoč, v strokovni podpori in tudi finančno podprlo ustanovitev Medicinske fakultete v Mariboru. Hkrati bi pa rad še tole povedal – moj zobozdravnik je iz Hrvaške. Končal je odlično, ne vem, katera je boljša, ker ne bom gledal, Medicinsko fakulteto v Zagrebu. Jaz moram reči, da do njega je skoraj nemogoče priti, ker je tako kvaliteten in kje se je izobraževal, če je dobra fakulteta, dobro izobraževanje, narodnost tu ni pomembna – pomemben je zdravnik. In rad bi samo še tole, za konec, povedal – poglejte, danes imamo še eno sejo in to je o helikopterski nujni medicinski pomoči. Vložen je predlog sprememb enega zakona, kajne, od Nove Slovenije in Zdravniške zbornice, ki naj bi skrajševal čakalne vrste in danes govorimo tudi pri zobozdravstvu o tem. Oprostite, vsi, vsi izhodi se za te točke, ki jih / nerazumljivo/ tudi popoldne, zvečer ob petih bo ta seja govorila, vse se išče rešitev v privatizaciji. Jaz se opravičujem, dobiček, privatizacija, gotovo ne delata v tej državi korist ljudem in zdravstvo in zobozdravstvo mora biti - in tudi izobraževanje – mora biti v Sloveniji namenjeno potrebam ljudi in ne zadovoljevanju potreb trga. To je eno osnovno izhodišče in jaz mislim, da tisti podatki, ki so bili s strani Zdravniške zbornice podani, nam dajejo jasne odgovore. Zato, v Levici, se absolutno zavzemamo za to, da mora biti zdravstvo dostopno, kot je bilo nekoč, z vsemi razširjenimi programi storitev, ki jih danes ljudje rabijo, ker danes, ko greš k zobozdravniku, sploh ne veš več, kaj vse boš moral doplačati. Greš praktično na neznani teren. Hvala lepa.
Hvala, kolega Cigler. Naslednja prijavljena je kolegica Lidija Divjak Mirnik. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav. Spoštovani dekan, spoštovana »prodekanica«, spoštovana glavna tajnica, seveda tudi drugi prisotni. Jaz bi, moram za uvod povedat, da prihajam iz Maribora, prihajam iz Univerze v Mariboru in mogoče bo moja razprava malce bolj čustvena, kot bi sicer lahko ali morala biti. Dekan, čestitke za 15 let dela, odličnega dela, predvsem pa, čestitke za borbo, za energijo, da je to sploh uspelo, ker vem, da to ni bilo lahko, zato še enkrat, na tem mestu, v lastnem imenu, vse čestitke, da vam je z ekipo, takratno in seveda tudi sedanjo, uspelo obdržati stvari, jih pravzaprav ustvariti in sploh obdržati, da se danes pogovarjamo o tem, da imamo 800 novih zdravnikov, ustvarjenih v Sloveniji in da še nam jih teh 800 ne primanjkuje. Zato se mi zdi pomembno, da danes govorimo o tem, da je potrebno začeti izobraževati nove zobozdravnike, ker, ko mene več tukaj verjetno ne bo, bodo lahko tisti naši zanamci tukaj rekli, da hvala bogu, da je takrat Univerza v Mariboru sledila klicu države in začela izobraževati nove zobozdravnike, ker če ne, bomo verjetno v isti situaciji, kot smo danes z zdravniki. Jaz si želim, da se tega zavedamo in da se zavedamo pomembnosti tega trenutka danes tukaj. Zdaj pa, kar se tiče vseh statističnih podatkov, ki ste jih tudi vi, gospod Pavlović, pripravili in pa seveda vseh statističnih podatkov, ki vedno znova prihajajo iz severovzhodne Slovenije. Jaz sem že stokrat v tem Državnem zboru povedala, pa do konca mandata še sigurno bom stokrat ali večkrat ponovila, da smo v tej državi preveč centralizirani in da je potrebno, to, potreba, po tem, da to državo decentraliziramo in da imamo v tem trenutku razvoj 30 oziroma, ja, 30 % različen v Sloveniji – se pravi, osrednja Slovenija oziroma zahodna Slovenija ali pa zahodna kohezija razvita preko 100 %, mi tam revčki, na severovzhodu, pa smo razviti 70 % in to, podobna situacija je seveda tudi pri zobozdravnikih. Pomurska regija, s katere prihajam, kjer sem se rodila in kjer sem preživela svoja otroška leta, ima 59,8 zobozdravnika, medtem, ko ga ima osrednjeslovenska, skoraj 88. Pa če pogledamo vse statistične podatke, na bilo katerem področju, je zgodba enaka in potem za piko na i, moram priznati, da mi ni bilo najbolj všeč ali pa sem se malce začudila temu izvajanju gospoda dekana Švaba Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je povedal, da nihče te medicinske fakultete ni pozval, da bi povečali študijski program, tu sem tako, malce, zaslutila da, vi, vi, vi, da niste vprašali prvo nas, na Univerzi v Ljubljani, pa se opravičujem, če sem mogoče narobe razumela in potem še svarilo, kajne, da uvajanje novega študija pa je res zahteven proces in da težave trajajo najmanj 5 let. Jaz moram priznati, da mi to ni bilo všeč. Upam, da sem vas narobe razumela, spoštovani gospod dekan. Vendar bi želela poudariti, da si tudi v severovzhodni Sloveniji zaslužimo ta študij, da si tudi v severovzhodni Sloveniji ljudje zaslužijo zobozdravnika, da si zaslužijo javnega zobozdravnika, da ga ne bodo rabili plačati in pa nanj čakati 5, 6 pa ne vem koliko mesecev in to si v severovzhodni Sloveniji zaslužimo in pri tem nimamo kaj drugo povedati, razen amen - tako mora biti in se nimamo kaj pogovarjati – govorim seveda o dostopnosti zobozdravstva v drugem delu Slovenije, ki ni Ljubljana. Zdaj, danes se pogovarjamo in razpravljamo o tem, da bi vpisali novih 20 potencialnih zobozdravnikov. Verjetno vsi ne končajo študija. Ne vem kakšen je vsip, glede na to, da tja pridejo res tisti z najboljšimi ocenami iz gimnazij, verjetno ni velik, ampak nekaj pa ga sigurno je. Torej, govorimo o tem, da bomo čez nekaj let pač imeli nekaj malega več zobozdravnikov. Ker podatki kažejo, da se bo upokojilo vsaj 350 zobozdravnikov, ki v tem trenutki ali s koncesijami ali kot zasebniki ali tudi v javni mreži delujejo v Sloveniji, so pa diplomirali v tujini, s čimer seveda nič ni narobe. Podatki pa govorijo tudi o tem, da smo 107 tujim zobozdravnikom podelili koncesijo, da v Sloveniji lahko delajo. V kakšnem sistemu točno delajo ne vem. Ampak hočem povedati, da če imamo prostore, če imamo voljo, če imamo tudi vso opremo, vse aparature, potem bomo valjda izobraževali naše ljudi in naše študente, če je potreba oziroma vpis na ljubljanski univerzi v tem trenutku 50 študentov na leto, želelo pa bi jih tja priti, če sem prav razumela, petkrat več. …/ oglašanje iz klopi/ Pa dobro, pa štirikrat več. Torej, pomeni, da teh 20 bomo zapolnili takoj, pa še premalo bo. Bomo spet te, ki bi želeli biti zobozdravniki, pač, se bodo morali usmeriti v nek drug poklic, ker tukaj pač ni prostora. In pogovarjamo se o 126 tisoč evrih, če sem prav razumela gospoda dekana. V 10 milijardnem proračunu jaz mislim, da to tukaj ne sme biti vprašanje. Se pa strinjam s tem, kar je povedal tudi gospod Štromajer, da če sedaj pač te pravne podlage ni, pa če ne moremo tega narediti za to študijsko leto, pač, naredimo vse, da bomo to lahko naredili drugo študijsko leto, kar mi je sicer žal, da bodo te aparature spet morale stati eno leto. Ampak boljše je danes to za drugo leto, kot pa danes nič za nikoli.  Zato bom podprla vse tri sklepe, ki so pripravljeni, ker zagovarjam, da morajo bito zobozdravniki dostopni vsem po celi Sloveniji enakomerno in enakopravno, ne samo v osrednje slovenski regiji, beri v Ljubljani in okolici. Ker veste, če nismo enakopravni na… Pa brez zveze, ne bom odpirala… Podprla bom te sklepe in si želim, da se to naredi s tem študijskim letom. Če pa ne gre, pa res prosim, da se to naredi potem z novim študijskim letom, ker tudi mi vsi, ki sedimo tukaj rabimo zobozdravnike in jih bomo, ker bomo čez nekaj let, čez 6, 7 let, ko bodo ti študentje postali zobozdravniki verjetno zelo zelo rabili. Hvala lepa zaenkrat.
Hvala. Naslednji besedo dobi kolega Jurij Lep.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani kolegi, gostje, vsi prisotni, kolegice in kolegi! Moja razprava bo šla v tej smeri, da iz podatkov, ki jih imamo na razpolago sedaj, ki smo jih dobili, vidimo, da zobozdravnikov v Sloveniji načeloma ne primanjkuje. To lahko rečemo, da se strinjamo. Druga stvar je razmerje med javnim in zasebnim, s koncesijo, brez koncesije. To so pa tudi problemi, katere bi pa morali mi kot poslanci, kot država poskrbeti, da bi imeli pač vsi uporabniki neke enake možnosti v vseh regijah. Številka, ki jo je tudi kolegica povedala, ne bom ponavljal, seveda, tudi mene moti, da recimo imamo v Sloveniji možnosti nekateri bolj nekaj manj uporablja zdravnike oziroma imamo večje možnost, da pridemo, če plačamo imamo tako vsi možnost. Glede na mojo starost, glede na to koliko sem že star, hodim dosti k zobozdravniku in vam povem, če bi čakal na redno bi po vsej verjetno bil sedaj škrbaste. S tega stališča morate vedeti, da bomo morali pač poskrbeti za javno zdravstvo in v smeri dveh univerz, ki jih imamo v Sloveniji, ki se ukvarjata z medicino, se pravi z dentalno in splošno, bi jaz pričakoval kot oseba, da bi se med seboj dopolnjevali, ne pa izločevali. Tudi jaz sem v Ljubljani študiral, pa je dostikrat profesorjev, ki so dopolnjevali pa izpopolnjevali iz mariborske strani so hodili na ljubljansko univerzo predavati bilo kakšne stvari, ne samo te za zobozdravnike. Mene tudi to moti, zakaj se mariborska medicinska fakulteta odločila, da ima z reko pogodbo, ne vem, niti se ne bom spuščal. Ampak sigurno zato, ker pač z ljubljanske strani ni dovolj kadra, ni bilo časa, ni bilo dobre volje. Sedaj, ali ni bilo dobre volje ali ni bilo časa ali ni bilo želje, pustimo na stran. Jaz bi pričakoval kot država, da si fakulteti in univerzi in zdravstvena domova, klinična centra med sabo dopolnjujeta in si med sabo pomagata. Tako, da jaz pričakujem v prihodnosti, ne da zdaj vidiš tukaj, in ko poslušam obe univerzi, sem malo razočaran. NDK pravi, da ni bil vprašan o tem, da se lahko sploh razvoja. Ni pomembno o tem kdo je koga vprašal, država Slovenija mora zagotoviti tudi za severovzhodni del Slovenije neke enake pogoje in jaz verjamem, če kdo študira v Mariboru recimo katerokoli stvar, je več možnosti, da bo tudi v Mariboru ali pa na štajerski regiji ali pa v Prekmurju ostal, si tam ustvaril družino in bo tam recimo izvajal to dejavnost. Če pa damo vse v Ljubljano, po vsej verjetnosti bo zopet malo drugačna stvar. In tudi to me moti, da država, kot ste prej rekli, to nisem razumel, da bi nekateri privatni zobozdravniki, zasebniki želeli imeti koncesijo, pa da jim država ne da. Tudi tega pojma ne razumem in bi mi lahko kdo razložil kako je to mogoče, da bi želel, pa mu država ne da koncesije, vemo pa, da ima en zobozdravnik, kot je bilo omenjeno, 2 tisoč 400 ljudi, pacientov ne pa teh glavarinskih količnikov. Tako da, to so ene številke, ki jih težko spravim v nek skupni kontekst, glede na to, da imamo zdaj veliko podatkov. Zato sem vsekakor s te strani vidim, da ni problem denar, ker 126 tisoč evrov res ne sme biti problem. Problem je v tem, da se mora država odločiti in dobra volja Univerze v Mariboru, da se tudi to delo pa to smer razvijemo v mariborski strani in ne sme biti potem ovira, da ne bi ljubljanska ji bila nevoščljiva. Vemo, da vsak nov program zahteva dejansko izobraževanje. Vemo, in srednje šole in fakultete, ko se na novo ustanavljajo, je problem kader na začetku. Potem, ko se to izobrazi, se dopolnjuje, potem je zopet nekako tak in nikoli v zgodovini, je treba priznati, da nista dve šoli, ki izobražujeta v isto smer enako pravni. To je treba priznati. Nekje je večja strokovnost, nekje ima več ljudi, ima več izobraževanj, ampak poglejte, smo različni ljudje in dajmo možnost še drugi strani, da bo tudi lahko razvijala smer naprej. Tako, da pričakujem v prihodnosti, da bosta ljubljanska in mariborska univerza sodelovali in ne glede na to kakšna je bila zdaj ta praksa, kakšne so bile anomalije. Pričakujem, da bo tudi strokovni kader lahko pomaga pri izobraževanju, pri tem, pri neki stroki, kot je bilo rečeno, da za te vaje ni dosti strokovnjakov, tako kot sem razumel iz tega gradiva. Skratka, na vseh ravneh se mora fakulteta, ki bo izvedla ta program zavedati, da rabi kader in da rabi prostore, da rabi opremo. In če je bilo rečeno, da ima opremo, da ima kader, tudi mene bi zelo motil, če bi bil program v angleščini. To sem po drugi strani zelo nasproten, ker glede na to, da mi živimo ob meji, bi pričakovali, tudi sam osebno trdim, da mora biti osnovna zakonsko zagotovljena slovenska beseda v naših šolah, univerzah, tako da vse ostalo je lahko dodatno. Tako da, to je pa druga pesem, ampak jaz bom tudi ta dva sklepa oziroma te sklepe, ki jih imamo tukaj pred sabo, jih podprl, z veseljem. Sprejmem pa argument ministrstva, da pač, če v tem letu ne bo šlo, v šolskem letu, študijskem letu bomo potem za naslednje študijsko leto poskušali to skozi spraviti in res bi želel, da ne glede na to, da v celotni Sloveniji vidim, dosti zobozdravnikov je, ampak vzhodna regija, druge regijo so pač malo manj zasedene, in da bi tam nekaj naredili, morajo narediti nekaj za splošno dobro in z argumenti, ki jih ima Univerza v Mariboru mislim, da se moramo strinjati in dati neko avtonomijo in po vsej verjetnosti ne smemo gledati na to kdo koga kaj vpraša ali me ni vprašal, si moramo pomagati, smo tako mali, da nam dejansko nobena stvar znotraj tega ne koristi, ampak / nerazumljivo/ koristi samo sodelovanje in sodelovanje pomeni tudi izmenjava samih profesorjev, zdravnikov, ker je to taka razdalja, 100 kilometrov, 120 kilometrov ni nič. To je zdaj, mi se vozimo vsak drugi teden, vsak drugi dan v Ljubljano, sem se navadil, kot da bi šel na avtobus, tako da s tega stališča ne sme biti ovira. Tako da jaz pričakujem, da bo ta odbor ta sklep, ki ga imamo pred sabo, podprli. Na oba ministrstva pa pričakujem, da bosta našla neko skupno solucijo in pa zakonsko osnovo, da lahko teh 126 tisoč evrov v prihodnjem letu tudi spravimo na Univerze v Mariboru.  Hvala.
Hvala kolega Lep.  Naslednji je Aljaž Kovačič.
Hvala za besedo, predsednik. Spoštovani gostje!  Kolegice in kolegi!  Najprej naj rečem, da obžalujem, da na današnji seji nekako simbolično skupaj ne sedita oba dekana tako pomembnih fakultet, ker bi nekako tudi simbolično pokazala, da znanost mora biti združena, in da le z nekim sodelovanjem lahko dosežemo nek napredek, ampak simbolično sedita narazen in nekako tudi nakazujeta vso bedo kam smo spravili ta slovenski visokošolski sistem kjer se fakultete borijo za denar, da lahko preživijo, med tem, ko je velikokrat na žalost znanje, ki bi ga naj študentje pridobili v drugem planu.  Mladi nekako razmišljamo nekoliko drugače. Tudi večkrat sem v tem sklicu parlamenta rekel, da je ZUJF naredili veliko slabega tej državi, je pa naredil tudi nekaj dobrega in to, da so nekateri pri nekateri starosti morali iti v pokoj. Velikokrat se pogovarjam z mladimi, kako so zapostavljeni mladi raziskovalci na fakultetah in upam, da bodo ob vseh teh novih programih oziroma nešteti programi, ki jih imajo fakultete, tudi o zakonu, ki ga bomo v kratkem obravnavali v Zakonu o raziskovalni dejavnosti, da bodo tudi mladi slišani, dobili priložnost, da ne bodo več vodja projektov 80 letni profesorji in se svoja zadnja leta sprehajajo po fakultetah in se lepo kažejo in smejijo. To se pravi, ni današnja tema, ampak hočem povedati tudi kam smo prišli s tem razmišljanjem in s tem tekmovanjem.  Sam prihajam iz Ormoža, zelo lepega kraja in vedno, ko sem prišel v večji kraj, so nekako tebe gledali z viška. Sem šel v srednjo šolo na Ptuj kjer sem tudi sam diplomiral in opravil tudi magisterij na Univerzi v Mariboru in večkrat sem slišal, ja zakaj ne greš ti študirati v Univerzo v Ljubljano, recimo delati tam ta magisterij, ker je to boljše, ker je to boljše. Še danes velikokrat slišim, ko se pogovarjam s kolegi pravniki, ja pravna fakulteta je boljša. Se pravi, tudi danes tukaj nekako slišim, da je, ne vem, mogoče ljubljanska medicinska fakulteta boljša, ampak menim, da je to odvisno od vsakega posameznika. Posamezne fakultete imajo boljše profesorje, tako tudi potem boljše študente in od vsakega študenta je potem odvisno kakšno bo, ali bo dobro opravljal svoj poklic. Sam imam kar nekaj prijateljev, ki so študirali tako na Univerzi v Mariboru na medicinski fakulteti kot na Univerzi v Ljubljani na medicinski fakultet, nekateri so dobri, nekateri so slabi, ampak ni to vedno odvisno samo od fakultete.  Sam sem tudi sodeloval, v zadnjem času, pri dveh izobraževalnih ustanovah, ki sta dobili, hoteli dobiti novi program in moram povedati, da v Sloveniji, da neka izobraževalna ustanova, mislim zdaj to na visokošolsko raven, ampak tudi na srednješolsko, pridobi nek novi program je znanstvena fantastika. Znanstvena fantastika je iz enega razloga po mojem predvsem ker velikokrat zbornice, ki so za to pristojne, dejansko to štopajo zaradi nekih povezav. Tudi danes se opravičujem, če sem bil narobe mišljen. Nekaj časa nisem vedel ali zastopate medicinsko fakulteto, v Ljubljani ali zastopate zdravniško zbornico Slovenije. Se pravi, velikokrat je to neka, se pravi, eni in isti strokovnjaki prihajajo iz obeh smeri, se prepleta in vseeno bi zdravniška zbornica oziroma vse te zbornice, ne mislim samo na medicino, ampak iz vseh smeri morajo zastopati nacionalno enotno, se pravi, cele Slovenije ne pa le ene ustanove. Imam prijatelje, ki delajo specializacijo v UKC Maribor in od šestih let specializacije mislim, da štiri leta morajo preživeti v Ljubljani. Tudi to ni tako enostavno, če si kdo hoče ustvariti družino, se mora preseliti bližje Ljubljani. Ko sem raziskoval zakaj je temu tako, so mi nekako razložili, da so ti mentorji samo v Ljubljani in se potem tudi sprašujem ali ima to smiselno, da potem le… Če imamo dva UKC-ja zakaj lahko, ne vem, nekatere stvari delaš samo na enem. Seveda mora biti najprej zagotovljena kvaliteta, ampak vseeno Slovenija ni samo Ljubljana. Širi se in lahko kvalitetno delamo tako v Ljubljani kot v Mariboru kot tudi v drugih krajih.  Glede zobozdravnikov smo se danes nekako strinjali, da smo kar nekaj stvari, pri tej se v preteklosti zavozilo. Se pravi, zato sta še najmanj krivi katerakoli fakulteta, ki dajeta kader, ampak je kriva država pri tej izpostavitvi javni mreži, da ni po vseh krajih v Sloveniji vzpostavila tako javno mrežo, da bi imeli vsi dostop. Zato sem velik zagovornik javnega zdravstva, kajti ko bodo, tako kot smo že nekaj stvari v Sloveniji zavozili, kot so na primer železnice in še marsikaj, tudi pošt vidimo kaj se dogaja in če bomo še javno zdravstvo, je dejansko lahko tudi konec države. Imamo neke postopke, da lahko to zadevo pridobiš. Sam ne bom, čeprav imam svoje mnenje, ne bom izgubljal besede ne o posameznih fakultetah, ne univerzah, tudi ne o NAKVIS, ampak če imamo neka pravila in dosežeš neke kriterije, da dobiš neko dovoljenje, potem ne vidim zakaj je potem sploh smiselno, da ti daš vlogo, dobiš dovoljenje, potem pa ko dobiš dovoljenje pa ti rečejo, ja, sedaj pa tega ne moreš opravljati. Se pravi, potem bi morali tudi same kriterije dvigniti. Jaz nisem takšen, mislim sploh nisem strokovnjak na tem področju, da bi lahko trdil ali je Medicinska fakulteta v Mariboru sposobna to narediti, ampak za to so strokovnjaki, ki dajejo neka pravila. In če so ta pravila določena, se potem več ne vidim zato, se pravi, da se sploh o tem pogovarjamo. Videli smo, da ministrstvo krši zakon, če jim da v letošnjem letu denar. Jaz upam, da se bo rešitev našla za drugo leto. Si pa v bodoče želim, da bi ta visokošolska sfera začela med seboj sodelovati, ne glede na to iz katere univerze kdo prihaja, tudi če prihaja iz katere tuje univerze in da naj bo v ospredju znanost, ne pa denar.
Hvala lepa, kolega Kovačič. Naslednja je Mateja Udovč.
Hvala lepa, predsedujoča za besedo. Spoštovani predstavniki ministrstva, predstavniki univerz lep pozdrav tudi v mojem imenu!  Z današnjega dnevnega reda nujne seje našega odbora je razvidno, da razpravljamo o zdravstvu, predvsem zobozdravstvu, kjer imamo resnično kar precej problemov z že zelo dolgo brado. In če danes, kar smo slišali, nekako povežem, da smo slišali, da imamo dovolj zobozdravnikov, da so čakalne dobe za državljane skoraj že ne sprejemljive, državljani ne moremo priti do zobozdravnika. Naši študentje oziroma diplomanti so na zavodu za zaposlovanje. Mi pa podeljujemo licence tujcem, lahko rečem malo narobe svet. In če se malo poigram s številkami, tako kot jih je pripravila Zdravniška zbornica, 47,6 programov je, govorimo o 72 programov na 100 tisoč, tako da številke jemljemo tako, ko si jih pač želimo, prikrojimo vsakemu posamezniku, kakor komu paše. Državljani in državljanke pa trpijo, trpimo ne moremo priti do zobozdravstvenih uslug, storitev. In če samo ponazorim kako to izgleda, ne govorimo o belih plombah, ne govorimo o nadstandardnih programih, govorimo, recimo, samo zalivkah za popravilo zoba, gronoloma, ko te boli prideš na dežurno na urgenco, te nekdo vzame in potem reče, naslednji pregled, ki bi ga moral imeti po programu mogoče čez en teden pa rečejo, veste, čez tri mesece. To jaz zelo enačim kot če bi imela zlomljeno roko, pa bi prišla na urgenco, dobim gips na roko in potem mi rečejo na urgenci, veste, gips vam bomo dol pa dali čez 3 mesece, ker nimamo več prostih mest – pa to je absurd! Lahko se pogovarjamo… Resnično me zanima, kje je problem? Danes sem slišala, da ni problem v zobozdravniki, ker jih je dovolj v Sloveniji. Ali smo resnično pregledal čisto vse podatke? Ali bo čez 5 let, 10 let, še vedno dovolj zobozdravnikov, ko bodo nekateri odšli v zaslužene penzione oziroma zasluženo upokojitev? Mi si ne moremo tukaj privoščiti reševat probleme potem, ko bodo že tukaj, ampak moramo se pripravit v naprej. Dejstvo je tudi, da podpiram pobudo Univerze Maribor, pa ne prihajam z Maribora. Zakaj? Zakaj bi centraliziral, migriral, iz cele Slovenije študente, vse v Ljubljano? Nimajo študentskih domov, težave s prevozi… Zakaj se ne bi razdelili? Zakaj ne bi razdelili programov? Univerza Maribor nam je rekla, da je pripravljena sodelovati. Naj sodeluje na temu področju, da bo razdelila program, če ministrstvo ocenjuje, da je ta kvota zadostna, to število vpisov. In, če gledamo, jaz gledam iz vidika državljanov – imamo dolge čakalne dobe, ki se jih ne moremo nikakor ne znebiti. Vsi dosedanji poskusi, karkoli smo naredili, se klavrno končajo, običajno pa, tako kot danes smo že slišal, se končajo pri denarju, ker ni denarja. Danes, se jaz ne bom ustavljala pri, kdo je bolj kompetenten, na področju izobraževanja, kompetentnih kadrov in programov, ki jih je pripravljena financirat ZZZS, saj, na tem mestu ne želim reševat vseh zagat zdravstva, bi se pa rada osredotočila na sistem izobraževanja v zdravstvu, predvsem na študij medicinske fakultete. Osebno menim, da… Osebno mene ne zanima, katera fakulteta je boljša, saj bi morali obe fakulteti enako izpolnjevati vse kriterije, ki jih zahteva akreditiran program in zagotoviti kvaliteten študij za vse študente. Je pa res, da sem danes, ko smo poslušali, da se bo izvajal program, da so nosilci kliničnih predmetov praviloma tujci, se tudi meni postavlja vprašanje, na katerega sem že dobila odgovor, glede izvajanja programov v slovenskem jeziku, vendar, se mi pa postavlja mogoče eno drugo vprašanje. Na papirju se vse lepo sliši, da bomo imeli prevajalce, da bojo študentje 100 % zagotovil, da bojo vse razumel, kdo bo pa izvajal mogoče nadzor nad tem, nad programom izvajanja v slovenskem jeziku? In mogoče me zanima, v primeru ugotovitev kršitev, kakšne sankcije, bodo doletele Univerzo Maribor, če to ne bo potekalo v skladu z dogovorjenim? Tukaj pa sem zaskrbljena. Čeprav, je bilo danes že povedano, da bodo prevodi, da bodo profesorji oziroma predavatelji odšli na tečaj slovenskega jezika, vseeno menim, da mogoče v tem letu bo to težko, da se bodo tudi naučili, v tako kratkem času, slovenščino za tako strokovna predavanja. In, še, danes smo se že dotaknili, da bi se mogli vsi skupaj veliko bolj ukvarjati tudi s fluktuacijo kadra na celotnem področju zdravstva, predvsem mladih zdravnikov, ki zaključujejo študij in specializacijo. V medijih večkrat preberem in slišim, da kakovostni kadri po študiju zapuščajo našo državo in se zaposlujejo v tujini, predvsem v zahodno evropskih državah, kjer cenijo njihovo znanje in so seveda tudi bolje plačani. V Sloveniji pa zaposlujemo kadre iz tujine, predvsem iz bivših republik SFRJ, torej je le nekaj narobe z našim sistemom. Država lahko zagotovi sredstva in razpiše še več vpisa na fakulteti, ter različnih programov, vendar pa to po obstoječem sistemu, nič kaj ne bo vplivalo na zdravstvene storitve v Sloveniji. Zato se moje razmišljanje čedalje bolj nagiba k pogodbenim razmerjem med državo in študenti medicine, medicine in ne samo zobozdravnikov. Vsi vemo, da je študij medicine relativno drag študij, za našo državo, zato bi bilo prav, da po zaključku študija, študenti opravijo vsaj določen čas svojega dela v Sloveniji, nato pa imajo prosto izbiro, kje se bodo zaposlili, država pa jim bi morala zagotoviti, po končanem študiju, tudi zaposlitev in ne vstopnico za na Zavod za zaposlovanje. Ker veste, ko je študent oziroma diplomant na Zavodu za zaposlovanje in da je zobozdravnik in da je dve leti na Zavodu za zaposlovanje, pa meni verjemite, prva možnost čez mejo, v Avstrijo, Italijo, takoj in danes smo slišali, kakšna, koliko je država vložila stroškov za tega študenta in to je absurd. Mi izobrazimo študente, jim plačamo na Zavodu za zaposlovanje, kot socialno ogrožene in potem podelimo pa koncesije oziroma licence, pa tujim državljanom. To je resnično narobe svet. Kot sem že povedala, je to eden od načinov, kako vsaj začasno zadržati študente oziroma naše diplomante v našem zdravstvenem sistemu. Seveda je teh možnosti še veliko, veliko več. Vse od zdravega in prijaznega, delovnega okolja, standardov in tako dalje in tako dalje. Standardi pa niso 2 tisoč 200, 2 tisoč 300, pacientov na 1 tim. Vendar, o tem lahko drugič, na kakšnem drugem odboru. Pa če se vrnem na razpravo o konkretnih primerih, ki naj bi jih reševali danes, torej že iz vsega povedanega do sedaj, jasno podpiram povečan vpis študentov v program medicine, kot jo predlaga oziroma si želimo Ministrstvo za zdravje. O samem dogovoru glede zagotavljanja in razporejanja sredstev med pristojnimi ministrstvi, pa je to prvenstvo zadeve Vlade in eventualnih rebalansov proračuna. Sam proračun se je dejansko s strani Državnega zbora zaprl, ko smo ga poslanci tudi sprejeli in potrdili in, kar se pa tiče dodatnega vpisa na Univerzo Maribor, za študente dentalne medicine, pa sem mogoče, kot sem že povedala, to zelo podpiram, vendar, je resnično potreben dogovor, skupaj, za to mizo, mislim, da so vsi akterji zbrani in da so argumenti bili dani danes že na mizo in tudi rešitve, sem mogoče nakazala. Niso nemogoče, ampak, resnično bi rada povedala, da je Zdravniška zbornica leta 2018 pripravila tudi analizo obstoječih podatkov, iz katere je prikazano, da samo 21 % zobozdravnikov članov zbornice podpira ustanovitev še ene fakultete za dentalno medicino. In to mi je zaskrbljujoči podatek, ker se ne znamo ceniti v čemu je problem. Zakaj ne bi imeli še ene univerze? Tako, kot sem povedala, s temi bi tudi razbili centralizacijo. Kot glavni vzrok za čakalne vrste navajajo, da je izvajalcev oziroma premalo programov, ki jih plačuje ZZZS v zdravniški zbornici. Z drugimi besedami to pomeni, da imamo premalo delovnih mest za zobozdravnike, posledično pa preveč opredeljenih pacientov na zobozdravnike. Seveda to generira, kot sem danes že velikokrat povedala, da imajo državljani in državljanke čakalne vrste predolge in predolge. Tudi podatki iz Zavoda za zaposlovanje, ki ima na svojih spletnih straneh na dan 20. 1. 2020, objavljenih 8 prostih delovnih mest za zobozdravnika, primarnega nivoja, o tega je samo štiri zaposlitev za nedoločen čas, ostalo so nadomeščanja. Kaže, da kadra ni po tej strani premalo, saj že obstoječi diplomanti ljubljanske fakultete zaposlitve ne dobijo takoj. Se pravi, resnično se vprašam kaj je tukaj problem. Sama vidim problem, da je premalo zobozdravnikov, ko gledam državljane in državljanke. Nekateri v tej dvorani pa me preprečujejo, da jih je dovolj. A ko ljudje na ulici govorijo, sami povedo, da ne morejo proti do svojega zobozdravnika in to kažejo tudi današnji podatki, ki smo jih dobili na mizo, iz katerih je razvidno, da 25 % državljanov in državljank nima svojega izbranega zobozdravnika. In če povzamem, da je 8 prostih delovnih mesta za zobozdravnika, se bo na teh 8 prostih delovnih mest prijavilo 20 kandidatov in samo štirje od njih bodo lahko dobili zaposlitev za nedoločen čas. Jaz resnično tukaj opozarjam Ministrstvo za zdravje, da se nam ne bo zgodilo v roku petih let, šestih ali pa desetih, enak problem kot ga imamo na splošni medicini. Danes je še čas, da to rešimo, da do tega kolapsa ne bo nikoli več, da do tega kolapsa ne bo prišlo. Seveda lahko se vprašamo tudi, da so to delovna mesta, prosta delovna mesta za katere ni interesa, da je to na periferiji, da diplomanti nimajo želje oditi. Seveda, mogoče je to tudi zaradi tega, ker je bilo centralizirano, ker so šest let živeli v Ljubljani in so se navadili drugega življenjskega stila od koder so pa sami prišli. Zato še enkrat poudarjam, da ideja da se odpre program na Univerzi Maribor, dodatni program je dobra. Porajajo se tudi vprašanja za študij, samoplačniški študij. Na tej točki pa bi se sama opredelila, da je študij dentalne medicine kot del medicinske vede po svoji naravi in sposobnosti tako specifičen, da po mojem mnenju ni primeren za izredni študij, samoplačniški študij.  Hvala lepa.
Hvala.  Naslednji razpravljavec je kolega podpredsednik odbora, Tomaž Lisec.
Hvala predsednik za dano besedo. Spoštovani gostje, člani, članice odbora, ostali vabljeni, vsi skupaj lep pozdrav!  Se bom skušal držati točke dnevnega reda, ki se glasi, problematika naraščanja pomanjkanje zobozdravnikov v Sloveniji v luči financiranja novih študijskih programov. In se bom skušal izogibati pojmov kot so čakalne vrste ali kaj podobnega oziroma poskušati reševati celotno zdravstveno problematiko na eni zelo vsebinsko ciljni seji tega odbora.  Jaz se s tega stališča zahvaljujem tako gospodu Krajncu za dopis na predsednika odbora in tudi gospodu Branetu Rajiću za sklic te seje odbora, čeprav po drugi strani mi je žal, da do takih stvari mora priti tu v Državnem zboru, da se takšne zadeve ne morejo pozitivno rešiti brez vmešavanja politike. Tolikokrat govorimo kako se politika preveč vpleta v stroko in vsebino, nenazadnje pa moramo očitno v politiki reševati take zadeve, ker jih na drugih straneh očitno nekateri ne znajo pravilno presoditi.  Zelo mi je tudi všeč, ker je ta elektronski dopis s strani gospoda Krajnca zelo kratek in zelo vsebinski. Lepo napišete: Prejeli smo pozitivno mnenje NAKVIS-a. Stomatologov v Sloveniji izrazito primanjkuje. Slovenija je po številu zobozdravnikov na sto tisoč prebivalcev pod povprečjem EU. Koliko je aktivnih? Kdo so tujci? Da se bodo počasi upokojili. Da Slovenija ni sposobna lastne reprodukcije tega kadra. Enostaven problem, ki bi ga morali še bolj enostavno rešiti. Pa bom morda tukaj za pol minute skočil iz te točke. Ker prihajam iz Posavja, kjer smo se v zadnjih petih letih župani, ne glede na to iz katere politične stranke prihajamo in tudi poslanci, ne glede na to iz katere politične stranke prihajamo enotno zavzemali za dodatne nove programe. Pred enim tednom ali pred 14. dnevi smo po 12. letih prepričevanj ljudi na Ministrstvu za izobraževanje, predvsem pa v zadnjih 4, 5. letih končno dobili dva nova programa v Posavju s področja zdravstvenega sektorja. Tako da jaz upam, da bo ta model, ki je prišel v Posavje, torej pozitivna odločitev bila tudi ena odprta možnost za vse ostale, da ne bomo vedno dobivali negativna mnenja ali ministrstva ali pa koga zadaj, ki ima takšne ali drugačne interese ali pa vzvode, da zadržuje reševanje konkretnih problemov.  Skratka, zelo vsebinski dopis s prilogo odločba Svet nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu podelili akreditacijo enovitemu magistrskem študijskemu programu dentalna medicina Univerza v Mariboru za nedoločen čas. In sedaj bi morala biti v roku 14. dni rešena, dobimo pa odgovor, da vsaj za eno leto ta odločba ne bo upoštevana oziroma spoštovana. Tukaj lepo napiše NAKVIS, Vlagatelj ima za teoretičen del izvajanja programa ustrezne prostore in potrebno opremo. Za klinični del izobraževanje ima vlagatelj v sklopu fakultete v ločeni stavbi zagotovljene prostore in del potrebne opreme. Skratka, vse je tam. Celo na koncu zasledim ta stavek: Svet agencije je v končnemu poročilu skupine strokovnjake sledil, saj je pripravljeno jasno in strokovno. Še en stavek, ki opredeljuje, da v bistvu problema ne bi smelo biti. Danes pa očitno poslušamo bolj kot problematiko z vsebino, problematiko z lokacijo. Očitno je nekomu problem, da nekaj prihaja novega v Maribor, pa še enkrat, nisem iz Maribora, gravitiramo pri nas iz Posavja, bom rekel, v Maribor in Ljubljano, najraje pa imamo seveda da pridemo k zdravniku ali v Sevnico, Krško ali pa v na sekundarni ravni v Brežice, na terciarni pa se naši zdravniki oziroma naši pacienti odločajo kam bodo šli. Zato me zelo zmoti tale dopis Zdravniške zbornice Slovenije v ozadju, ki smo ga danes dobili na klop, kako se Odbor za zobozdravstvo Zdravniške zbornice ne strinja z novim programom. Opozorijo na nekatera pomembna vprašanja. Ampak jaz mislim, da ta vprašanja verjetno so tudi na fakulteti za medicino v Ljubljani enaka. Lahko sedaj primerjamo stavbe, katera je koliko stara, katera je koliko vredna, katera ima nov parket, kje imajo bližje, ne vem, gostinske storitve za študente ali pa prenočitvene zmožnosti ali kaj drugega. Učni jezik jaz mislim, da vsepovsod je isti problem. Organizacija pouka na preveč lokacijah. Vsaj praktični del mora biti na več lokacijah, kar je iz enega stališča celo treba podpreti, ampak še vedno, vse skupaj ostane Mariboru in Maribor ni tako velik, kot neko velemesto po svetu, kjer se par ur voziš, ampak, z vsem spoštovanjem do Maribora, ravno prav ste veliki, da je vse na kupu. Me pa zmoti, da je Odbor za zobozdravstvo opozoril možnost za zaposlitev diplomantov. Prej v dopisu piše, premalo jih je, upokojili se bojo, nove programe bi radi, vse imamo, tukaj pa vidimo možnost zaposlitev diplomantov. Mora biti možnost za zaposlitev diplomantov in tudi je možnost. Mene je bolj strah, kar je že nekdo iz predhodnikov rekel, da me je strah, da na ostalih segmentih ne znamo poskrbeti, da bodo ti diplomanti oziroma doktorji ostali v Sloveniji in svoje znanje, ki so ga dobili na naših fakultetah, tudi izvajali pred slovenskimi pacienti oziroma v Sloveniji. Tako da, moram reči, da se s tega mesta zelo resno sprašujem, kakšni so vzgibi Zdravniške zbornice Slovenije, da na koncu napiše, da priporoča sodelovanje med obema fakultetama in osrednjo vlogo obstoječih kateder za dentalno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. Imam občutek, da tukaj bolj kot vsebina, prevladuje še enkrat lokacija in da ne bom predolg – zato bom z veseljem podprl vse tri sklepe, je pa res, da če ne bi bila tako vsebinsko naravnana seja, da ne bi samo podprl teh sklepov, ampak da bi, se recimo res sam osebno ustavil, tukaj, v prvem sklepu, da bodo visokošolski zavodi lahko predlagali razvojne cilje s področja študijskih programov, bi jaz osebno naredil piko, čeprav tukaj se nadaljuje – ki izobražujejo za deficitarne poklice v zdravstvu. Ker imamo na mnogih segmentih želje in dejanske pobude, ne samo o teh programih, ki so trenutno aktualni, ampak tudi o programih, ki bodo verjetno zelo aktualni, ki so morda sedaj, za koga, »premoderni« ali pa še ni potrebe, pa bodo morda čez 10 ali 20 let nujno potrebni. In tudi drugi sklep, da se preuči možnost za zagotovitev sredstev, ki je bila namenjena odpravi deficitarnih poklicev. Sicer tukaj samo deluje v zdravstvu, ampak vsepovsod. Jaz mislim, da je zelo žalostno, da leta 2020 sprejemamo takšne sklepe, pa ko smo v uvodu slišali, za kako majhna sredstva gre v tem primeru, pa verjetno, če bi celoten slovenski šolski spekter pogledali, bom rekel, od poklicne izobrazbe, pa do doktorskih študijev, da gre verjetno za tako majhna sredstva, ki bila namenjena odpravi deficitarnih poklicev, sploh pa na takšnih lokacijah, kjer imajo prostor, imajo opremo, da o tem v letu 2020 sploh ne bi smeli govoriti. Skratka, po eni strani pohvalno, da ste prišli na to sejo Odbora za izobraževanje, po drugi strani pa en velik minus vsem tistim, ki vam niso prisluhnili, da se moramo danes za to tematiko tukaj tudi poslanci, kot politiki, spopadati in vam želim, prvič, da bodo po, upam, soglasni realizaciji oziroma sprejetju teh sklepov, prišlo do čim prejšnje realizacije vaših želja in pa potreb. Hvala.
Hvala, kolega Lisec. Naslednji je kolega Dušan Šiško. Izvoli.
Predsednik, hvala za besedo. Poglejte, tole mene spominja vse skupaj na en športni dogodek med Mariborom in Olimpijo, ko vemo, kam grejo Vijole, kam grejo Dragonsi, kajne, namesto, da bi se združil v eno reprezentanco, vsak na svojem koncu visijo. V Slovenski nacionalni stranki podpiramo odločitev, da se Medicinski fakulteti Univerzi v Mariboru ustanovi oziroma oblikuje enovit študijski, študij dentalne medicine, kajti, na tem mestu želim izpostavit, da smo poslal pobudo 19. marca, leta 2019, v kateri smo se zavzeli prav za to, torej za ustanovitev študija dentalne medicine in takrat smo dobil odgovor, sicer vam ne bom bral vse, ker smo že dosti razpravljal, določeni so se tudi ponavljal, smo dobil odgovor od Vlade Republike Slovenije, da bo ministrstvo podalo soglasje k ustanovitvi in resnično ne vem, resnično ne vem, tukajle, zdajle sedimo že skoraj 2 uri, tako kot je kolega pred mano povedal, v Brežicah smo lahko to speljal. Seveda smo lahko, ker nimamo navijačev, bom spet rekel, kajne, Brežice — Novo mesto — Ljubljana. Samo zaradi tega. Dajte enkrat začnite gledati na državljane, ne samo na svoje fakultete. V prostorih, ki so v Mariboru zagotovljeni, oprema je notri, ja, poglejte Ljubljančani, bom tako, sem iz Krškega iz Posavja, da vam povem, da ne boste mislili, da sem iz Maribora, ti prostori in oprema, počakamo še dve leti, v Krškem smo imeli eno policijsko zgradbo. Ko so nam s pridom odpeljali policijsko upravo, danes jo pojdite pogledati, vse je tako kot da je bila II. svetovna vojna. In na takšen način, če bomo mi puščali, če imajo nekje opremo in do nekdo tam brskal, pa bo rekel, ne to ne bomo, to ne bomo, zato, ker je to v Mariboru. Tako kot so že kolegi povedali, mariborska fakulteta nikdar ni priznana zaradi tega, ker ni v Ljubljani doštudiral. Dosti podjetij je takšnih ko te najprej vprašajo, ko greš na razgovor, kje pa si študiral, kje si opravil študij. V Mariboru. Aha, pa si zabeleži in tudi ne pride v ožji izbor. To miselnost bo treba enkrat v Sloveniji spremeniti.  Kar se tiče denarnih sredstev. Za velike lumparije dajemo denar. Nenazadnje bo letos po vsej verjetnosti tudi rebalans in ni vrag, da ne bomo našli tega denarja, da bi tudi lahko že notri. Ampak pravim, če ne prej, vsaj drugo leto bi pa bi bilo treba štartati ali pa gospod doktor, da tiste stvari poberete v Mariboru in jih date na tržnico, bolšji sejem v Mariboru, pa bo ljubljanska fakulteta mogoče prišla, pa bo kaj kupila po ceni. Ob sobotah je, če se ne motim, tisti bolšji trg v Mariboru. Pa bodo zastonj prišli do določene opreme.  Kar se pa tiče te preglednice, poglejte, sramota je, tukaj mi navajate, da v Posavju imamo 74 ali 64 zdravnikov, podatek za 2017. Ja, jaz ne vem potem, če koga v Krškem zaboli ali pa v Sevnici zob, mora iti v Novo mesto. Poglejte, Novo mesto je pa dolenjska regija. Mislim, take podatke, ko mi pripravite, ko mi jih daste, taka zadeva, se mi je dogajala, ko sem spraševal zakaj so policijsko upravo iz Krškega odpeljali v Novo mesto. Pa ni danes to tema, pa vam bom povedal. Zaradi tega, ker so tisti, ki so želeli, da gredo v Novo mesto, pripravljali mi vedno odgovor, čeprav ministru govorim, da so to lažni podatki. In tukaj tudi upam reči, da to niso pravi podatki. Hvala lepa.
Hvala, kolega Šiško. Naslednji je kolega Ferenc Horváth. Izvoli.
Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Dejansko mislim, da je bilo danes že v tej razpravi vse povedano. Jaz sem mislil, da bo današnja seja zgolj formalnega značaja in da preden bomo še kavico uspeli spiti bomo že potrdili ta sklep, ker zame je tudi malce čudno, da se o tem sploh razpravlja.  Jaz sem tudi tip poslanca, ki rad govori zelo konkretno in ne gre preširoko, ampak mislim, da je to vprašanje tipično vprašanje, ki se vedno, ko se nanaša kaj na jugovzhodno, severovzhodno regijo potem se vedno poraja vprašanje, da zadržanje izobraženega kadra in podobnega za našo regijo, kot da ne bi bilo pomembno in menim, da je to v nasprotju z zdravo kmečko logiko, ki mislim, da jo jaz že kar premorem, še posebej, če pogledamo te statistične podatke, potem vidimo, da je jugovzhodna Slovenija tista, ki je daleč zadaj. In morda statistični podatki kažejo, da se je število zobozdravnikov v Sloveniji v povprečju povečalo. Jaz v to ne dvomim. Vem pa, da včasih smo, recimo, na našem koncu za zobozdravnika čakali kakšen teden, sedaj pa čakamo mesec dni in več. Nenazadnje pa mislim, da je pomen celotne univerze za celotno regijo zelo pomemben, zato sploh ne razumem, bom rekel, tega vprašanja in seveda bom te sklepe podprl. Da pa ne omenim še posebej pomena mariborske univerze tudi s tega vidika, da se večina pripadnikov madžarske skupnosti izobražuje v Mariboru. Nekdo, mislim, da je pred menoj že povedal, da tisti, ki se izobražujejo v Mariboru se ponavadi prej vračajo v Prekmurje kot pa tisti, ki se izobražujejo v Ljubljani. Mislim, da je toliko argumentov za podporo tega, da mislim, da ne vidim smisla, da te sklepe ne bi podprli, ki bi bili mogoče celo še malo bolj konkretni, bom tako rekel, sicer v bistvu povedo, ampak so tako, predvsem prva dva sta malo tako formulirana, da ko sem najprej prebral niti nisem vedel ali je ta zato proti ali za, sem pa vesel, da smo tukaj bili vsi poslanci, ki smo se zdaj oglasili, enotni.  Hvala lepa.
Hvala kolegica Lidija Divjak Mirnik, se spet oglasi.
Hvala lepa predsednik še enkrat za besedo. Bom res zelo kratka.  Prej sem v mojem čustvenem nagovoru pozabila še na nekaj kar se mi zdi pomembno in o čemer je potrebno vedno glasneje in vedno bolj govoriti. Temu se reče beg možganov. Predvsem beg možganov in severovzhodne Slovenije se pravi, cela Koroška, Štajerska, Prlekija, Prekmurje. Mi imamo pravzaprav paradoks v tej državi. Izobražujemo inženirje, strojnike, računalničarje, tudi zdravnike zato, da ko se v Sloveniji izobrazijo, izobrazijo se seveda zastonj, odidejo takoj v Avstrijo. In na fakultetah, to se spomnim, da je rektor enkrat razlagal, ko sem bila pri njem na enem sestanku, da hodijo različne firme oziroma podjetja že v prve letnike do teh študentov in jim ponujajo štipendije zato, da ko končajo, ko jih Republika Slovenija zastonj izobrazi, odidejo takoj delati v Avstrijo. In tukaj, dragi moji, imami mi problem in na ta način se nam spet prazni severovzhod Slovenije, da ne začnemo govoriti spet o tem koliko jih hodi tudi, koliko Slovence iz severovzhodne Slovenije dnevno migrira v Avstrijo v službo. Mimogrede, iz Maribora 10 tisoč se jih pelje v Gradec, 10 tisoč se pa nas pelje v Ljubljano in potem dve uri pa pol stojimo na cestah, ampak to je že druga debata. Resno bomo morali pristopiti k temu, da nam izobražen kader, ki ga Republika Slovenija zastonj izobrazi, takoj ne odide v tujino delati. To lahko naredimo na dva načina in to bom zdaj povedala nekaj kar seveda ne smeš povedati, pa kljub temu bo o tem treba začeti razmišljati. Ali bomo v tej državi rekli da bomo dali šolnine ali pa bomo v tej državi rekli, da če imamo zastonj študij, da damo neko klavzulo v pogodbo, ki jo bo študent podpisal, da bo par let delal pa v Sloveniji. Ker jaz resno mislim, da imamo resno težavo. In ne boste verjeli, težave nimajo v Ljubljani, imajo pa jo v severovzhodni Sloveniji ali če rečem drugače, v vzhodni kohezijski regiji. To je prvi problem na katerega je nujno treba opozoriti in o njem začeti razmišljati, predvsem pa o rešitvah.  Zdaj pa še samo a propos debati o tem, kjer je bilo tudi povedano in tudi v tem gradivu, ki smo ga dobili od zdravniške zbornice piše, da je problem v jeziku in učnem jeziku in tako dalje. Če moje informacije držijo, se študentje prve tri leta poslušajo tako imenovani splošni del, pa to verjetno me lahko gospod dekan pa gospa prodekanja popravijo, ki ga izvajajo slovenski predavatelji. Da imamo pa o tem jeziku v katerem oni tukaj opozarjajo, da »kao« bo tuj jezik, te gostujoče profesorje za kater jaz upam, da jih bomo v treh, štirih letih tudi habilitirali, da bodo lahko, mislim so že habilitirani, se pravi, da se bodo tudi naučili toliko slovensko, da bodo lahko te vaje izvajali v slovenskem jeziku. Zdaj pa še mogoče a propos temu kar je rekel kolega Duško, kolega Šiško, Dušan. Enka Maribor pa Enka Ljubljana, jaz kljub temu upam, da bo ta tim ljubljanski, ta Enka Ljubljana, da bodo profesorji na ljubljanski fakulteti si premislili, da bodo šli nasproti svojim kolegom in bodo mogoče potem te vaje tudi oni v slovenskem jeziku takoj lahko izvajali, ker ne vem, mogoče je pa triger tudi to, da je opremljenost v tem trenutku v Mariboru boljša kot v Ljubljani. Ne vem, mogoče se motim, ker nisem strokovnjak s tega področja. Mi je pa res žal, da tam imajo vso opremo, da imamo vse aparature že pol leta, in dajmo res se potruditi pa narediti vse, da jih bo septembra 2020 lahko dvajset novih študentov začelo takoj uporabljati.  Hvala lepa.
Hvala kolegica Lidija.  Moram opomniti, eno negodovanje vidim pa moram pojasniti kako poteka razprava. Ko se začne razprava poslancev, praviloma je zaključena razprava vabljenih. Ampak glede na problematiko, seveda bodo tudi vabljeni dobili priložnost za kratko pojasnilo in ne za neko polemiziranje, ampak pred tem res moramo zaključiti našo razpravo.  Naslednji na vrsti sem jaz pa še dva poslanca, nato bo pa spet beseda prišla na drugo stran.  Jaz želim nekoliko zožiti to razpravo v smeri, da se nahajamo pred dead / nerazumljivo/. S koncem januarja je potrebno zagotoviti še ta zadnji, upam si reči, minorni pogoj, da se študiji dentalne medicine na mariborski medicinski fakulteti lahko začne z naslednjim študijskim letom. To bo pomenilo, da bodo po tem študiju prvi gotovi kadri prišli leta 2027. ta čas se bo zgodilo, seveda, upokojevanje in normalen osip do sedaj zaposlenih in delujočih zobozdravnikov, načrtuje se, da bo tukaj nekje 350 takšnih, torej lahko si predstavljate, da teh, tudi če bodo vsi končali 20 novih iz Maribora, da bo to en razumen prispevek, nobeno pa ogrožanje druge fakultete katera obstaja in seveda tudi izobražuje. Zanimivo je tudi to, torej želim povzeti nekako, da so vsi materialni pogoji zagotovljeni, da je zadostna oprema nabavljena in inštalirana, da je tudi donacija iz Finske, simulatorji v vrednosti 1 milijona, kot so povedali iz fakultete iz Maribora, pa tudi stole, ki jih je donirala klinika iz Nemčije. Vem. Tako, da zdaj si samo predstavljajte, če to spet eno leto ne deluje, kaj tem ljudem sploh reči, kakšna je to zahvalnost, recimo če gremo samo iz tega zornega kota, da ne načenjamo vse ostalo. In da bi začel pouk v prvem študijskem letu dentalne medicine, potrebno je 126 tisoč evrov. To se zdi neverjetno majhen znesek za tako neverjetno velik korak, ker ta ekipa, ki je ustvarila vse pogoje, da bi se sploh prišlo do te faze, je seveda hvalevredna in nikakor, mislim da ta znesek 126 tisoč evrov, ne bi smel predstavljati zdaj eno bremzo, ki bo bremzala za eno leto izvedbo tega študijskega programa. Seveda moramo odmisliti te neke druge namene oziroma tudi nevoščljivost, ki je očitno prisotna. Namreč moram povedati, da sem zgrožen nad komentarji, da začetki študija ponavadi terjajo petletne težave. To je neverjetno nizkotna opazka, ker pravzaprav kaj bi pomenilo, zdaj bomo zaradi tega še eno leto čakali, potem bomo novih pet let imeli težave. In zato, v to se rajši ne bi spuščal, ker sem presenečen nad nivojem, ki se tukaj uprizarja v tem smislu.  Odbor zdravniške zbornice Slovenije, ki je pristojen za dentalno medicino, opozarja na vse pomanjkljivosti in nam prinaša material, ki je zanimivo, datiran z letom 2017. Torej nič se ni spremenilo, nič novega. Jaz ne vem kako o urgentni zadevi, ki jo rešujemo zato, da bi videli če lahko do konca meseca vzpostavimo vse pogoje, da bi se začel ta študij nam, se pač drznete dati podatke iz leta 2017 in to je zdaj nekaj kar bi nam verjetno zaprlo usta. Torej zame je to nesprejemljivo in upam, da za ostale kolege prav tako. Mi zahtevamo oziroma iščemo način, da bi se ustvaril en izredni ukrep, ker menimo, da ta znesek ni tako visok in zaradi tega izrednega ukrepa razmišljamo o tem, da je verjetno glede fiksiranega budžeta vseh ministrstev, Vlada še vedno ima eno moč manevra, da se pride nekako k rešitvi te zadeve in tukaj največ gre za čas, veliko manj kot za denar in zato mi danes tukaj moramo v tem smislu izpostaviti argumente in se po mojem ne oddaljevati od cele razsežnosti tega kaj v državi imamo in nimamo, ko gre za dentalno zdravje naše populacije. Je pa res, da ker bi šlo za izreden primer, verjetno   Vlada je, seveda, sposobna, da tudi predpiše ene take izredne pogoje, tudi, in jaz se strinjam da, če vi, vsi tisti, ki vidite to populacijo dvajsetih morebitnih študentov iz Maribora kot ene atletike, ki samo čakajo, da končajo študij, pa da zdrsnejo v Gradec, potem pa, jaz mislim, da ni nič lažjega, kot da se zaradi tega dodatnega in izrednega financiranja, vgradi en pogoj, da pač, v tem primeru, če se ne nadaljuje z delom v Sloveniji, da bodo pač vrednost te šolnine vrnili. Torej, še enkrat bi se odzval, da je to, zame, ta prispevek Zdravniške zbornice Slovenije s tem datumom in s to vsebino, en primer propagandnega pamfleta in se mi zdi kot učni primer nevoščljivosti zaradi teh, triletnega zamika podatkov in, pač, kolegi so že opozorili, da imamo dve fakulteti, ki poučujeta isto disciplino, isto doktrino, na dveh koncih te dvorane, tako da nimam si kako drugače razlagat, kot to, da je ena ekipa prišla spotaknit kolege druge ekipe na zadnjem koraku, na katerem bi jim lahko pomagali, pa jim tega nočejo storiti. In, zaključil bi to svojo razpravo z vprašanjem, ki, ne pričakujem odgovora, ampak, naj bo, ostalo, na retorični ravni – ali res mora biti nasmeh ne-Ljubljančanov bolj škrbast? Hvala. To sejo moram vodit naprej, tako da, nadaljujemo s tem… Naslednji razpravljavec je Marko Koprivc.
Hvala lepa, predsednik, za besedo. No, vsekakor, jaz mislim, da nasmeh ne-Ljubljančanov nikakor ne sme bit bolj škrbast, me pa nekako navdaja ta dosedanja razprava z občutkom, da se vendarle malo preveč fokusiramo na Ljubljana, ne-Ljubljana. Jaz kot Ljubljančan, na vsak način podpiram in bi se mi zdelo dobro, da se ta nova smer na mariborski fakulteti, na vsak način odpre. Se pa bojim, da ne bo to rešilo problemov, kajne? Ker, kakor je bilo že tudi v razpravi do sedaj omenjeno, ni ključni problem pomanjkanje diplomantov, pač zobozdravnikov, ampak so problemi drugi. Celo, neke statistike kažejo, da je veliko diplomantov oziroma diplomiranih zobozdravnikov, celo na Zavodu za zaposlovanje, brezposelnih. Jaz mislim, da je ključni problem, da je javna mreža zobozdravnikov »prešvoh«, recimo v narekovajih – zato so tudi čakalne vrste predolge in bi mogli v to vlagat, se pravi, v jačanje javne zobozdravstvene mreže, sredstva. Drugi problem pa je, pa to ne velja samo za zobozdravnike, ampak za vse zdravnike, da so pogoji v javni mreži preslabi, očitno in zato se zobozdravniki, ki diplomirajo v Sloveniji, odločijo za delo bodisi v privatnih, zobozdravstvenih ordinacijah, bodisi, kar je še slabše, odidejo v tujino, sploh tisti na meji. Tako da, to so ključni problemi, katere je treba naslavljati, se pa jaz vsekakor strinjam, da bi bilo zagotovo, za severovzhodno Slovenijo pozitivno, da se na mariborski univerzi odpre nova smer za zobozdravnike, ne moremo pa rinit z glavo skozi zid. Potrebno je pač upoštevati zakonske omejitve, zdaj, ali je možno to »dofinancirati« ali ne, za naslednje šolsko leto, naj pove Vlada, jaz na vsak način podpiram sklepe, ki so predlagani s strani odbora in bom tudi glasoval za njih, podprl, ne pa prosim preveč banalizirat, pa govorit zdaj, da zato, ker pa, ne vem, v Mariboru še ni bilo smeri za zobozdravnika, da pa zato tam ni dovolj kadra in tako naprej – ni to edini razlog. Konec koncev, tudi politologi se produciramo samo v Ljubljani, ne v Mariboru. Morda je katera smer, ki se izvaja samo na Univerzi na Primorskem in obratno. Je pa, še enkrat povem, jaz osebno absolutno podpiram, v kolikor se izkaže, da so pogoji ustrezni, da se smer za zobozdravnike vzpostavi čim prej, tudi na mariborski univerzi. Hvala lepa.
Hvala. Naslednji se je prijavil kolega Bojan Podkrajšek. Izvoli.
Spoštovani predsednik hvala za besedo. Lep pozdrav obema državnima sekretarjema, dekanoma, vsem gostom, pa seveda vsem vam, spoštovani poslanke in poslanci! Kot nekaj let že politik, ko sem v kontaktu s katerim od državljanov, je največkrat vprašanje zakaj politika ni enotna. To vprašanje kot poslanec ali politik dobim skoraj vsak dan. Uvodoma smo poslušali dekana obeh fakultet. Jaz moram reči, da za mene sta obe fakulteti isto vredne, ne bi sedaj govori o eni ali drugi. Spoštovana dekana, sem pa bil malo presenečen kot poslanec, pa ne bom sedaj šel v detajle, sama bosta lahko razbrala, če sem prej začel z vprašanji za politike zakaj nismo enotni, sem pa začuden tudi da ti dve zelo pomembni instituciji v državi ne najdeta oziroma nista na eni skupni poti. Mogoče sem sam malo drugače razumel, ampak mislim, da se ne motim. Ko govorimo o vpisu, zob verjetno boli isto ali na Goriškem ali na Ptuju, v Prekmurju ali v Krškem v Ljubljani ali pa na Celjskem. Mogoče bomo kot država nekoč tako bogati, da bomo lahko kupovali najbolj sodobne stroje oziroma pripomočke za zdravljenje naših državljank in državljanov, pa se bojim, da pa ne bomo imeli tistega kar se ne da kupiti, to je pa seveda kader. Sem nekoč se malo poigral, pa sem šel preverjati kaj smo kot država vpisovali nekaj let nazaj, kakšne poklice, glede na to, da sedaj če se pogovarjamo z gospodarstveniki nam vsak dan povedo kaj potrebujejo oni. Skratka, ko pridemo v šolstvo povedo šolniki, ko govorimo o zdravstvu govorijo zdravstveni delavci. Jaz mislim, da tu ni treba biti prevelik strokovnjak, kaj država danes potrebuje, pa kaj bo potrebovala čez 5, 10 let, pa tudi vemo, nekdo, ki vstopa v fazo izobraževanja tudi vemo kdaj približno bo ta zaključil. Danes imamo med nami sekretarja na Ministrstvu za izobraževanje, pa sekretarja na Ministrstvu za zdravje. Prej je eden od mojih predhodnikov prav gotovo zadel z vsemi segmenti, ko je govoril o neredu v zobozdravstvu, pa tudi povezoval malo Hrvaško, ampak jaz ne bom to, ker to ni točka. Niti ne bom vas s tem moril, pa izgubljal časa. Je pa dejstvo, da oba ministrstva imata vsak svojo nalogo. Ministrstvo za šolstvo vseskozi, da izobrazi kader, Ministrstvo za zdravstvo pa zagotovi v Republiki Sloveniji, da bo ta kader seveda v tem primeru delal v Sloveniji, za to ustrezno plačan, pa da bo imel tudi ustrezne pogoje. Tu se nam zgodi, ko se ta kader izobrazi, da največkrat odide iz Slovenije ali je v Sloveniji nezadovoljen. Ampak to je pa naloga Ministrstva za zdravje. Še enkrat ponavljam, pa ni danes ta tema te točke danes. Seveda jaz bom vse te sklepe z veseljem podprl. Tudi tega dokumenta bi se mogoče z enim stavkom dotaknil.  Boljše je, da bi gospod ostal na slide, da ga ne bi dobili fizično v roke. Pa jaz mislim, da sem vam s tem vse povedal.  Sedaj pa finance. Ko sem začel, pa bom s tem tudi končal, danes bo politika enotna. Enotno bo podprla te sklepe. Govorim o 126 tisoč evrih. Ali bo vpis jeseni 2020 ali bomo to prestavljali na 2021? Slišali smo, da če bomo šli letos v vpis, je lahko Ministrstvo za izobraževanje v prekršku. Če mi to enotno to podpremo, politika seveda zavzame, potrdi te sklepe. Mislim, da je na Vladi, da najde 126 tisoč evrov v času, kjer imamo rekordni proračun, 10 cela pa še nekaj milijarde. Mogoče samo za primerjavo, da je v proračunu za pisarniški material 83 milijonov pa 600, toliko da imamo malo občutek. Živimo pa tudi v državi, ko je nedavno sodišče enemu od županov podpisalo menda 29 milijonov. Mi se pa danes, kolegice in kolegi, če bi vse glase seštel, koliko glasov smo dobili na volitvah, bojimo sklepov oziroma imamo pomisleke pa prosimo nekoga ali bomo šli jeseni 20 ali 21 s 126 tisoč evri za izobraževanje na fakulteti za ljudi, katere bomo jutri vsi potrebovali. Mi, ki tukaj sedimo, pa seveda tisti, ki so nas izvolili. Skratka, da zaključim, jaz bom te sklepe podprl.  Hvala.
Hvala kolega Podkrajšek.  Zadnji prijavljeni od poslank in poslancev je kolega Željko Cigler.
Hvala lepa.  Bom krajši kot prej. Samo tole bi rekel, mi smo se usedli danes tukaj s prvo temo in to je problematika zobozdravstva v Sloveniji, ki je praktično skorajda že nedosegljivo s človekom z običajnimi prihodki. In podatki, ki smo jih dobili na mizo, res boljše, da jih ne bi videli, ker kažejo, da to drži, da je situacija grožnja, še posebej stavek, kjer piše, možnosti zaposlitve diplomantov, ker je pomanjkanje programov v javnem sektorju, v javnih zdravstvenih domovih, ni programov. In dejstvo je, da se bodo morali začeti programi iz koncesij seliti nazaj v javne zdravstvene domove, da bodo zagotovili dostopnost vsakemu državljanu, državljanki do javnega zobozdravstva, da bo dobil svojega zobozdravnika. Ti podatki za mene govorijo. In to je treba ločiti zdaj v diskusiji ali se odpre študijski program na Univerzi v Mariboru. Vem, da gre tukaj za zelo zahtevno zadevo in vem, da vsako zahtevno podjetje rabi nekaj let, da kvalitetno zalaufa, če lahko po štajersko rečem, zalaufa.  In kar se tiče, pa tole kar sta že in predsednik in kolegica tudi iz Maribora prejle govorila. Mi vlagamo v izobraževanje naših bodočih zdravnikov in sester, diplomiranih, zelo velike denarje. Najprej fakulteta, potem pa še specializacija. Na primer, za zobozdravnika od štiri do šest let. In za mene je popolnoma logično, če zdajle Nemčija, Avstrija, Francija ali pa Švedska, naročujejo v revnejših državah vzhodne in južne Evrope, kjer imajo poceni izobraževanje, izobrazite nam zdravstveni kader, poglejte, hvala bogu, to je kompliment za nas, da znamo dobro izobraževati. Ja, ampak za to boste plačali najmanj toliko ali boste delali v Sloveniji, ti zdravstveni delavci toliko kot ste imeli fakultete in specializacije plačane, ali pa nam tisti, ki nam te zdravstvene kadre odpelje ta proizvod za to zadevo plačajo.  In še tole bi rad rekel, poglejte, za konec. Plačajo tisto kolikor ste vložili v njihovo izobraževanje. To je proizvod, izobraževalni.  In drugo. Vzhod Slovenije ima vse manj zdravnikov, zobozdravnikov in tudi rednih zdravnikov. Ja, zato ker tukaj ljudje nimajo denarja, da bi si ga privoščili. In država mora na to reagirati tako, da se pač zdravnike, ki odhajajo in zdravnice, v ta del Slovenija plačati, se jim pač mora zagotoviti boljše pogoje. To se pravi, višja plača, stanovanjske pogoje rešene, itn.  Hvala lepa.
Hvala kolega…
Samo tole, se opravičujem, samo tole. Prva dva sklepa sta v redu, sprejemljiva, drugo pa, v izogib pomanjkanju zobozdravnikov, da podpiramo to zadevo. Ta stvar pa naj stoji, ker mi ugotavljamo, da pomanjkanje ni vprašanje, saj iz podatkov, ki jih imamo na mizi, in ko je še kolegica govorila, Stranke modernega centra dejansko ob tem, da zobozdravniki tudi na zavodu za zaposlovanje, ni problem pomanjkanje zdravnikov, dejstvo pa je, da izobraževanje oziroma to pa je potrebno podpreti za pogoje, kot sem prej povedal, da v kolikor takoj po izobrazbi in specializaciji, zdravstveni kader odide, je treba te stroške povrnit, pa tudi če so samo, samo 126 tisoč evrov, ker vemo, da študij ob delu, si morajo potem študenti sami doplačevati. Hvala.
Hvala, kolega Cigler. Zdaj pa, tukaj, jaz moram vskočit samo z enim komentarjem, namreč, število brezposelnih oziroma prijavljenih zobozdravnikov na zavodih za zaposlovanje je odvisno od regije. Vi veste, če imate prijavljenih 7 brezposelnih zobozdravnikov v Ljubljani, to pa ne pomeni, da je to rešitev za Prekmurje in še vedno primanjkuje v Prekmurju, zato, v bran, dikciji tega tretjega sklepa, ampak vendarle, lahko tudi glasujete proti njemu. Najprej pa, ker več ni prijav med poslankami in poslanci, prehajamo na ta »izkorak« iz prakse, da se vabljeni še enkrat, prosim, da kratko, odzovejo na do sedaj slišano. Prvi je prijavljen državni sekretar, Jernej Štromajer, nato pa dr. Igor Švab, dr. Krunoslav Pavlović, pa dr. Ivan Krajnc. Torej, pa, gospod Pliberšek iz Ministrstva za zdravje. Državni sekretar, izvolite.
Jernej Štromajer
Predsedujoči, hvala. Dovolite samo, da zelo na kratko pokomentiram te ključne zadeve, ki so bile izpostavljene v razpravi, pa se tudi navezujejo na predlagane sklepe. Zdaj, jaz se zelo strinjam s tem, da mi problemov v zdravstvu z vpisnimi mesti na eno ali drugo obliko zobozdravstva, pa splošno medicino, žal ne moremo rešit. Tukaj imamo širše sisteme v javnem zdravstvu, kolegi bodo lahko povedali več in samo povečanje ali pa dodatno študijsko mesto, ugotavljamo, da tega ne bo rešilo. Sam bi predvsem poudaril, da tudi z vidika vprašanja bega možganov, ki se nam ne dogaja samo pri medicinskemu osebju, dogaja se nam tudi pri inženirju, pa še kje drugje… Imamo tudi bolj mehke metode, kot so kadrovske štipendije, ki se jih gospodarstvo lahko posluži, da moramo narediti več na spodbudnem okolju, da bodo želeli ljudje ostati v tej državi in da ne bodo samo gledali s trebuhom za kruhom za okolje. Izpostavil bi, kar se financiranja tiče – ja, jaz popolnoma razumem to, da se teh 120 tisoč evrov, kot je bilo rečeno, sliši minorno pri zneskih, ki smo jih tudi prej navedli, ki se namenjajo tako za študijsko dejavnost, kot za univerzo v celoti. Bi pa res opozoril, da ima naše ministrstvo, zvezano na zakonodajo in na razpoložljiva finančna sredstva, tukaj zavezane roke in da je na Univerzi v Mariboru, da znotraj sredstev, ki jih pridobi, kot rečeno, okoli 65 tisoč milijonov evrov, govorimo za leto 2020, da zagotovi ta sredstva. Mi pravne podlage in niti razpoložljivih sredstev, da bi dodatno »doštukali«, tega ne moremo. Zdaj, ali bo to Vlada lahko zagotovila s kakšnimi interventnimi sredstvi ali kaj podobnega, pa v tem trenutku sam ne morem reči, morda lahko kaj več povejo kolegi iz zdravstva, bi pa opozoril, da bo pa za naslednje leto, če v letošnjem letu namenjamo za študijsko dejavnost, leta 2020, 301 milijon evrov, da pa bo za naslednje leto 2021, na voljo 320 milijonov evrov in da pa v letu 2021 tudi ne bo teh dodatnih dvigov, glede na stavkovni sporazum z sindikati in zaposlenimi. Tako da, tukaj se bo sprostil tudi potencial mariborske univerze, da če bo prepoznala – in verjamem, da bo – tudi univerza prepoznala dentalno medicino, kot pomemben razvojni korak, da bo tudi iz temeljnega stebra financiranja sredstev lahko zagotovila teh nekaj 100 tisoč evrov. Glavna tajnica, vidim, že »odmiguje« z glavo, kar pomeni, da bomo imeli dolgoročno težavo, kajne, in potem, tukaj spet lahko mi vskočimo znotraj razvojnega stebra financiranja, to kar govori tudi od enega iz sklepov, vendar bi res opozoril, da potem tukaj govorimo o deficitarnih poklicih in na našem ministrstvu se bo tukaj moralo obrniti na kolege iz zdravstva, kaj to deficitaren poklic v zdravstvu je in tukaj potem lahko, vidim tudi, da na podlagi razprave pridemo še do kakšnih novih problemov, ampak, na to pač opozarjam, ker vem pa tudi, da mi kolegi iz Ministrstva za zdravje opozarjajo tudi na drugih področjih, kjer so problemi, recimo na psihologiji, pa na logopediji, pa na surdopedagogiki in pa še kje drugje. Tako da tukaj, je zadeva malo bolj, recimo temu, ni tako enoznačna, verjamem pa, da v bistvu, bo država, z višino sredstev, ki jih povečuje v visoko šolstvo, tudi z novelo, ko bomo prišli tudi, kar, so kolegi poslanci govorili pred, gospodje poslanci govoril, da bomo poskušali zagotoviti dodatna sredstva. Jaz pa verjamem, da bo v tem tudi, iz teh dodatnih sredstev, lahko mariborska univerza to zagotovila. Kot rečeno, naše ministrstvo pa žal prav na podlagi, niti finančnih sredstev za nek interventni ukrep v en študijski program žal ne razpolaga oziroma nima na voljo.
Hvala lepa. Opozorili so me, da prednost imajo predstavniki ministrstva, zato gospod Pliberšek, izvolite, vi prvi, potem nadaljujemo po vrstnem redu.
Tomaž Pliberšek
Hvala predsednik, za zaključno besedo, ki jo ste mi dali na razpolago. Torej, v uvodoma bi rad povedal, da Ministrstvo za zdravje se seveda zavzema za javni solidarni zdravstveni sistem in skladno s tem, bom rekel, tudi za geografsko dostopnost varne, kvalitetne in seveda načeloma primerljivo po času dostopnosti do zdravstvenih storitev vseh pacientov. Na hitro bi mogoče govoril o dveh točkah. To je točka, ki je danes umeščena. Govorimo o financiranju novih študijskih programov. Na lahko bi se pa samo še dotaknil na čakalne dobe, ki so ta trenutek, torej govorim o dvoplastnosti. Kar se tiča točke financiranja novih študijskih programov je Ministrstvo za zdravje že ves čas poudarjalo kje vidi ta glavni deficit in zato so tudi bili razni razgovori z inštitucijami, ki izobražujejo te kadre, opravljeni. O tem smo danes že dovolj govorili. Torej, na vseh področjih mi podpiramo dodatna izobraževanja, saj verjamemo, da je tudi v Sloveniji dovolj potenciala, tako kadrovskega kot pa tudi predvsem tega, ki lahko takšne študije tudi doštudirajo, razen zlatih maturantov. Edino kar je, bom rekel, tisto glede točk oziroma sklepov današnjega odbora bi poudaril, da v okviru sklepa številka 2 mi sicer lahko proučimo možnosti, vendar moramo pa vedeti, da enostavno teh sredstev ta trenutek v našem proračunu nimamo. Prav tako nimamo tudi pravne podlage, da bi na nekakšen način zagotavljali financiranje študijskih programov deficitarnih poklicev.  Potem bi se mogoče še dotaknil na kratko čakalnih dob. Jasno je, da je tudi danes bilo že rečeno, da je minister podpisnik strategije ustnega zdravja v Republiki Sloveniji za obdobje, ki izhaja iz manifesta zobozdravnikov. Ta manifest je, bom rekel, zelo konsolidiran v štirih točkah, torej dve točki sta ugotovitveni in dve točki sta pogojeni z aktivnostmi. Bilo je rečeno, da na tej zadevi delamo in se trudimo, da bi zadevo nekako izboljšali. Bi pa povedal kateri sta ti dve ključni točki, se pravi aktivnosti, to je zobozdravstvene storitve je treba definirati na podlagi strokovno usklajenih standardih in normativov. In pa še druga točka, ki je zelo pomembna, torej potrebna je nova definicija, košarica, o kateri se razlaga, ki bi bila 100 % ustrezno financirana iz javnih sredstev. Torej, a propos na vse, Ministrstvo za zdravje se že ves čas zavzema. To je ena izmed možnosti, da povečamo vpis na fakultete, da zagotavljamo v trajnosti glede na demografijo dovolj ustreznega kadar za kvalitetno, varno in pravočasno storitev pacientov takrat, ko jo najbolj potrebuje. Torej, mi vse programe nekako podpiramo. Moram pa povedati še enkrat, da v okviru tega, da proučimo možnosti mi ta trenutek sredstev nimamo v proračunu, prav tako tudi nimamo pravnih podlag. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo dobi dr. Igor Švab. Izvolite.
Igor Švab
Nekaj bi rad, da razjasnim, ker ne bi hotel iti iz te seje, da to ne bi dovolj jasno povedal. Prav nič nismo nevoščljivi Medicinski fakulteti v Mariboru, da bo ustanovila študij dentalne medicine. Nič nimam proti temu, da se to ustanovi. Edino kar nas skrbi je, da ohranimo naš program takšen kakršen je in v takšni kvaliteti kot ga sedaj izvajamo, ker smo v tega tudi že sedaj veliko vložili, tako znanja kot opreme. Dekan Krajnc bo verjetno potrdil, da v zadnjih dveh letih odkar sem jaz dekan se je odnos med Medicinsko fakulteto v Ljubljani in Medicinsko fakulteto v Mariboru krepko izboljšal. Sodelujemo pri izvedbi poukov tudi na področju medicine. In z naše fakultete, zlasti na tistih področjih, kjer se bo na Medicinski fakulteti v Mariboru kader še razvil, pomeni, to sta področji farmakologije in sodne medicine. Problem z večjim sodelovanjem Medicinske fakultete v Ljubljani in Maribor, kar se tiče dentalne medicine je v tem, da imamo mi naše klinične učitelje že sedaj precej zasedene in si težko privoščimo kakšnega zahtevnejšega in obsežnejšega sodelovanja. In tisto kar sem na koncu povedal, je pa to, da je uvajanje študija dentalna medicina zahtevno delo. Ne dvomim, da bodo Mariborčani tukaj uspešni, ker če so uspeli speljati študij medicine, sem prepričan, da jim bo tudi na področju dentalne medicine to uspelo in tukaj mi nimamo čisto nobenih problemov s tem.  Hvala lepa.
Naslednji je gospod Krunoslav Pavlović.  Izvolite.
Krunoslav Pavlović
Hvala lepa.  Kot prvo bi rad samo pojasnil, da so mene tukaj posedli, tako da nisem se polariziral ne na eno ne na drugo stran, da ne bo slučajno kakšnih pomislekov.  Pa pojasnil bi rad kaj je koncesija pa kaj je delo v javnem zavodu. To je en isti program. V koncesij zobozdravnik, en del je javni program, isto dela v javnem zavodu, tako da, če bi koncesije prenesli v javni zavod, bi bilo na koncu še vedno isto, ne bi bilo učinka. Nove programe je treba razpisati.  Zdaj pa, če se vrnem glede fakultete. Jaz sem to vabilo žal dobil 15. 1., odbora v tako kratkem času nisem mogel sklicati. Na zadnjem slidu so sklepi odbora iz 2017, ko naj bi bila to zasebna fakulteta v Mariboru in pomisleki, če ste me dobro poslušali takrat, so šli iz smeri naših ugotovitev tedaj. In tudi povedal sem, da ne vem kakšno je stanje na mariborski fakulteti danes, ker se o tem nismo niti pogovarjali, ni bilo nobene diskusije. Vse kar sem danes hotel s to prezentacijo pokazati je to, da lahko z bistveno povečanim številom vpisov, se pravi, zdaj jih imamo 50, potem bi jih imeli pa 70, to je kar velik procent povečanja, lahko povzročimo hiperprodukcijo kadra, kadra ki bo šel neizmerno lahko v tujino, kadra kjer ga bomo mi plačevali za to, da bo šel v tujino. In kot sem poudaril, tudi v predstavitvi je predvsem pomembno to, da gledamo koliko je teh študentov celokupno v Sloveniji. In če bi se vrnili na graf, ki sem vam ga pokazal, z vpisom na ljubljansko fakulteto, mislim, da vmes je bil trend tudi celo 60, pa se je potem vrnil na 50, ste videli, da se je število diplomantov povečuje in se pravi, če bi nadaljevali s tem trendom, tudi danes se bo povečevalo. Treba bo najti na nivoju države eno številko, ki bo odražala potrebe našega prebivalstva. Zaradi mene, če je to 30 v Ljubljani pa 30 v Mariboru ali drugače ali obrnjeno, je vseeno. Številke, statistični podatki, zakaj 2017. To so podatki, ki sem jih uporabil iz strategije. Problem je v tem, da se za 2018 podatki takrat še niso bili dostopni in so bili še dostopni konec lanskega leta, ker se ti podatki zbirajo. Trendi pa so danes popolnoma isti. Če bi pogledali zdaj, ki so objavljeni podatki iz 2018, bi videli, da so trendi popolnoma isti.  Kaj je problem? Mi jutri ne vemo kakšen bo zobozdravstveni sistem, pa danes načrtujemo 20 novih študentov za v prihodnje. Ne vem, če je to najbolje, odločitev je pa vsekakor vaša, govorimo pa o javnih sredstvih.  Hvala lepa.
Hvala.  Dr. Ivan Krajnc, izvolite.
Ivan Krajnc
hvala lepa.  Najprej bi se seveda, spoštovane poslanke in poslanci, rad zahvalil vam za pozitivno razmišljanje in za pravzaprav izraženo podporo k temu programu. Nekajkrat je bilo danes, tukaj so bile izpostavljene različne teme, ampak jaz bi se omejil samo na par stvari, da vam ne bom jemal preveč časa.  Najprej, kar se tiče zdravniške zbornice, kamor spadajo stomatologi. Imeli smo soglasje zdravniške zbornice k programu. Imeli smo soglasno sklep in soglasje slovenskega zdravniškega društva k programu. Imamo soglasje Ministrstva za zdravje k programu. Ja, kaj še hočemo več? Seveda so stomatologi sestavni del zdravniške zbornice in so pač kot svoj ceh, jasno temu nasprotovali. Zakaj so nasprotovali, je pa seveda samo stvar ugibanja.  Podatke, ki sem jih omenil tukaj, danes iznesel nekajkrat, so tukaj, so črno na belem. Mi smo istih misli, primerjave so naredili v Bruslju. Kar se tiče kvalitete? Nakvis je tista inštitucija v tej državi, ki edina lahko reče, ta šola je kvalitetna, ta šola izpolnjuje pogoje za ta program, pa nihče drug. Zato imamo NAKVIS, ki takšne stvari akreditira. Celo mednarodni sestav je bil v tej komisiji, ki je akreditirala študijski program na medicinski fakulteti v Mariboru. Imeli smo celo evalvatorje iz Zagreba, pa so, no, okej, bomo rajši tiho o tej zadevi, ampak skratka še enkrat se vam zahvalim.  Kar se pa tiče kvalitete izvajanja pouka pri nas, mi imamo letne študentske ankete, ki so merodajne, da lahko sploh učitelj zadrži službo, če je negativna anketa 2 do 3-krat zapored, ta, človek sploh več ne more napredovati v svoji službeni lestvici. Imamo samo evalvacijo, se pravi komisijo, ki evalvira določene programe na nivoje univerze in na vsaki fakulteti posebej in se vsako leto takšna evalvacija izvaja, na sedem let je pa itak akreditacija NAKVISA. Kar se tiče tega našega izvajanja programa, seveda kolega Pavlovič ne ve, da je sprememba in zahteva NAKVISA in bomo to tudi napravili, da bo kompletno pouk izvršen na medicinski fakulteti kot kliniki za stomatologiji. Mi imamo že danes štiri kolegice stomatologinje, ki imajo doktorate, ena ima že docenturo, jih imamo 16 na podiplomskem študiju v smislu akademske kariere in razvoja teh stomatologov. Seveda bodo ti stomatologi mariborski to prevzeli. Nekateri bodo že takoj prevzeli, tisti štirje so že tisti začetek tako rekoč jedro. Vemo, da zdravstveni doma ima številne ambulante, verjetno kolega Pavlovič pozna še bolje kot jaz in vsi zdravstveni domovi iz severovzhodne Slovenije od Lendave, Murske Sobote, Celja, Slovenj Gradca, Novo mesto, recimo, so dobili status na Ministrstvu za zdravje, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za zdravje je tudi status učne baze, ki bodo sodelovale, če bo potreba. Naš zdravstveni dom pa itak že ima več let odločbo, ampak klinika za stomatologijo bo na medicinski fakulteti na Magdaleni, ki ste jo tudi sami videli. Določene prostore bomo tam izpraznili in izključno namenili samo za te študente. Hvala lepa še enkrat za vaš čas in vašo diskusijo.  Odhod študentov v tujino, to smo pa že tudi nekajkrat, to kar je bilo danes že tukaj izpostavljeno, naj se vrne, seveda, vložen denar nas davkoplačevalcev, ki to plačujemo. Tu gre za velike denarje, če recimo upoštevamo še specializacijo so to zneski okoli 200 tisoč po osebi, ki gre v bogato Nemčijo. Torej, mogoče je to rešitev, jaz ne vem, to boste morali gospodje politiki vi odločiti. To je vaša pristojnost. Torej, glejte, problem je pravzaprav ostal. Mi smo zelo odprti v svet, mi imamo 55 pogodb v Evropski uniji, s partnerskimi fakultetami. Mi imamo pogodbe z Izraelom, mi imamo za Ameriko, s Kanado, tam jih imamo celo pet in naši ljudje gredo tudi za, letno jih gre več kot 25 za tudi semester ali dva v tujino in potem jasno, da se naučijo jezika, vidijo nove možnost. To bo zelo težko. Migracije so svetovni problem in še en podatek bi povedal, mogoče ga zdaj povem prvič. Po podatkih evropskega združenja za medicinske fakultete bo do leta 2050 v globalnem smislu primanjkovalo 9 milijonov zdravnikov. In te migracije od juga na sever jaz mislim, da bo to nekaj stalnega, ampak mi nimamo še zaenkrat teh problemov. Na naši fakulteti, po naših podatkih, od teh 780 kolikor jih imamo do sedaj, smo zelo ponosni na to številko. Pa še enkrat hvala. Okoli 5 %, pa še to nimamo natančnih podatkov, ker to bi naj vodila zbornica preko / nerazumljivo/ klubov in podobno. V kakšnem času recimo dveh, treh let bomo imeli bolj natančne podatke, ampak ni nekega groznega odliva.  Še enkrat, ta današnje diskusija me je ponesla v leto 2003, ko sem sedel v tem parlamentu. Tudi takrat so bili vsi proti Medicinski fakulteti Maribor. Pa še danes poslušamo, da smo nekvalitetni. Kako smo nekvalitetni, če imamo v 15-ih letih 25 najboljših objav v najbolj eminentnih medicinskih časopisih kot je / nerazumljivo/ in tako naprej. Imamo okoli 30 objav v / nerazumljivo/ nad šest, imamo najboljšo opremo, ta moment imamo boljšo opremo mislim v državi zlasti simulacij in ultrazvokov si upam trditi, da so nad nami samo še tisti severno od nas. Takrat so bili skratka vsi proti tej medicinski fakulteti, ampak ste politiki oziroma vaši predhodniki so takrat prav odločili, da je treba ustanoviti Medicinsko fakulteto Maribor, celo soglasno v tem parlamentu so takrat ustanovili leta 2003 medicinsko fakulteto. Na koncu smo celo nazdravili, pa je bila prepoved alkohola v tej hiši. Skratka, zelo sem vesel, da se je takrat to zgodilo in me je današnja diskusija res absolutno popeljala toliko let nazaj. Škoda, da sem že toliko star. Hvala lepa.
Hvala. Zaključujem razpravo in predlagam, da odločamo o naslednjih predlogih sklepov. Prvi sklep: »Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino predlaga Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da pri pripravi izhodišč za nova pogajanja za sredstva razvojnega stebra, preuči možnost, da bodo visokošolski zavodi lahko predlagali razvojne cilje s področja študijskih programov, ki izobražujejo za deficitarne poklice v zdravstvu.« Želi kdo razpravljati? (Ne.) Verjetno ne. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Drugi sklep: »Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino predlaga Ministrstvu za zdravje, da prouči možnosti za zagotovitev sredstev, ki bi bila namenjena odpravi deficitarnosti poklicev v zdravstvu, predvsem v luči spodbud študijskim programom.« / oglašanje iz dvorane/ Izvoli. Obrazložitev glasu, kolega Tomaž Lisec.
Ja, hvala. Seveda bom sam podprl ta predlagani sklep, imam pa občutek, da bo, kljub sprejetju, ki bo verjetno soglasno, brezpredmeten. Me pa zelo žalosti, ko poslušam s strani predstavnikov tako Ministrstva za izobraževanje, kot Ministrstva za zdravje, da ni možno najti 126 tisoč evrov za ta sklep. Sam prihajam iz občine, ki ima proračun, mislim da, 18 milijonov. Pa če bi šlo za tako pomemben projekt, kot gre za ta projekt znotraj fakultete oziroma znotraj Univerze v Mariboru, da bi z lahkoto našli pri 18 milijonih evrih, 126 tisoč evrov, če bi bila volja. Ko poslušam predstavnike, ki imajo 2 milijardni proračun, ne reče, da ne morejo preko prerazporeditve najti teh 126 tisoč evrov, ki je verjetno minimalni strošek, v primerjavi z pisarniškim materialom, na enem ali na drugem ministrstvu, je to žalostno, pa bom rekel direktno, sramotno, da tega denarja ni možno zagotoviti. Ne mi govorit, da ni možno zagotoviti. Predolgo sem in v tem Državnem zboru, in občinski svetnik 4 mandate v svoji občini, da mi državni funkcionarji rečejo, ni možno najti 126 tisoč evrov, pa že eno leto oziroma vsaj pol leta poslušamo pri teh razpravah o proračunu, da imamo najbogatejši proračun, čez 10 milijard. Ni pa želje, da ne ni možnosti najti 126 tisoč evrov. Skratka, podprl bom ta sklep, žalosti pa me, da smo tukaj v zakonodajni veji oblasti očitno soglasni pri temu, da je potrebno najti 126 tisoč evrov, izvršilna oblast pa nam je dala rdeč karton. Škoda.
Hvala. Naslednji, kolega Bojan Podkrajšek. Izvoli.
Ja, hval še enkrat za dano besedo, predsednik. Sam bom podprl ta sklep. Jaz sem prepričan, da ste vi z, spoštovani predsednik, z vso odgovornostjo sklicali ta odbor. Vsi razpravljavci, ko sem jih danes poslušal, jaz mislim da, se krepko zavedajo tematike, oba državna sekretarja, oba dekana…. Ampak kolegice in kolegi, jaz sem prepričan, da bo za ta sklep 15 glavo. Samo spoštovani predsednik, še vas enkrat opozarjam, kajne, ker ste vi podpisani pod ta predlagan sklep, ki ga globoko spoštujem, ampak, opozarjam, da ne bo ostal samo na tem papirju. Zato razmislimo, glejte, ne glede, kdo je v opoziciji, pa v koaliciji, če je bil res namen današnje seje, potem najdimo 126 tisoč evrov za vpis. Ponavljam, v letu 2020 jeseni, če to ostane na tem dokumentu zapisano, je tega časa prav gotovo škoda. Vas pa vse skupaj opozarjam, spoštovani predsednik, vas, bom pa nenehno na to potem spomnil, če se nam bo to zgodilo. Ste v koaliciji, imate podporo opozicije, vsi smo, mislim da, korektno razpravljali, se tega zavedali, da zaključim, da ne bo ostalo na tem dokumentu, ker je nespodobno, pa po domače, po štajersko rečeno, ne fer do fakultete, pa tistih ljudi, ki so to tematiko danes predstavljali, da jih bomo izneverili. Če sem v zmoti se bom nekoč opravičil. Hvala.
Hvala. Glasujemo o drugem sklepu. Glasujemo.  Kdo je za? (16 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Prehajamo na glasovanjem o tretjem sklepu, ki se glasi: »Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino predlaga Vladi Republike Slovenije, da v izogib pomanjkanju zobozdravnikov z ustreznimi ukrepi v študijskem letu 2020-2021 omogoči začetek izvajanja študijskega programa Dentalna medicina na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru.«  K besedi se je prijavil kolega Željko Cigler.
Spoštovani! Jaz bi rad povedal, da je razprava pokazala kar se tiče odnosa do predlaganih programa, da se uvede na mariborski fakulteti medicinski. Vsa soglasja, ki so jih potrebovali, da so dobili. Vendar argument, da podpiramo zadevo zaradi izogiba pomanjkanja zobozdravnikov, ta argument pa ne drži. In ta argument tu notri ne more biti zapisan. Ker zobozdravniki v Sloveniji so, dovolj jih je, samo dostop do njih je zelo drag oziroma nemogoč. Zato sem prej povedal, da hodijo ljudje po zobozdravstvene storitve v sosednjo Hrvaško. Zakaj? Ker je tam to ceneje. Skratka, bom pravilno povedati, razpisati nove programe je potrebno v javnih zavodih, da bo zobozdravstvo dostopno. Ta argument ni točen, zato za njega ne morem glasovati. Hvala.
Hvala, kolega Cigler. Glede na dejstvo, da ste predlog sklepov dobili na mizo bi lahko predlagali njihovo spremembo. Sedaj vam pa ostaja samo, da glasujete proti ali da ste vzdržani. Mi v tem trenutku ne moremo nič drugega narediti, ker je razprava zaključena. Prehajamo na glasovanje o tretjem sklepu. Glasujemo.  Kdo je za? (13 članov.) Je kdo proti? (2 člana.) Ugotavljam, da je tretji sklep sprejet.  Zaključujem 1. točko dnevnega reda in s tem 18. nujno sejo odbora.  Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in vas lepo pozdravljam. Seja je bila končana 22. januarja 2020 ob 16.45.