Spoštovani, pričenjam 14. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas prav lepo pozdravljam.

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: namesto poslanca Aleksandra Reberška, poslanka Iva Dimic. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko, v zvezi s katero v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNEM ODVZEMU OSEBKOV VRST RJAVEGA MEDVEDA (URSUS ARCTOS) IN VOLKA (CANIS LUPUS) IZ NARAVE (ZIOMVN), ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku posredovala Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 37. seji, dne 14. 6. 2019 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: Predlog zakona z dne 12. 6. 2019, Mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 17. 6. 2019, skupno mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z dne 17. 6. 2019 in dodatne obrazložitve Ministrstva za okolje in prostor, k predlogu zakona z dne 17. 6. 2019. Rok za vložitev amandmajev je do zaključka razprave o členih na seji odbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Lovska zveza Slovenije, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zakonodajno-pravna služba. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika, opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Sprašujem, ali želi besedo predstavnik Ministrstva za okolje in prostor? Gospod Maver, izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljam vse člane in članice odbora. V zadnjih nekaj tednih smo bili priča širši razpravi oziroma debati o upravljanju z medvedom in volkom. Za začetek mogoče naj samo poudarim, da v imenu Ministrstva za okolje in prostor, da je za nas pomembno tako ohranjanje ravnovesja oziroma ravnovesje med ugodnim stanjem zveri in sobivanjem ter hkrati ohranjati pozitivno toleranco. S tem namenom, kot veste, Vlada tudi vsako leto izda odlok za uravnavanje populacije. Vemo, kaj se je zgodilo letos aprila, ko je upravno sodišče razveljavilo ne samega odloka, ampak njegovo prilogo. Zaradi tega neizvajanja odloka pa je prišlo do te točke, kjer je kmetom vsak dan težje. Dejstvo je, da je, zaradi povečanja napadov zvezi danes o stanju medveda in volka lahko govorili že kot neugodnem. Ker se je gostota živali povečala se je spremenil tudi njihov vzorec obnašanja. To pa pomeni, da strokovnjaka lahko privede do tega, da bi škode povzročale tudi v naseljih. Tu pa, potem obstaja visoka bojazen, napad tudi napade na človeka, zato ni druge zadovoljive možnosti za rešitev nastale situacije kot je takojšnje uravnavanje številčnosti populacije obeh zadevnih vrst torej medveda in volka. Predlog Zakona o interventnem ozemlju osebkov vrst rjavega medveda in volka je zato pripravljen z namenom zagotoviti čimprejšnji ponovni začetek opravljanja populacije hkrati pa želimo preprečiti tudi nadaljnje škode oziroma škodne dogodke in zagotoviti občutek varnosti prebivalcev. Pri tem bi rad samo še dodal, da je bilo v vsej tej razpravi v zadnjih tednih mesecih veliko izrečenega, veliko izraženih čustev, kar je po eni strani tudi prav. Po drugi strani pa me to tudi spominja na nekatere komentarje precej o debati o podnebnih spremembah, kjer se podatkom pa stroki nasprotuje z anekdotami in pa zavrača se tudi znanstveno oziroma strokovni konsenz tako, da tukaj je čas, da ponovno prevlada nekakšen konsenz stroke.

Po mnenju pripravljavcev predloga interventnega zakona so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih habitatna direktiva terja za izvedbo izjemnega odvzema zavarovanih vrst. In sicer, prvič. Razlog za odvzem je tako povečanje škode na premoženju kakor tudi zmanjšanje občutka splošne varnosti državljanov. To dejstvo je izkazano s podatki, ki potrjujejo povezavo med škodnimi primeri ter lokacijami intervencijskih klicev z lokacijami predvidenih odstrelov po lovsko upravljavskih območjih. Ker gre za subjektivno oceno je dokaz občutka zmanjšanje splošne varnosti državljanov pri medvedu izkazanega na podlagi ankete kakor je tudi priporočilo Upravno sodišče, pri čemer odzivi v smeri zmanjšanega občutka splošne varnosti sovpadejo z območjem dinaridov, kjer so medvedi stalno prisotni. Drugič. Pogoji za črpanje druge zadovoljiv možnosti je podprt z argumentacijo, da je bilo na področju preventivnih ukrepov za preprečevanje škode v Republiki Sloveniji storili vse, kar je bilo mogoče. Tretjič. Prognoza stanje vrste rjavega medveda in volka v predvidenem odstrelu kaže, da se, zaradi predlaganega odstrela ugodno stanje populacije ne bo ogrozilo.

Tukaj bi, potem predal besedo moji sodelavki, gospe Mariji Markeš.

Hvala lepa.

Izvolite, gospa Markeš.

Mi smo pripravili tudi nekaj amandmajev, ki se nanašajo na naslednje zadeve.

Amandma k 1. členu tukaj se črta drugi odstavek in se v bistvu ustrezno dopolni prvi odstavek na način, da se prej imenovan način določitve obsega odvzema spremeni v spremljanje odvzema in vodenje evidenc odvzetih živali, saj zakon pravzaprav sam ne določa načina obsega odvzema. V 2. členu v bistvu v 1. točki pojasnimo uskladitev, zaradi ustreznejše in s tem jasnejše dikcije pri opredelitvi pristojnega ministrstva za izdajo odločbe oziroma dovoljenj v definiciji izjemnega odstrela. Prav tako se iz 2. točke definicija izjemnega odstrela prenese v 7. člen, kjer se ta izjemni odstrel tudi pojavi. Amandma k 3. členu. Tukaj gre za to, da predvsem poudarimo, da ob tem, ko bi bil morda kasneje sprejet odlok o odvzemu ne bi prihajalo do tega, da ne bi bila upoštevana kumulativnost vplivov vseh ukrepov torej tudi ne samo odvzema, ampak kumulativnost vseh ukrepov in to ustrezno uredimo v tem prvem odstavku. Amandma k 6. členu - obveščanje o posebnih okoliščinah. Tukaj se bom jasno zapiše na katera področja se v bistvu ta obveščanja nanašajo. Torej kadar gre za poginule živali ali za sum bolezni takrat seveda veterino, če krivolov ustrezne inšpekcije oziroma policijo, skratka bolj določno povemo kdo so zdaj tisti, ki morajo biti obveščeni ob posebnih okoliščinah. V 7. členu predvsem bolj točno določimo težnostne kategorije, torej ne do 100 kilogramov, ampak vključno 100 kilogramov in tako po vrsti naprej, v četrtem odstavku se jasneje natančneje opredeli, da bo ob odstrelu medveda obvešča vse upravljavce lovišč znotraj lovskega upravljavskega območja, tako da ne bi prihajalo do napačnega odvzema zaradi neustreznega upoštevanja kvot iz prvega odstavka. V 8. in 9. členu se usmeritve nadomestijo z besedo »pogoji«. Gre za to, da je potrebno v okviru tega zakona zagotoviti, da bo odstrel pravilno opravljen. V 8. členu poleg tega še dodajamo, da v primeru, ko je očitno, da medvedka vodi mladiče poležene v istem letu se odstrel medvedke ne izvaja. Podobno kot velja tudi za volka. V 9. členu pa še posebej dodamo razlago kaj pomeni ponavljajoča škoda. Tukaj gre za volka, tukaj je bilo vprašanje kako bi zdaj lovec lahko to vedel, zato smo dodali zahtevo, da se pridobi predhodno mnenje zavoda za gozdove in zavoda za varstvo narave kadar se škoda kljub zaščiti ponavlja pogosteje, razen, če zaščita ni izvedljiva kar potrdi krajevno pristojna javna kmetijsko svetovalna služba z mnenjem, so med posameznimi škodnimi dogodki, kratka časovna obdobja največ štirih tednov med posameznimi škodnimi dogodki znotraj posameznega lovsko-upravljavskega območja iz priloge 2 obstaja določena prostorska povezava in če iz okoliščin škodnih dogodkov mogoče sklepati, da so dogodki posledica naučenega obnašanja volk. Jaz bi rada tukaj še posebej izpostavila to, da smo dodatno pridobili s strani zavoda za gozdove v bistvu precej natančne povezave kako se povezujejo škodni dogodki in ogrožanje življenja ljudi, se pravi klici na 113 z razploditvijo kakršna je v prilogi 1 in 2, skratka te zadeve dobro korelirajo, saj je večina odvzema skoncentrirana prav na tista lovska upravljavska območja kjer prihaja do največjega števila škod in kjer so tudi najpogostejši klici na 113. To velja v obeh primerih tako v primeru medveda kot tudi volka. To se mi zdi zelo pomembno povedati zato, ker je to pomemben pogoj tudi iz habitatne direktive. V 10. členu spremenimo zahtevo, da zavod za gozdove pripravi predlog, izdela načrt za razdelitev posameznih kvot med posamezna lovska upravljavska območja. V 12.a in 12.b členu pa predvidimo še nadzor lovskih inšpektorjev in pa prekrške po 10. členu, 8. in 9. členu zakona. / medsebojni pogovor/

Hvala lepa.

Imam še eno pooblastilo, in sicer poslanca Francija Kepo nadomešča poslanec Žan Mahnič. Sprašujem, če želi besedo predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dr. Podgoršek, izvolite.

Hvala lepa tudi v našem imenu.

Smo res veseli, da je ta zakon v obravnavi, ker ocenjujemo, da je nujno, da se, zlasti na tistih delih, kjer prihaja do rednih težav posegov zveri v prostor, tudi kmetijski prostor, v škodne primere, da se vendarle v populacije, na nek način, poseže, absolutno s konsenzom stroke, s tistim, kar pač podarja stroka in kar ocenjuje, da je potrebno v tem delu naredit.

Bi uvodoma rad poudaril in predstavil, še enkrat, kljub temu, da smo že imeli v prejšnjem tednu eno tako dolgo sejo na isto temo, da tudi preko našega ministrstva, preko različnih ukrepov, naše ministrstvo podpira tudi kopico preventivnih ukrepov za sobivanje domačih živali tudi z zvermi in sicer, imamo ukrep 4.1 – Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, kjer smo v enem letu namenili preko 80 tisoč evrov za ograje in pa drug ukrep, ukrep znotraj kmetijsko okoljskih podnebnih plačil, kjer se podpira operacija reja domačih živalih na območju pojavljanja velikih zveri, kjer ravno tako posebej spodbujamo različne načine kmetovanja na območju velikih zveri in sicer, varovanje črede z visokimi premičnimi varovalnimi elektro mrežami, varovanje črede ob prisotnosti pastirja in varovanje črede s pastirskimi psi in v letih od 2015 do 2017 smo v ta namen izplačali preko pol milijona evrov za sobivanje. Pri tem moramo pa vendarle poudarit, da kmetijsko okoljsko podnebna plačila in tudi ukrepi programa razvoja podeželja, so le eden od mehanizmov in edini za sobivanje in zato na nek način res podpiramo tudi upravljanje s populacijami, na način, da populacije vendarle ohranjamo na tistem nivoju, da imamo dovolj veliko genetsko pestrost na eni strani, na drugi strani pa, da lahko omogočamo sobivanje različnih zadev na našem, tem, kmetijskem prostoru.

Tudi z amandmaji, ki jih je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, se v večjem delu strinjamo in jih tudi podpiramo. Pri tem pa bi vendarle izpostavil samo eno težavo – ker smo pri 8. in 9. členu prešli v vzpostavitev pogojev iz usmeritev, kar pomeni, da to, kar je bilo prej usmeritev za odvzem, postaja pogoj, ki se ga tudi sankcionira, kar pomeni, da iz vidika odvzema, bomo imeli verjetno težavo, ker sedaj v 8. in 9. členu jasno, v prvem odstavku enega in drugega člena, navajamo, da se odvzem medvedov lahko v celoti ali delno opravlja v življenjskem prostoru medveda, prednostno v pasu 1,5 kilometra okoli naselij, kar pomeni, da imamo lahko pri izvajanju veliko težavo, ker, prvič, morajo lovci ocenit tako težo, ker je tudi strokovno korektno, strukturiral težo s posameznih živali, na drugi strani jim še posebej določamo in omejujemo lovcem tudi lokacijo samega odvzema in ocenjujemo, tudi po pogovoru z Lovsko zvezo, da to pri samem izvajanju lahko predstavlja kar veliko težavo, ker smo torej iz usmeritev šli v pogoje, kar pomeni, da pri lovcih, skladno tudi z Zakonom o divjadi in lovstvom, vemo, da ne smemo loviti v naseljih in do 250 metrov stran od naselij je lov prepovedan, mi jih pa zdaj na drugi strani omejujemo na 1,5 kilometra, kar pomeni, kar je dlje od kot 1,5 kilometra od posameznih vasi, ponovno ne moremo več odvzemat medveda.

In enako pri volku, kjer se omejitev sedaj iz usmeritve preusmerja v pogoj, da se lahko pri ponavljajoči škodi odstrele volkov izvaja predvsem na pašnikih in v njihovi neposredni bližini, na pašnikih in neposredni bližini. Tukaj imamo težavo v tem, tudi v 8. členu in 9., imamo še vedno besedno zvezo »prednostno izvede«, kako bomo dokazovali »prednostno« - tukaj imamo to težavo. Ker vemo, da če imamo zdaj v besedilu v tem interventnem zakonu predviden odvzem 200 medvedov, vemo nekaj z drugimi načini, nekaj z dejansko odstrelom, da bodo to izvajale posamezne družine, lovske družine, posamezni lovci. Bo verjetno na koncu težava, kaj če bomo odvzeli medveda 1, 6 kilometra od vasi in kako bo lovec dokazal, da je vendarle prednostno lovil v tem območju, enega je pa izlovil izven tega območja. In zato malo predlagamo, da se pri 12.b členu v amandmaju, ki ga je predstavilo Ministrstvo za okolje in prostor, črtata druga in tretja alineja pri 12. b členu. Torej, da ne upoštevamo pogojev za odstrel medveda iz 8. člena in ne upoštevamo pogojev za odstrel volka iz 9. člena. Jaz bi morda celo tukaj bil bolj jasen, da ne upoštevamo pogojev za odstrel medveda iz prvega odstavka 8. člena in prvega odstavka 9. člena pri naslednji alineji. Da povemo, da pa ostalo vendarle drži kot so pripravili kolegi na Ministrstvu za okolje in prostor.

Toliko na kratko. Več ali manj je bilo pa že povedano v prejšnjem tednu.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe?

Gospa Arko Fabjan, izvolite. Bi pa prosil, če se opredelite še do navedb vašega predhodnika.

Hvala za besedo.

Kot je običajno je Zakonodajno-pravna služba podala pisno mnenje. Kar iz tega pisnega mnenja ne izhaja je časovna komponenta. To je čas, ki smo ga imeli za pripravo tega mnenja. Predlog zakona je obravnavala vlada v sredo, ta isti dan je zakon prišel v Državni zbor. V petek je bil potrjen nujni postopek, ki je bil predlog zakona tudi dodeljen Zakonodajno-pravni službi in že v petek je bil sklican današnji odbor.

Glede na čas, ki ga je imela Zakonodajno-pravna služba za pripravo, je v svojem mnenju podala tako splošne pripombe, kot pripombe k posameznim členom. Kot je bilo razvidno že iz uvodne predstavitve predlagateljice zakona, gre za vsebine, ki so do sedaj na zakonski ravni oziroma na podlagi zakonskega pooblastila, urejene na podzakonski ravni. Sedaj pa se s predlaganimi rešitvami v bistvu ureja ista vsebina. Zato je vprašanje skladnosti z načeli pravne države in načeli delitve oblasti – to je vprašanje skladnosti z 2. in 3. členom Ustave.

Glede na to, da gre za ureditev, ki je bila urejena na podzakonski ravni in tudi kot je bilo razvidno iz predstavitve predlagateljice, gre za ureditev, ki je bila predmet presoje v upravnem sporu in je bil del ureditve odpravljen, je vprašanje skladnosti predlagane ureditve z načelom sodnega varstva in pravice do pravnega sredstva iz 23. in 25. člena Ustave. Nato smo pa podali še pripombe k posameznim členom in sicer iz vidika jasnosti in določnosti. To je ravno tako načelo pravne države, 2. člen Ustave, ki zahteva jasne, nedvoumne določne opredelitve.

Kot je ustaljena navada, smo se slišali že s predlagateljem zakona in smo tudi glede amandmajev. In sicer amandmaji upoštevajo tisti del pripomb, ki se nanašajo na posamezne člene. To se pravi na jasnost in določnost členov, ne odpravljajo pa pomislekov Zakonodajne-pravne službe glede ustavne skladnosti predlaganega zakona.

Kar je pa bilo izpostavljeno v predstavitvi s strani Ministrstva za kmetijstvo, vprašanje usmeritve ali pogojev, Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da zakon – kot smo že večkrat izpostavili in mora biti jasen in določen in s tega vidika menimo, da usmeritve niso predmet zakonske materije. Da dejansko mora zakon določati pogoje. Glede na to, pa da je predlagana določba člena, da se prednostno izvaja, pa menimo, da bi bilo treba ustrezno ustavno skladno razlagati to in da ob taki razlagi ne bi smelo priti do problemov, ki so bili izvedeni. Zdaj pa, ali bo sankcioniranje ostalo, ali ne, je pa to predmet proste presoje zakonodajalca.

Hvala.

Hvala.

Besedo dajem predstavniku Državnega sveta.

Gospod Tomažič, izvolite.

Hvala za besed.

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta na skupni seji v petek soglasno podprli predlog zakona, s čimer bo končno oddana možnost hitrejšega ukrepanja brez večjih alternativnih postopkov. Ob tem državni svetniki poudarjajo, da je treba ob interventnem odvzemu rjavega medveda in volka iz narave v prihodnje upravljati s tovrstnimi stvarmi v smeri ohranjanja števila zveri na vzdržni ravni, ki zagotavlja sobivanje z človekom. Na nujnost čimprejšnjih intenzivnejših posegov v populacijo medveda in volka z namenom preprečitve nadaljnjega večanja populacije v Državnem svetu opozarjamo že dlje časa. Tudi v okviru lanskoletnega posveta o upravljanju z velikimi zvermi že dlje časa se namreč ugotavlja taka številčna populacija medveda in volka, ki neomogoča strpnega sobivanja, ampak povzroča vse več konfliktnih situacij in spodbuja strah med kmeti in ostalimi prebivalci na podeželju. Zaradi pogostejšega pojavljanja medveda na šolskih poteh se povečujejo tudi pritiski na občine, da zagotavljajo več šolskih prevozov. O podpori predlogu zakona sta Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podprli pobudo Kmetijsko-gozdarske zbornice v Sloveniji za amandma k 3. členu. Predlagata, da ga vaš odbor prouči in ga sprejme kot svojega, če oceni, da je dopolnitev potrebna, zaradi jasne opredelitve, da se poleg interventnega ukrepanja izvaja tudi načrtovano upravljanju z rjavim medvedom in volkom.

Na obeh komisijah je bilo izpostavljeno še naslednje razmišljanje. Uvod v ustavni zakon je zelo dobro napisan in zelo dobro predstavljen. Tukaj precej mislimo na gostoto, ogrožena življenja ter ogroženo premoženje. Beseda sobivanja ni pravilna, saj človek in zver nista nikoli skupaj živela. Človek v svojem okolju, zver pa v gozdu. Kamor smo zahajali tam smo ga tudi spoštovali in mu nismo delali krivic. Zveri je preveč za naš prostor, zato se uriva v naše bivalno okolje in se ga počasi navajajo, kar ni pravi, vemo kaj se dogaja okoli naših naseljih. Vprašanja so pa tudi bila zakaj nismo zaščitili kmete na Blokah in Cerkljanskem, saj je obstoječa zakonodaja to narekuje in omogoča. Zakaj interventna skupina ni odreagirala, ko je bila večkrat poklicana, ko so bila ogrožena človeška življenja? Kdo je odgovoren, če pride do najhujše poškodbe človeka? Kdaj je človek ogrožen in premoženje ali takrat, ko je napaden ali pa takrat, ko mu medved ali volk hodita okoli hiše ali do njihovih živali? Kako lahko država pristojni dopustimo, da kmeti na Blokih ponoči lastnoročno z golimi rokami odvračajo volke od svoje živine. Zakaj kmetu ni onemogočena ustavna pravica in svoboda gibanja in dela? Odločba, ki je bila dana za odlov dveh medvedom je tako napisana, da najbrž do odlova ne bo prišlo, ker so prevelike omejitve in tudi sam zakona bo težko se izvajal, ker so omejitve prehude v / nerazumljivo/, ko bo volk na potezi, ko bo poškodba, kdo bo stražil. Vse preveč dane so velike kazni, če bo slučajno lovec zagrešil in ustrelil starega volka. V letih ministrovanja Cirila Smrkolja smo ponudili nekaj medvedov v Švico pa je veleposlanik takrat rekel: »Radi bi jih prevzeli, vendar moramo izvesti referendum tam, kjer jih bomo naselili«. Kaj pa pri nas? Jaz mislim, da preveč razni ljudje iz Ljubljane razmišljajo kako bi morali z medvedi in volkovi živeti, ljudje na podeželju so pa manj vredni ali pa prepuščeni sami sebi kje je to naša država, ki bi morala zaščiti te ljudi?

Če dam še par misli o civilnih iniciativah se sprašujejo kdo je odgovoren, da je prišlo do takega stanja in zakaj je prišlo do takega stanja. Najbrž bo treba tudi kakšne kadrovske premike. Ali se to nalašč dela, da se populacija volka in medveda prekomerno širi? Najbrž ste še to imeli večkrat v informacijah, da mi imamo preko 1200 medvedov, volkov skoraj 90. Ena Italija, ki je tako velika ima 60 volkov, ena Avstrija ima 35 medvedov, Italija 60 medvedov. Naš prostor enostavno ne prenese in sobivanja ne more biti. Če gremo v tiste čase leta 1994, ko ni bilo takih problemov, je bila številčnost mnogo manjša. Naš prostor ne prenese take številčnosti. Hvala.