19. nujna seja (skupna seja)

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino

23. 1. 2020
podatki objavljeni: 23. 1. 2020

Transkript

Ja, prav lep pozdrav vsem skupaj. Vse članice odborov, vabljene, ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam in pričenjam 11. nujno sejo Odbora za kulturo! Obveščam vas, da so zadržani in se seje danes ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora: prvi se je opravičil Felice Žiža, potem pa imamo, kot nadomestne članice in člane odbora s pooblastili, Janja Sluga nadomešča Matejo Udovč, potem imamo Bojana Podkrajška / oglašanje iz dvorane/ Ja, ja… Poslanko Matejo Udovč nadomešča / oglašanje iz dvorane/ obratno – Janjo Sluga nadomešča Mateja Udovč. Ali bo prav tako? Mislim, ta pooblastila je treba enkrat spravit v normalno slovnico. / oglašanje iz dvorane/ Vemo. Kaj vam lahko preberem kako to piše, dejansko? / oglašanje iz dvorane/ »Poslanca Tomaža Lisca pooblaščam, da je na 11. nujni seji Odbora za kulturo, dne 23. 1., nadomešča poslanca Bojana Podkrajška, ki je član navedenega delovnega telesa in se seje iz opravičljivih razlogov ne more udeležiti.« No, in poslanko Lidijo Ivanuša pooblašča Alenka Jeraj, da jo nadomešča na današnji seji. Zdaj pa, ker na današnji seji sodeluje v imenu predlagatelja Poslanske skupine Levica, predajam besedo predsedniku Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, mag. Branislavu Rajiću, ki bo danes vodil to sejo. Prosim, kolega.
Hvala Violeta. Lep dober dan vsem. Pričenjam 19. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Obveščam vas, da je zadržanih kar nekaj poslancev, in sicer: gospod Samo Bevk nadomešča mag. Marka Koprivca, gospa Nina Maurovič nadomešča Aljaža Kovačiča, gospod Jožef Lenart nadomešča gospoda Bojana Podkrajška in mag. Dejan Kaloh nadomešča gospo Jelko Godec. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odborov. Tokrat samo ena točka: Ustavitev izselitve Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz šolskih prostorov v Križankah v Ljubljani ter prodaje šolskih prostorov in kulturno zgodovinskega spomenika ter zaščita javnega prostora in javnega interesa. Ker v poslovniškem roku nisva prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red, kot je navedeno. Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. Na spletnih straneh Državnega zbora je objavljeno naslednje gradivo: zahteva Poslanske skupine Levica, za sklic nujne seje odborov z dne 15. januar 2020 in odprto pismo Srednje šole za oblikovanje in fotografijo z dne 16. januar 2020. Seznam vabljenih je objavljen v sklicu seje, besedo pa dajem predlagateljem zahteve za sklic seje, predstavnici Poslanske skupine Levica, gospe Violeti Tomić. Izvolite.
Najlepša hvala, kolega. Na kratko vam bom predstavila problematiko, potem pa dobite besedo tudi drugi vabljeni. Skratka, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je oktobra 2019 z Mestno občino Ljubljana, podpisalo tako imenovano pismo o nameri, za ureditev medsebojnih lastniških razmerij, iz katerega je razvidno, da namerava skleniti pogodbo, v kateri predaja MOL-u 52 % delež kulturnega spomenika Križanke, kjer opravlja svojo izobraževalno dejavnost Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, v zameno za parcelo v trnovskem predmestju, kjer želi zgraditi tako imenovani center znanosti. Šola bi smela uporabljati svoje prostore v Križankah do vključno 31. avgusta 2022, s 1. septembrom pa bi morala oditi nekam in ne vedo kam. Po tem datumu je skratka njeno delovanje v teh prostorih vprašljivo, čeprav v njih domuje že več kot 70 let. Namesto Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, naj bi prostore zasedel Javni zavod Festival Ljubljana, v celoti, čigar ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana, Festival pa bo tam izvajal pridobitno in komercialno dejavnost, ter šolske prostore koristil kot skladišče in garderobo, kot smo brali v medijih. Napovedi o izselitvi SŠOF Ljubljana je sledil širok protest javnosti. Eden takih je tudi zdaj, pred parlamentom. Objavljena je bila peticija – Križanke niso naprodaj – je nosila naslov in jo je do današnjega dneva podpisalo skoraj 7 tisoč ljudi, ki tej nameri odločno nasprotujejo. V peticiji opozarjajo na pomen ohranitve šole v njenem okolju. Kot so zapisali v peticiji bo kulturni spomenik prepojen s kreativnim potencialom mladih postal le še depo in garderoba, Križanke pa ne bodo več v dobro vseh državljanov, ampak le prireditveni prostor za petičneže in točka na zemljevidu turističnih vodičev, odprta samo ob večernih poletnih prireditvah. Protest so izrazili tudi dijaki in dijakinje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, ki so neposredni uporabniki šole in njenih prostorov. Med drugim so zapisali, citiram: »Šola z dijaki in profesorji, kvaliteten program ter sama arhitektura predstavljajo živ organizem, ki je za formacijo potreboval leta, vendar ga je mogoče z enim nespametnim dejanjem, kot vsako živo bitje, uničiti. Žalostno se nam zdi, da država poudarja pomembnost izobrazbe mladih, v isti sapi nam zavoljo dobička ravno to otežuje.« Konec citata.  Skratka, Križanke so kulturni spomenik državnega pomena, prvovrstni umetnostno zgodovinski spomenik in novejšo podobo Križank je začrtal arhitekt Jože Plečnik, ki je prostor tudi takrat že v štartu namenil umetniški šoli. Šola za umetno obrt se je v prostore nekdanjega samostana vselila leta 1948 in šele pozneje je bila sprejeta odločitev, da se prostor nameni tudi Festivalu Ljubljana, ki ga je mestni odbor ustanovil leta 1954. Šola se v teh prostorih nahaja, kot rečeno, že več kot 70 let, sedaj pa naj bi se umaknila zaradi težnje ministrstva, ki hoče realizirati projekt Center znanosti in seveda tržnih interesov Mestne občine Ljubljana. Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je na seji Državnega zbora 16. 12. 2019 kot razlog za izselitev srednje šole ponudil razlago, češ, da prostori šole niso statično in potresno varni ter da ne ustrezajo potrebam izvajanja sodobnega pouka, zato ga skrbita varnost in zdravje zaposlenih in dijakov. Minister se je v bran odločitve o umiku šole iz Križank skliceval tudi na stroške izvedbe pouka na več lokacijah ter posebej poudaril, da je prostor spomeniško zaščiten in da ne dovoljuje dozidav. Kot končno rešitev ministrstvo ponuja izgradnjo novega objekta šola, na Roški cesti v Ljubljani. Ministrstvo zagotavlja, da v ta namen že potekajo priprave za izvedbo urbanističnega natečaja, s katerim je treba spremeniti občinski podrobni prostorski načrt OPPN, ki bo omogočil gradnjo novega objekta. Skratka, to je razvidno iz spletne strani ministrstva pod naslovom Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana ne bo ostala brez strehe nad glavo. Vodstvo šole je želelo pridobiti informacije o namerni ministrstva o izselitvi šole. A na številna pisna vprašanja o usodi šole ter kulturnega spomenika ter načrtih države, ki je večinski lastnik, niso prejeli odgovorov, niti iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, niti iz Ministrstva za kulturo. In zato danes sedimo tukaj, da bi slišali vaše odgovore kaj se bo zgodilo z dijaki, kaj se bo zgodilo s profesorji, z njihovimi službami in tako naprej. Skratka, obe pristojni ministrstvi sta se pogreznili v popoln molk in ta molk je trajal skoraj pol leta. Vodstvo šole, učiteljski zbor, zaposleni, dijaki in dijakinje ter njihovi starši tako nimajo čisto nobenih zavez in nobenih pojasnil in ne ve se ali in kdaj bo prišlo do realizacije pisma o namerni, hkrati pa jih bremeni grozeč datum izselitve, ki je 1. september 2022. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ni želelo razkriti vsebine pisma o nameri, kar nas seveda navaja na misel, da so nameni v povezavi z menjavo lastništva Križank sporni. Zakaj bi sicer tajili podatke, ki jih javnost želi vedeti. Vsa dosedanja prizadevanja za vpogled v pismo o nameri so bila neuspešna, tudi s strani poslancev Državnega zbora. Ministrstvo na svoji spletni strani zgolj navaja, citiram: Sestavni del sporazuma je tudi nepremičnina Križanke,   (nadaljevanje) za katero je dogovorjeno, da se za potrebe festivala Ljubljana prizna lastninska pravica Mestni občini Ljubljana na deležu parcele, ki je v solasti Republike Slovenije in uporablja Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Minister Jernej Pikalo je v odgovoru na poslansko vprašanje v zvezi z usodo Srednje šole za oblikovanje in fotografijo in Križank na seji Državnega zbora navedel, da je objekt srednje šole v večinski lasti MOL, to je bilo na seji 19. 12. 2019. Naj opozorim, da ministrova izjava ne drži. Večinski lastnik tega kulturnega spomenika je še vedno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Do leta 2010 je bilo v lasti ministrstva v 75 % okrožno sodišče pa je leta 2010 brez odmere dejanskega stanja lastništva razsodilo, da je MOL lastnica 48 odstotnega dela nepremičnine v Križankah se pravi stavbe z dvoriščem, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot splošno ljudsko premoženje, ki ga upravlja Šola za umetno obrt. Ministrstvo se je žal takrat na to odločbo okrožnega sodišča ni pritožilo in s tem je popolnoma negospodarno izgubilo 23 odstotni delež Križank četudi so bili z dejanskim stanjem seznanjeni, ker srednja šola še vedno uporablja 75 odstotni delež Križank tako kot vse do slej. MOL kot kompenzacijo zahtevo brezplačno uporabo zemljišča NUK2, ki ga je do sedaj imela v najemu za približno 8 tisoč evrov. To kaže na zelo negospodarno ravnanje ministrstva. Na novinarski konferenci MOL 10. decembra 2019 je gospod župan Zoran Janković omenil, da obstaja dogovor med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in MOL po katerem gre za načrtovane menjave več nepremičnin in tukaj govorimo o prej omenjenem pismu o nameri. Nerazumljiva je namera zamenjave deleža šole v Križankah katere vrednost je ocenjena zgolj na 4,6 milijonov evrov skratka prvovrsten kulturno umetniški spomenik je vreden samo 4,6 milijonov evrov. Če pogledate katerokoli vilo v Ljubljani pa se ta cena lahko res postavi pod vprašaj. Menjajo pa ga za zemljišče na Trnovem v Krakovu, kjer naj bi do konca leta 2022 zgradili tako imenovani center znanosti. Še vedno niti besede kaj bo tam počela srednja šola oziroma kje bo. Ta zamenjava nikakor ne rešuje prostorske problematike šole, saj sredstva iz šolskega proračuna za to niso predvidena. Sprejemali smo proračun v Državnem zboru in nikjer nismo slišali, da obstajajo sredstva za rešitev prostorske stiske za Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. Ker pa problematika v veliki meri zadeva tudi Ministrstvo za kulturo, saj so Križanke kulturni spomenik državnega pomena in po Zakonu o varstvu kulturne dediščine se zakonsko varuje registrirana dediščina, ki je razglašena za kulturni spomenik. Režim varovanja določa Ministrstvu za kulturo javna služba Zavod za varstvo kulturne dediščine pa, potem varovanje izvaja. Po tem zakonu ima naj citiram: »Zakon vsakdo pravico uporabljati dediščino kot vir informacij in znanja, uživati v njenih vrednotah in prispevati k njeni bogatitvi.« - člen 4/1. Pri tem zakonu odločitev o odtujitvi spomenika državnega pomena sprejme Vlada RS na predlog ministra pristojnega za dediščino, to piše v členu 6/7. Sredstva dosežena s prodajo dediščine ali spomenika v lasti države pokrajine ali občine se lahko namenijo le za ohranitev, vzdrževanje, oživljanje ali nakup dediščine ali spomenika in to piše v členu 6/9.   (nadaljevanje) Spomenik v lasti države pokrajine ali občine se sme izjemoma odtujiti le, če se s tem izboljša ta njegova ohranitev in javna dostopnost ter zagotovi taka uporaba, ki je skladna z družbenim pomenom spomenika, člen 6/6. Uporaba spomenika Križanke kot je po novem predvidena pa ni v skladu z družbenim pomenom spomenika. Zagotavljanja najširše dostopnosti do kulturne dediščine je eden izmed temeljnih ciljev nacionalne in evropske kulturne politike. Varstvo kulturne dediščine v javno korist posebej ščiti zakon. Zakon o varstvu kulturne dediščine tako v 2. členu določa, da je javna korist varstva dediščine omogočanja dostopa do dediščine in do informacij o njej vsakomur še posebej mladim, starejšim in invalidom ter vključevanje vedenja o dediščini vzgojo izobraževanje in usposabljanje. Mislim, da so ti členi zakona popolnoma jasni in nedvoumni in to ni nikakor v skladu s trenutnim trendom, da se tja naseli festival oziroma da Križanke služijo samo kapitalskem interesu.  V paketu več nepremičnin, v katerih so tudi Križanke država v navezi z MOL izvaja nepregledne transakcije, o katerih javnost ni ustrezno informirana, netransparentna prodaja, prenos ali menjava lastništva, ogrožanje šolskega prostora in pedagoškega procesa, mešetarjenje s spomeniki državnega pomena, ki so kulturna dediščina in javno dobro vseh so vse obsodbe vredni. Gre za nedopustno in zavržno prakso. To se je v preteklosti že pokazalo kot slaba praksa, zato je v Sloveniji danes država z največ propadajočimi grajskimi objekti in dvorci, ki jih je država prodala sedaj pa v zasebni lasti sramotno propadajo. Naj omenim le grozljiv primer neogotskega dvorca v Slivnici pri Mariboru, ki ga je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport prodalo tujemu zasebniku sedaj pa se dvorec ruši in se seseda sam vase. V primeru slabega gospodarjenja s kulturno dediščino je vendarle na pretek na primer, če omenim samo še Plačnikov stadion za Bežigradom v Ljubljani, ki je prav tako postal tarča zasebnih pridobitnih interesov in medtem, ko se finančni mogočneži prerivajo v vrsti za dobiček spomenik propada in to tako zelo, da je bil uvrščen na ožji seznam med 7 najbolj ogroženih območij evropske dediščine po mednarodni organizacije Evropa. Skratka, večkrat govorimo o gentrifikacijo slovenske prestolnice in kaj naj bi to pomenilo. To pomeni, da Ljubljana ni več prijazna stanovanjcem, ampak se je tako zelo turistificirala kar je dobro kot gospodarska panoga, vendar vsi RBB zvišanje cen nepremičnin, kjer študenti preprosto ne dobijo več sobe po normalni ceni in kjer je vse tudi kulturni spomeniki podrejeno profitu je v zadnjem času ta trend dobil res ekstremne razsežnosti. Center glavnega mesta ne more in ne sme biti namenjen samo trgovanju ne gre so tudi prebivalci mesta, ki bi morali imeti svoj prostor. Brez kapitala ne more in ne sme biti postavljen pred kulturo in pred mestno kulturno dediščino, pred javni interes in javno dobrobit skupnosti lokalne in širše skupnosti in vseh prebivalk in prebivalcev. Komercialna in pridobitna dejavnost nikakor ne smeta odžirati prostora in izpodrivati dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ki pomenita prihodnost mladih generacij in prihodnost naše celotne družbe. Skratka, tukaj smo danes zato, ker obsojamo izgon vzgojno-izobraževalnih vsebin iz območja Križank z namero izvajanja komercialne in pridobitne dejavnosti pod okriljem festivala Ljubljana in kulture le za elito. Odločno naspro0tujemo tej porazni praksi slabega ravnanja države z neprecenljivo kulturno dediščine ter trgovanju z šolskimi objekti in ogrožanju vzgojno-izobraževalnega procesa v škodo mladim generacijam in tudi v širšo družbeno škodo. V Levici nasprotujemo prodaji Križank   (nadaljevanje) in izselitvi Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz prostorov v katerih domuje že več kot sedemdeset let, zato predlagamo, da naj se prekliče odločitev glede izselitve SŠOF iz Križank in prodaje oziroma prenosa celotnega kompleksa SŠOF na MOL oziroma na Festival Ljubljana, kajti taka odločitev je škodljiva in je v nasprotju z javnim interesom ter javnim dobrim. Umetniška srednješolska izobraževalna ustanova je edina te vrste v Sloveniji, zato se mora ohraniti za bodoče rodove. Na podlagi vsega navedenega smo v Poslanski skupini Levica vložili zahtevo za sklic te nujne seje in predlagamo Odboru za kulturo in Odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino, da sprejmete predlagane sklepe, predloge sklepov pa ste dobili v sklicu. Tako da hvala zaenkrat, to je bila osnovna predstavitev.
Hvala.  Sedaj dajem besedo ministru za kulturo, magistru Zoranu Pozniču.
Gospod _____
Jaz sem prosil, ker moram iti res. Jaz sem prišel samo zato, če smem /nerazumljivo/
Če ne nasprotujejo drugi in če je tako kot ste povedali, potem pa besedo dobi župan Mestne občine Ljubljana. /oglašanje iz klopi/ Država je prva.
Zoran Janković
Saj država sprašuje vprašanja. A bi radi kaj slišali ali ne, ker je to namenjeno, bo.  /nemir v dvorani/ lahko počakate, če vam je to pomembno, če vam pa ni pomembno pa lahko tudi greste.
Zoran Janković
Gospod Jelinčič, vi kar po svoje.
Besedo ima župan. /oglašanje iz klopi/ ja seveda, samo ne trgujem s kulturno dediščino tako kot /nerazumljivo/
Zoran Janković
Pa s čim drugim. Pa dajva tam.  /oglašanje iz klopi/ kdo pa je na sodišču, a sem jaz ali ste vi pa vaši.
Govorite.
Zoran Janković
Po mojem ti na sodišču. /oglašanje iz klopi/ Aja?
Zoran Janković
Ja, kakor jaz vem, si bil ti na sodišču nazadnje.
Gospod župan, izvolite na to temo.
Zoran Janković
Tole kar sem poslušal od Levice, bi rekel da je zame pa za Mestno občino žaljivo. Predsednik mi je dal besedo, ravnokar. In imam zelo preprosto rešitev v vašem stilu, mogoče pa lahko Levica ukine kar Mestno občino, pa bo lahko vse upravljala. Ampak dve stvari, ki sta … zdaj pa če se pogovarjamo; a bi nehal »gofljati?« Po domače to razumeš, ne? /oglašanje iz klopi/ Gospod predsednik, prosim posredujte proti temu prostaku, ki se ne izražati.
Zoran Janković
Prostak je tisti, ki prekinja drugega.
Gospod župan prosim osredotočite se.
Zoran Janković
Bi rad na vašo uvodno dve neresnici poudaril, ki ne »štimata«. Križanke naj bi bila kultura za petičneže. Mestna občina Ljubljana daje 11 % proračuna za kulturo, kar je ne samo slovenski rekord, ampak tudi rekord v večini evropskih mest. In mi imamo letno 14 tisoč kulturnih dogodkov. Od tega je 70 % brezplačnih, ki so lahko tudi petičneži. In druga stvar kar je zelo zanimivo, kar se ponavlja, ko vi pravite; smo proti izgonu šole in proti kovanju dobička, proti kapitalu. A država, ki ima tam 52 % šole dela v javnem interesu, MOL pa ni javni interes in tretja stvar je; mi smo to začeli zgodbo že dolgo naprej, ker je država potrebovala lokacijo za hišo znanosti, ki so jo sami izbrali. Ne ta minister, ampak že pred njim dva ministra in to je bilo v tem programu za evropska sredstva. Mi smo tudi v primeru ZAL-a imeli zelo korekten razgovor z ministrom Pozničem 11. novembra in naloga Mestne občine, naloga vodstva Mestne občine je, da ščiti lastnino Mestne občine v korist meščank in meščanov. To menda upam, da je vsem jasno. Zdaj je pa tako, mi imamo 48 % objekta v naši lasti. Zakaj je prišel k nam, ne me spraševati. Tako piše, tako je noter, jaz nisem delil. Vendar uporabljamo samo 25 % in ta dogovor, ki je bil sklenjen in je tudi ministrstvo zavezalo, da bo naredilo novo šolo na Roški in to ko pravi gospod Markelj, ki je eden od organizatorjev tega prosveta od zunaj, ker je on pisal pismo, je bil pri meni gospod Markelj in je dobil vse dokumente pri meni. Nobene skrivnosti, ker ne vem, dokument je zelo javen, zelo jasen. Tudi piše v dokumentu, da minister lahko naredi menjalne pogodbe, ko bo Vlada potrdila to menjavo, ki je napisana. Dali smo ocenit, tako kot se mora na obeh straneh. Prišli smo do nekih osnov in zdaj čakamo, da to Vlada sprovede, če ne   (nadaljevanje) bo, ne bo problem. Ministrstvo se je zavezalo, da bo do 1. oziroma 31. 8. 2022 šolo spraznilo, ker bo nova šola nastala. Danes je nov terminski plan, jaz zdaj povem, če bo to problem, ne bo nobenega problema podaljšat. Vendar vam pa drugo povem, v kolikor to pade, tudi ne vidim nobenega problema. Šola je protipotresno varna, govorim o stavbi. Mi bomo s 1. septembrom letos, če to ne obstane, zasedli svojih 48 % prostora in to je dejstvo. To kar je naše, bomo pač zasedli in bom pač uporabil v kulturne namene. Ko razlagate o dogovoru med nami pa ministrom glede brezplačnega uporabljanja parkirišča na NUKU; ja, ampak zato ker v tem času do 1. 9., oziroma 31. 8. 2022 dobi šola brezplačno uporabo tudi tisti naš prostor oziroma /nerazumljivo/ pri čemer je še eno stvar treba dodati; Mestna občina je brezplačno prinesla zemljišča NUK-a na Ministrstvo, zato da se lahko NUK začne graditi. In sedaj to naše zemljišče, ki smo ga prinesli na ministrstvo, se nam računa /nerazumljivo/ na mesec in to je tudi urejeno. Tako da mi smo opravili številne pogovore z dvema ministroma oziroma prejšnjo ministrico, ministrov glede tega. Prihajali smo, da uredimo tudi zadeve, ker je zemljišče pod eno gimnazijo naše, da se to vse zaključi, tudi ceste in ta zadeva se vi kar odločite. Vi pa delate lahko kar hočete, ampak teklo je vse transparentno, vse teklo čez številne kipe, ki so med sabo usklajevale te cene in menjave in je še eno vprašanje. Jaz ne vem kaj se zgodi zdaj z evropskimi sredstvi, če ne bo hiša znanosti, ker je toliko in toliko denarja. To je že stara zgodba in ta lokacija za hišo znanosti je izbrana. To je takoj čez Gradaščico na desni strani, ki je pa lahko, če že govorimo o kapitalu, ko tako radi v Levici uporabljate, lahko prodamo za izjemno, izjemno visoko ceno. Najboljša lokacija v Ljubljani. In najmanj kar je žaljivo, je še enkrat ta razlaga v Levici, da na eni strani imamo ubogo šolo, ki ne ve kam bo šla, na drugi strani imamo pa kapital, ki govorite. Ko govorite o vlaganju v Ljubljanski grad, v gradove; dober primer ste navedli. Država upravlja, če se ne motim deset gradov. Pred tem ministrom imam podatek, da je bilo v desetih letih vloženo v deset gradov 2 milijona evrov. Ljubljana je vložila v svoj grad v desetih letih dvajset milijonov evrov. Zato imamo milijon 400 tisoč obiskovalcev. Zato imamo izvrstne rezultate. In glede kulture nimam kaj reči. In še ste se dotaknili ene točke, pa če je kakšno vprašanje Plečnikovega stadiona. Profesor Koželj je izpeljal natečaj mednarodni. Zbrana prenova z vsemi soglasji, tudi kulturnega ali Zavoda za varstvo kulturne dediščine, izbran natečaj je dobil arhitekt iz Nemčije. Fondovi, ki zdaj nasprotujejo, Fondovi bloki, nekateri, ki zdaj nasprotujejo so bili na tisti predstavitvi projekta navdušeni nad tem delom. Mestna občina ima tam 28 % in naše zemljišče to kar smo vložili je pred in za stadionom. Praktično stadiona nimamo nič. Tako da država ima zelo preprosto nalogo, lahko kar samo odkupi dan nalog, da se prej sredstva zberejo. Mi smo tudi zapisali v tem dogovoru, ker ne vem po čem je bil tajni, ker pri nas je bil predstavljen na novinarski konferenci. Gospod Markelj ga ima, gospod Štrukelj ga je dobil. Mi smo se zavezali, da bomo strokovno pomagali ministrstvu pri pripravi OPPN-ja, pri spremembi OPPN-ja, da dobijo v čim krajšem času. In čim bodo oni prišli s tem svojim urbanizmom, bo profesor /nerazumljivo/ s svojo ekipo k temu pristopil. Še enkrat, ne dovolim sebi, pa tu nobenemu v sobi, da bi kdorkoli (nerazumljivo/ z otroci. Jih drugi zlorabite. Mi smo lani za otroke za katere smo zadolženi, se pravi vrtce in šole; imamo 23 vrtcev in 48 šol, dali 113 milijonov evrov. To je tretjino mestnega proračuna. In o kulturni dediščini, o zaščiti tega pa ne vem kdo mi bo kaj razlagal. Vprašajte tamle, ko se ukvarjajo kdaj so šli kaj mimo in še enkrat, predvsem pa tista prva točka; kultura za petičneže. Še enkrat, 14 tisoč dogodkov, 70 % brezplačnih. Tako da kar se mene tiče mi bomo ščitili premoženje naših meščank in meščanov, nimamo nič proti, vi pač lahko zavrnete. Vaši sklepi po mojem mnenju /nerazumljivo/ da se seznaniti je prav, pa mislim, da ste seznanjeni, ampak ključen sklep je, da se v bistvu da nalog po mojem finančnemu ministru tako za ZAL kot za šolo Križanke zagotovijo sredstva. Mi smo tudi z njim, povedali smo kaj bomo naredili.   (nadaljevanje) Šlo smo v tožbo za izpraznitev. Govorim o ZAL-u, zato ker bom šel deset let nazaj, je predsednik sveta ZAL-a pisal na Vlado da so prostori za arhiv neprimerni in nevarni. Statično nevarni so nad pisarnami vse skupaj. Rabimo za svoje potrebe. Profesor je svetoval, da se gre v Roško, ker je gradbeno dovoljenje že pridobljeno, manjka samo ena banalnost. Nekaj milijonov evrov, da se ti prostori uredijo. In jaz sem ministru Pozniču na /nerazumljivo/ sestanku in ne vem zakaj bi se jaz pogovarjal ZAL-a pa direktorjem šole. Sprejel sem jih z dobro voljo. Konec koncev sem se z obema ministroma pogovarjal. Smo mu povedali, če bodo začeli delati na novih prostorih, da se bo videlo operativno, bomo rok podaljšali, ampak dokler se pa ne začne delati tako na ZAL-u kot tu na šoli, pač bomo naredili to kar je naše. Mi pač imamo in smo dolžni ščititi našo lastnino v dobro meščank in meščanov. Pa vi lahko sklepate kar želite, razen da ukinete Mestno občino, drugo pa je čisto vaše. Vem, da bi bili eni zelo veseli.
Hvala. Predlagatelj. Izklopite samo prosim.
Spoštovani gospod župan, nikoli nisem bila žaljiva. Tukaj so do nas stopili profesorji in dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo in očitno v komunikaciji med MOL-om, ministrstvom, obema ministroma in ni šlo vse v redu. In vi ste žaljivi do mene kot sklicatelja, ker se tako obnašate ukinite MOL in ne vem kaj. Dobili ste priložnost uvodne besede, kjer ste naredili zase določen epp, bi bilo pa »fajn«, da poslušate tudi drugo stran, ki bo marsikaj povedala, tako da jaz sem vedno spoštljiva, imam dokumente na podlagi zakona in dokumentov in parlament, veste, je ravno zato tukaj. Opozicija pa še bolj, da gleda pod prste ministrom in da skrbi pač, da se stvari odvijajo tako kot je treba. Jaz obžalujem, če vi ne marate, da se kdorkoli meša ali pa sploh sprašuje o vaših poslih, vendar gre za paket osemnajstih nepremičnin v pismu nameri. Jaz verjamem, da so vaše namere dobre. Lahko verjamem. In tudi ko se pohvalite koliko vlagate v kulturo, tudi to vem in se tega zavedam, vendar tukaj konkretno je nastal problem. Če vi delate za kulturo toliko dobrega, še ne pomeni, da lahko naredite nekaj, kar ne bo v skladu z zakonom in kar želimo, želimo tukaj razčistiti točno to. Želim si, da ostanete na tej seji, da poslušate tudi druge kaj imajo za povedati. Če pravite, da so statično nevarni prostori za šolo, zakaj potem niso statično nevarni prostori za Festival, ko bo toliko obiskovalcev. Če jih boste obnovili in popravili za Festival, zakaj jih ne bi za šolo. Skratka prosim vas, res vas prosim gospod župan, da poslušate drugo stran. Vem, da vam težko to pade. Ne mislim biti žaljiva do vas, jaz vas samo prosim, da pokažite to kar pravite spoštljivost do nas in Državnega zbora. Mi spoštujemo vas, zato ravno želimo, da slišimo en drugega tukaj.
Zoran Janković
Samo še beseda, ker grem. Gospa Tomić, o nevarnosti za šolo, o statični nevarnosti je ministrstvo prišlo, da je šola statično nevarna. Mi smo predlagali skupno /nerazumljivo/ obnovo. Ampak vi kar sklepajte, vi boste na koncu sprejeli sklepe /nerazumljivo/.
Imam še eno obvestilo. Kolega Primož Siter nadomešča kolega Miho Kordiša. Sedaj dajem besedo ministru za kulturo, magistru Zoranu Pozniču, izvolite.
Zoran Poznič
Hvala za besedo gospod predsednik.  Kot minister za kulturo lahko v tem trenutku na tej stopnji razprave v resnici samo lahko rečem, da bo Ministrstvo za kulturo v vseh postopkih sledilo seveda svojim zakonskim določbam in omejitvam, ki jih v tem primeru seveda izvaja Zavod za varstvo kulturne dediščine. Kaj več pa naprej v debati. Drugo zdajle nimam kaj.  Hvala.
Hvala minister. Besedo dajem še ministru za izobraževanje, znanost in šport, doktorju Jerneju Pikalu. Izvolite.
Jernej Pikalo
Hvala lepa. Spoštovani in spoštovane, res hvala, da sem dobil besedo, zato ker se je očitno nabralo nekih interpretacij takih ali drugačnih, ki seveda ne držijo vode.   (nadaljevanje) Zato mi ne boste zamerili, da bom šel eno po eno in seveda navajal zgolj in samo dejstva brez interpretacij in kakršnihkoli drugih emocionalnih vložkov. Najprej kar se tiče tistega, kar je bilo prebrano iz sporočila za javnost Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport; eno od večjih napak, ki se jih ljudje poslužijo pri interpretaciji je ponavadi ta, da izbirajo iz konteksta. Torej, da ne preberejo celotnega dokumenta. In to kar je bilo citirano, je treba prebrati v celoti, zato ker se bistvo skriva v zadnjem odstavku tega dokumenta in zdaj bom dobesedno prebral ta dokument, zato da bo jasno. Bojazen, da bo srednja šola za Oblikovanje in fotografijo ostala brez strehe nad glavo je zato odveč. Ravno nasprotno; Srednja šola za oblikovanje in fotografijo bo v nekaj letih dobila nove prostore na novi lokaciji. Natančni terminski načrti bodo določeni šele določeni v menjalnih pogodbah, ti pa bodo zastavljeni tako, da bo delo Srednje šole za oblikovanje in fotografijo do preselite potekalo na obstoječi lokaciji. Na obstoječi lokaciji. Torej ko govorimo o tem, govorimo o datumu 10. december lanskega leta. Torej je naša komunikacija glede tega bila kristalno jasna. Drugič; kar se tiče pisma o nameri, verjetno veste, da je na spletnih straneh Državnega zbora objavljeno že štirinajst dni. Že štirinajst dni je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, tako da nič o kakršnikoli tajnosti ali o čem takem, ampak preprosto v odgovoru na poslansko vprašanje je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Tretjič, če gremo potem naprej. Nikogar ne mečemo ven. Daleč od tega in to smo povedali 10. decembra, dokler ne bo dokončana nova šola. Nikogar ne mečemo nikamor in to je jasno stališče, ki ga seveda imam. Če gremo naprej; kar se tiče tega paketa, ki je paket osemnajstih nepremičnin, je pač nekaj kar je bilo dogovarjano odkar obstaja zakon o glavnem mestu. Od takrat naprej se ni bilo mogoče dogovoriti glede raznoraznih nepremičnin, ki jih ali Republika Slovenija ali Mestna občina skupaj uporabljata, imata v souporabi ali tako ali drugače ovirajo delo enega in drugega. To pismo o nameri je skupen namen, da se seveda skupaj uredi teh osemnajst nepremičnin. To pismo o nameri, ki bo šele realizirano s kasnejšimi menjalnimi pogodbami in tam bodo določeni tudi vsi datumi, kar se tiče tako imenovanih izselitev, kar pa ne bo, ker bo samo preselitev iz ene lokacije torej na lokacijo Roške, da bo kristalno jasno še enkrat da ponovim; to je realizacija osemnajstih nepremičnin. To pismo o nameri bi tudi, če ga bomo realizirali z menjalnimi pogodbami seveda omogočilo izvedbo o nekaterih razvojno strateških projektov kot je na primer Center znanosti. Center znanosti je nekaj, kar je Republika Slovenija že davno opredelila, da potrebuje, torej je to center, ki ni samo »show room« slovenske znanosti, ampak je pravzaprav center, kjer se znanost na eni strani promovira in na drugi strani seveda pokaže kaj vse zmore široki javnosti. Torej to je namen tega centra znanosti. Potem je bilo kar nekaj glede ohranjanja kulturne dediščine. Na ministrstvu ali pa če hočete mene osebno, je ravno toliko do ohranjanja kulturne dediščine kot komu drugemu. Skratka, veliko. Tako da glejte, in tudi kar se tiče zakonske zavezanosti smo eni in drugi, torej Mestna občina ali ministrstvo ali kdorkoli že, kajti za vse velja zakon je zavezan istim uzancam glede varovanja kulturne dediščine. O tem naj ne bo dvoma. Kar pa se tiče primernosti, vam bom pa prebral iz mnenja našega direktorata za investicije, kar se tiče primernosti tega prostora za šolo. Analiza izkazuje številne operativne, logistične in prostorske stiske, med katerimi izpostavljajo: razdrobljenost in pomanjkanje prostora, kjer so dijaki izpostavljeni menjavanju lokacij, drugič; tehnično neprimernost, zahteve sodobnega pouka namreč zahtevajo tehnično opremljenost, ki bi bila drugačna, tretjič; neustrezno velikost posamičnih prostorov, ter njihovo nefunkcionalnost, četrtič; statično in potresno nevarno stavbo je nujno potrebno konstrukcijsko ojačati in v celoti obnoviti, petič; neekonomičnost poslovanja, kot posledica dislociranosti prostorov in šestič; pomanjkljiva požarna varnost, požarni izhodi, požarni sektorji. To je strokovno mnenje našega direktorata, kar se tiče te zadeve. Potem, mislim, da je šestič sedaj, ker je bilo kar nekaj glede naše komunikacije, torej komunikacije ministrstva, z šolo. Jaz bom šel taksativno po datumih in celo, če hočete, po urah, kako je ta komunikacija potekala. Prvi sestanek z ravnateljem smo imeli 21. 11. 2018 ob 15. uri. Tam smo se pogovarjali in kolikor je meni ostalo v spominu, seveda, je tudi ravnatelj izrazil, bom rekel tako, razumevanje, seveda, zato, da se dokončno uredi to vprašanje. Bo kasneje sam povedal, da mu ne prilagam besed v usta, imamo pa seveda o tem pripravljen tudi zapisnik. Potem, v letu 2019, 9. 9. 2019, je bil uradni sestanek z ravnateljem na direktoratu za investicije. Prisotni so bili direktor direktorata, strokovna delavka, ter generalni sekretar Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je zelo jasno pojasnil namere Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.  26. 9. 2019 smo prejeli dopis šole, ki je bil datiran na dan 25. 9. Dopis je bil evidentiran na investicije, kjer je ravnatelj sicer prosil za sestanek pri ministru in potem smo pač odredili in to mislim, da je naša pristojnost, da se sestanek opravi pri generalnem sekretarju – generalnem sekretarju Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. 3. 10. je ravnatelj ponovno poslal mail, tokrat ne na moj naslov, ampak na splošni naslov ministrstva - torej na gp.mizš – kjer je zavrnil sestanek z generalnim sekretarjem. Zavrnil sestanek z generalnim sekretarjem. Toliko o tem, kako kdo komunicira, ter seveda v tistem mailu in to je vse shranjeno, da ne bo nobene pomote, vztrajal, da ga sprejme minister. 9. 10. 2019 smo v tej zadevi dobili tudi poziv Sindikata vzgoje in izobraževanja Republike Slovenije, ta pa je šel na e-poštni naslov generalnega sekretarja. Potem, če gremo naprej, 22. 10. 2019 je gospod ravnatelj bil na sestanku pri generalni direktorici za srednje šole, gospe Elviri Šušmelj, ter vodji sektorja za srednje šolstvo, gospe Černoša. 2. 12. je gospod ravnatelj bil na sestanku pri gospe Čamernik, na investicijah, torej na najbolj odgovornem direktoratu za investicije in sicer, zadeva je potekala na temo funkcionalne sheme za potrebe novogradnje. Toliko o komunikacijah. Če hočete, da gremo naprej in je prav tudi, da gremo naprej. Kar se tiče, zdaj pa časovnice, je pa zadeva taka – za leti 2020 in 2021, imamo predvidena sredstva za umeščanje (nadaljevanje) v prostor, ter izvedbo urbanističnega in pa arhitekturnega natečaja. To je nekaj, kar sem jaz tudi komuniciral v parlamentu in tako bo ta zadeva tudi šla. Govorim o novi lokaciji na Roški. Če bi vse šlo, kot je treba, potem bi lahko projekt za gradbeno dovoljenje imeli do konca leta 2021 in seveda pa bi potem izvedba lahko potekala v letih 2022 in 2023. Mi se zavedamo, da je to ekstremno napeta časovnica, mi se zavedamo, da je to tudi težko sedaj izpeljat, ampak glejte, če bo volja tudi v tem parlamentu - in glede na to sejo, vidim da je – da bo volja, potem seveda bo tudi na Roški lahko relativno hitro zrasel tisti kompleks, ki je za to pomemben. Predvsem bi pa rad nekaj rekel, veliko je govora o duši in tudi jaz se s tem strinjam, veliko je govora o, ne vem, boemskem kvartu in če sem jaz razumel, se ravno na Roški ustvarja nek tak nov kvart, ki je umetniški kvart, kjer bodo ALUO študentski dom in pa Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, čez reko, seveda pa tudi Cukrarna oziroma tam tudi Cukrarna in vse ostalo. To je umetniški kvart. Zdaj pa, če pa, mogoče se komu to ne zdi, je pa seveda to nekaj drugega, ampak to je potem stvar interpretacije. In sedmič, kar se tiče »gentrifikacije«, kajne. Zdaj, ali veste, jaz sem iz Radelj ob Dravi in zame je Roška vedno bila center, tako da, saj sem povedal, jaz sem iz Radelj ob Dravi in zame je središče Ljubljane tudi Roška cesta in pa vse, kar je na Roški cesti. Zdaj, vem, da bo kdo rekel, da ni, vem, da se Ljubljančani malo drugače razvrstite, kar se tega tiče, ampak zame, glede na to, da je UKC par 100 metrov, par 100 metrov zračnih, vstran in še kaj, kajne, potem bi človek rekel, skoraj, da je to središče mesta, seveda pa ni, tako kot marsikdo iz Ljubljane to razume. Hvala lepa zaenkrat.
Hvala. Sedaj dajem besedo še ostalim vabljenim na sejo in vabljene prosim, da se zaradi magnetograma predstavite z imenom in priimkom, ter navedete institucijo, v imenu katere prihajate. Izvolite.
Gregor Markelj
Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim. Gregor Markelj, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, moja funkcija pa je ravnatelj šole. Me veseli, kljub vsemu, da je bil kršen protokol, da je gospod župan dobil besedo, ker Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ves čas opozarjam na – bom uporabil blago besedo – odločnost MOL-a zasesti svoj delež, ki jim pripada in o tem sem se večkrat želel pogovorit, zato je moja prva točka razlaga razlogov za trenutno stanje, da smo danes tukaj in naše aktivnosti, tam zunaj, je namreč množica protestnikov in vse skupaj bi bilo lahko tudi drugače. Skratka neodzivnost ministrstev, predvsem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kot je minister lepo navedel vse datume, v načelu držijo, ampak, skrivajo se podrobnosti, ki pa ne držijo. Zadnja komunikacija na to temo je potekala v septembru, ko smo zaradi pereče problematike in ustno podanih informacij o predvideni selitvi, želeli od gospoda ministra, dr. Jerneja Pikala celovitejše informacije. O predvideni selitvi smo želeli od ministra pridobiti predvsem odgovor na vprašanje, kaj bo z nami leta 2022 in to se nam je zdelo ključno vprašanje in odgovor, na katerega smo čakali dolgo časa. Gospoda dr. Mitja Blaganjeta, državnega sekretarja, smo zaposleni soglasno zavrnili, res je, saj smo njegove pavšalne informacije že prejeli, predvsem pa ne ključnega odgovora, ki ga še enkrat ponavljam, na vprašanje, kaj bo s šolo po 1. septembru 2022? Ker se je naše pisanje in prošnje za odgovore, nadaljevalo, tako ministru za izobraževanju, ministru za kulturo, Svet zavoda, večkrat Ministrstvu za šolstvo, ponovno še Svet zavoda ministru za kulturo, predsedniku Vlade, v zadnjih dneh pa še predsedniku stranke gospodu Židanu in vsem predsednikom poslanskih skupin. Da ne naštevam vseh ostalih aktivnosti. Ostal je molk. Prav tako smo se obrnili na poslance, najprej na gospo Matejo Udovč, ki je postavila poslanska vprašanja. Konkretnih odgovorov ni prejela. Prav tako jih ni prejela gospa poslanka Alenka Jeraj, kasneje tudi gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Vsem prisotnim se danes zahvaljujem za postavljena poslanska vprašanja. Med tem je steklo podpisovanje peticije. Kot ste lahko opazili kronologijo dogajanja, lahko rečem, da smo se posluževali postopnosti in želeli dati čas ministrstvu, pa ne da bi skušali se narediti pomembne, pa vendarle, dati čas ministrstvu, da na vprašanja odgovori, da spozna našo perečo problematiko in da je stanje za nas pravzaprav zelo resno.  Skratka, ostal sem pri peticiji. Med tem je steklo podpisovanje peticije. Trenutno je več kot 7 tisoč podpisnikov. Odbor za kulturo, ki ga vodi gospa Violeta Tomić, pa je pripravil sklic današnje seje h kateremu se pridružuje še Odbor za izobraževanje. Konkreten datum je postavljen. Celo opredeljen z natančnim dnem. Ni pa jasno kje bo takrat šola, če je namera države, da svoj delež Križank odproda. Obljube, da se pospešeno pripravlja dokumentacija za novo šola ne morejo biti trdna zaveza, da se 1. 9. izselimo iz šole, čeprav se dokumentacija, kot smo slišali, pripravlja. Prav tako se ni mogoče zanesti na mimobežni ustni namig, da bo država mestu morda plačevala najemnino, če se dlje časa zadržimo v Križankah, kot je predvideni rok. In dokler se seveda ne sezida nova šola. Kolikšna bo najemnina, ali je to smotrno, kakšne bodo dejansko pravice šole v Križankah, vse to so neznanke, ki smo jih želeli v teh mesecih, petih mesecih, izvedeti, kot tudi koliko časa želi mesto čakati na novo sezidano šolo. Kot slišimo prav dolgo ne. Kdor ni v Križankah se težko zaveda posebnosti sobivanja, poudarjam posebnosti sobivanja dveh programsko raznolikih institucij. Šola in festival sta kompatibilni instituciji. Težava je v tem, da je spomenik v celoti zanemarjen in lastniško ter posledično organizacijsko neurejen. Samo s tega naslova prihaja do težav. Naj spomnim, spomenik je registriran kot spomenik državnega pomena od leta 2016 v katerem je šola in festival. Kolegica Apolonija Simon bo kasneje več o tem povedala.  Nejasnost usode šole nakazane v pismu o nameri. Nekaj se menja za nekaj brez jasne, predvsem pa realne vizije o šoli. Pismo o nameri na katerega vsebino smo čakali zelo dolgo, čeprav je bilo zagotovljeno, da bodo deležnik iz njim seznanjeni. Podpisano je bilo konec oktobra. Govori o reševanju nepremičninskih zadev med mestom in državo, reševanje prostorske problematike šole pa je zgolj kolateralna škoda tega sporazuma. Da bo vse opredeljeno v menjalnih pogodbah je lahko razumljivo in jasno, vendar je ob nepredvidenih sredstvih za gradnjo šole in kratkem roku to nemogoče ustrezno opredeliti v kakršnemkoli dokumentu, ki bi sledil pismu o nameri. Nerealnost izvedbe nove šole je v tem, da je rok prekratek, da ni nobenega zavezujočega dokumenta, da ni zagotovljenih proračunskih sredstev in nenazadnje, da smo bili priča takšnim aktivnostim že leta 1994, ko je bil celo položen temeljni kamen za novo šolo, ironično, na enaki lokaciji. Glavni razlogi za menjalne pogodbe so le interesi Ministrstva za šolstvo in Mestne občine Ljubljana in ne reševanje prostorske problematike šole, ki se z njo sooča že desetletja in skuša odgovornim dopovedati, da so Križanke še kako ustrezna stavba, ki jo je potrebno obnoviti in le najti še dodatne kapacitete. In da ne bom predlog, samo še naš predlog.  Nemudoma je potrebno statično sanirati šolo, kar je odgovornost in dolžnost ustanovitelja, saj je ministrstvo šola s slabim stanjem seznanila že nekaj let nazaj. Poročilo o stanju je Zavod za gradbeništvo pripravil v začetku leta 2017. Predvidevamo namreč, da bomo v Križankah še dolgo časa, zato je sanacija nujna. Stroški nikakor ne morejo biti razlog, saj gre za 650 dijakov in 70 zaposlenih. Ob tem je potrebno poudariti, da   (nadaljevanje) je bilo poročilo Zavoda za gradbeništvo že dvakrat zlorabljeno, enkrat z ene, enkrat z druge strani če tudi je plačnik šola. Najprej je slabo stanje izkoristil MOL češ da je šolo potrebno urgentno izseliti tako smo bili poleg zavajajočih medijskih objav deležni inšpekcijskih nadzorov: gradbena, požarna, sanitarna delovna inšpekcija šolska menda še pride. Vse inšpekcije so dale pozitivno mnenje, da šola lahko na tem mestu deluje. Nato je poročilo oziroma ga izkorišča še ministrstvo češ, da je izselitev nujno potrebna saj je stavba nevarna. Stavba res ne ustreza varnostnim normam tako kot še kar nekaj drugih srednjih šol v Sloveniji ne, saj jih veliko deluje v starih zgodovinskih statično neurejenih stavbah. Sicer pa je o tem potrebno povedati, da starost in razgibanost prostorov, ki jih imamo v nobenem primeru ne vpliva na delovanje šole, kar se večkrat poudarja. Ravno nasprotno. Okolje, ki ga imamo je prototip za navdihujoče in spodbudno učno okolje v katerem dosegamo odlične rezultate in izvajamo sodobni pouk in to vam želi sporočiti množica tam zunaj, dijakinji tukaj z nami in učitelji levo in desno prav tako podpisniki peticije, ki jih je več kot 7 tisoč. Sicer pa so zgled lahko eminentne svetovne univerze, ki delujejo tudi v 800 let starih stavbah in več pa jih ne menjajo za nove. Na šoli izvajamo sodobni pouk, imamo vsa leta več kandidatov kot jih lahko vpišemo tudi v kriznih letih, ko je otrok manj. Postopno je potrebno sanirati kompleks stavbe, kompleksa Križanke za šolo in sočasno iskati dodatne prostorske kapacitete. Nikakor ne zapuščamo Križank pot pretvezo začasnih rešitev, saj takšno stanje že imamo. Na Roški smo v stari vojašnici že 10 let medna začasno.  Hvala lepa.
Hvala.  Še pooblastilo, da kolega Zmago Jelinčič nadomešča kolega Dušana Šiška. Naslednji k besedi se je prijavil gospod Branimir Štrukelj.
Branimir Štrukelj
Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Pozdravljena tudi predsednica drugega odbora, spoštovane poslanke in poslanci, gospod minister, gostje in ostali! Seveda govorim v imenu Sindikatov o vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulture Slovenije, ki je organiziran praktično na vseh šolah v Sloveniji tako tudi na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani prebivanja v Križankah in članstvo v našem sindikatu na tej šoli je podobno visoko kot v drugih šolah sicer ne bi imeli 40 tisoč članov in članic, zato je moja naloga pravzaprav zelo enostavna. V imenu seveda sindikata naj povem, da mi v celoti podpiramo kolege in kolegice, ki delujejo v šoli in si želijo na tej lokaciji ostati tako kot si želijo dijaki in dijakinje, to smo povedali tudi na sestanku z gospodom županom Jankovićem, da v osnovi je to želja, ki se spreminja seveda v zahtevo kot slišite od zunaj in je v celoti legitimna. Ne vidim nobenega argumenta resnega zakaj se učiteljice in učitelji, vsi drugi zaposleni na tej in dijaki in dijakinje ne bi smeli boriti za to, da ostanejo tam kjer so, kjer je gospod ravnatelj lepo povedal za izrazito bom rekel produktivno stimulirajoče okolje, v katerem šola je, šola je v urbanem centru in reči, da šola ne spada v samo središče v kulturni objekt prvega razreda v našem glavnem mestu se mi zdi, da ni primerno. Tisto, kar je ozek interes sindikata je, da zaposleni na tej šoli kot tudi dijaki in dijakinje v resnici in ta diskusija to danes potrjuje ne vedo natančno kaj se bo z njimi dogajalo. Prihodnost njihova je nepredvidljiva in če poslušamo ene, druge ali tretje   (nadaljevanje) tudi ni usklajena, so različni pogledi in stvar se vleče 10 let, ko se na neki način prestavlja to šolo in lokacije v lokacijo, zato je ta nepredvidljivost pod kakšnimi pogoji, kako bodo delali, kje bodo delali, od kod se bodo vozili, kam bodo hodili. Seveda tisto, kar je prvo, kar bi želeli imeti črno na belem. Kdorkoli karkoli zatrjuje ta trenutek ni nobenega papirja, dokumenta, ki bi jasno izpričeval kje šola bo. Še enkrat povem, da ne skrivamo, da se pridružujemo boju za to, da šola ostane tam kot je, ker se nam zdi, da tam spada in da dijaki in dijakinje, ki tja hodijo, učiteljice in učitelji, ki tam učijo in vsi ostali upravičeno zahtevajo, da tam ostanejo. To Ljubljano bogati zagotovo jo ne siromaši. Tudi sam eksakten center tega mesta.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Izvolite.
Polonija Simon
Lepo pozdravljeni.  (Polonija Simon) Sem profesorica risanja in slikanja in sindikalna zaupnica na naši šoli. Jaz bi rada poudarila nekaj, da sem sama bila pobudnica sestanka na občini in sem zaprosila za župana, da sprejeme predsednika Sveta in mene in seveda tudi ravnatelja. Na tistem sestanku je bilo neverjetno, ker sem mislila, da bomo že z županom sami. Je prišel cel regiment ljudi in večina je bila iz Ministrstva za šolstvo, kar pomeni, da so vseeno bili na preži kaj nameravamo spregovoriti, kaj nameravamo verjetno govoriti. Seveda, ko je prišla tudi beseda na to kaj si želimo to je bilo vprašanje županu meni sem rekla, da si želimo nove prostore v bližini Križank, ki bi nam omogočale, da seveda imamo lažje prehode, da so te stvari lažje izvedljive in pa, da bi taka kulturna institucija s to svojo tradicijo 75 letno si to tudi zaslužila je gospod državni sekretar gospod Blaganje rekel, da smo za take lokacije predragi. Moram reči, da sem osupnila nad tem odgovorom to pomeni, da ministrstvo vrednoti, nas vrednoti skozi ne vem kakšne oči, ampak moram poudariti, da smo 75 let od samega začetka od kar Križanke delujejo smo mi v Križankah se pravi festival je prišel kasneje Križanke so torej začetek prepojene z šolo in take morajo tudi ostati. Seveda zagotavljamo kot kulturni spomenik državnega pomena zagotavljamo vsem državljanom Republike Slovenije, da so posredno ali neposredno obiskovalci Križank s svojimi dijaki, ki prihajajo v šolo. Prostori so prepojeni s kulturo, z ustvarjalnostjo in seveda ne smete pozabiti, da iz tega šolskih klopi izhajajo ljudje, ki so in še puščajo pomembno sled v slovensko kulturnem prostoru. To je prvo, kar bi želela povedati.  Drugo, kar bi želela povedati bi rada osvetlila kronologijo dogodka kako so se Križanke izgubljale in kako mi daje nekako slutiti, da se želi ministrstvo Križank odkrižati. V letu 2007 je MOL tožila Ministrstvo za šolstvo in hotela uveljaviti večji lastniški delež. Mi vsa leta od začetka uporabljamo 75 % Križank vsa leta od takrat, ko so Križanke naše so v 75 odstotku naša last. Imamo arhiv, zapis vseh prostorov koliko jih ima srednja šola za oblikovanje v začetku, šola za umetno obrt in pa koliko jih je imelo prostorov festival. Seveda ta arhiv niti ni bil uporabljen, da bi se oporekalo tej sodbi. Dejansko je 10. 12. sodišče prvostopenjsko sodišče razsodila, da dobi 48 % MOL in pa 52 % šola. To pomeni, da smo 23 % Križank takrat izgubili. 23 % Križank izgubili in seveda sedaj ko je pa procentov tako malo, 52, minister za šolstvo celo pravi, da je večinski lastnik Mestna občina Ljubljana, se pravi, da v teh odstotkih se pa ni več vredno potruditi za državni spomenik- kulturni, državni spomenik. Jaz mislim, da je tu treba biti pozoren. Pozoren, da dejansko je to spomenik državnega pomena in tu so tudi zakoni, ki ščitijo tak državni spomenik. Torej, 10. 12. 2010 je prvostopenjsko sodišče razsodilo v prid Mestne občine Ljubljana, prvostopenjsko, kar pomeni, da bi lahko država uveljavljala drugačno možnost, pa se pritožila, ampak se ni. Kaj to pomeni? To pomeni, da Ministrstvo za šolstvo ni v nobenem interesu, da bi bil lastnik takšnega kulturnega spomenika. In sedaj se kaže še to, NUK-2 parkirišče, ki ga MOL plačuje 8 tisoč evrov, tako kot je rekel župan, bo sedaj nadomestilo 23 % naše uporabe Križank. To pomeni, da že 8 tisoč evrov plačujemo mesečno za najem 23 % Križank. Kaj pomeni, ko pridemo v popolno last MOL-a? Pomeni 25 tisoč evrov ali še več. S tem, da Križanke niso vredne nič. Je bilo rečeno, da mogoče niti jurja ne na kvadratni meter. To je alarmantno. Seveda sedaj se vprašate, zakaj imamo mi tako nacionalno držo do teh Križank. Jasno, da seveda imamo tradicijo. Ta tradicija nas obvezuje, da bomo držali Križanke v lasti takšne kot je in zato zgodbo takšna, kot je. To je ena stvar, ki bi jo želela povedati. Povedati bi želela tudi to, da dejansko se kulturni spomenik ohranja pri življenju samo tako, da bodo dijaki notri. Ne tako, da bo depo, da bo garderoba, da bo nenazadnje nastanitveni center za gostujoče glasbenike. Mi nimamo noben problem. Mi smo veseli vsakega kulturnega dogodka v Križankah. Vsakega. Torej, s festivalom nimamo nobenega problema. Med tem, ko ima gospod Brlek problem z nami. Če ste ga poslušali, mislim, da je bila reportaža televizije Planet, kjer je izjavil, da mi sobivati ne moremo skupaj in da eden mora oditi. In kdo naj odide? Ali naj odide šola z vso tradicijo? Ali naj nekdo, ki je aroganten in zna sobivati s šolstvom? To vas sprašujem in vas seveda naprošam sedaj v tej množični zasedbi, da pomagate Srednji šoli za oblikovanje, da pomagate vsem, ki so tudi zunaj, da ohranimo kulturni spomenik pri življenju in da seveda ohranimo tradicijo, ki je še kako pomembna. Hvala lepa.
Hvala. Izvolite, predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Mitja Blaganja
Hvala za besedo, gospod predsednik. Mitja Blaganja, generalni sekretar Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Gospod učiteljico oziroma profesorico na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo bi prosil za opravičilo, ker je javno navedla neresnico. Tega sestanka, ki ga je omenjala, smo se seveda udeležili na vabilo Mestne občine Ljubljana in na tem sestanku nikdar nisem izrekel očitanih besed. Je pa ta sestanek zaznamoval verbalni spor med gospodom Brlekom in gospodom Marklom. To je resnica. In v eni fazi je ta sestanek potekal v zelo nekonstruktivnem ozračju. Ta tovrstne navedbe pa prosim za opravičilo, ker je to seveda velika neresnica, da ne uporabim kakšne druge besede.
Hvala. Izvolite. / oglašanje iz klopi/ Ne morete replicirati, lahko se opravičite edino.
Gospod _____
Jaz bi želela povedati, da smo prisotni, kot že rečeno, je bila kar ena množica ljudi in seveda ravnatelj, predsednik sveta, vsi smo slišali izrečene besede. Izrečene besede so bile še replicirane s strani župana, ki je rekel, ne, kako predragi, to pa ne bo držalo! Zakaj bi bili predragi, je rekel, gospod župan. To je še nadaljevanje. Jaz se lahko opravičim za nekaj, kar sem slišala iz vaših ust, kar sem slišala s strani župana,   bilo je pa rečeno za lokacijo Rog, za Rogom je parcela, kjer je Ministrstvo za šolstvo dalo »preveritveni« načrt naredit za našo šolo, kjer bi nas lahko vpeli noter in v tem kontekstu tega, te parcele, je bilo izrečeno, da je ta lokacija za nas predraga. Tako da, zdaj, če to mora biti moje opravičilo…
Hvala…
Gospod _____
…mislim, da je to, to. / oglašanje iz dvorane/
Izvolite / nerazumljivo/
Gospod _____
Hvala lepa za dodatno pojasnilo, vendar v vaši prvotni izjavi, da sem to izjavo izjavil v zvezi z delovanjem Srednje šole za oblikovanje in fotografijo na obstoječi lokaciji – seveda, česa takega nisem izjavil. Vljudno vas prosim, da ne trgate izjav iz konteksta. Tudi mi smo imeli tukaj prisotne ljudi na tem sestanku in seveda to nikoli ni bilo izjavljeno.
Hvala lepa. Nadaljujemo brez polemiziranja med vabljenimi. Gospod, drugi od konca, potem pa gospod na koncu. Izvolite.
Peter Peterka
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Moje ime je Peter Peterka in poučujem na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, slovenščino. Ker sem tu v vlogi vseh zaposlenih, se že vnaprej opravičujem, da bom mestoma malce bolj oseben, ampak, želim, da ste vsi navzoči seznanjeni z iskreno in verodostojno informacijo o tem, kaj doživljajo v tem trenutku profesorji, torej vsi zaposleni na šoli, pa dijaki, njihovi starši. V kakšni agoniji, v kakšni stiski smo se znašli, v katero nas je spravilo Ministrstvo za izobraževanje. Po podatkih Evropske komisije, kreativni poklici, kot je poklic oblikovalca, vidno prispevajo k uspešnosti podjetij in posameznih proizvodov, kar se odraža tudi v nacionalnem BDP-ju. Poklic oblikovalca je pomemben, ker nam prinaša ne samo vizualno ugodje, ampak tudi lajša življenje na področju zdravstva, turizma in javnih storitev. Spoštovani, prihodnost je v oblikovanju. Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, je šola z najdaljšo tradicijo oblikovanja v Sloveniji, saj deluje že več kot 74 let. Šola domuje v ljubljanskih Križankah, vse od tedaj, ko je zanjo prostore zarisal arhitekt Jože Plečnik. Danes, ko poklic oblikovalca postaja vse bolj cenjen in doživlja pravi razcvet, pa šli sramotno grozi propad. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, namerava prodati oziroma zamenjati del Križank, kjer deluje srednja šola, v dogovoru z Mestno občino, s čimer neposredno ogroža obstoj šole, hkrati pa nima predvidenih sredstev za izgradnjo nove šole za oblikovanje, niti nima pripravljene nobene rešitve. Citiram: »V Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport deluje za razvoj odgovorne družbe znanja. Ustvarjamo pogoje za razvoj družbeno odgovornih in zadovoljnih generacij.« - je zapisano na spletni strani ministrstva. Ker smo na šoli prepričani, da v primeru predaje dela Križank MOL-u, ne gre za ščitenje interesa znanja in družbeno odgovorno početje, dijaki, njihovi starši, zaposleni in vsi ostali, ki jim izobraževanje in umetnost nekaj pomenita, odločno nasprotujemo nameri ministrstva, saj ogroža obstoja izobraževalne ustanove, katere interese bi moralo zastopati. Spoštovani, vsi, ki smo povezani s šolo in Križankami, smo pri svoji nameri soglasni in odločeni, da Križank ne damo oziroma nam ljubega doma, nikakor ne bomo zapustili. Če bo treba, bomo ubrali še druge demokratične poti in postopke, odnehali ne bomo nikoli. Ker sem bil na izredno sejo vabljen kot predstavnik vseh zaposlenih, bi vas želel seznaniti s težavami, ki v tem trenutku pestijo moje sodelavce. Ker se minister Pikalo na naše številne uradne in neuradne pozive oziroma zaprosila za sprejem in tako vodstva šole, Sveta zavoda, kot tudi Sindikata SVIZ, (nadaljevanje) ni odzval, nam je dalo misliti. Po natančni preučitvi pisma o nameri, ki ga je minister skrival celo pred poslanci in to je dejstvo, poslanka Alenka Jeraj mi je večkrat zaupala oziroma povedala, da ji ni bilo do tega trenutka omogočen vpogled v to pismo. Celo, pa je povsem razvidno, torej, da minister tudi tokrat ne misli resno in da ne misli šoli priskočiti na pomoč. Še več, celo predlagalo je zamenjavo kompleksa Križanke in parkirišča za parcelo v Trnovem z MOL-om, nas pa povsem izključilo oziroma zanemarilo. Institucija, ki bi, mora ubraniti naše interese, predvsem pa delovati v duhu dobrega gospodarja, je povsem zatajila in to je tisto, kar v nas povzroča hude skrbi in tesnobne občutke. Ves čas smo v stresu in obremenjeni z mislijo, kaj bo z nami in našo šolo po 1. septembru 2022 – tako rekoč jutri. Sprašujemo se tudi, kako načrtovati dolgoročne cilje, kako na primer pripraviti 4 letni načrt organizacije in izvedbe številnih obšolskih dejavnosti za dijake prvih letnikov, tukaj imam v mislih strokovne ekskurzije, šole v naravi, po čemer naša šola še posebej slavi, ko pa niti ne vemo, kaj bo s šolo čez 2 leti oziroma na kateri lokaciji bomo delovali oziroma, pod kakšnimi pogoji bomo delali. Minister Pikalo je v svojem odgovoru na poslansko vprašanje poslanke Alenke Jeraj omenil, da ga skrbita zdravje in varnost dijakov in vseh zaposlenih, češ, da je šola potresno nevarna. Ministru sporočamo, da njegovih skrbi za našo varnost in dobro počutje ne jemljemo resno, saj niso iskrene, kajti če bi bile, potem se vse to ne bi dogajalo in kako to, da ministra ne skrbi varnost obiskovalcev poletnih prireditev in številnih domačih in tujih gostov, ko si pridejo ogledovat prvorazredni umetnostnozgodovinski spomenik državnega pomena? Naša notranja mirnost, nujna potrebna za kvalitetno izvajanje pouka, se bo spet vrnila, ko bomo postali enakopraven sogovorec v iskanju rešitev, predvsem pa bomo začeli spet verjeti in zaupati izobraževalnim institucijam. Vse, kar je treba storiti, je umakniti ta nerazumni datum prenosa lastništva oziroma, pismo o nameri preklicati. Minister je v odgovoru na poslansko vprašanje povedal, da so prostori v Križankah neprimerni za izvajanje sodobnega pouka in da že zdaj izvajamo pouk na treh lokacijah. Ministru sporočamo, da so naše učilnice za izvajanje pouka v Križankah zelo primerne. Vzdrževane, obnovljene in tudi sodobno opremljene. Vse to smo počeli z lastnimi sredstvi, drži pa, da jih je premalo, zato smo pred leti najeli dodatne prostore na lokaciji Roška cesta 2. Najprej tem vse prisotne opozorim, da smo potrebovali več let, da smo na Roški cesti vzpostavili primerno infrastrukturo za kakovostno izvajanje pouka, ministrstvo pa je povsem nerazumno, v pismu o nameri zapisalo, da se lastništvo Križank s 1. septembrom 2022 prenese na MOL, s čimer je ogrozilo delovanje SŠOF. Rok ni realen, ni razumen. Na to je opozorila že poslanka Alenka Jeraj. Minister je omenil možnost plačevanja najemnine. Bo ministrstvo svojo besedo tokrat držalo? Potem, ko nam je ministrstvo enostransko odreklo plačevanje najemnine prostorov na enoti Roška cesta 2 in na Taboru, kjer izvajamo pouk športne vzgoje, sklicujoč se na plačilni sistem MOFAS. Ko se je to zgodilo, sem bil predsednik Sveta zavoda in z ravnateljem sva napisala več pisem oziroma dopisov, da se nam to zdi krivično in nepošteno, vendar, nikoli ni bilo nobenega odgovora ali pojasnila, razen tistega, saj imate MOFAS, pri čemer se večina zneska na dijaka ni spremenila. (nadaljevanje) Ko je minister Pikalo odgovarjal na prvo poslansko vprašanje v zvezi z lastništvom Križank, je nedvoumno povedal, da pismo o nameri še ni podpisano in ko bo, bo z namero seznanil vse zainteresirane, tudi šolo. Želim poudariti, da se to ni zgodilo, dejstvo pa je, da je pismo minister podpisal štiri dni po odgovoru na prvo poslansko vprašanje poslanke Udovč. Upravičeno se sprašujemo, zakaj minister poslancem in s tem širši javnosti, ni povedal, da namerava pismo podpisati v kratkem in zakaj ni povedal, potem, ko je ponovno odgovarjal na poslansko vprašanje, da je to že storil. Dejstvo je, da je minister v preteklosti večkrat zavajal tako poslance, kot javnost in v Državnem zboru celo širil neresnice, kot je na primer tista o večinskem lastništvu križank. Spoštovani, v naših prizadevanjih za ohranitev šole v Križankah, nas podpira slovenska javnost. Slišali smo že danes, da je podpisalo peticijo skoraj 7 tisoč posameznikov in brez skrbi bodite, če bo treba, bomo ubrali še druge poti, pripravili še kakšno peticijo. Na koncu bi še želel oziroma nagovarjam vse poslance, ki bodo danes glasovali, da sklepe Poslanske skupine Levica podprete. Hvala lepa.
Hvala lepa. Samo malo, moram eno pojasnilo še dat – predstavniki ministrstva se lahko kadarkoli priglasijo k besedi. Tokrat se je državni sekretar, dr. Jernej Štromajer. Izvolite.
Jernej Štromajer
Hvala za besedo. Moram priznat, da sem iskreno razočaran nad temle izvajanjem, ker ne morem verjet, da sedimo tule že uro in pol in zdaj smo poslušali nek vnaprej napisan traktat, brez, da bi se poslušalo, kaj je bilo pred tem povedano. Zdaj, trditi, da je šola kakorkoli s tem pismom o nameri bila ogrožena, je malo smelo rečeno, ker točno, kaj je cilj tega pisma o nameri, je ravno nasprotno, da se problematično stanje, ki je trenutno na šoli, vendarle reši. Glejte, to, da šola zaseda prostor, ki ni v njeni lasti oziroma njenem upravljanju in po domače rečeno, skvota 23 % stavbe v Križankah, v lasti drugega subjekta, čeprav je to javni subjekt Mestne občine Ljubljana, se verjetno vsi strinjamo, da v neki pravni državi, preprosto ni vzdržno in zato je naše ministrstvo za pismo o nameri želelo razrešiti odprta vprašanja, ki so se dolga leta nabirala med MOL-om in državo in ena izmed teh je tudi, kot ste omenili, vprašanje upravljanja določenih prostorov v Križankah. In, če smo zelo natančni no – Srednja šola za oblikovanje in fotografijo trenutno uporablja 2 tisoč 792 kvadratnih metrov, čeprav je lastnina Republike Slovenije trenutno tisoč 851, na drugi strani pa Festival Ljubljana upravlja z 497 kvadratnimi metri, čeprav je vpisana, v Zemljiško knjigo, lastnina, v višini tisoč 709. Preprosto, v pravni državi, dajmo se prosim strinjat, da ni normalno, da država skvota v prostorih, ki ni v njeni lasti in zato je želja pisma o nameri urediti medsebojnih lastniških razmerij, točno to, da se neurejena lastniška razmerja uredijo. Navsezadnje tudi dopis s strani gospoda ravnatelja, s 25. 9. piše, da pozdravlja namero, da se pristopi k pospešenim aktivnostim za reševanje prostorske problematike šole. Jaz se z vami strinjam. Jaz vas razumem, da se prostorska problematika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo že predolgo rešuje. / nerazumljivo/ leta 1994, katastrofa, se strinjam z vami. Tako, kot se tudi strinjam z vami, da je to, da je še vedno na NUK 2 parkirišče, ni dobro in tudi to poskušamo rešit. Jaz sem bil star 7 let, leta 1994, kot informacijo kajne in jaz se strinjam, da to, da se tako dolgo neka agonija vleče, da je problematično. Tudi razumem, zaradi tega obstaja nek strah, ampak minister vam je danes tukaj jasno povedal in mi je žal, da ne… da ne poslušate, da strah, da bi šola ostala brez strehe nad glavo, ne obstaja. To smo tudi jasno povedali v izjavi iz javnosti, iz decembra lani, in danes je bilo jasno povedano, da se bo v menjalnih pogodbah tudi zagotovilo, da bo lahko šola na lokaciji v Križankah, nemoteno delovala do izgradnje nove šole na Roški in to je še vedno center in to so še vedno pogoji, ker bo zraven akademija za likovno umetnost, zraven bo Cukrarna, še vedno pogoj, kjer bo lahko tudi svojo dejavnost, tudi način izvedbe, tudi posebni pristopi, ki so za to potrebni, lahko izvajala.  (nadaljevanje) Trditi, da ministrstvo ni bilo odzivno, kajti imeti sestanke pri ministru pri direktorjih direktorata za srednje šole in za investicije. Zavračati termin pri generalnem sekretarju ministrstva je pa oprostite najmanj nespodobno. Kadarkoli ste želeli odziv z ministrstva ste ga dobili. Seveda je pa najlepše zahtevati, da bi minister verjetno cele dnevne se samo z eno srednjo šolo v tej državi ukvarja, čeprav jih imamo ogromno. Ste imeli termin, ste imeli operativne sestanke. Jaz sem sedel s predstavniki vaše šole skupaj z generalnim sekretarjem pri županu Ljubljane takrat na skupnem sestanku jaz ne vem, gospod ravnatelj, kaj ste vi imeli z gospodom Brlekom iz Festivala Ljubljana me ne zanima, ampak zagotovo, da se med dvema pravnima subjektoma javna uprava nagaja milo rečeno pa obstajajo med sosedi tako slabi odnosi pa verjetno nikomur od nas ni v interesu. Vse, kar si mi želimo je na eni strani omogočiti nemoten razvoj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, hkrati rešiti vprašanje lastninskih razmerij, imeti čiste bilance, imeti zadevo zakonsko urejeno in zagotoviti, da bo lahko šola tako kot ste sami dobro rekli lahko normalno, dolgoročno načrtovala in razvijala. To, da ste na treh različnih dislociranih lokacijah ni dobro to se verjetno vsi strinjamo. Minister je malo prej naštel kaj vse je problem s trenutnimi prostori, ki so nekdanji samostan. Jaz verjamem, da ste z njimi dobro delali, da so lepo opremljeni in pripravljeni, vendar so pač izzivi časa tudi temu potrebno tako ali drugače soočiti. Osnovni problem je teh 23 odstotkov, ki ni v lasti Republike Slovenije in si nihče ne želi tako kot je prej povedal župan Ljubljane, da bodo oni svoj del hiše zapečatili. Po tem bomo šele imeli težave kako se bo izvajal pouk na srednji šoli in tega si mi ne želimo. Takšne stvari želimo preprečiti in jih doreči. Seveda smo poskušali vse stvari rešiti iz Mestne Občine Ljubljana ne samo eno, ker se / nerazumljivo/ težje te stvari rešuje in smo jih poskušali rešiti v enem večjem načinu. Ne, nikakor ne želimo ogroziti šole, nasprotno. Želimo omogočiti nemoten način delovanja in hkrati želimo omogočiti, da boste seveda lahko in če je to ta strah, na katerega opozarjate vam ponovno povem. Ne boste ostali brez strehe nad glavo. Ko bo menjalna pogodba omejena bo omogočala, da boste ostali v hiši dokler ne boste dobili nove, ker vas nihče noče metati na cesto.  Hvala za besedo.
Hvala.  Prednost ima predlagatelj tako kot minister in oba sta prijavljena k besedi.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Meni je zelo nenavadno iz kakšne pozicije moči govorijo tisto, zoper katere smo si dovolili dvomiti v pravilnost. Župan me je tukaj precej nadrl in odšel tudi sekretar Štromajer je zelo zanimivo razpravljal. Skratka, v glavnem se zgraža nad tem kaj mi sploh si drznemo in predvsem, da šola / nerazumljivo/ na 23 odstotkih. Prosim lepo, teh 23 % jim je bilo odvzetih leta 2010 se pravi z določenim namenom, da bodo počasi izrinjeni. Kako si drznete vi uporabiti tak argument. Šola je bila lastnica 75 odstotkov in brez kakršnekoli pritožbe brez kakršnegakoli argumenta brez česarkoli država korak za korakom prepušča mestni občini svojo lastnino, da bi, potem rekla saj oni skvotajo, saj nimajo nič. Oprostite, ta argument za mene je nevzdržen.  Druga stvar bi rekla. Ali se vam kot predstavniku Ministrstva za izobraževanje ne zdi žalostno, če naj še jaz uporabljam tak besednjak kot ga vi napram nam, da morajo zunaj otroci štrajkati, da lahko v šolo hodijo? Meni bi bilo nerodno. Ali se vam zdi normalno, da podpisujete pisma o nameri brez, da bi se posvetovali z ljudmi, ki jih je zaposlenih tukaj 70, ki gre za 650 dijakov, gre za njihove družine? Ali se vam ne zdi osnovno, demokratično in civilizacijsko? Potem se vi zgražate, če mi vas si drznemo vprašati čemu netransparentnost. Pravi minister 14 dni je na spletni strani Državnega zbora pismo o nameri. Najlepša hvala, minister. 14 dni je naš sklic vložen. A vi ste pismo o nameri podpisali oktobra.   (nadaljevanje) Vse do takrat ni bilo možno zvedeti za vsebino. Rekli ste, 2021, izvedba arhitekturnega natečaja za Roško, gradbeno dovoljenje in izvedba 2022-2023. Oni se morajo pa izselit 1. septembra 2022. 30 let Roška stoji, 30 let se ni premaknilo niti za milimeter, ampak zdaj pa kar naenkrat bo pa to speljano. In veste, moram reči, da ne razumem marsičesa, ampak vendarle, kako ob vsem povedanem, mislim, ni jasno, da gre za zaščito javnega interesa, kako ni jasno, da bi morala sredstva za obnovitev kulturnega spomenika zagotoviti država. Zakaj ste pohiteli s podpisovanjem, minister Pikalo, tega pisma o nameri, brez da bi vedeli, kam boste s šolo? In, a veste, gradbeno dovoljenje za streho nad avditorijem kot samostojna konstrukcija, zanima me, mislim, kaj to pomeni. A bo šlo za dozidavo, a bo šlo za novogradnjo, kdo to financira, cel kup vprašanj se nam postavlja. In oprostite, če vas sprašujemo, ker nas zanima. Tudi, kot smo že večkrat omenili in kot so predstavniki šol omenili, kar naenkrat vas skrbi varnost dijakov in zaposlenih, šele zdaj, ko je šola na lastne stroške zaradi podrte platnene strehe leta 2016 sama poskrbela za statično poročilo, čeprav je že desetletje evidentno, da je stavbo treba sanirat. Nikoli ni bilo sredstev, nikoli ni bilo denarja. Skratka, od Plečnikove prenove statika nikoli ni bila preverjena, kaj šele sanirana, skratka. In še vam bom zaželela lep rojstni dan Jožeta Plečnika, ki danes 23. januarja, dan za mojim rojstnim dnevom slavi svoj rojstni dan. In že iz spoštovanja do njega in v počastitev njegovega rojstnega dneva mislim, da je prav, da se danes tukaj pogovarjamo. Nikakor pa ne sprejmem argumenta, da šola skvota v prostorih, katerih lastnica je od nekdaj, ne more biti, ker izgublja prostore na podlagi slabega dela ministrstva. Ministrstvo bi moralo branit interese šole, ja. Izgubila je, brez enega ficka je izgubila teh 23 %, brez odškodnine, brez zamenjave. In sklicevat se, da zdaj skvotajo, pač ne drži.  Hvala.
Hvala. Državni sekretar, gospod Štromajer.
Jernej Štromajer
Okej, mogoče sem se malo barvito izrazil, ampak… / oglašanje iz dvorane/ Sodišče je odločilo razmerje v Križankah, ni se to ministrstvo samovoljno odreklo ali kakorkoli.
/ izklop mikrofona/ Niste se pritožili.
Jernej Štromajer
Leta 2010.
/ izklop mikrofona/ Niste se pritožili.
Jernej Štromajer
Niso se pritožili 2010. Kakorkoli, hočem samo povedati, da trenutno Srednja šola za oblikovanje in fotografijo zaseda 75 % zgradbe, pri čemer je v lastni Republike Slovenije zgolj 52 %. V pravni državi se verjetno strinjamo, da je treba tovrstna pravna razmerja urediti. Predlog, ki ga imamo pred sabo, s pismom o nameri je želja, da se te stvari uredijo. Hvala.
Besedo ima minister za izobraževanje.
Jernej Pikalo
Jaz nisem navajen in tudi nikoli ne bom, vsaj v tem visokem zboru ne, razpravljal ad personam, to je pač kultura nekega drugega prostora, ne tega. Zatorej tudi ne bom nikoli nikogar osebno imenoval, ni moja kultura, bom rekel, ko že govorimo o kulturi in umetnosti javnega dialoga. Tako da, zdaj pa par stvari, ki pa so vendarle se tukaj nabrale. Kar se tiče trditve, nikogar vprašali, ta trditev absolutno ne drži. 21. 11. 2018 ob 15. uri je bil sestanek z ravnateljem, moj prvi sestanek z njim. In takrat smo se pogovarjali o Križankah. Tako da o tem, kako nismo vodili dialoga, in vse ostale stvari sem že opisal, zato, tako da, kar se tega tiče, da nismo nikogar vprašali, je seveda zelo pavšalna trditev. Drugič, kar se tiče tako, pod narekovaji, te »interpretacije« glede skrivanja, daleč od tega. Decembra smo dobili zahtevo za informacijo javnega značaja in smo nanjo tudi odgovorili. Takrat je bila zahteva in seveda tudi poslanska vprašanja smo odgovarjali tako, kot je treba. Če pa je nekaj dni kasneje, jaz seveda ne morem vnaprej odgovoriti, da je nekaj bilo podpisano, če v tistem trenutku še ni.  Tretjič, če govorimo glede menjalne pogodbe. Poglejte, jaz sem že večkrat rekel, kot da se tule dobro ne bi slišali. V menjalni pogodbi bo določen datum selitve, ne kje drugje. Je sicer v pismu o nameri, ampak mi vemo, kako zavezujoč dokument je pismo o nameri. V menjalni pogodbi pa bo določeno, če bo do menjalne pogodbe prišlo in na kakšen. Kot rečeno naše stališče je kristalno jasno, nikogar ne mečemo iz Križank dokler šola ne bo končana. Še enkrat ponavljam, kar sem že prej rekel dvakrat, nikogar ne mečemo iz Križank dokler šola ne bo končana.  In potem če gremo še naprej. Kar se tiče, veste, edukacije, kar se tiče tega kdo se zavzema za kaj, pa moram reči in v tem primeru, seveda, tudi zelo jasno zaščititi vse sodelavce ministrstva, saj meni ni problem, veste, lahko kdorkoli verjetno o meni kar naprej sodi vsak dan, ampak v imenu sodelavcev, ki se vsak dan trudijo in v imenu vseh tistih, ki tako ali drugače delajo v edukacijskem sistemu, ja, lahko meni očitate, ampak veste, ta je pa res, kot bi temu rekel, pod nivojem kakršnekoli javne razprave. In kaže ravno na to, kar sem omenil na začetku, torej, na kulturo javnega dialoga. Hvala lepa.
Hvala. Sedaj bodo dobili vabljeni, zaradi tega, ker prihajamo v tretjo uro te seje in še vedno niso prišli na vrsto poslanci. Vse vabljene prosim, da svojo predstavitev oziroma razmišljanje in razpravo omejijo na 5 minut.  Na vrsti je gospod na koncu, nato pa vi…
Boris Ivčič
Hvala lepa. Zavod za varstvo kulturne dediščine Območne enote Ljubljana.  Danes sem tolikokrat slišal omenjeno kulturno dediščino, termin, ki se uporablja, da ne rečem, prevečkrat in to iz obeh pogojno rečeno sprtih strani. Mislim, da bi bila velika gesta dobre volje obeh, da svoj interes do dediščine in do Plečnikovega dela zares izkažeta, bi rekel, v naravi. Vemo, da so Križanke v celoti v zelo slabem stanju, ne samo statika, recimo, objektov, tudi vse ostalo in zahtevajo temeljito prenovo. Zato pa je treba seveda začeti z določenimi postopki, ki niso prav kratkotrajni. Če bomo sedaj, recimo, dve leti čakali, da se zainteresirani ali vpleteni končno zmenijo kdo je kaj, čigavo je kaj, kdo je za kaj odgovoren, bi bil en tak, kot mi rečemo, konzervatorski načrt zelo hvaležen, ker bi služil za vse nadaljnje postopke našega dela.  Tukaj bi rad še samo, saj bom čisto kratek, na kratko omenil Zakon o varstvu kulturne dediščine, ki nam naše pravice, dolžnosti nalaga zavodu kaj moramo početi. Včasih se v javnosti, …/ nerazumljivo/ prevečkrat vlada mnenje, da imamo neko čarobno pačko in ko mi malo zamahnemo, je vse tako, kot mi rečemo. To seveda ni res. Zakon je jasen, za svojo lastnino odgovarja lastnik, pa je to kulturni spomenik, dediščina ali karkoli v naši državi. Mislim, da sem to dvourno in koliko razpravo prav razumel, da sta tukaj lastnika dva. Torej je sedaj ljubi cajt, da se končno nekaj konkretno zmenita in nekaj konkretno naredita za konkreten kulturni spomenik. Od te hiše pa, z vsemi prisotnimi cenjenimi   (nadaljevanje) poslanci pričakujem, da se bo začel končno dogajati vsem nam kulturni evri, ker zavedati se morate, da smo imeli kulturni tolar - to je bilo malo gasilsko - sedaj bo spet malo gasilsko, saj se pa že 50 in več let podira v raznoraznih lastniških odnosih, ne odnosih, interesih in tako naprej. Tukaj Križanke konkretno žal so, seveda saj tista aprilski snegolom zgodil tudi lahko bi bilo še huje še marsikaj drugega se bo mogoče zgodilo, upajmo, da ne bo kakšnega potreba. Bomo trenirali maja meseca bomo prišli mogoče v Križanke trenirati potres pa bomo videli kako bo to funkcioniralo, bom predlagal izvajalcem, da lahko to uporabimo. Toliko za enkrat.  Hvala.
Izvolite.
Mensija Kurtović
Lepo pozdravljeni vsi skupaj.  (Moje ime je Mensija Kurtović.) Sem mentorica dijaške skupnosti na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo.  Pri poslušanju pozorno vseh teh izjav vse sodelujočih in seveda tudi v preteklosti gospa ministra mi je nekako v spominu ostala njegova izjava, ki vpelje neko terminologijo recimo temu šofersko in pravi, da ne bo šel v škarje. Škarje v tem primeru pomenijo, da ne bo prehiteval, ker ima iz leve in iz desne ovire bo pa, kar po čez povozil in to ne glede na to, da ima opravka s Plečnikovo kulturno dediščino in šolo, ki ima 75 letno tradicijo. Tako šola kot arhitektura v kateri domujemo je prepojena z ustvarjalnostjo generacij, ki so in ki v slovenskem in svetovnem prostoru puščajo pomembno sled. Mogoče je škoda, da tudi iz ministrstva niso povabili gospoda ravnatelja pri vseh teh pogajanjih pri vseh teh menjalnih pogodbah pa bi jih mogoče seznanil z enim idejnim načrtom gospoda Plečnika. Tukaj sedaj ilustrativno kako si je gospod Plečnik predstavljal že takrat v 50. letih kako naj bi izgledal prizidek srednje šole za umetno obrt. Obstajajo vsi načrti in vsi izračuni in gradbeno dovoljenje celo izdano - ta dokumentacija v bistvu vsa obstaja. Res škoda, da se niso posvetovali tudi z vodstvom šole pri vseh teh usklajevanjih glede teh menjalnih pogodb. Jaz ne bi ponavljala že vsega izrečenega bi pa predala besedo dijakinjama, da še onedve kaj povesta. Oziroma bi mogoče pozvala gospoda ministra, če je to možno, da danes v tem trenutku, če že nismo bili zaposleni in vodstvo šole toliko vredni, da bi nam pojasnili kako bodo potekale seveda tekoče stvari na neki razumljiv način dijakom pojasnil kakšna bo njihova usoda. Vse tisto, kar smo do sedaj slišali bi pa prosila na neki razumljiv, konkreten način in pa neki finančni okvir kako visoka je ta investicija na Roški in kje so predvidena sredstva za to investicijo. Kajti, obljube o novi šoli mi poslušamo že kot vidite iz tega dokumenta in s tistimi dokumenti, s katerimi razpolagamo že skoraj, da 70. let, da ne rečem. Sem zelo skeptična, da bodo tako visoka sredstva z lahkoto pridobljena, če že gradbena dovoljenja in OPPN in tako naprej. Je res zaskrbljeno kje bomo dobili ta sredstva.  Hvala lepa.
Postopkovno, kolega Samo Bevk.
Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.  Jaz bi rad, da bi vsi, ki tukaj sedimo vedeli kaj koalicija predlaga odboru oziroma obema odboroma na koncu te razprave kakšni bodo ti sklepi in o čem bomo odločali tudi, zaradi tega, ker je veliko zanimanje javnosti za to sejo bi rad pred nadaljevanjem te razprave povedal oziroma prebral tri sklepe, ki jih bomo predlagali obema odboroma v odločanje.  In sicer, prvič: »Odbor za kulturo in Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino predlagajo Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da pred realizacijo pismo o nameri za ureditev medsebojnih lastniških razmerij, ki ga je oktobra podpisalo z Mestno Občino Ljubljana ponovno preveri vse možnosti za rešitev prostorske problematike za potrebe delovanja šole, pripravi ustrezno časovnico in o tem poroča odboroma v roku treh mesecev. Drugič, Odbor za kulturo in Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino predlagata Vladi Republike Slovenije in Mestni občini Ljubljana, da ob upoštevanju zakona o varstvu kulturne dediščine zagotovita sredstva za obnovo kulturnega spomenika Križanke ter preprečita propadanje kulturne dediščine in skupne kulturno-zgodovinske zapuščine. Tretjič, Odbor za kulturo in Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino pozivata Ministrstvo za kulturo, da z namenom ohranjanja spomina na umetniško šolo, ki jo je načrtoval Jože Plečnik dopolni konservatorski načrt. Ob tem naj povem, da je v skrbi za Križanke Vlada sprejela poseben odlok o razglasitvi tega spomenika za spomenik državnega pomena. Dobro bi bilo ta odlok ponovno prebrati, vsem, ki tukaj sedite. Poleg tega pa bi vam povedal tudi to, da je Državni zbor Republike Slovenije sprejel tako imenovani Zakon o kulturnem evru, ki bo začel veljati 2021 leta. Sredstva, ki so za to namenjena, so v višini 122 milijonov in 600.000 evrov in velik del teh sredstev je namenjen tudi obnovi in revitalizaciji slovenske kulturne dediščine. Tako mislim, da se bo nekaj sredstev našlo tudi za obnovo Križank. Hvala.
To ni več postopkovno, kolega Bevk. Seznanili smo javnost. Hvala lepa. Predlagateljica ima besedo.
Ker je kolega Bevk grobo kršil poslovnik in postopkovno izkoristil za koalicijske predloge, jaz pa jih niti prebrala v začetku, vidim pa, da ta kamera nekaterim zelo veliko pomeni in želijo pravočasno še obvestiti javnost, bom sama obvestila javnost kot predlagatelj kaj pa so naši predlogi sklepov.  Prvič, Odbor za kulturo in Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino pozivata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, da takoj prekliče prodajo oziroma prenos lastniške pravice zaščitenega kulturnega spomenika državnega pomena vpisanega v register kulturne dediščine Republike Slovenije Križanke ter tako prepreči izselitev Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana iz Križank in zagotovi nadaljevanje izvajanja javne izobraževalne dejavnosti v Križankah. Drugič, Odbor za kulturo in Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino pozivata Vlado Republike Slovenije, da v skladu z 2. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine zagotovi varovanje kulturne dediščine v javno korist ter v skladu s sedmim odstavkom 6. člena zakona ne sprejme sklepa o odtujitvi kulturnega spomenika državnega pomena Križanke.  Tretjič, Odbor za kulturo in Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino pozivata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije naj problem prostorske stiske Srednje šole za oblikovanje in fotografijo razreši z gradnjo novih prostorov v urbanem kulturnem okolju, obstoječi objekt v Križankah pa ohrani kot vitalno in zgodovinsko jedro šole. Četrtič, Odbor za kulturo in Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino pozivata Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, da urgentno zagotovi sredstva za obnovo kulturnega spomenika Križanke ter prepreči propadanje kulturne dediščine in skupne kulturno-zgodovinske zapuščine. Sedaj pa prosim, da v skladu s poslovnikom nadaljuje vabljeni in šele potem bomo na vrsti za razpravo poslanci. Hvala.
Nadaljujemo z vabljenimi. Prijavila se je dijakinja šole. Izvolite.
Ema Lavrič
Pozdravljeni vsi skupaj. Moje ime je Ema Lavrič. Sem dijakinja četrtega letnika. V bistvu bom prebrala izjavo vseh nas dijakov.  »Dijaki smo bili nad novico, da se bodo Križanke zamenjale za parcelo na Brjanki ogorčeni, jezni in razočarani. Križanke so poseben ambient, ki se je izoblikoval skozi leta in nosi zgodbo ustvarjalnosti. Paralelizem med našo dejavnostjo in samo stavbo je tu dovolj jasen, saj naša šola izobražuje bodoče ustvarjalce.   (nadaljevanje) Vemo, da so iz teh šolskih klopi prišli mnogi ustvarjalci, ki so v slovenski in svetovni kulturi pustili pomembno sled. Tako stavba in lokacija sta navdihujoči in z izgubo le-te bi bilo naše delo okrnjeno in osiromašeno. V stavbi preživimo še največ časa, vendar imam občutek, da smo v tej problematiki najbolj zapostavljeni. Žalostno je, da se moramo dijaki, ki nam ni vseeno za usodo šole in Križank ukvarjati z reševanjem eksistence šole in pojasnjevanjem širše javnosti kaj nam pomeni izobraževalni program in prostori, v katerih domujemo. Svoj čas bi morali nameniti predvsem izobraževanju, pridobivanju ocen in razvijanju svojega potenciala, ustvarjalnosti in kreativnosti.  Dejstvo, da se Ministrstvo in MOL že pripravljata na podpis pogodbe, kjer bo stavba, ki je kulturni spomenik zamenjana za zemljišče v Trnovem in se prelevila pisarniško poslopje, skladišča in nastanitvene prostore za sodelujoče Festivala Ljubljana, je absolutno nedopustno, pretresljivo in žalostno.  Prav tako moramo tu izpostaviti, da nadomestne stavbe za našo šolo, ki so nam jo leta obljubljali še niti niso začeli graditi. Zato smo se dijaki samoiniciativno odločili, da ukrepamo in da bomo odločno branili svoje interese v naših Križankah. K temu tudi pozivamo vse, ki vam ni vseeno, da se Plečnikova stavba, prvotno namenjena vsem državljanom, spremeni v skladišča in koncertni prostor namenjen le tistim s polnimi denarnicami.  Že nekaj časa poslušamo kako slabe posledice ima beg možganov in kako čedalje več mladih s svojim potencialom odhaja iz Slovenije. S tem načinom delovanja, ki ga ima ministrstvo, se problem še zdaleč ne bo rešil.« Pa še nekaj. Katerega koli od dijakov, tisti zunaj moje sošolke in sošolci, ki protestirajo že tukaj tri ure in kateregakoli od njih boste vprašali katera stavba oziroma katera lokacija jim je ljubša ali je roške ali Križanke, vsak izmed njih bo rekel, da so Križanke. Čisto vsak.
Hvala. Izvolite. Prosim, če se predstavite.
Ema Ajster
Pozdravljeni. Tudi sama sem dijakinja četrtega letnika SŠF. Dodala bi še nekaj na besede moje sošolke. Kakor vam pokaže zbor zunaj, smo dijaki nad celotno situacijo precej zgroženi in zmedeni. Večina dijakov je o vsem dobila informacijo zelo pozno. Mislimo, da je zelo, kako naj se izrazim, ogabno, da se tako ravna s slovensko kulturno dediščino in pa tudi z ljudmi, ki bodo prihodnost države konec koncev.  Kar se tiče treh lokacij. Večji problem kot to, da so tri lokacije, v bistvu je to kakšna je razdalja med njimi. Kar se pa tiče samih Križank in Roške. Razlika je med tem, da na Roški v bistvu učilnice niso primerne za izvajanje praktičnega pouka strokovnih predmetov, medtem ko v Križankah so dosti primernejše in pa v Križankah se lahko dijaki veliko boljše učijo predstave samega prostora, kar je zelo pomembno za izvajanje pouka, na primer risanja. To bi bilo vse.
Hvala. Imamo še kaj vabljenih? (Ne.) S tem zaključujemo razprave vabljenih in prehajamo na razpravo članic in članov odborov. Prvi prijavljeni je kolega Zmago Jelinčič Plemeniti. Izvolite.
Hvala lepa in prav lep pozdrav. Kakor kaže so dijaki pametnejši in bolj cenijo kulturno dediščino Slovenije kot oba ministra in župan. In dokler imamo take dijake Slovenija še ne bo prodana. Bojim pa se, da bo prodana, če bomo imeli take župane in takšne ministre.  Prej je minister rekel, da naj bi bil umetniški kvart na Roški. Pa me zanima ali je bil kdaj v Parizu na Mont Martru. Ali so tam kaj podirali? Ali so tam kaj rušili? Ali so prestavljali tisti umetniški kvart kam drugam v …, ki je modern del Pariza? Niso. Oni vedo kaj je kulturna dediščina in kaj je duša kulture in zavedanja kulture nekega naroda.  Ko je govoril o duši, sem mislil, da govori o tisti duši, ki je bila včasih v nogometni žogi, ki jo je bila napihniti. Kajti kaj drugače tega nisem razumel.   (nadaljevanje) In mi imamo tukaj tradicijo 75 let. In zdaj bi jo podrli zaradi nekih privatnih interesov, zato da bi neki privatniki prišli noter, služili denarce, izobraževalni sektor pa »klinc gleda«. To je prekleto žalostno. In v kolikor, mene spominja to na nekaj, na eno geslo iz nekdanje Jugoslavije, ki je bilo rečeno: »Kultura in prosveta, naša bo osveta.« »Evo ti ga na«, pa smo tukaj. Prodalo se bo vse, denarje bomo pobasali v žep, ostalo nas pa ne zanima, ker naša kultura bo na nivoju takih gesel. In zgleda, da je nekaterim ministrstvom in ministrom to po godu. O županu tega dvoma ni, kar se je videlo tudi na njegovem, bi rekel, eskapadi tukaj, ki jih je imel. Edino, kar je, je to, da župan tukaj ni glavni šerif, tako kot na mestnem svetu, ampak je tukaj v Državnem zboru. Res je, da ga ne ceni, ker ima zaradi politične podpore možnost, da dela po svoje, ampak mislim, da danes mu pa tukaj ne bo uspelo. Zanimivo je, kako je kar na lepem postalo poslopje statično in potresno nevarno. Dokler ne bojo šli dijaki ven, potem bo pa varno. A ne da? In dokler bojo dijaki noter, ne bomo popravljali. Potem, ko bojo privatniki zahtevali, pa bomo popravljali in to na račun države in na račun ministrstev. Človek se vpraša, kako je mogoče recimo, da je okrožno sodišče šenkalo MOL 23 % poslopja. Potem se pa človek, ko malo pogleda, kdo je bil takrat minister, pa vidimo, da je bil takrat minister gospod Lukšič iz iste politične stranke, kakor sta današnja oba ministra, tako minister za kulturo kot minister za šolstvo. In tukaj lahko marsikdo potegne kakšno črto, pa sešteje vse skupaj. In ljudje že govorijo po Ljubljani, koliko pa bo kdo vtaknil v žep zaradi tega. Takšne govorice po mestu so vedno bolj prisotne. In mislim, da se bo treba morda tudi tukaj v parlamentu ukvarjat s temi zadevami. Mislim, da bi morali, kar se Lukšiča tiče, pravzaprav sprožit kakšen kazenski postopek, kajti gospod ni opravil svojega dela, on bi moral se pritožit, ko mu kradejo državno lastnino. Seveda, kaj se ve, kdo je spet tukaj bil kakšen beneficiran pridobitnik kakšnih, kaj jaz vem, recimo sendvičev. Ocena Križank 4,6 milijona. Krasno, krasno. Kdo pa je to ocenjeval, me prav zanima. Kulturna dediščina, spomenik kulturne dediščine 1. kategorije. Plečnika pozna ves svet, župana našega ne pozna ves svet, ampak zgleda, da ga bo poznal po tem, kakšno neumnost in kakšno svinjarijo bo naredil. In seveda mu bosta ob boku stala oba ministra, če bo Državni zbor to dovolil. Jaz mislim, da tega ne bomo dovolili. Morda so pa tukaj zakaj kakšni interesi kakšnih tujcev, da uničujejo slovensko intelektualno bit in umetniško bit, zelo možno. Glede na osebne preference nekaterih gospodov, o katerih sem že govoril, je to nekako razumljivo, se sklada s tem vse skupaj. Ampak človek se vpraša, kje smo, ali smo še v Evropi ali smo že tam nekje blizu Bolgarije. Prehitevajo nas kulturni narodi iz cele Evrope. In kakor kaže, Slovenci nismo več kulturni narod glede na to, da nam najvišji predstavniki oblasti kratijo naše kulturne tendence, ki nam uničujejo naše kulturne spomenike. Pa to je svinjarija, to je svinjarija. Probajte v Angliji kaj takega narediti, vas bojo za noge obesili iz parlamenta. Tukaj pa, saj ni važno, bomo naredili naj, najnovejšo staro stavbo. To mene spominja na, ko so Angleži sestrelili most v Mostarju, pa so potem Bosanci rekli, nič hudega, bomo naredili novega, še starejšega. Ja, gospoda ministra, ali vidva tudi tako razmišljata? Kakor kaže, že. Človek se vpraša, ali je morda za vsem skupaj ena čudna zgodba, glede kakšnih stvari, mogoče tistih, ki govorijo ljudje na cesti. Takrat, leta 2007, je bil minister iz SD. Danes je minister za kulturo iz SD in danes je minister za šolstvo iz SD. Ja, kaj pa je tukaj zadaj? Ta vprašanja se porajajo med ljudmi. In ta vprašanja so vedno glasnejša. Jaz še eno bi rekel, tako ali tako uničujete marsikaj. Ampak Križank pa ne boste uničili. In če želite pa se igrajte s koalicijo, pa bomo videli kako bo, ker se zelo lahko zgodi, da čez mesec ali dva ne bosta več ministra.
Hvala. Naslednji prijavljen je kolega Željko Cigler. Izvoli.
Spoštovani! Moram reči, da današnja seja poteka pred parlamentom in v parlamentu. Vsepovsod smo državljanke in državljani Slovenije, zunaj so mladi, predstavniki učenke in učenci Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, ki zahtevajo in argumentirajo, tako kot njihovi predstavniki, učitelji, sindikat zakaj naj šola, ta srednja šola, ki ima poseben karakter vsebinski, ostane v Križankah, kaj pomeni to za vsebino in globino njenega dela. In poglejte, kam pripeljejo pritisk, sila, ignoriranje, izsiljevanje. Oprostite, gospod minister, to sem jaz iz tega ven sedajle razbral. Tako se na področju izobraževanja in tudi varstva kulturne dediščine ne počne. Še najmanj s strani stranke, ki naj bi bila blizu moji Levici. Žal. Mi ne razmišljamo tako. In moram reči, gospod minister, potrebno je prisluhniti, potrebno je pogledati vsebino, ne samo komercialni pridobitni dejavnosti, ki poskuša najti svoj prostor. In rad bi povedal tole. Kar na nekaj odborih delam v Državnem zboru. Žal, gospod podžupan Koželj, bom povedal tole, dobivamo se zaradi stvari v Ljubljani, ki, ne vem, zakaj morajo vse iti tako brez poslušanja na konflikten način, pa gre za Rog, gre za Sočo rehabilitacijski center, gre za Križanke, o C0 kanalu ne bom govoril. Vse to obravnavamo v Državnem zboru. Skratka, poglejte, tu nekaj ni v redu. Tu dialog mora teči, tu se mora pogledati v vsebino in ne izsiljevati. Rad bi rekel tole, gospod minister Pikalo, poglejte Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šolstvo mora delovati v javnem interesu in to je v korist izobraževanja in dijakov. Naloga ministrstva ni zapiranje šol in izganjanje dijakov. Upam si izraziti te besede po tem, kar poslušam sedajle tukaj. Zadeva traja že nekaj časa in se ne zaključi. In očitno smer, ki jo ima sedajle gre v škodo izobraževanja v Sloveniji. Še posebej dragocene šole, ki s 75 letno tradicijo drži življenje v Križankah. In to življenje Ljubljane, tudi v Rogu ali še kje drugje, je tisto, ki privablja tuje turiste. In v kolikor bomo življenje, ustvarjalnost mlade iz Ljubljane nagnali, turistov to ne bo več zanimalo. In to se zaenkrat sedajle dogaja. To je za premisliti. In ko je gospod župan, ki ima druge obveznosti, nam pa je pomembno, da na tej stvari sedimo, ker ta šola pomeni veliko v slovenskem izobraževalnem sistemu, ga sprašujem, kdo bo porabil 70 - Koliko je rekel? – 70 tisoč ali 700, ne vem ogromna številka, brezplačnih vstopnic, ki jih proračun Mestne občine Ljubljana financira. Oprostite, če se pa ljudje izganjajo, če odhajajo ven. Konec koncev, tudi študentskih sob ni, najemnih stanovanj ni, ker Airbnb »lavfa«, ker je, vse je turist. Kaj pa Ljubljančani? V centru Ljubljane živijo tisti Ljubljančani, ki imajo stanovanja, ki jih oddajajo turistom oziroma, tukaj Ljubljančanov praktično skorajda ni več. In, gospod minister za kulturo, poglejte, je vaša pristojnost in to v javnem interesu, da se zaščiti življenje, vsebina te kulturne dediščine in sigurno, ta šola, njeni obiski, dejavnosti, ki izvaja, pomembno skrbi za življenje, pomembno / nerazumljivo/ za življenje in privlačnost tega dela naše Ljubljane, prestolnice, ki ni samo od Ljubljančanov, od cele Slovenije, to je naša prestolnica in tukaj prihaja tudi ogromno tujcev, da to pogledajo. In, mislim, da to, kar se dogaja zdaj in v priznanje delovanja te šole, mora Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, dobiti Križanke v celoti, spoštovani gospod minister oziroma predstavniki Vlade. In, moram reči, da, če se spomnite na pomanjkljivosti, ko ste rekli, statične, gradbene, glede opreme, kaj vse je narobe, že dolga desetletja z objektom Križank, da to date kot argument na mizo, zakaj jih je potrebno izselit zdajle, ko je zraven, da se pokrije še en drug interes, ki je tu zadaj in za katerega mi vsi ugotavljamo, da ni upravičen, to ni pravilno. V varnost in funkcioniranje tega izobraževalnega objekta, bi se te stvari mogle že zdavnaj opravit. Ne, da kot so nam povedali predstavniki šole, da so se mogli z lastnimi sredstvi nekje sanirat. In, za konec bi rekel samo še tole – jaz sem pričakoval, da bo danes arhitekt Plečnik prišel na sejo, vstal od mrtvih in bo vprašal, kdo vam je dal pravico za to, da ubijate kulturno dejavnost in življenje v Križankah, ki pomembno sloni in izhaja iz dejavnosti Srednje šole za oblikovanje in fotografijo in mislim, da moramo ugotoviti, vsaj na podlagi vseh argumentov, ki ste tukaj zdajle predstavljal, mislim, da jih bo še kar nekaj se odprl, da srednja šola na tem mestu, ki zagotavlja ustvarjalnost in jo soustvarja v Križankah / nerazumljivo/ srednja šola mora na tem mestu ostat oziroma, naj se država potrudi, s strani Levice bomo to pomagali, da se zagotovijo sredstva, da se pridobi Križanke v celoti in da Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, svojo dejavnost nadaljuje in ohrani v Križankah. Hvala.
Hvala, kolega Cigler. Besedo ima kolega Marko Bandelli. Izvoli.
Hvala predsednik, za besedo. Meni… Mislim, da po dveh urah smo vsi razumeli, nekako, za kaj gre, kateri je problem. Tudi če so določene reči, ki jaz razumem, določene reči vidim malo drugače, spoštujem pa, predvsem pa razlog, ki je danes tukaj na mizi. Zdaj, meni je zelo všeč Violeta Tomić, ko ona tako teatralno pove vedno vse zadeve, profesionalna igralka, to se vidi, da je… / oglašanje iz dvorane/ …pridna… / oglašanje iz dvorane/ To je, s spoštovanjem… / oglašanje iz dvorane/ / smeh/ Hvala, hvala. Ampak ne razumem je, kajne, kako ne razume ona, da minister govori eno zadevo, pa ona odgovarja popolnoma na drugačen način. Zdaj tukaj jaz poslušam in poslušam razloge ministrstva in poslušam razloge tudi predlagatelja in, ko ministrstvo jasno pove, da nima nobenega namena uničit te šole in mislim, da to je bistvo vsega – bistvo današnje seje – govorite ravno obratno. Predlagateljica, Levica, če sem razumel dobro in kar piše tukaj na, spredaj… Ker to smo tudi slišali vsi, so popolnoma kontradiktorne zadeve. Zdaj, jaz razumem šolo, kot tako, da želi ostati v lokaciji. Seveda, malo je navezava na prostor, malo je tudi »komot«, kot prostor, malo je tudi ponos na tak prostor imet. Zdaj ti protesti, ki so zunaj, morda so upravičeni, morda pa tudi niso upravičeni.   (nadaljevanje) Jaz bi želel, spoštovani, mislim jaz ne žalim nobenega tako, da sem samo povedal moje mnenje, kar je tako, da imam pravico tukaj kot poslanec. Drugič naj pove meni osebno, kar sem slišal dol na koncu, se ne bojim. Da damo tudi pike na i! Očitno, da tudi prostor in lokacijo te seje nismo hoteli zamenjati, ker se je hotelo slišati te proteste od zadaj kot, da bodo vplivali na nas. Normalno, saj to razumemo. Motilo je eden trenutek. Jaz sploh nisem razumel določene reči koliko je tukaj zadaj bilo neredno poslušati te ljudi. Slišal sem eden izraz študentke, ki je rekla, izrazila se je ogabno početje ministrstva. Tukaj je eden izrazi zelo težek. / medsebojno pogovarjanje/ Nimate besede gospa. Jaz glede na to, da sem se ukvarjal s to problematiko, ker sem dobil na mizo in preštudiral zadeve jaz mislim, da je prav obratno, kar ministrstvo tukaj hoče in kar želi. Jaz mislim, da resnično ministrstvo tukaj išče določene rešitve. Išče določene rešitve to, kar je sam ravnatelj tudi prej omenil, da so prostori neprimerni. To so bile njegove besede, da so prostori potrebni obnove. Da so prostori v tem trenutku nepravi, ne morejo jih uporabljati za to, za kar so namenjeni. Da se šola vrši ali se izvaja na treh različnih lokacijah tudi to sem slišal. Če je to želja leta 2020, da se šola dela na treh, štirih lokacijah ali če se bo še kaj potrdilo notri jaz to razumem, ampak kljub temu morate razumeti ravnatelj v vsakem primeru, če se bo šlo v restavriranje prostora bo treba premakniti to šolo, ker ne morete imeti pouk notri in restavratorska dela, rekonstrukcijska dela prostora tako, da hočeš nočeš premakniti bo treba. Vaša želja in to razumem, ker jaz nisem a priori proti vsemu temu, ker razumem jaz vašo čustveno željo, da ostanete v teh prostorih kot zgodovinski prostor in vse kot je, ampak danes so drugačni časi, to je drugačna potreba. Jaz sem razumel tudi, da lastništvo tam še za enkrat ni rešeno. Župan Janković, ki je bil prej tukaj je zelo jasno in glasno povedal, da bo zasedal 48 % prostora v kratkem. Jaz sem to tako razumel in mislim, da ste tudi vi to razumeli, ker bo namenjeno Festivalu Ljubljana ali bilo komu nima pomena. Ta lokacija za šolo je 100 % bolj komot, če bi tako rekli, je ta izraz zelo enostaven kakor pa potrebna. Jaz vidim lepšo in boljšo rešitev, da se z vsem tem, kar ministrstvo v tem trenutku želi je zgraditi novo šolo, moderno, mislim z vsemi dodatnimi potrebami, ki šola zahteva. Kakor sem razumel že prej predhodno se pripravlja in so sredstva za projekte za novo šolo, da so garantirana sredstva za to. Seveda za izgradnje šole ne moremo imeti še garancijo tukaj sredstev za novo šolo, če so bili komaj sprejeti proračuni za leto 2020 in 2021. Verjetno bo 2021, ko bo rebalans ali pa priprava na 2022/2023 takrat pa bo predvideno tudi to. Jaz sedaj razumem vašo kako bi rekel vaš dvom, bojazen do tega, da boste ostali brez šole jaz mislim, da je to zadnja stvar katero se lahko mi bojimo tukaj, ker potem bomo pa mi resnično vsi poslanci nastopili skupaj, da to se ne bo zgodilo. Sedaj pa tukaj moramo mi razumeti eno zadevo.   (nadaljevanje) Tudi sem slišal, da 70 docentov ali ne vem, učiteljev, profesorjev, ne vem, kako so to, kaj ste tam, 70 zaposlenih mislim, da sem razumel. Ampak, kdo bo ostal na cesti? Saj to ni cilj, da bo ostal na cesti. Nihče ne bo ostal na cesti. Zakaj je bilo prej rečeno, da bojo ostali ob službo? Jaz tega ne razumem. V glavnem, jaz bom povedal vam tako. Jaz razumem, resnično razumem, spoštujem, upravičeno ali pa ne, to je moja zadeva. Vsak protest, če hoče biti uspešen, mora imeti tudi dober predlog, ker vsak protest brez predloga ne more biti uspešen. To moramo razumeti. To se pravi, varianta, ki jo je dalo ministrstvo na mizo, to je varianta nove šole, je po mojem mnenju optimalna zadeva, podpiram, da dobi se novo lokacijo, nove prostore. In se ne bi jaz toliko vezal na neprimerne lokacije. Poleg tega pa predvsem zaradi ene druge zadeve, ki je pa to, kar naša Ustava, če veste, je treba spoštovat lastništvo. In v tem trenutku ministrstvo ni lastnik tega. Z vsem spoštovanjem do vaših želja in protestov, da se lahko tudi pridružim temu, ampak ne razumem tega, kako da si ne želite raje nove lokacije, nove šole z dobrimi, s tehnološko opremljenimi prostori in vsemi pritiklinami temi, ki paše zraven. To je moje osebno mnenje. Drugače pa, kar se tiče sklepov, se bomo še odločili, kako bomo glasovali. Hvala.
Hvala, kolega Bandelli. Naslednja je kolegica Nina Maurovič. Izvolite.
Ja, hvala lepa za besedo. En lep pozdrav vsem prisotnim. Saj je pravzaprav res v vseh predstavitvah mnenj vseh, ki so jih želeli izraziti, bilo dejansko povedano skoraj vse. Vendar bi vseeno želela mogoče ene stvari še enkrat izpostavit ali pa osvetlit. Kot, imela sem to čast in privilegij, da sem bila dijakinja srednje šole za oblikovanje. Moram reči, da seveda v Križankah in še kako dobro razumem in čutim, kaj pomeni to šolo obiskovat v tem okolju, kako posebni odnosi in posebne energije se vzpostavljajo, vendar pa ne želim, da moja razprava, da bi si kdo mojo razpravo razlagal kot čustveno. Namreč ravno zaradi tega, ker razumem ves čustven aspekt obiskovanja šole za oblikovanje v Križankah, lahko spregovorim z ratiom do določenih zadev, ki se tukaj dogajajo. Pravzaprav se pogovarjamo o 2 možnostih. Ena možnost je, da srednja šola za oblikovanje ostane v prostorih Križank, kakršno mnenje izražajo učenci pred Državnim zborom in tudi nekateri prisotni so razpravljali v to smer. Druga možnost je, da se izgradi za potrebe šole novogradnja v ustreznem okolju, ki bo izvedena hitro in v razumnem časovnem okvirju, sočasno z zagotavljanjem, da ima šola obstoječo prostorsko ureditev. Jaz imam pred sabo pismo, ki ga je naslovil ravnatelj šole Gregor Markelj 17. januarja in ki govori ravno o tem, da na šoli vidijo 2 možnosti za reševanje prostorske stiske, prostorske situacije, se pravi, to prvo, da šola ostane, in drugo, da se selijo v novogradnjo. Tako da jaz iz izvajanja zaposlenih na šoli in tudi priloženega ne razumem, kot da šola na vsak način se krčevito oklepa tega, da ostaja v Križankah. So pripravljeni na selitev. Vendar pa leta 1994 sem bila jaz dijakinja 2. letnika srednje šole za oblikovanje in sem bila v taki poziciji, kot so ti učenci pred Državnim zborom, namreč položil se je temeljni kamen za novo šolo. Danes smo pa leta 2020 in jaz sploh ne vem, če je ta temeljni kamen še tam, šola pa sploh ne stoji. Zato morate razumeti eno to ogromno skepso in skrb, ki spremlja vse v povezavi s projektom selitve srednje šole za oblikovanje. Zdaj, če šola ostane, bomo hipotetično govoril, bo v vsakem primeru potrebna obnova, zato ker Križanke to zahtevajo, tako da, nek ta argument stroška obnove, na koga bo to padlo, saj na koncu je to vse ena malha – ministrstvo ali pa MOL, to je vse država. Šolo bo treba obnovit, ne glede na to, ali noter ostane šola ali bo kakršnokoli drugo dejavnost, tudi tisto streho bo treba naredit, tudi protipotresno jo bo treba ojačat. Argument, da je šola nevarna za dijake – pravzaprav je cel stara Ljubljana nevarna za ljudi, zaradi tega, ker se je protipotresna gradnja, z zakonom predpisana, začela izvajat v Sloveniji šele v sedemdesetih letih, 1970, pa naprej. V Ljubljani, mislim, da sta samo 1 ali pa 2 srednji šoli, ki sta v relativno na novo zgrajenih objektiv, vse ostale šole so 100, 200, 300 let ali več, starih objektih in vsi so nevarni in jaz sem prepričana, da pri katerikoli stavbi, tudi tukaj, zraven Državnega zbora, če bi šli zdajle sondirat, bi zakopal, bi lahko bila ugotovitev, da zgradba ni varna. To je pač dejstvo. Tako da, recimo, da bi rekla, da je to ključen argument za selitev šole, tudi ne morem reči. V končni fazi res, prej smo videli, Plečnik je dejansko sprojektiral prizidek, h Križankam, v katerem bi bile dodane risalnice. Že takrat je predvidel širitev šole in ti projekti so in če greste v Križanke in se sprehodite do vhoda v šolo, v tistem malem notranjem dvorišču, desno od vhodnih vrat je na steni ta projekt. Projekt obstaja, kot smo slišal, tudi gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno, verjetno takrat veliko hitreje, kakor je to, se to zdaj izpelje. Toliko o tej varianti, če Križanke ostanejo. Ampak, ja, bodimo realni. Vedno in vsak si želi neko čudovito okolje, novo šolo. Če bo ta nova šola še v sklopu neke akademije za likovno umetnost, z novo telovadnico, če bo vse na enem kupu – super, to se vse sliši super, ampak še enkrat ponavljam, leto 1994, polaganje temeljnega kamna in leto 2020, tam ne stoji nič. Morate razumet skrb. In zdaj, pismo o nameri. Pismo o nameri je zavezujoč dokument, tudi če rečete, da ni, ker če ne bi bil zavezujoč dokument, potem se ga ne bi pisal in se ga ne bi podpisovalo, je zavezujoč dokument. In, minister nam je prebral, v bistvu svoje zagotovilo, da šola ne bo ostala brez strehe nad glavo, ampak tisto zagotovilo je pa zapisano, v piar sporočilu, na spletni strani vašega ministrstva. Tisto piar sporočilo pa res ni zavezujoč dokument. Tako da, če kje, bi ta zaveza morala bit v pismu o nameri. Ampak, kaj pa piše v pismu o nameri? Piše pa v 2. členu; »predmetne nepremičnine so v souporabi Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana in jih bo v obstoječem obsegu uporabljala do 31. avgusta 2022.« Zapisan je datum; 31. avgust 2022, to je do konca šolskega leta 2021/2022. V vmesnem času, in potem v nadaljevanju piše, da v vmesnem času obe stranki pisma o nameri izvedeta potrebne postopke za izgradnjo nove stavbe na lokaciji Roška, za potrebe ureditve prostora Srednje šole za oblikovanje in fotografijo in danes smo že večkrat slišal, da rok 2022 ni realen in vsi tukaj prisotni moramo bit pošteni in priznat, da leta 2022 šola na Roški ne bo stala, ni variante. Tudi ne glede na to, da bi se MOL potem zavezal h temu, da ne bo kompliciral z izdajo vseh potrebnih dovoljenj in tako naprej… Nekako, najbolj optimistična napoved za selitev šole je 2024. Super. To pomeni, 2 leti, v najboljšem možnem scenariju, 2 leti šola še vztraja v Križankah, MOL ne dela nobenih težav. Meni so zazvonil vsi alarmi danes, ko je spregovoril gospod Župan Janković, predstavnik MOL-a in je izjavil, če se tole, menjalna pogodba, ne podpiše, se pravi, če se zadeva zatakne, če se ne izpelje, je rekel, je napovedal, da bo 1, 9. 2020 MOL zasedel svojih 48 %.  (nadaljevanje) Mi smo danes na tej seji s strani najvišjega predstavnika MOL-a slišali grožnjo. Če že sedaj komuniciramo na način, da MOL izsiljuje, spoštovani minister, jaz se bojim v kakšni poziciji boste leta 2022. Namreč, leta 2022 bo ministrstvo postalo najemnik za prostore šole. Jaz še pri bogu na svetu nisem videla najemne pogodbe, pri kateri najemnik določa pogoje. Pogoje bo določil lastnik, lastnik bo MOL, MOL je pa danes lepo povedal na kakšen način bo komuniciral in na kakšen način namerava operirati v tej komunikaciji, zato mene resno skrbi to leto 2022 kaj se bo dogajalo. Mogoče bodo dogodki leta 2022, kar že upam sedaj napovedati, da bodo točni takšni, da bo ali šola izjemno zasoljeno najemnino morala plačevati oziroma Ministrstvo za šolo ali pa bo Festival zasedel tiste pritlične prostore za svoje potrebe, da bo izpolnil to kvoto. Mogoče bo pa tisto takrat dalo pospešek k gradnji nove šole, ampak jaz se tega resnično zelo bojim. Sklepi, ki jih je prej predstavil kolega so v bistvu ena taka rahla blazina, da bi se ublažilo to, česar se vsi najbolj bojimo. Prvi sklep na neki način za tri mesece odloži podpisovanje. Realizacijo pisma v nameri z namenom, da se še enkrat vse možnosti za rešitev prostorske stiske preverijo in da se tudi pripravi ustrezna časovanica. Ta časovnica mora biti zavezujoča za čisto vse vpletene. Drugi sklep nalaga obnovo kulturnega spomenika, kar sem že na začetku razprave rekla. V vsakem primeru je Križanke treba obnoviti in je čisto vseeno iz katerega žepa bo šlo. Predlagam pa predsedujoči na tem mestu rahlo spremembo tretjega sklepa, zaradi tega, ker bi želela, da je zelo eksakten. In sicer, da bi se glasil: »Odbor za kulturo in Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino pozivata Ministrstvo za kulturo, da z namenom ohranjanja spomina na umetniško šolo SŠOF oziroma njeno 70. letno dejavnost v prostorih Križank, ki jo je načrtoval Jože Plečnik dopolni konservatorski načrt na način, da bo del prostorov SŠOF v Križankah urejen v muzejski prostor v izogib, da ko bo šola enkrat preseljena ne bi dejansko ostala tudi brez tistega bomo rekli simboličnega, spominskega prostora uporabe, souporabe razstavnega prostora karkoli se bo že tja notri dalo.« Za to predlagam malo bolj jasno definiranje tretjega sklepa.  Po resnici povedano sploh ne vem kaj bi povedala za zaključek. Mogoče samo to, da ne razumem zakaj takšno hitenje. Res so mi nenavadni te hitri koraki, zato upam, da bomo s sprejetjem predlaganih sklepov malce umirili žogico, zadihali in začeli s komunikacijo vseh strani. Mogoče bi pa samo še to dodala. V neko opravičilu vodstvu šole jaz razumem zakaj so zavrnili sestanek s sekretarjem. Jaz sem iz Zasavja, Zasavje ima eden kup problemov in na tedenski bazi zaprošamo za sestanke na ministrstvih in razumem vso časovno stisko in kopico dela, ki je, vendar ko za neki problem oddelamo štiri, pet, šest sestankov z nekimi vodji oddelkov, strokovnjaki, temi, unimi, tretjimi in smo še vedno na enaki točki, potem se želimo dobiti z ministrom. Tudi v vsakem podjetju je tako, da če problema enega človeka nočeš rešiti ga pač pošiljaš od pisarne do pisarne, k direktorju pa ne pride. Jaz razumem zakaj je vodstvo šole ponovni sestanek z generalnim sekretarjem in ne z ministrom   (nadaljevanje) zavrnilo. In jaz bi si res želela, da komunikacija steče tudi z vodstvom šole. Spet, župan je rekel, da ne vidi razlogov, zakaj bi se s predstavniki šole pogovarjal, on komunicira samo z ministrstvom. Bodite vi na ministrstvu tisti, ki pove, in povežite res vse deležnike v eno komunikacijo, pa ne po mailih. Usedite se za mizo, dogovorite se, sprejmite zavezujoče dokumente in za boga zgradite že to novo šolo, ki jo čakamo od leta 1994. Hvala lepa.
Hvala. Naslednji je kolega Primož Siter. Izvolite.
Ja, hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi. Zdaj, na zelo krovni ravni ta problem, ki ga danes obravnavamo in ki se suče pač zadnjih nekaj tednov, mesecev oziroma poldrugo leto, če prav razumem, če sem prav razumel ministra, odseva en tak generalni odraz »zeitgeista«, v katerem živimo. Se pravi, trgovanje, kapitalski interesi nad vsem in iz Jankovičevega, njegove intervencije je pač jasno, za kaj gre. Pač tukaj je treba naredit nekaj, kar bo bolj profitabilno. Večkrat slišimo upiranje na ustavno pravico do lastnine, v tej luči pa čisto premalokrat pozabimo na kopico, zelo dolg seznam drugih z Ustavo zagotovljenih življenjskih, da rečemo, pravic, tudi pravica do kakovostnega izobraževanja recimo. In zdaj, kar se tiče, na Jankovića smo se že vsi malo oprli, tudi jaz se bom, saj njegovo sporočilo je bilo zelo jasno, MOL bo ščitil svoje premoženje. Jaz mislim, da je v enem stavku povedal vse, kar je hotel povedati, še več pa s tem, ko je odšel, mi pa se zdaj že poltretjo uro ukvarjamo s stvarmi, ki so njemu, ne glede na to, da je župan občine, v kateri se izvaja aktivnost, o kateri danes govorimo, šel po bolj pomembnih opravkih. Bom pa glede na to, da imam ministra in predstavnike Ministrstva za izobraževanje tukaj, se odzval na nekaj točk, ki ste jih izpostavili v svoji predstavitvi, in sicer, če upoštevamo dejstvo, da imamo tukaj na eni strani neko politično akcijo, ki gre v tej navezi, MOL, Ministrstvo za izobraževanje na eni strani in imamo na drugi strani množico in, ne vem, 70 pedagogov in, ne vem, par 100 dijakov, protestnike zunaj, 7 tisoč podpisnikov peticije, pa kot je sindikalist rekel, še 40 tisoč članov sindikata, ki to akcijo podpira. Na drugi strani se mi zdi smiselno, da se najprej fokusiramo na ta dialog, kaj mi v načelu sploh imamo, s čim mi operiramo. Mi ne govorimo samo zdaj o tej šoli, mi govorimo o celi politični družbeni higieni. Predstavniki šole so rekli, bili smo na, oziroma minister, vi ste cel seznam, celo kronologijo sestankov, ne vem, 7-8 jih je bilo, našteli. Okej, ampak to je koledar. Kaj pa je bila vsebina teh sestankov, kaj so bili zaključki teh sestankov? Kako ste iz teh sestankov izšli kot zmagovalci vi na ministrstvu in kako so iz konstruktivnega dialoga iz teh sestankov izšli predstavniki šole? Pa saj je to bojda na vrhu lestvice prioritet ministrstva neko zdravo okolje v izobraževanju, kjer so vsi deležniki vključeni in izidejo kot zmagovalci. In v tej luči itak, da jim je »dojadilo« in da so enkrat rekli, ej, hočemo se z ministrom dobit, vsaj od, ne vem, prvega človeka na vrhu piramide dobit odgovore. In zdaj dobro jutro, spoštovani aktivisti, ampak nasedli ste ob čeri, ob katere nasedejo čisto vsi aktivisti na vseh področjih. Jaz sem sam sodeloval v množici nekih aktivističnih akcij, vedno ista, vedno ista pesem. Zberejo se ljudje, ki vidijo napako, začnejo delat na njej in potem bum. Ne da se. Ali pa, kot smo slišali prej, pošiljanje iz ene pisarno v drugo in ne vem… Klasično aktivistično nasedanje na čeri. Pa smo videli to z okoljskimi aktivisti, pri meni v Zasavju v Trbovljah, pa vidimo to na isto vižo v Anhovem sedaj, poglejte kako se matra srebrna nit v domovih za starejše. Samo pošiljanje od enih vrat do drugih. Itak jim je »dojadilo« po sedmih sestankih, po enem letu pošiljanja iz ene strani na drugo.  Tu je moje vprašanje ali pa izziv ali pa pobuda, kako ste sploh v ta proces na ministrstvu, pa v sodelovanju z MOL-om vključili to, očitno široko, šolsko skupnost, ki ima neko svoje jedro v zbornici, pa širše z dijaki, pa s podpisniki peticije pa sindikatom in tako naprej. Kako so oni v tem procesu sodelovali? Kako je stroka tukaj sodelovala? Kako je tukaj pedagoška stroka sodelovala? Ali je podala svoje mnenje? Lahko rečemo, da je slovenska pedagoška stroka enotna v tem, da je vaša rešitev boljša za pedagoški proces, kot to kar zagovarjajo pedagogi, ki so vsak dan v stiku z dijaki in s to pedagogiko, specifiko oblikovalne, fotografske? Edini strokovni argument sedaj v tej dolgi uvodni razpravi je podala dijakinja. Edini človek, ki niti polnoleten ni, pa je tukaj. …/oglašanje iz klopi/ Okej, oprosti. Upam si trditi, najmlajša članica te razprave je podala, je navijala za to lokacijo, ker da omogoča neke okoliščine, kjer se specifike tega pouka da realizirati na takšen način. Šola si je enotna, da pač selitev ni opcija.  Minister vi ste s svojim direktoratom za investicije naredili nek seznam izzivov s katerimi se sooča šola in se pravi problem je v tem, da se dijaki selijo, problem je tehnična neprimernost, statično, da je nevarno, da je pod vprašajem požarna varnost. Ampak še enkrat ponavljam vprašanje, okej, kdo je to delal? To je delal Direktorat za investicije. Seveda je njihova prioriteta sfurati neko investicijo, skrbeti za to, da investicije tečejo. Zopet, kako so bili tu… Ali ima Direktorat za investicije v svojem delovnem jedru strokovni kader s področja pedagogike, te specifične pedagogike? To je moje vprašanje.  V tej luči investicij, jaz sem v gradbeništvu laik, očitno, ampak nekaj mi vseeno pravi, da ohranjanje te lokacije in šole v njej, ki je sestavni del duše, kot smo danes slišali parkrat, Križank, prenova tega kar je sedaj in, da rečemo, mogoče, ne vem, prostorska optimizacija tega, ker sedaj, bi bila bistveno cenejša kot postavljanje nekega novega znanstvenega centra oziroma ne vem kaj. Ker če delamo stroškovno primerjavo, pa tudi nekje v gradivu sem videl, za neko novo stvar rabiš narediti, ne vem, urbanistični načrt, OPPN uredit, moraš dati projekt, razpis in potem se prijavljajo in vzame čas in vzame denar in moraš celo stvar narediti… Eno hišo probajte zgraditi, pa boste vedeli o čem govorim, kaj šele neko večjo ustanovo. Na drugi strani imamo pa ureditev prostorov, nečesa kar je že obstoječe. Samo še preden zaključim, eno spoznanje, mogoče, če hočete. Ko govorimo o spomenikih, govorimo o spomeniško varnostno zaščitenih objektih in spomeniki niso stene. Ni oni Plečnikov steber tisto, ki naredi Plečnikov steber poseben, kajne? Plečnikov steber je poseben, zato ker je Plečnikov. Spomenik formata Križanke, so spomenik, ne zato, ker so tam, pa ker je tista stena, pa ker so bili prej, ne vem, ker je nekdo neka gradbena dela na tem naredil in je to zdaj »vav«, ampak zato, ker je bil prej tam samostan, ker je potem prišel Plečnik in je rekel; »ej, mi bomo to takole naredil in bomo noter postavil šolo…«. Spomenik je, zato, ker je potem prišla neka preureditev, pa z nacionalizacijo, so se stvari spremenile in potem je prišel festival in tako naprej. Spomenik je spomenik zaradi svoje zgodbe. Spomenik je spomenik zaradi ljudi, ki so vezani na njega, ne zaradi onih sten, pa par ton betona. Tako da, moja glavna skrb v celem tem procesu je, da govorimo o eni skupini ljudi, aktivnih ljudi, ki prispevajo k slovenskemu šolskemu zemljevidu, odločamo o njihovi usodi, pa njih ni nihče vprašal. Tako da, moje vprašanje, kako so bili ti ljudje sploh vključeni, konstruktivno, v to razpravo, ki se je odvijala skozi zadnjih par mesecev, še posebej v luči tega, da očitno ne govorijo samo za sebe, ampak za najmanj, ne vem, koliko smo zdaj videli, 47 tisoč ljudi. Hvala lepa.
Hvala, kolega Siter. Naslednji prijavljen je kolega Jože Lenart. Izvoli.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav gostom iz Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, gospodje ministri. Opaziti je torej danes, da obstajajo določene težave. V smislu tega pomanjkanja prostora, morda tudi slabega stanja okoli statike. Zdaj tisti ki, bom rekel, ki smo se osredotočili danes na ta problem in tudi na nek način preštudirali dodano gradivo, moramo reči, da se te zadeve lahko vse rešijo, če bi imeli vodje posluh. Kajti, dijaki poudarjajo, da je, torej, ta zgradba, da so te Križanke dejansko njim pisane na kožo, da imajo dušo in tudi mislim, da vsi ti mladi ustvarjalci, se pravi, ti dijaki, med katerimi so tudi bodoči umetniki, nekateri slikarji, kiparji, ilustratorji, fotografi. To so ljudje, ki imajo talente, to so ljudje, ki imajo dušo in dejansko iz tega ven moramo jemati tudi, zakaj so začutili, da je ta prostor za njih najprimernejši. In zdaj jaz, nimam kaj drugo reči, kot, minister nima posluha. Tudi vodstvo šole navaja, da se da stvari rešiti, tudi, dejansko, je prišlo do nekih dognanj, da je v zadnjem času bila ta šola, skupaj z ministrstvom, oškodovana in dejansko, bom rekel, so se sami oškodovali, čeprav ta minister za to ne bo prevzel krivde, ampak, tole lastništvo kaže na neko staro lumparijo, ki se ne bi smela zgodit in sedaj, glede na to, da tam ni bilo tiste pritožbe, potem je tudi jasno, da seveda, nekako gresta z roko v roki, minister in gospod Janković, čeprav, glede teh mahinacij od gospoda Jankovića in njegovih poslovnih, bom rekel, interesov, pa tudi močne vizije za razvoj Ljubljane, nekako razumem, gospoda ministra pa, glede na to, kaj mu rečejo njegovi ravnatelji, kaj mu rečejo njegovi profesorji in tako naprej… Ampak to niso edini ravnatelji. Tudi z mojega konca ravnatelji pravijo, da dejansko delujete, kot da bi bil zborovodja brez posluha. Se pravi, da ravnatelji nekako želijo peljati ta naš sistem, zelo pomemben izobraževalni sistem, z vsemi svojimi znanji in z vsemi svojimi napori, ampak nekako, se jih v Ljubljani ne sliši. In sedaj bom rekel, drug drugemu, torej, nekako, po moje, nam nepoznano uslugo delate, v tem primeru in upam, kajne, da našemu šolstvu se  (nadaljevanje) z nekimi boljšimi, bolj ljudi z večjimi posluhi za svoje podrejene, za svoje ravnatelje šele dobro piše sedaj se mu pa ne.  Hvala.
Hvala.  Kolegica Lidija Divjak Mirnik, izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči za besedo.  Lep pozdrav, spoštovani prisotni, spoštovana ministra! Sedaj si nisem mislila v osnovi oglašati pri tej temi, ampak me je spodbudila debata kolega Siterja. Včasih je pač boljše molčati bi jaz rekla. Namreč, pogovarjati in razpravljati o tem kaj dela Direktorat za investicije, čeprav ne poznaš investicij, čeprav na tem nisi delal, čeprav nikoli nisi sodeloval z nikomer iz tega direktorata se mi zdi v stilu populizma, se opravičujem, kolega Siter, ampak tako pač je. Jaz pa vam bom, spoštovani gospod poslanec, povedala kakšna je moja izkušnja s kolegi iz Direktorat za investicije vsaj s tistimi, s katerimi sem sodelovala, med njimi je tudi gospod direktor, ki tukaj sedaj pa mu ne piham na dušo povem pa lahko to, kar je bilo. V času mojega direktovanja smo naredili za 20 milijonov investicij. Tam so ljudje izjemno strokovni, izjemno pripravljeni pomagati, iskati rešitve takrat, ko se zadeva zdi popolnoma nemogoča in jaz lahko samo povem, da zelo dobro opravljajo svoje delo, vsaj tisti, s katerimi sem sama sodelovala. To je bil samo apropo.  Sedaj pa kaj me še pri tem gradivu oziroma pri celi zadevi pa je malce zažuljilo, ker pač sem se z investicijami v mojem 8 letnem direktovarnju, kar nekaj ukvarjala. Jaz bi si želela, da tukaj kljub temu pripravljavci, ki boste gradili to novo šolo razmislite o tem ali ta šola res potrebuje šest tisoč 500 kvadratnih metrov prostorov plus 150 kvadratnih metrov telovadnice in vse, kar je pač tam notri, ker se mi zdi, da če bomo govorili o tem, da pač delamo center, kjer bo tudi sodelovala Akademija za likovno umetnost lahko sinergije združimo in znižamo kvadrature, kjer lahko pravzaprav produkcijske prostore več različnih institucij uporablja in s tem znižamo investicije vsaj za pet milijonov. Jaz verjamem, da je vsem jasno, da 20 milijonov ni mali denar. Vemo tudi, da ga ni tako lahko pridobiti sploh v luči tega recimo samo za primerjavo Ministrstvo za zdravje ima v proračunu leto 20 milijonov evrov za investicije za celo Slovenijo za vse bolnice, za vse zdravstvene domove tako, da mogoče v tem kontekstu razmisliti tudi o tem, da se da še kaj poenostaviti pa te dokumente še enkrat pregledati sploh, če vemo, da imamo tudi v tem proračunu že denar za projektno dokumentacijo in bi bilo smiselno - tukaj se pa strinjam s kolegom Siterjem - absolutno vključiti ravnatelja in seveda uporabnike prostorov, da povedo kaj si želijo, vendar v mejah razuma in normalne in seveda v skladu s finančnimi zmožnostmi tako kot so se delale vse investicije vsaj tiste, pri katerih sem sodelovala sama.  Hvala lepa.
Hvala.  Repliko ima kolega Siter.
Hvala.  Samo, da razčistimo to stvar. Kolegica Lidija dajva nehati delati drame tam kjer je ni. Jaz sem ministru zastavil vprašanje v bistvu s svojim delom izvajanja na temo Direktorat za investicije in sicer ali je v tem njihovem sodelovanju na Direktoratu za investicije sodeloval kdorkoli iz pedagoške stroke. To je bilo moje zelo jasno vprašanje. Nobene drame in dvoma v nesposobnost oziroma sposobnost ekipe iz direktorata ali ne vem svetovno nazorski ne vem kaj o investicijah nič od tega. Jaz sem imel zelo jasno vprašanje, verjamem da ste me razumeli napak. Verjamem pa tudi, da mi bo minister odgovoril.
Hvala. Naslednji je pri besedi Tomaž Lisec.  Izvoli.
Hvala, spoštovani predsednik, za dano besedo. Spoštovani gostje, predstavniki ministrstev, vsi ostali vabljeni!  Vsem skupaj lep pozdrav! Ker je bilo že veliko povedanega v teh slabih treh urah bom probal biti zelo kratek. Za začetek dve zadevi.  Prvo. Mislim, da je zelo žalostno, da se gremo neko trgovino oziroma se greste neko trgovino predstavniki določenih ministrstev in pa predstavniki Mestne Občine Ljubljane in to na plečih izobraževanja, kulture predvsem pa mladih in posledično iz tega kapo dol mladim, damam, ki so prišle tukaj in imele pogum se izpostaviti in tudi tistim mladim, ki tam verjetno pri minus parih stopinjah se borijo za svoje prostore, za svojo vsebino in verjetno tudi za svojo prihodnost. Iz tega stališča tudi zahvalo Poslanski skupini Levica za sklic te seje. Moram reči, da ste nas za kakšen dan, dva prehiteli. Tukaj morda samo malo medklica. Če se v Poslanski skupini SNS, SDS in Levica, ki prihajamo bi rekel iz diametralno nasprotnih prepričanj pri kakšni ideji združimo to pomeni, da je dejansko neki velik problem in ga je dejansko treba čim prej rešiti. Ta zadeva oziroma ta zahteva za sklic te nujne seje se v bistvu bere kot ena taka bom rekel mini kriminalka, ki ima že kar nekaj dejanj v preteklosti, dogaja se v trenutnem času in verjetno se bo dogajala vsaj še do septembra leta 2022 pa sem prepričan, da se takrat ne bo končalo oziroma nisem prepričan, da se bo vsaj s srečnim koncem končala.  Če samo enkrat preberemo te zadeve, ki se ne samo dogajajo preko medijskih zadev, ampak kar smo jih tudi danes slišali, Križanke. Vsi tisti, ki smo študirali v Ljubljani vemo, da so nekako sveto mesto ne samo za področje kulture, ampak tudi za kaj drugega. Tudi sam sem imel predavanje v Križankah, čeprav sem študiral na Filozofski fakultete pa so nas, zaradi pomanjkanja prostorov vrgli ven in smo iskali prostore pri mojem študijskem programu na vseh sosednjih fakultetah in tudi na odprtem prostoru v Križankah tako, da iz tega stališča moram reči, da takrat še najbolj za izobraževalnega prostora spoznal Križanke. Je pa res, da tu in tam smo tudi kakšen koncert z veseljem bil udeleženec v Križankah in da se sedaj tako pogovarjamo o Križankah kot o nekem blagovnem prostoru brez neke kulturne izobraževalne ali še kakšne druge zgodovine je milo rečeno pa se bom tukaj pridružil sramotno. Tudi to, da se ministrstva, kar na enkrat, ko je postalo to javno znano začenja zanimati za varnost dijakov in zaposlenih, v tem času pa so zaposleni oziroma ustanova sami poskrbeli za statistično poročilo oziroma vse ostalo, kar tukaj piše jaz pravim še eden večji sum, da očitno ta pismo o nameri ni imel želje priti v javnost, ampak hvala vsem tistim, ki ste pomagali ali s poslanskimi vprašanji ali pa s sklicem današnje seje ali pa preko medijskih objav, da se zgodba ne dogaja samo na zaprtih sestankih med posameznimi ministrstvi in pa vodstvom ljubljanske občine, ampak da so o teh odločitvah vsaj deloma seznanjeni in tudi vsi tisti, ki se jih ta točka najbolj dotika.  Da ne bom predolgi. Sedaj poslušamo zgodbo o tem kako bo septembra 2022 vse rešeno. Lahko je gospod Janković šerif, vrhunski župan ali kakorkoli mu rečete v dveh letih in pol ni šans, da v slovenskem birokratskem sistemu, ki se mu reče gradbena prostorska zakonodaja speljete vse postopke kaj šele da zgradite nadomestne prostore, ki si jih očitno nihče ne želi razen verjetno Mestna Občina Ljubljana, ki ima svoj interese in očitno ministrstvo, ki ima neke interese, ki na žalost danes nisem jih v popolni meri ali razumel ali pa doumel, v kateri so dejansko interesi razen tega, da imamo evropski denar in da mora točno tukaj stati tisto, kar se je pristojno ministrstvo namenilo.  Skratka, jaz bom podprl vse predlagane sklepe tudi koalicijske, ker vsak sklep, ki gre v smeri reševanja odprtih zadevah predvsem pa v smeri razčiščevanja odprtih vprašanj je boljše kot nič, me pa skrbi, da z današnjo sejo ne bo konec delovanja, niti Odbora za kulturo, niti Odbora za izobraževanje, da se bomo morali ukvarjati z zadevami, s katerimi se očitno ne transparentno želijo ukvarjati na Mestni občini Ljubljana in na pristojnih ministrstvih. Zato apel vsem skupaj, poslušajte tiste, ki so uporabniki Križank in najdite pametno rešitev, pustite jih pri miru, sanirajte tisto, kar morajo v določenem delu sami sanirati in ne iščite, za tiste svoje ideje, drugje prostore, to vsebino pa pustite na tem mestu. Najlepša hvala.
Hvala lepa. Naslednji je Boštjan Koražija. Izvoli.
Spoštovani, hvala za besedo. Jaz pa moram priznati, da sem danes izredno vesel in srečen, ker so nam mladi pokazali, kaj pomeni direktna demokracija na lokalni in na državni ravni in, dejansko sem vesel, ker se pravi, da imamo res pravo prihodnost tudi v tem demokratičnem smislu in v resnici so nam pokazali pot, ki bi jo tudi mogli mi tu ubirat, v Državnem zboru in tudi na lokalnih sferah. V resnici ni samo, da se poslušamo, ampak da sodelujemo, argumentirano in, dejansko, saj pravim, jaz bi… / smeh/ res neverjetno, da ste pokazali toliko poguma, ki ga boste pač, po mojem tudi zbirali, ker mislim, da vseeno veste, kako so stvari in, jaz upam, da si bom od tega, vsak odrezali košček potice, ki so nam jo danes prinesli sem in si odnesli domov in pojedli, po domače povedano, in naslednjič malo drugače razmišljali. Ker dejansko, mislim, da sami vidimo, pa tudi, da sami vidite, da taka demokracija, kot je dostikrat tudi v tem Državnem zboru, tudi dialog, ki ga vodimo, je »no go«, je »no go«. In v resnici, bolj, ko bomo mlade poslušali, večkrat, ko bomo mlade poslušali oziroma poslušat bi jih mogli vseskozi, potem bomo tudi mi lahko napredovali in to dejansko je res žalostno, da so nam pokazali zrcalo, mladi, in to zelo na kreativen način, na demokratičen način in še enkrat hvala za to izkušnjo. Imamo ogromno primerov tudi pred parlamentom, kot tudi, borci, ki so za podnebne spremembe oziroma za proti podnebnim spremembam… Res, mislim… Jaz moram priznat, / nerazumljivo/ sem prav ponosen na slovensko mladino oziroma na mlade, zaradi tega, ker ste pokazali, da znate, da se znate iti demokracijo, direktno demokracijo, da znate razumet probleme, da jih tudi znate izpostavit. Jaz ne vem no, mislim, moram priznati, da se tudi počutim tako, malo proti vam, danes tukaj. Kot da bi na drugi strani bil neki velikan. Ja, resno, tako pač je… in, dajmo že razmišljat v tej smeri in tudi začet se bolj poslušat no. Še enkrat hvala.
Hvala. Naslednja je kolegica Mateja Udovč. Izvoli.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovani gostje, spoštovani predstavniki ministrstva. Danes nas spremlja zagotovo cela Slovenija in poraja se mi vprašanje, kakšen vtis o temu problemu, si dejansko pridobiva. Če pogledamo, veliko se je že govorilo, že v preteklosti, da se Križanke prodajajo. Danes je bilo tukaj že velikokrat izrečeno, da se ne smejo prodati, pa dejansko vsi vemo, da se Križanke ne prodajajo. Danes je bilo povedanega že zelo veliko, da bo nova šola narejena, tudi, mogoče, v taki letnici, ki, vsi, ki smo se »kdajkoli« z investicijami ukvarjali, vemo, da je to misija nemogoče. Zakaj v bistvu sem štartala s to zadevo? Zato, ker, ko sem se sama prvič začela ukvarjati s to problematiko, okoli sanacije kulturnega spomenika Križanke in izselitvijo Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, ki je že kar nekaj časa aktualno, sem se začela z njo resno ukvarjati lansko jesen, ko sem na oktobrski plenarni seji, zasedanja Državnega zbora, prvič zastavila poslansko vprašanje resornemu ministru, gospodu Jerneju Pikalu, glede sporazuma med ministrstvom in Mestno občino Ljubljana, o prenosu lastniškega deleža. Namreč, tudi sama, ko gledam na te težave, po eni strani razumem vse akterje v tej dvorani, vključno z županom Ljubljane, kar pa ne pomeni, da se z vsem tem strinjam. Ko nas gleda vesoljna Slovenija res ne vem kakšen rezultat oziroma ali bodo dobili prave informacije o tem. Ko poslušam učitelje, ki pravijo, ne razumem učiteljev, pa ne pomeni, da se mogoče z njimi ne strinjam, ampak jih ne razumem, da si ne želijo nove šole, novih delovnih pogojev pod eno streho. To najbolj ne razumem, ker mislim, da vsak učitelj si želi najboljše delovne pogoje zato, da bo on lahko poučeval in predajal znanje na še boljši modernejši način, da gre v korak s časom. Kar pa ne pomeni, da Križanke to niso, ampak tega nikoli ne razumem zato, ker vsi učitelji v celi Sloveniji si želijo nove šole, novih pogojev, novo delovno okolje.  Danes je bilo že velikokrat povedano, kot da se pogovarjamo, da Roška cesta ne bi bila v Ljubljani. Jaz ne vem kjer drugje je kot v Ljubljani. In ko je Plečnik živel, samo da si malo razjasnimo, ker mogoče tisti, ki so v Murski Soboti doma ali pa v eni Kungoti ali v Mariboru ali Kopru mogoče ne vedo, kje točno so locirane Križanke. In ko je Plečnik živel, ne smemo pozabiti, da so bile na Fužinah in v Vižmarjah še polja in ne center Ljubljane. Se pravi, Plečnik je to planira na vpadnice takratnega mesta Ljubljane. In da Roška cesta ni v Kranju, čeprav danes koto poslušam, da govorimo, da Roška cesta ni v centru, se včasih vprašam, poglejte mesto Kranj kandidira za evropsko prestolnico kulture, pa bi mogoče lahko, če se ne moremo dogovoriti, če je Roška cesta mogoče predale, pa bi jo v mesto Kranj prestavili. To samo hipotetično, ko tukaj poslušam, da je Roška cesta ne vem kako oddaljena od Ljubljane ali od centra Ljubljane.  In ko to vse skupaj premišljujem dobim tudi eno informacijo, ko se pogovarjamo o prenosu. Imam ene zelo tehtne pomisleke, in sicer, to sem že večkrat, to sem izpostavila že v poslanskem vprašanju, zelo sem podpirala in še vedno podpiram ravnatelja in njegovo skrb za šolo, kje se mora on odzivati na vse pogostejša vprašanja v zvezi s to problematiko. Vendar nikoli ni dobil takrat relevantnih podatkov. On je odgovoren in mora pojasnjevati svetu zavoda, strokovni javnosti, dijakom, njihovim staršem in vsem, ki skrbijo za kakovostno javno šolo, kako bodo njihovi otroci delovali, kje bodo delovali, v katerih prostorih, kje bo šola. Danes poslušamo, da ta šola deluje na treh lokacijah. To je tudi dejstvo. Meni misel, da bi vse skupaj zgrnili nekoč nekje pod eno streho se mi ne zdi slaba. Vendar bojim se, ker to smo danes tudi že slišali neštetokrat, da je leta 1994 bil postavljen temeljni kamen in jaz se bom, da sedaj v štirih letih postaviti tako šolo, da je to resnično misija nemogoče. Če bo ministrstvo na podlagi pisma o nameri naredilo prenos Križank, da bo v sto procentni lasti Mestne občine Ljubljana me zanima, kaj se bo zgodilo z 52 %, ki je sedaj v lasti ministrstva, po kakšni najemnini se bo plačevala najemnina za teh 52 % lastništva Mestni občini Ljubljana, za uporabo teh prostorov? Pa ne samo to, po kakšni najemnini – kdo bo plačeval to najemnino? Ministrstvo ali bo to najemnino morala plačevati šola? Ker, če jo bo morala plačevati šola, me zelo skrbi, kako bo šola likvidna, na podlagi česa, kje bo dobila sredstva, da bo lahko vse to plačevala? Ampak, še enkrat, jaz se strinjam, da nekoč, ko bo, bi bilo zelo dobro, to spraviti pod eno streho, na novo lokacijo, po novih normativih, ki bo varna za vse dijake in vse zaposlene. To bo daleč največji dosežek. Vendar, če si danes tukaj nalivamo čistega vina – ta investicija stane 20 milijonov. Kje bomo dobili 20 milijonov, do leta, ki bi moralo biti končano do leta 2024? Tega zagotovila pa nimamo in če danes mi vsi skupaj tukaj se še tako trudimo, lahko samo sebi, potem bojo pa rekli, ja poslanci, ko bo leta 2022, bojo pa rekli, poslanci naj zagotovijo zdaj, saj so takrat govorili, da morajo, da naj Križanke grejo pod en imenovalec, pod enega lastnika. Zato je resnično potrebno tukaj pogledat vse, vse dejavnike. Ja, in ko se bo delala pogodba o prenosu premoženja, se take podrobnosti, ki jih mogoče marsikdo si zamišlja, da so malenkostne, ampak, se jih z lahkoto zapiše lahko vse v pogodbo, ker, sem jaz tudi v poslanskem vprašanju, takrat, ko sem ga postavila, zelo opozarjala tudi na eno dejstvo – da, ko bo lastnik, nekdo, 100 %, bo uveljavljal svojo lastniško pravico, če to ne bo drugače zapisano v pogodbi, ki bo predmet prenosa in danes smo kot prvega razpravljavca slišali župana, ki je to jasno pokazal, kaj pomeni lastniška pravica. Res je, da je župan v prvih besedah, stavkih, povedal, da on ni bil takrat tisti in da ne ve, na kakšen način je prišlo do 48 odstotka, v lasti Mestne občine Ljubljana in da je takrat ministrstvo izgubilo svojih 23 %, vendar, danes mi temu tudi ne moremo nič nasprotovati, lahko pa rešimo 52 %, da za 52 % šola ne bo plačevala nekoč najemnine, ker jaz ne verjamem, da bo se šola, da se bojo dijaki izselili leta 2024. Prvič, zaradi tega tudi to ne verjamem, ker gledam časovnico, ki si jo je pripravilo ministrstvo in po tej časovnici, vidim, da že zelo, zelo zamujamo. Časovnica je napisana zelo, zelo strnjeno in če bi se čisto vse poklopilo, bi imeli zelo, zelo majhne možnosti, možnosti pa so, da bi se 2024 preselili, ampak, glede na moje vedenje in znanje, ki ga imam, v investicijah, vidim skoraj nemogoče situacij. Zakaj? V tem dogovoru so postopki časovno zelo zgoščeni, zgoščeno navedeni. Zato se mi res pojavlja dilema, če jih bo objektivno sploh mogoče izpeljat, mislim predvsem na aktivnosti, povezane z izdelavo novega OPPN-ja in arhitekturnega natečaja. Na tej točki me predvsem zanima, ali je ministrstvo že izdelalo programsko natečajno nalogo za Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje za Srednjo šolo oblikovanja in fotografije in za študentski dom, ki je bila predvidena, da se bo izdelala do konca preteklega leta. Prav tako me zanima v kateri fazi je realizacija 2. točke sporazuma januarja 2020. Ministrstvo izroči natečajno nalogo Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, ki opravlja revizijo natečajne naloge ter objavi in vodi urbanistični natečaj. Pri vsem tem me najbolj skrbi vprašanje zagotavljanja sredstev za izgradnjo. Sredstva za izgradnjo nove šolske stavbe in telovadnice naj bi zagotovili po izdelavi investicijskega programa v katerem bo natančno ocenjena vrednost projekta in opredeljena dinamika izvedbe. Ampak kot sem že povedala, nikjer nisem zasledila definiranih finančnih virov, ki bodo zagotovili financiranje šol, šole, nove šole, katera okvirna vrednost, kot sem že povedala, je 20 milijonov. Ponovno bi rada poudarila, da mora pristojno ministrstvo poiskati optimalno rešitev za oba problema. Ohranitev spomenika kulturne dediščine, torej zgradbe Križanke in prostorske rešitve za Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. Vsi ostali deležniki pa morajo pri tem konstruktivno sodelovati in pomagati v okviru svojih kompetenc. Še enkrat bi rada mogoče še to povedala, kar je minister velikokrat poudaril, pa da ne bo preslišano, pa da ne bo koga skrbelo. Učitelji ne bodo ostali brez svojih zaposlitev in dijaki se bodo še vedno lahko vpisovali na to šolo in jo obiskovali. Pogovarjamo se samo v katerem prostoru bodo obiskovali šolo, ali bo to šola v Križankah ali pa nekoč v katerikoli drugi šoli. In resnično, to je zelo velika, težka problematika, ki mislim, da jo marsikdo, državljani in državljanke v Sloveniji narobe razumejo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Kolega Matjaž Nemec. Izvoli.
Hvala lepa. Spoštovani predsednik, sem se odjavil, ampak ne glede na to, če ste… Niste me videl, ampak bom vseeno razpravljal.  Moram reči, da je danes lahko ta razprava poseben vzgib za to, da bi se zadeve rešile. Jaz sicer bi si želel konstruktivne razprave. Vidim, da v drugem delu ta je na dnevnem redu. Moram reči, da sem bil nekoliko slabe volje, ko sem videl tiste, ki bi morali predstavljati ne kulturen način dialoga, govorim tako o politikih kot o gostih, da bi se zavedali, da je kultura dialoga osnova za to, da se karkoli začne sploh odvijati in da lahko razrešimo tiste osnovne elementarne spore ali pa težave, ki nastajajo v komuniciranju. Seveda deležniki so trije. Ministrstvo na eni strani, MOL na drugi strani ter seveda najpomembnejši deležnik, to je učitelji in učenci izjemno pomembne šole. Jaz sem družinsko tudi nekoliko povezan. Moj oče je obiskoval, cela vrsta družinskih članov je povezan tako ali drugače s to šolo in je ta sentiment prisoten in razumem tudi tiste, ki ste zaposleni in tisti, ki obiskujete to šolo, da je to, bom rekel, je neka borba, ki jo čutite, da je ta osebna borba.  Dovolite mi, jaz v vsej tej razpravi skušam biti kolikor se le da biti objektiven, seveda zavedajoč se te vrednosti kulturne, ta duh Plečnika, ki živi v teh zidovih, verjamem, da daje navdih vsem mladim umetnikom in še posebej učiteljem. Ampak po drugi strani je moja odgovornost razmišljati tudi, kako naprej. Ali ti prostori zagotavljajo nek normalen razvoj, če odmaknemo čustva vsa, vaša, naša, do teh prostorov, da bi lahko se dijaki, učenci, programi, šola razvijala tudi naprej. Jaz razumem prizadevanja na eni strani in absolutno ne razumem tiste politike, ki postavljajo eno kulturo nad drugo kulturo. Ali Festival Ljubljana ni to kultura? Jaz sem preponosen na ta festival, pa nisem Ljubljančan, sem Novogoričan, ampak da smo sposobni Slovenci imeti tako kakovosten festival v času poletja, ki tudi ta zaradi svoje veličine in prostora, ki si ga utrjuje v evropskem prostoru, potrebuje tudi svoje prostore, mi je jasno. Izhajam iz stališča, da je ta Plečnikov duh, ki daje navdiha dijakom prisoten že več kot 70 let in seveda ne morem primerjati dveh umetnosti oziroma dveh kultur, če se širše izrazim katera ima prednost, ampak idealno bi bilo, da bi dijaki dobili še širši del kompleksov, ki obkrožajo Križanke. Idealno bi bilo, da bi ti prostori bili pogoj za to, da bi se dejavnosti lahko razvijale, ampak oceniti moram ali je na tej lokaciji to možno. Ali je možno, pa ne samo zaradi interesov festivala ali pa župana, ki mu moramo priznati, kakorkoli že, če imamo kaj kulturnega v sebi, da ima neko empatijo do kulture. Hvala bogu, da jo ima. In ne vidim ga kot grobnika slovenskega šolstva ali pa grobnika slovenske kulture. Verjamem, da je v tem dialogu mogoče kdaj in upravičeno prekipelo, predvsem zaposlenim, ker predolgo čakate. Verjemite mi, da ta garnitura politikov, ki danes sedi tukaj ne razume vse te vaše agonije, ker smo vpeti v relativno manj časa v to. Razumemo in pozdravljamo prizadevanja ministrstva za to, da se ta problem reši, ki ni krivda samo tega ministrstva, da se vleče toliko časa. Ampak je treba razumeti, da je potrebno biti manj čustven in dovolj pragmatičen, da ustvarimo vse pogoje, da se bodo naši dijaki in šola in izobraževalni sistem, kar se tiče konkretno, bom rekel, te šole, lahko razvijali. In moje osnovno vprašanje je tistim, ki ste vpleteni, predvsem čustveno, ali ta lokacija zagotavlja nadaljnji razvoj v danih okoliščinah. Jaz vem, da bi bilo najboljše reči, da bi Ministrstvo za šolstvo bilo večinski lastnik in da bi lahko razvijalo nadaljnje dejavnosti. Ampak temu ni tako. Mi se bomo prej ali slej soočali z realnostjo, ki mu rečemo sodišče, ki bo odločalo in realnostjo nekoga, ki bo uveljavljal svojo pravico, tako tko je gospa pred menoj, kolegica lepo nam povedala. Tako da je potrebno v danih okoliščinah biti realen, ne glede na to, da smo vsi čustveno navezani. Ampak verjemite mi, tako kot iz tega izobraževalnega vidika kot ohranitve festivalne kulture, ki je postala realnost, hvala bogu, poletnega obdobja v mestu Ljubljana in smo lahko presrečni, da se razvija in da potrebuje nadaljnje prostore.  Meni je žal, da je prišlo do verbalnih nesporazumov med dvema glavnima akterjema. Na to nimamo mi vpliva. Lahko pa vplivamo na to, da ohranimo neko kulturo dialoga, ki bo konstruktivna in ki ne bo delovala v prvi vrsti oportunistična in predvsem z vidika prestiža nagovarjamo neko rešitev, ker če bomo počeli samo to, da bomo nagovarjali z vidika prestiža problem, ga ne bomo rešili, ker bomo trčili ob različne interese. Tudi mene so presenetile županove besede, ampak to so dejstva. Lahko bomo želeli vplivati na njega zato, da ne bo začel nemudoma uveljavljati pravice, ki mu jo je dodelilo sodišče v takšnih ali pa drugačnih okoliščinah. To je današnja realnost. Zato se je potrebno pogovarjati z županom, z ministrom na kulturen način, tudi spoštovani profesorice in profesorji, zato da najdemo tukaj neko smiselno rešitev. Meni kot laiku, pa se ne želim čustveno vpletati, se mi zdi zanimiva zamisel, da se lahko na Roški razvija, bom rekel, kultura, izobraževanje obenem v nekem sklopu becirka, ki bi omogočil nadaljnji razvoj. Kajti, v Križankah, roko na srce, prej ali slej, če ne danes, pa čez 5 let ali pa 10 let, tudi če bo šola tam ostala, bomo trčili s tem problemom v kolikor boste in bomo dobro delali, da bo potrebno razvijati to šolo še naprej. Jaz sem se pogovarjal z nekdanjimi dijaki, ne zdajšnjimi, in seveda je prostorska stiska prisotna. Dejstvo je, da v teh prostorih se ne morete razvijati tako, kot želite. Verjamem pa, da je ta Plečnikov duh tako prisoten in je lokacija izjemnega pomena, da verjamem, da je sentiment tako močan, ki vas in nas sili v neko razmišljanje, kako bi lahko to zagato rešili. Zato jaz se ne bi opredelili ne na eno ne na drugo, jaz bi se opredelil predvsem na razum, da mogoče malo odmaknemo čustva, predvsem v odnosu ministrstvo – šola in MOL. Politike razumem. Mi smo politiki. Nekatere interpretacije so, po moji ocenili, bile pretirane in nerazumne danes, ki ne nagovarjajo rešitev, ampak samo kreirajo še dodatne spore in zato prosim, jaz mislim, da danes je lahko začetek nekega normalnega dialoga v nekem vmesnem času, da dobimo zagotovilo, da MOL ne bo v nerazumnem času zahteval svojo pravico, ki mu je bila dodeljena in ni realnost. Po drugi strani, da zagotovimo vse pogoje, tako mi poslanci kot ministrstvo, da se bo ta šola zgradila. In dokler se ne bo zgradila, da dijaki nemoteno opravljajo in učitelji predvsem njihove aktivnosti v tem objektu. Bodimo racionalni, bodimo razmišljujoči, kajti, v kolikor se družba razvija, je potrebno razvijat tudi drugačne koncepte, drugačne pristope in včasih je treba bit zgolj pragmatičen in mogoče nekoliko manj čustven. Hvala lepa.
Hvala, kolega Nemec. Še na kratko, se bom jaz priglasil, namreč, v koalicijskih predlogih sklepov predlagamo ministrstvu na novo eno nalogo, da ponovno preveri vse možnosti, prostorske možnosti, funkcioniranja šole in da to predstavi odboroma v treh mesecih. Prav tako tudi predlagamo Ministrstvu za kulturo, da se revidira, na nek način, konzervatorski načrt, ravno v duhu problema, ki ga danes izpostavljate. Mi vsi razumemo, da ministrstvo mora omogočati funkcioniranje šole v sodobnem času in v skladu, seveda, z sodobno pedagoško doktrino in zdaj, ali mora, ali je to, da šola ostane v Križankah, primarno ali to, da ostane s 600. učenci, recimo, in ne na 300., ker očitno je iz te dileme jasno, da nas čaka en konsenz, en dogovor in, mislim, da ni »fer«, da se tovrstne dileme skoraj vsakdana, na relaciji ministrstvo in šola, prenašajo na dijake, katere se kako vzgojno spodbuja k protestom. Mislim, da mogoče, čas ni bil primeren za te proteste in dotaknili smo se Plečnika, pa kolega Cigler je aludiral, kaj bi rekel Plečnik, da oživi recimo, kajne, in seveda, imel je rešitev, ampak jaz se ne strinjam. Jaz nekoliko bolj poznam Plečnika od tebe in poznavajoč njegov način dela in tudi njegovo razmišljanje, Plečnik bi hotel šolo z 50 učenci in 7 profesorji. To je nekaj, kar bi Plečnik v tem prostoru zagotovo videl kot edino sprejemljivo, ampak Plečnika žal ni, tu pa je Pikalo, kajne, zdaj da, postavimo stvar / smeh/ in Pikalo pa v sodobnem času, ponuja rešitev, ki je logična, ker mora zagovarjati sodobno šolo, mora spremljati, kakšen je naval na to šolo in spoštljivo je, da je tako velik naval na to šolo. Torej, ideja, tudi kolega Siterja, da ni strokovnjak, ampak ceneje je obnovit Križanke. Zdaj pa, Siter, jaz sem strokovnjak, pa ti pravim, da ni ceneje obnovit Križanke in v njih namestit 600 učencev. To je enostavno, pa sam si bil v nasprotju, da pač nisi strokovnjak, zatrjuješ nekaj, kar je nemogoče. Torej, lahko se postavi tudi vprašanje pred ravnatelja šole, če bi danes imeli čarovno paličico in da zdaj, ja, šola v Križankah se obnovi, tako, kot mora bit, ali bi vi, gospod ravnatelj, danes pristali na to, da boste v to šolo lahko vpisali 200 do 250 učencev? To je recimo, ne zahtevam odgovora, ampak, to je dilema, ker nimamo drugega čudeža, kot da se postavimo v prostor. In, zame je zelo težko bilo, ravno poslušati komentar in razpravo dveh dijakinj, zato, ker je to, mi smo vsi sentimentalno ganjeni. Vsak od nas se spomni svoje prve učiteljice, svoje šole, svoje srednje šole in jasno je, da se borite za to, ampak, dejstva se spreminjajo in enostavno, tu, kjer ste, ni prostora za vse na tak način, kot to mora funkcionirati. Nekaj pa smo pozabili in na to bi zdaj, s tem bi sklenil to razpravo – med nami sta tudi dve osebi, ki najbolj zagotovo znata oceniti, kljub temu, da smo mi ministrstvo, nameravamo s sklepom zavezat, na nek način, da da prostorsko analizo, imamo prodekana in profesorico na Fakulteti za arhitekturo in, jaz mislim, da bi bilo zelo dobro, da slišimo, kakšno je njuno videnje revitalizacije tega prostora in njuna ocena, kako bi šola, sodobna šola, ali bi sploh lahko in pod kakšnimi pogoji, funkcionirala na tem prostoru in v teh volumnih in, čeprav ni navada, da zahtevamo odgovore, razen od vabljenih, razen od ministrstev, ampak jaz mislim, da je tokrat izjemno zanimivo, kvečjemu zaradi tega, ker sta res potrpežljivo poslušala vse te 3 pa pol ure, to razpravo in mislim, da si ta odgovor ne samo zaslužimo, ampak nujno potrebujemo. Hvala. / izklopljen mikrofon,/
Gospod _____
Dober večer in najlepša hvala za besedo in zelo sem vesela, da do take razprave prihaja, mi smo kolegi, tako da hvala. Jaz bi rada, da ste pri tem vprašanju konstruktivni in da vidite kakšno v bistvu vrednost imate. Kaj je Plečnik naredil s Križankami? To je bil nekdanji samostan in on ga je pripel na eno os, ki povezuje tako rekoč trnovsko cerkev s Kongresnim trgom, ki je ena univerzitetna os, ob tej osi ni le univerza je Vegova gimnazija, je narodna univerzitetna knjižica, to je ena najlepših potez v Ljubljani in tukaj zraven so Križanke, nekdanji samostan. Kaj je on naredil s tem samostanom? Ravno letos smo se študentje ukvarjali s tem kompleksom, namreč to je precedens tudi za spomeniško stroko. On je olupil zidove, naredil v te zidov odprtine in je odprl ta prostor, ki je bil nekoč introvertiran v javnosti, zato, da ga lahko danes vsi uživamo. On ni samo / nerazumljivo/ cele Ljubljane, on je odprl nam, da v tem mestu živimo, uživamo v javnem prostoru, se družimo, socializiramo, predvsem so pa v tem prostoru mladi. In vi vsi vidite kako Ljubljana oživi, ko pridejo sem dijaki in ko pridejo v Ljubljano oktobra študenti. To mesto zares takrat postane mesto. In danes so ti otroci tudi tukaj v Križankah in ni najbolj pomembno dejstvo za dediščino, da je ona res živa, da živi, dani samo muzej, da so v njej mladi, ki od tega prostora odnese te vtise, kot smo jih slišali od vas in kot smo slišali od vseh dijakov, ki tukaj v to šolo hodijo. In ravno midva z mojim kolegom Matejem sva se pogovarjala kako lepo je, da arhitektura inspirira ljudi, inspirira mlade in živi v nas s temi spomini, da smo čustveno navezani nanjo, kar ni nič slabega, da ta čustva izrazimo, ljubezen do prostora in do arhitekture je neka naša vez z našo identiteto in zato je zelo pomembna in zato je pomembno, da ta šola v tem prostoru ostane na kakršenkoli način, jaz verjamem, da imajo na ministrstvu sposobno ekipo, da bo sposobna skupaj z vsemi vami to rešitev najti. Jaz sem tukaj sicer kot predstavnica kolegov iz umetnostne zgodovine, ki danes nismo mogli na ta sestanek priti in oni to prizadevanje, šole, tudi vsi skupaj z mano v red podpirajo in upam, da je to tudi bila želja Plečnika, ki je tukaj osnoval šolo za umetno obrt in da bi bil tudi on vesel, da to poslanstvo in da ta vsebina na kakršenkoli način ostaja in da ta prostor tako kot je Beneški listini zapisano dediščina mora biti dostopna javnosti v čim večji možni meri mora biti to odprt javne prostor, socialen prostor. Tako, da prosim vas, da se trudite še naprej in da najdete čim boljšo rešitev za Križanke, za mlade in za šolo za oblikovanje. Hvala.
Hvala lepa.
Matej Blenkoš
Hvala lepa, gospod predsednik. Matej Blenkoš, dekan fakultete za arhitekturo. Pridružujem se mnenje prof. Maruše Zorec, bi pa mogoče samo še eno malo misel dodal, ki ni neposredno vezana na današnjo razpravo oziroma današnjo problematiko, ampak kot predsednik Komisije za prostorski razvoj Univerze v Ljubljani bi vendarle izpostavil, namreč govorimo o problematiki potresne varnosti objektov za izobraževanje. Ugotovili smo, da 75 % objektov univerz v Ljubljani ne zadošča potresnim predpisom, 40 % je kritično nevarnih. Tako bi izkoristil dve stvari, namreč izjemo sem vesel, da je arhitektura postala predmet razprave v Državnem zboru in ob enem bi nadaljeval in pozdravil interes ministrstva, da k problemu potresne varnosti svojih objektov tudi v bodoče konstruktivno pristopi. Tako, da hvala lepa.
Hvala lepa. Še zadnja prijavljena je Nina Maurovič. Izvoli.
Hvala lepa. Bom zelo kratka. Jaz bi se pripela na to vajino mnenje in ga povezala s tem iz česar izhajamo, in sicer iz tega grozljivega dejstva, da srednja šola za oblikovanje od nekdaj zaseda 75 % križank in leta 2010 se je zgodila ta sodba pri kateri ji je pripadlo samo 52 %, tako da v vsakem primeru formalno pravno ima prostora premalo, ministrstvo ima že zdaj lastništva nad premalo prostora kot ga šola potrebuje za normalno delovanje. Zato se mi ta prvi sklep, ki smo ga predlagali, zdi izjemno pomemben tudi z vidika, da tukaj, ko govorimo, da ministrstvo z Mestno občino Ljubljana ponovno preveri vse možnosti za rešitev prostorske problematike v roku treh mesecev, da v roku teh trem mesecev dobimo mi sem na odboru tudi možnost dograditve Križank z namenom pridobitve še teh 23 %, ki pač v tem trenutku v realnosti, ki je pravna Križankam oziroma šoli ne pripadajo, kakšna je možnost in kakšen je stroškovnik, da bi se mogoče po teh projektih, ki jih že Plečnik predvideval ali pa v tem duhu oziroma na tistem mestu, koliko bi nas pa to stalo. Mogoče bi bilo zelo zanimivo videti, znesek v primerjavi z 20 milijoni za novo šolo, ampak tudi to opcijo moramo upoštevati. Hvala lepa.
Hvala. Razpravo bo sklenila predlagateljica Violeta Tomić.
Najlepša hvala za besedo. Jaz sem vaše razprave zelo pozorno poslušala. Zahvaljujem se predstavnikom Fakultete za arhitekturo, ki razumete zakaj so ljudje pač čustveno vezani na ta prostor. S strani koalicijskih poslancev sem v glavnem slišala, da bodite racionalni. Vi ste seveda v tem primeru zelo sentimentalni, ampak žal časi se spreminjajo in tukaj ni več prostora za vas. Mene to spominja na eno zgodbo o tem, ko pride en človek z žabo na glavi k zdravniku. In ga praša zdravnik: Kaj pa se vam je zgodilo? Pa se oglasi žaba in reče: Ne vem, najprej je bilo eno majhno znamenje, potem je pa zrasel tale monstrum. Kaj hočem reči? Najprej je bila šola, umetniška šola. In potem je prišlo z enim majhnim procentkom Festival Ljubljana. In šola ni imela s tem nobenega problema, dokler ni Festival Ljubljana zrasel preko te šole in sedaj pričakuje, da jih bo izrinil ven, ker za vas, veste, ni več prostora, ker se časi spreminjajo. Meni se zdi pa za razliko od nekaterih super, da mladi ljudje demonstrirajo in da izražajo svojo voljo. Super da jim ni vseeno in da se borijo za svoje pravice. To je neke vrste bodočnost za to državo, ne pa pohlevni hrbti, ko je že Cankar govoril, da se je hrbet navadil biča. Samo roka, ki ga biča se menja, ampak upognjen hrbet ostaja isti. Skratka, 1948. leta se tam pojavi šola, umetniška šola, 1954. pride Festival s 25 %. In potem leta 2010 dobi še 23 %, kar je še vedno manj kot ima šola. 52 ima šola in 48 ima Mestna občina. Pa dajte, bom vas vprašala minister, zakaj država ne odkupi teh 48 % Križank. Kajti, glede na cenitev, ta nizka cenitev Križank bi to prišlo 3 milijone. Odgovorite mi. Predvidenih je 20 milijonov za popravilo šole. Zakaj nikdar niste razmišljali o Plečnikovem načrtu širitve šole. Skratka, za 3 milijone bi odkupili Križanke, za razliko 17 milijonov po Plečnikovih načrtih dograditev, vsi srečni. Festival še vedno dobrodošel, kajti za razliko od Festivala šola nikoli ven ne meče Festivala. Obratno pa Festival ne more sobivati s šolo. Poglejte, meni se zdi, da so te rešitve popolnoma racionalne, zato jih dajemo na mizo. Sedaj še ena stvar, nas meri nek parlameter in nam meri besede. Jaz sem sedaj poslušala razpravo koalicijskih poslancev, pa mi ne zameriti, ampak tako pač poslušam, največkrat izgovorjena beseda je »ne razumem«. Pa jaz razumem, da ne razume. Naslednja največkrat izgovorjena beseda, pa če bi jih štela bi videli, kako je bilo to danes zabavno, je »razumem, ampak«. Skratka, ta razumem se je pojavil danes največkrat v razpravi. Jaz razumem, da kot koalicijski poslanec moraš nekje zastopat stališče Vlade, jaz razumem, da vam je včasih verjetno težko, ne vem, se pogledat v ogledalo. Razumem pa, da smo po Ustavi svobodni, da se odločamo in, tako da, glejte, mene zanima, res, pa bi prosila ministra, da odgovori na preprost način, tem mladim ljudem tukaj, nekateri ste se malo, tako, vzvišeno do njih obnašali, jaz sem pa ponosna, da takšni ljudje sedijo danes v Državnem zboru, na razumljiv način jim povejte, kaj se bo z njimi zgodilo po 1. 9. 2022, kajti po tem, kar sem slišala od župana, ali veste, ne zgleda, da bo zelo pripravljen na dialog. Seveda, če ne odkupite tega deleža, 48 %, potem bo pravica do lastnine res premagala vse druge pravice. Potem vas prosim, da jim pojasnite, od kod boste dobili sredstva za izgradnjo na Roški, na koliko je ocenjena investicija in koliko predvidenih sredstev imate na ministrstvu za konkretno to srednjo šolo? To so vprašanja, ki njih zanimajo, to ni stvar sentimenta, to je stvar preprostega dialoga, kajti, in profesorji in dijaki bi radi vedeli, kaj bo z njimi, kajne? Tako da, jaz bom zaključila svojo razpravo z, tudi jaz sem hodila v center na AGRFT, veste, je bila potrebno zelo nevarna, pa v MGL-ju sem delala 15 let, pa frančiškani so bili lastniki in tako naprej, pa smo bili čisto na majhnem odru, ampak smo se imeli dobro. Imeli smo se fajn. Umetniške akademije so ravno zaradi tega posebne, ker si v stisnjenih prostorih, v intimnih prostorih, umetnost se nikoli ni košatila z ogromnimi nekimi poligoni. Zdaj, da se opredelim glede sklepov koalicije. Jaz nisem tako, kot koalicija, da bom zdaj proti vsem vašim sklepom, ampak jih bomo pregledali in seveda podpremo vse, kar je dobro. Prvi je, ga ne morem podpret, zato ker je koalicija, vedno daje neke roke, roke preklada na 3 mesece… Te stvari, ki se jih danes pogovarjamo, bi morale bit že predvčerajšnjim, 3 mesece nazaj. Pri drugem bomo vzdržani, zadnjega pa mi ne zamerit kolegica Nina Maurovič, ampak, to je tak nekrolog, ta spominska tabla, ki bo z namenom ohranjanja spomina na umetniško šolo oziroma njeno sedemdesetletno dejavnost v prostorih Križank, ki jo je načrtoval Jože Plečnik, dopolni konzervatorski načrt na način, da bo del prostorov te srednje šole v Križankah, urejen v muzejski prostor. Jaz ne vem, jaz si to predstavljam, da bo tam ena tabla, kjer bo pisalo, »Tukaj, veste, je pa nekoč bila ena šola, bilo je življenje, ki si ga danes lahko ogledate na fotografijah tega muzeja.« Tega res ne morem podpret, ne zdi se mi smotrno, nikakor. Tako da, lahko podpremo samo drugi sklep oziroma smo vzdržani, ne bomo mu nasprotovali in seveda podpremo štiri sklepe Levice, pa bomo videli, kako bo se izšlo. Na žalost, koalicija ima moč v rokah, ima oblast. Prevečkrat smo priča aroganci večine in oblasti in tudi birokratskega aparata, ampak jaz res upam, da boste prisluhnili ljudem, ki so tukaj, zato, da se reši njihova stiska in da boste seveda podprli naše sklepe. Hvala.
Hvala, kolegica Violeta. Mogoče ni bilo potrebno omenjati, če se kdo lahko gleda v ogledalo, vsak človek se sigurno lahko gleda v ogledalo, če ne zaradi drugega, da vem, kam mora vtaknit zobno krtačo in na to ima vsak pravico, ampak, zdaj pa, če bo razprava zaključena… Gospod minister ima še zaključno besedo. Izvolite.
Jernej Pikalo
Ja, hvala lepa. Zdaj, jaz se res vsem zahvaljujem za razpravo. Jaz mislim, da smo veliko stvari dal na mizo in, seveda je absolutno prav. Kar se tiče vaših pozivov, jaz seveda mislim, da so dijaki visokih intelektualnih sposobnosti.  (nadaljevanje) In glede na to, da sem že dvakrat povedal, bom samo še tretjič ponovil. Mislim, da so že prvi dvakrat razumeli. Nihče ne bo nikogar nikamor pošiljal, dokler nova lokacija na Roški ne bo izgrajena. Tako da to je prva stvar. Kar se tiče odkupa, je zadeva že taka, da morata za to biti dva, torej tudi tisti, ki je lastnik tistega drugega deleža. In mi bomo seveda zdaj, ko je bila taka sugestija, tudi to opcijo preverili. Jaz mislim, da je tudi to opcijo za preverit, ampak saj veste, pri lastnini je pač vedno tako, da mora biti tisti drugi za to. Kar se tiče sredstev za izgradnjo, povedal sem, kaj je v sprejetih proračunih za 2020 in 2021. Seveda pa, preden da pridemo do načrta za gradbeno dovoljenje in vsega ostalega, tudi ne moremo natančno oceniti, koliko bo potrebno. In proračuni za leti 2022/2023, ko bi, če bi prišli tako daleč in če bo to opcija na Roški, ko bi ta operativa tekla, je pač treba v proračunih za leti 2022/2023 in potencialno 2024 zagotoviti ves denar, ki je za to potreben. Ampak zdaj seveda tega vnaprej ne vemo. Bi pa rad še nekaj rekel. Videli smo, kako zelo dolgo brado ima ta zgodba. Mi smo pač zagrizli v to, tudi meni, moram reči, da je včasih to kislo jabolko. Ampak veste, če nič ne bomo premikali, če nič ne bodo urejali, in v primeru MOL je to 18 različnih stvari, ki jih nismo uspeli urediti, odkar je Zakon o glavnem mestu, potem pač ne. Ni zdaj to edina stvar, ampak vseeno se mi zdi prav, da stvari poskušamo premaknit. Sem pa razumel to debato in seveda tudi vse namige iz te debate, zato da bomo seveda potem stvari tudi delali v skladu s sklepi, in to debato, ki je na tem visokem zboru bila. In še enkrat na koncu, dokler ne bo nove šole, nihče ne gre nikamor iz Križank. Hvala.
Hvala lepa, gospod minister. S tem pa prehajamo na odločanje o sklepih. Prvi so na vrsti sklepi predlagatelja Levice. Prvi bo odločal Odbor za izobraževanje o vsakem sklepu posebej. Spomniti vas želim, da Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino glasuje z glasovalnimi napravami, oštevilčenimi s številkami 21 in naprej. In na glasovanje dajem 1. sklep. Zdaj pa… / oglašanje iz dvorane/ Govorimo o predlagateljevih sklepih. Prvo gremo na predlagateljeve, torej…
A je potrebno prebrat še enkrat? / oglašanje iz dvorane/ Ni, dobro.
Dobro. / odlašanje iz dvorane/ Izvolite.
Hvala lepa. Krajša obrazložitev mojega glasovanja, v bistvu kot popotnica vsem sklepov, ki so na mizi. Zdaj sklepi, ki smo jih v Poslanski skupini Levica predlagali, so določni, so jasni in Vlado pozivajo h konkretni akciji. Jaz vem, da se Vlada drži kot pijanec plota tega Platonovega reka, da umetnost politike je v ohranjanju statusa quo, ampak si srčno želim, da se ta praksa prekine, zato smo tudi predlagali te 4 sklepe, ki so zelo jasni, zelo operativni, zavezujoči, za razliko, žal, od sklepov, ki ste jih predlagali poslanke in poslanci koalicije, ki pa ravno sledijo tej politični higieni oziroma nehigieni nedelovanja, prelaganja odgovornosti in pač tudi malo tako norca delanje s tem muzejskim prostorom, ampak o tem bomo kasneje glasovali. Tako da svoje glasovanje v podporo našim sklepom opredelim oziroma utemeljim predvsem na tej ravni, ker si želim, da slovenska politika prestopi iz statusa quo v akcijo na enem »talk« jasnem operativnem terenskem poligonu kot je ta, ki ga imamo danes na mizi. Hvala.
Hvala lepa. Matjaž Nemec obrazložitev glasu. Izvoli.
Jaz bi takoj podprl te sklepe, takoj bi jih, v kolikor bi Levica bila del te zgodbe in nam pomagala v Vladi in prevzela odgovornosti, ne pa o odgovornosti samo govorila, ker pač moramo biti odgovorni in nekateri nosimo odgovornost in jo sprejemamo, žal, lahko podprem samo tiste predloge, ki imajo neko trdno zasnovo. Hvala.
Hvala. Na glasovanjem dajem prvi sklep. Glasujemo.  Kdo je za? (? članov.) Je kdo proti? (? članov.) Ugotavljam, da prvi sklep ni sprejet.  Prehajamo na glasovanjem o drugem sklepu predlagatelja Levica. Glasujemo.  Kdo je za? (? članov.) Je kdo proti? (? članov.) Ugotavljam, da drugi sklep predlagatelja Levica ni sprejet.  Prehajamo na glasovanje o tretjem sklepu. Glasujemo. Kdo je za? (? članov.) Je kdo proti? (? članov.) Ugotavljam, da tretji sklep ni sprejet.  Začenjamo glasovanje o četrtem sklepu.  Kdo je za? (? članov.) Je kdo proti? (? članov.) Ugotavljam, da četrti sklep predlagatelja Levica ni sprejet.  Začenjamo glasovanje o petem sklepu predlagatelja Levica… /oglašanje iz klopi./ Aja, ni ga… Poneslo me je… Jaz sem mislil, da imaš enega več kot mi… /oglašanje iz klopi/ Se opravičujem.  Sedaj pa prehajamo na odločanje o koalicijskih sklepih. Glasujemo o prvem sklepu predlagatelja koalicije. …/ oglašanje iz klopi/ O prem predlogu sklepa koalicije.  Kdo je za? (13 članov.) Je kdo proti? (3 člani.) Ugotavljam, da je prvi sklep predlagatelja koalicije sprejet.  Prehajamo na glasovanje o drugem sklepu predlagatelja koalicije.  Kdo je za? (13 članov.) Je kdo proti? (2 člana.) Ugotavljam, da je drugi sklep predlagatelja koalicije sprejet.  Prehajamo na glasovanjem o zadnjem, tretjem sklepu predlagatelja koalicije. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (3 člani.) Ugotavljam, da je tretji sklep sprejet.  Zaključujem glasovanje Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino in predajam besedo… /nemir v dvorani/ Prosim vas, da se umirite!   (nadaljevanje) Predajam besedo predsednici Odbora za kulturo.
Spoštovane kolegice in kolegi. Z glasovalnimi napravami od 1 do 20 glasujemo predstavniki Odbora za kulturo o vseh prej navedenih sklepih.  Skratka, na glasovanjem dajem 1. predlog sklepa Levice. Glasujemo. Kultura, glasujemo. Zaključujemo glasovanje. / oglašanje iz dvorane/ Ena naprava očitno ne dela. A se je nekdo vzdržal? Okej, dobro.  Na glasovanje dajem 2. predlog sklepa Odbora za kulturo. Glasujemo. Konec glasovanja. Katastrofa. Na glasovanje dajem 3. predlog Levice. Glasujemo. Začenjam glasovanje. Glasujemo. Konec glasovanja. Super. In 4. predlog Poslanske skupine Levica dajem na glasovanje. Začenjam glasovanje, začenjamo glasovanje. Glasujemo. Konec glasovanja. Ugotavljam, da noben sklep Poslanske skupine Levica ni bil sprejet. Zdaj pa na glasovanje dajem 1. predlog sklepa koalicije. Glasujemo. Konec glasovanja. Na glasovanje dajem… / oglašanje iz dvorane/ Ugotavljam, da je 1. predlog sklepa koalicije sprejet. Na glasovanje dajem 2. predlog sklepa koalicije. Glasujemo. Konec glasovanja. Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet. In na glasovanje dajem 3. predlog sklepa koalicije. Glasujemo. Konec glasovanja. Ugotavljam, da so predlogi koalicije sprejeti in prav nobeden predlog Levice. Po pričakovanju, žal. Mogoče bomo še kdaj sedeli tukaj, zato se vam zahvaljujem za prisotnost. In zaključujem 1. točko dnevnega reda, hkrati 11. nujno sejo Odbora za kulturo. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in vas lepo pozdravljam. Čez 15 minut pa nadaljujemo z naslednjo sejo o arhivih, se pravi 8.15.
Tudi v imenu Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino zaključujem to točko dnevnega reda in tudi 19. nujno sejo odbora.
Sejo nadaljujemo tukaj. Hvala.