Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Začenjam 48. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Vsem v dvorani najprej želim lepo dobro jutro. Obveščam vas, da sem prejel dve opravičili, in sicer sta zadržana in se seje ne moreta udeležiti poslanka Nataša Sukič in poslanec dr. Franc Trček. Na seji pa bo kot nadomestni član dr. Milana Brgleza nadomeščal poslanec gospod Marko Koprivc.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade ter Državnega sveta. Vse navzoče še enkrat prav lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE (KOHEZIJSKA POLITIKA) LUKSEMBURG, 25. 6. 2019.

Gradivo k tej točke smo prejeli od Vlade dne 20. 6. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Prosim dr. Nevenko Ribič, državno sekretarko v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, da nam predstavi izhodišča.

Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci, vsi prisotni! Dovolite mi, da predstavim izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na Svetu Evropske unije za splošne zadeve 25. 6. 2019 v Luksemburgu.

Romunsko predsedstvo je na dnevni red junijskega zasedanja Sveta za splošne zadeve uvrstilo naslednje točke dnevnega reda: Pod točko A sprejetje zakonodajnih in nezakonodajnih zadev. Gre za glasovanje in pri tem se razprava ne pričakuje.

Informiranje s strani predsedstva o napredku na področju kohezijskega zakonodajnega svežnja in načrtih za naprej. Tudi tukaj razprava ni predvidena. pretežnega dela kohezijskih sredstev. Slovenija bo pri rešitvi tega problema vztrajala.

Glede navezave kohezijske politike z evropskim semestrom Slovenija to navezavo z vsebinskega vidika pozdravlja. Meni, da mora biti navezava učinkovita brez dodatnih administrativnih bremen katerim nasprotujemo, upoštevati pa je treba teritorialne posebnosti in pristojnosti posameznih držav članic in partnerski odnos med državami članicami in Evropsko komisijo.

Glede same vsebinske navezave bo Slovenija ocenila, da se ta navezava dejansko že zgodila s prilogo D poročila o državi in pa z dodatnim priporočilom za investicije v specifičnih priporočilih Evropske komisije. Ob tem pa bom izpostavila, da to razumemo kot začetek samega procesa programiranja in pogajalsko izhodišče, ki ga bomo proučili in se temu tudi ustrezno odzvali. Hvala lepa.

Hvala lepa, dr. Ribičeva. Sedaj pa kar odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo in na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve – kohezijska politika, ki bo v Luksemburgu 25. 6. 2019 in jih podprl.« Glasujemo.

Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Hvala lepa.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Medtem smo prejeli še eno obvestilo, in sicer poslanec gospod Dušan Šiško nadomešča poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PROMET, TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJO, LUKSEMBURG 25. 6. 2019.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 20. 6. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnem zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Prosim mag. Bojana Kumarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo, da nam predstavi izhodišča.

Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane članice, spoštovani člani! Na kratko bi predstavil zasedanje Sveta. Ministri bodo v okviru zasedanja potrdili besedilo sklepov Sveta o prihodnosti energetskih sistemov ter izmenjali poglede na razvoj dogodkov na mednarodnem področju. Pod točko Razno bo Evropska komisija predstavila sporočilo o osnutkih nacionalno energetsko podnebnih načrtih, v zaključku pa bo Finska predstavila svoj program predsedovanja za naslednja pol leta. Delovno kosilo bo namenjeno predvsem razpravi vloge evra na mednarodnih energetskih transakcijah. Hvala.

Hvala lepa, mag. Kumer. Želi kdo besedo od kolegic in kolegov? Ne. Hvala lepa.

Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za promet, telekomunikacijo in energijo, ki bo v Luksemburgu, dne 25. 6. 2019 in jih podprl.« Glasujemo.

Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet. Hvala lepa.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA OKOLJE, LUKSEMBURG DNE 26. 6. 2019. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 20. 6. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Prosim, gospoda Aleša Prijona, državnega sekretarja na Ministrstvu za okolje in prostor, da nam predstavi izhodišča.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni, spoštovane poslanke in poslanci! V sredo 26. 6. 2019 bo v Luksemburgu potekalo redno zasedanje Sveta za okolje. Predvideno je sprejetje splošnega pristopa za predlog uredbe o ponovni uporabi vode, ki bo podlaga za pogajanja z Evropskim parlamentom v novi sestavi ter sprejetje sklepov Sveta glede snovanja strategije Unije z trajnostno politiko na področju kemikalij. Opravljena bo tudi izmenjava mnenj o pregledu izvajanja okoljske politike Evropske unije, ki jo je komisija pripravila aprila letos. Zasedanja se bo udeležil minister Simon Zajc.

Glede točk razprave. Prva točka Predlog uredbe o minimalni zahtevi za ponovno uporabo vode. Na dnevnem redu je sprejetje splošnega pristopa predlogov uredbe o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode. Uredbo je pripravila komisija kot odziv na podnebne spremembe in vse večje pomanjkanje vode v Evropski uniji. Določilo bo minimalne zahteve za ponovno uporabo odpadne vode s komunalnih čistilnih naprav za namenjanje namakanja v kmetijstvu. Glavni cilj predloga je varovanje zdravja ljudi in živali pred škodljivimi učinki, do katerih bi lahko prišlo zaradi uporabe odpadne vode za namakanje. Predlog določa zlasti enotna merila in enoten pristop pri obravnavi ponovne uporabe prečiščene komunalne vode za namakanje v kmetijstvu na ravni Evropske unije. Kot temelj varne oskrbe s tako vodo je predvidena nujna ocena tveganja. Stališče Slovenije je, da Slovenija ni proti predlogu, da se na ravni Evropske unije določijo minimalni standardi za namakanje z vodo iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, saj je to tudi pomembno z vidika predelave hrane. Vendar pa v Sloveniji ne uporabljamo odpadne vode iz teh naprav za namakanje, ker po tem ni potrebe. Uporablja se voda z narave, pretežno iz rek in akumulacije pri hidroelektrarnah. Zato smo sprejeli odločitev, da očiščene komunalne vode s komunalnih čistilnih naprav v kmetijske namene v tej fazi ne bomo uporabljali. To pomeni, da za nas tudi ne bodo veljale zahteve iz predloga uredbe. Če se bo kasneje pokazala potreba po takem namakanju bomo lahko kadarkoli pristopili k uredbi ter uveljavitvi predlaganih minimalnih standardov. To je ena redkih odredb, pri katerih se države same odločijo ali bodo sodelovale ali ne bodo sodelovale pri teh kriterijih, s tem, da v Sloveniji ni potrebe, ker imamo dovolj vode in ne potrebujemo v tej fazi, da bi jo reciklirali oziroma ponovno uporabili.

Druga točka: pregled izvajanja okoljske politike Evropske unije. Komisija je objavila drugi paket poročil držav članic glede izvajanja okoljske politike in njenega izboljšanja v Evropski uniji. Ključna ugotovitev je, da je napredek sicer viden, bo pa treba še odpraviti nekatere vrzeli. Na področju krožnega gospodarstva in odpadkov se je okvir Evropske unije okrepil. Na področju podnebnih sprememb bodo cilji do leta 2020 predvidoma doseženi. Dokončati bo treba opredelitev območje natura. Manjkajo še podatki za morska območja. Največ kršitev je na področju kakovosti zraka, zlasti NO2 in PM delcih, v zvezi z uporabljanem z vodami se stanje sicer izboljšuje. Imajo pa države še težave z implementacijo direktive o komunalnih odpadnih vodah. Težave so v 18 državah, to pomeni v dveh tretjinah držav članic Evropske unije. Več bo treba narediti tudi na integraciji okoljskih politik v druge sektorje. Slovenija je v poročilu navedena kot dober primer ločenega zbiranja odpadkov in stopnje recikliranja. Poročilo pozdravlja tudi dejstvo, da so zelena javna naročila obvezna in da davčna ureditev ustvarja ugodne pogoje za varovanje okolja. Kot pomanjkljivost navaja področje upravljanja območja natura ter nekatera neskladja pri izvajanja direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. Tukaj imamo predvsem težave s podatki glede aglomeracij. Stališče Slovenije je, da bo Slovenija pozdravila neformalni pregled okoljske politike kot dober instrument, ki lahko pripomore k zmanjšanju kršitev. Pri tem je pomembno intenzivno sodelovanje s Komisijo že v sami fazi, ko država ugotovi, da bo imela težavo pri izpolnjevanju obveznosti, da bi skupaj s komisijo že v tej fazi našla možne rešitve.

Potem je pa še tretja točka razprave. To so sklepi Sveta: snovanje strategije Unije za trajnostno politiko na področju kemikalij. Svet bo po pričakovanju sprejel sklepe za politiko Evropske unije na področju kemikalij. Sklepi naslavljajo potrebo po poglobitvi znanja glede nevarnih kemikalij, njihovih učinkov. Opozarjajo na pomen spremljanja okolja in biološkega moratorija pri ljudeh, zabeležene skupne izpostavljenosti okolja in ljudi kemikalijam ter poudarjeno spodbujanje tako imenovane zelene knjige in ukrepov, kot so raziskave in razvoj. Komisija naj bi v tem smislu pripravila strategijo ravnanja s kemikalijami v Evropski uniji. Nasloviti bo morala tudi financiranje Evropske komisije za kemikalije, kar Slovenija podpira. Agencija je namreč ključni in centralni organ, ki bi moral biti glavni nosilec in izvajalec nalog na tem področju. Tukaj bo Slovenija podprla sprejetje sklepov.

Potem pa še med točkami Razno. Velja opozoriti, sporočilo ocen nacionalnih podnebnih energetskih načrtov, ki ga bo pripravila Komisija. Gre za analizo in usmeritev državam članicam kakšne so njihovi predlogi nacionalnih programov. Države lahko te usmeritve upoštevajo pri dokončanju programov preden jih pošljejo komisiji. Kot vse druge države, bo tudi Slovenija proučila vse predlagane ukrepe, se medsektorsko uskladile ter pripravile dopolnjen osnutek nacionalnega programa. Tukaj je bila Slovenija v tej oceni najslabše ocenjena, kar pomeni, da bo morala na tem še kar precej narediti. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Prijon. Sedaj pa odpiram razpravo kolegic in kolegov. K besedi se je javil poslanec Nik Prebil.

Izvolite.

Predsednik, hvala lepa. Lepo pozdravljeni vsi skupaj. Bom zelo kratek. Rad bi opozoril samo na eno zadevo, in sicer glede pete točke dnevnega reda, ki je zaključek za politiko na področju kemikalij. Zadevo podpiram in se popolnoma strinjam, da mora Evropska unija kot skupnost na tem področju še marsikaj narediti. Bi pa opozoril na eno zadevo, na katero sem opozarjal že na prejšnji seji in to je osebnost kemikalij in odpadnih zdravil v naših vodah. Mislim, da je to en problem katerega se moramo malo bolj resno lotiti in nanj bolj resno opozarjati. Veseli me tudi, da se Slovenije pridružuje tej zaskrbljenosti zaradi tega, kar povzročajo ostanki zdravil in kombinacije kemikalij v okolju. Bi pa samo rad, da Slovenija na te stvari opozori bolj resno in da se Evropska unija glede tega začne malo bolj resno tudi ukvarjati, da vemo kakšno vodo pijemo. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi besedo še kdo? (Ne.) Mogoče še komentar iz ministrstva, če želite, gospod Prijon?

Bi prosil kolega, ki je specialist za to področje, če bi lahko odgovoril.