Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 10. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti kolegi, Dušan Šiško in Ferenc Horvath, na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujeta mag. Meira Hot namesto dr. Milana Brgleza in kolega Dejan Kaloh namesto kolege Žana Mahniča. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora.

1. točka Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji, financiranju vzgoje in izobraževanja, druga obravnava.

2. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, skrajšani postopek.

3. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gimnazija, skrajšani postopek.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZACIJI, FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA.

V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, pripombe civilne iniciative »Bogatimo šolstvo«, pripombe Tanje Otrin, pripombe in predloge Zavoda za razvoj Valdorfskih šol in vrtcev Slovenije, zveze, dopis in pripombe zasebnih osnovnih šol, pripombe dr. Petra Gregorčiča, pobudnika ustavne pobude, podporo Valdorfske šole Ljubljana, sveta staršev, pripombe Valdorfske šole Ljubljana, dopis in pismo staršev in ravnateljev zasebnih osnovnih šol, poziv k umiku zasebnih osnovnih šol, dopis Antona Kokalja pobudnika ustavne pobude in zahtevo za sklic nujne seje Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Dodatno pa ste prejeli še mnenje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, prispevek dr. Petra Gregorčiča, pobudnika ustavne pobude, pojasnilo v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe in pregled amandmajev. K tej točki dnevnega reda sem vabil, kot ste videli v sklicu seje, da ne berem vsega. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do začetka njegove obravnave na seji odbora. V poslovniškem roku pa so amandmaje vložile Poslanska skupina SDS, Poslanska skupina NSi. Odboru predlagam, da v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika ob koncu razprave glasujemo o vseh členih skupaj. Kdo temu nasprotuje? Ne.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Besedo dajem predlagatelju, ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu. Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Dame in gospodje, poslanke in poslanci!

Nekaj stvari se mi zdi prav, čeprav smo že opravili splošno razpravo, prvo splošno razpravo v parlamentu, pa se mi zdi prav pri predlogu tega zakona vendarle ponoviti.

Tisto, kar je bil osnovni namen tega predloga zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je seveda na eni strani uresničiti odločbo Ustavnega sodišča in na drugi strani seveda tudi urediti, in tule zelo jasno poudarjam, urediti pogoje zato, da se pravzaprav za delovanje zasebnih osnovnih šol. V javnosti se velikokrat poudarja, da gre za zaostrovanje pogojev, pa ni temu tako. Gre zgolj in samo za urejanje, zato ker opažamo pri svojem delu, da seveda zakonodaja, pa ne gre samo za zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, temveč tudi za nekaj ostale zakonodaje, ki je sedaj stara že 20 in več let, da se seveda pojavljajo neke nedoslednosti. In na neki točki je treba te zadeve urediti. In s predlogom tega zakona poskušamo točno to. Poskušamo urejati zadeve, ki se tičejo financiranja in pa delovanja zasebnih osnovnih šol. Pri tem bi pa rad povedal nekaj stvari. V Sloveniji smo se odločili, da bomo seveda celotno skupnost razvijali na način solidarnosti. Torej, na način pravičnosti, tudi pravnosti in seveda solidarnosti. In Slovenija je skupnost, kjer vsem zagotavljamo enake možnosti, enake možnosti v tem smislu, da razvijajo svoje talente in pa možnosti za polno, ustvarjalno ter seveda povezano življenje. In javno šolstvo je tisto, ki je odprto, dostopno vsakomur, kjerkoli že živi, ne glede na to ali živi v mestu ali živi v vasi ali živi na periferiji ali seveda v samem centru katerekoli od slovenskih mestnih občin. Samo javno šolstvo ima mrežo povsod in samo javno šolstvo je pravzaprav ključno orodje za zagotavljanje enakih možnosti za vse. To je tudi ključni mehanizem, šolstvo, ki je široko dostopno vsem je seveda ključni mehanizem za vse, zato da vsakemu posamezniku in vsaki posameznici lahko omogočamo družbeno napredovanje, ne glede na socialno okolje iz katerega izhaja, ne glede na to iz katerega takšnega in drugačnega ekonomsko-socialnega ali siceršnjega okolja izhaja. In za Slovenijo je to, da niti enega talenta ne pustimo zadaj pravzaprav ključnega pomena, ključnega pomena zato, ker nas je preprosto premalo, preprosto premalo nas je, da bi lahko talente kogarkoli zanemarjali in znanje je ključnega pomena za prihodnost te države. Da bi do tega prišli seveda moramo omogočati enakopraven ter enak dostop do kakovostnega znanja veščin in pa kompetenc. In to velja za vse in to mora biti dostopno vsem. Zaradi tega želimo slovensko šolstvo tudi v prihodnje razvijati tako, da bo znalo odgovarjati naključne izzive prihodnosti, da bo znala odgovarjati na tehnološke, ekonomske, okoljske, socialne, politične in varnostne spremembe. Zaradi tega pa naj bo to zgolj ob robu te debate smo se lotili tudi priprave Bele knjige prihodnosti slovenskega izobraževanja, zato da posodobimo pristope, opolnomočimo učitelje, oblikujemo še bolj vključujoč odprt ter demokratičen šolski prostor. Da bi ohranili te enake možnosti dostopa do znanja, zato s predlagano novelo izenačujemo obseg financiranja obveznega programa javnih in zasebnih šol, ki izvajajo javno veljavne programe, natančneje določamo tudi pogoje za financiranje zasebnih šol, ker hočemo ob kakovostni javni šoli vsem tistim staršem, ki želijo pravico do izbire, to pravico tudi omogočiti. In z jasno določitvijo standardov tudi določamo kaj naj bo osnovni standard znanja, kaj naj bo obseg znanja in kompetenc, ki ga želi in mora pridobiti vsak otrok ne glede na to ali je vpisan v zasebno ali javno šolo. Zaradi tega določamo, da je treba izvajati vsebine, poudarjam vsebine ne predmete obveznih predmetov, poudarjamo tudi to, da v urejanju razmer, da naj bi poslej tako kot je to že bilo pred 2000 letom ali nekaj let kasneje, torej, da bi morali v prvi razred imeti vpisana dva oddelka. V javnosti sta tudi dve interpretaciji, in sicer ena na eni strani, da s tem zaostrujemo pogoje za ustanavljanje zasebnih šol, ja, lahko se tako pogleda, ampak po drugi strani pa nenehno dobivamo pritožbe staršev kako ni vpisnih mest v tej šoli. In dva oddelka tudi rešuje vprašanje vpisnih mest, gre tudi za vprašanje socializacije, gre za vprašanje socialne izključenosti, getoizacije in tako naprej. Urejamo tudi vprašanje zaposlenih, torej ne bi želeli, da je v zasebnih šolah, da bi recimo prihajalo do kakršenkoli prekarnosti zaradi tega urejamo tudi kar se tiče teh zadev. Da bo čisto jasno prav je, da država omogoča staršem pravico do izbire in to se manifestira že s tem, da je v Sloveniji omogočeno ustanavljanje zasebnih šol s programi, ki jim je kasneje priznana javna veljavnost. S tem v skladu z mednarodnimi standardi tudi določamo minimalne standarde, ki jih mora nek izobraževalni program izpolnjevati zato, da pridobi javno veljavnost. Sem pa že tako kot sem tudi poudaril v samem Državnem zboru v plenumu v prvem branju, vendar pravica do izbire ni enaka pravici do financiranja. Standard financiranje je glede obveznega programa določilo Ustavno sodišče, čeprav berem mnenje Zakonodajno-pravne službe iz 2.11.2018 se Ustavno sodišče o razširjenem programu ni opredeljevalo. In zaradi tega, da bo tudi tu ta zgodba jasna želimo prav posebej reči, da ne želimo posegati v pravice kogarkoli, te pravice so jasne in so določene tudi z mednarodnimi pakti. Te pravice so in te pravice bomo seveda spoštovali.

Bi pa rad na koncu seveda tudi poudaril, da ne gre zgolj in samo za neko tehnično izvršitev odločbe Ustavnega sodišča, ampak za neko celovitejšo vsebinsko spremembo, ki seveda sledi začrtanemu prvotnemu cilju. To pa je kakovostna, vsem dostopna, neizključujoča, nazorska, nevtralna mreža javnih osnovnih šol za sedanje in pa seveda za prihodnje generacije, zato da bo vsakemu otroku prav posebej omogočeno in dostopno pridobivanje znanja, kar ga bo v družbi prihodnosti naredilo ne samo konkurenčnega, ampak tudi zadovoljnega.

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod minister. Obveščam vas, da kolega Edvard Paulič nadomešča kolegico Lidijo Divjak Mirnik in kolega Matej Tonin nadomešča kolegico Ljudmilo Novak. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe dr. Katji Triller Vrtovec.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Predlog zakona v rednem postopku je bil ZPS dodeljen v petek, 21. junija in v petek je bila podana tudi zahteva za sklic nujne seje odbora, ki je bila sklicana za danes popoldne in zaradi navedenih časovnih omejitev ste lahko pisno mnenje prejeli šele danes dopoldne. Kot smo poudarili že v pisnem mnenju je naloga ZPS proučiti skladnost predlogov zakonov z vsemi določbami Ustave kot teh razlaga Ustavno sodišče v času sprejemanja predloga zakona, zato lahko presoja ali predlog zakona ustrezno uresničuje točno določeno odločbo Ustavnega sodišča, ki so predlagatelje vodile pri pripravi predloga zakona pomeni le izhodišče, iz katerega mnenje ZPS izhaja ne pa tudi okvirja, ki bi določal meje njegovih nalog. Pisno mnenje je precej obsežno, zato bomo izpostavila le glavne pomisleke, ki so se zastavili pri proučevanju ali je predlog ZOFVI-L skladen z Ustavo. To so: ali je prepoved enakosti med državnimi javnoveljavnimi izobraževalnimi programi in nedržavnimi izobraževalnimi programi, ki so pridobili javno veljavnost skladna z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva s prepovedjo diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin in s pravico do svobodnega izobraževanja. Potem, ali je znižanje obsega javnih sredstvih zasebnim šolam, ki izvajajo javnoveljavni program osnovnošolskega izobraževanja skladno z načelom varstva zaupanje v pravo in načelom enakosti pred zakonom. Potem, ali je ohranjanje protiustavne ureditve financiranja v prehodnem obdobju skladno z načelom pravne države, z načelom delitve oblasti in z odločbo Ustavnega sodišča U-I-269/12, ki jo predlog zakona želi uresničiti. Na koncu, ali je prepoved zasebnim šolam zaračunavati šolnino, pri čemer bi se prepoved lahko raztezala na celotni izobraževalni program skladno s pravico do svobodnega izobraževanja. Ugotavljamo, da se temeljna pomanjkljivost predloga ZOFVI-L kaže v tem, da ni sorazmernosti med zelo ozko določenimi cilji predloga zakona. Kot cilja sta navedena le uresničitev že omenjene odločbe Ustavnega sodišča in zaščita javnega šolstva in predlaganimi zakonskimi ukrepi, ki pa globoko in široko mestoma pa tudi ne dosledno posegajo v obstoječi sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Zakaj so vse predlagane spremembe potrebne predlagatelj namreč ne pojasni oziroma njegova pojasnila niso skladna s sistemsko ureditvijo javnih služb.

Na kratko pa bi se vseeno dotaknila samo še predlagane uvedbe nove kategorije nedržavnih izobraževalnih programov, ki so pridobili javno veljavnost, ki jih predlog zakona ločuje od tako imenovanih državnih javnoveljavnih izobraževalnih programov. Zakon zahteva, da se ne državni programi razlikujejo od državnih programov, pri čemer ne navaja vsebinskih kriterijev, po katerih bi se ta različnost ugotavljala. Po našem mnenju je torej ta gola zapoved različnosti le drugo ime za prepoved enakosti med državnimi in nedržavnimi izobraževalnimi programi, ki učencem in njihovim staršem ne omogoča večje izbire temveč jim izbiro jemlje in jo prenaša na Strokovni svet za splošno izobraževanje. Ta bo ugotavljal ali je različnost med programi podana. Če bo podana bodo učenci lahko pridobili javnoveljavno izobrazbo, če pa ne bo podana učenci javnoveljavne izobrazbe ne bodo mogli pridobiti.

Hvala za besedo.

Hvala lepa. Besedo ima predstavnik Državnega sveta gospod Branimir Štrukelj.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednik.

Lepo pozdravljene, spoštovane poslanke in poslanci, gospe in gospodje!

V Komisiji Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport smo zakon podprli. Naj omenim na začetku, ker verjetno ne bo nihče, da je v tem zakonu tudi neka se zdi marginalna sprememba, ki se veže na položaj vsebinski položaj pomočniku vzgojitelju v vrtcih, ki so sedaj preimenovane, kar je na neki način artikulacija zahtevnejšega delovnega meta, ki je za kurikulumom v vrtcih postal bistveno bolj kompatibilen s položajem vzgojitelja in je sedaj v ZOFVI preimenovan. Sicer je komisija zakon podprla. Najprej so prisluhnili pač predlagatelju, ki je tako kot je danes to minister storil utemeljil razloge za spremembo zakona, potem pa tudi strokovnjakom in zlasti predstavnikom in predstavnicam zasebnih šol. Tukaj je morda potrebno izpostaviti to, kar smo tudi v mnenju navedli, na to nas je opozoril zlasti dr. Zdenko Kodelja, da je v evropski konvenciji o človekovih pravicah pravica do izobraževanja opredeljena v tako imenovani negativni obliki ali kot negativna pravica, kar pomeni, da je pač oblikovana tako, da pravica do izobraževanja ne sme biti kratena nikomur ne pa kot pozitivna pravica do izobraževanja. Razlog je seveda zadaj in je tema današnje razprave to je financiranje zasebnih šol, ki je v skladu, potem z odločbo Evropskega sodišča, ki je povsem jasno povedalo kaj je dolžnost države kaj pa je njena opcija oziroma možnost to je zlasti, kar se tiče financiranja, ki ga različne države opredeljujejo različno. Slovenija je v sedanjem deležu nad povprečjem evropskih držav. Ustavno sodišče v naši državi je pravico do izobraževanja oblikovalo kot pozitivno pravico. Tukaj je pomembna razlika med evropsko artikulacijo in Ustavnim sodiščem, ki se je dvakrat izreklo obakrat v pozitivnem smislu. Enkrat je reklo, da je ta pravica v skladu z Ustavo, drugič pa, da ni v skladu z Ustavo torej, da razlika v financiranju ni v skladu z Ustavo. Prvič je reklo, da je v skladu z Ustavo argument, da seveda je prvič razpravljalo o neki drugi stvari je nekoliko šibek, ker je takrat opredeljevalo v vseh šolah vključno tudi v osnovnih šolah. Seveda, če bi želelo osnovne šole izločiti bi to posebej povedalo v prvem mnenju, ki je ugotovilo skladnost z Ustavo. Mi smo se naslonili tudi na dejstvo, da je v beli knjigi iz leta 1995, ko je bila koncepcija slovenskega združevanja opredeljena seveda nosilec izobraževanja v naši državi je javno šolstvo, medtem, ko je zasebno šolstvo opredeljeno kot dopolnilo, ki povečuje možnost izbire staršem, zadovoljuje ali starše, ki želijo v skladu s svojimi verskimi, filozofskimi prepričanji vzgajati svoje otroke in jih poučevati ali pa, zaradi posebnih pedagoških načel. Ni pa nobenega dvoma, da je ta distinkcija vzpostavljena, da je zasebno šolstvo seveda dopolnilo. To se je s temi odločitvami Ustavnega sodišča začelo nekoliko spreminjati. Zdi se, da se vedno bolj bližamo nekemu enačaju, kar pa seveda ni v skladu s to koncepcijo, zato bi rad na to posebej opozoril.

Komisija je izpostavila tudi problem financiranja ne le v zasebnih šolah, o katerih danes govorimo, ampak tudi v javnih šolah. Opozorila je, da seveda se zagotovilo, da bodo javne šole financirale v celoti postaja relativno, da je vedno več prispevkov staršev in različnih participacij, ki so na tak ali na drugačen način v javni šoli vedno bolj prisotna. Mi bi si želeli, da bi tudi o tem stekla diskusija, kajti to na neki način prezremo.

Na koncu je komisija potegnila tudi neki relativno preprost sklep, da je vprašanje ali lahko zakoni rešujejo nekaj, kar je motnja v Ustavi bom rekel. Kajti, če je Ustavno sodišče dvakrat odločilo diametralno nasprotno o isti dilemi, potem je verjetno nekaj narobe z Ustavo, če je mogoče na tako različne načine brati in zaradi tega se je komisiji zdelo, da seveda je rešitev taka dolgoročna v razjasnitvi tega dela Ustave Republike Slovenije.

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Štrukelj. Obveščam vas, da kolegica Maša Kociper nadomešča kolega Marka Bandellija in kolegica Alenka Jeraj nadomešča kolega podpredsednika odbora Tomaža Lisca.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odpiram razpravo o 1. členu. V okviru razprave pri tem členu in v skladu s parlamentarno prakso bom dal najprej besedo vabljenim na sejo. Vabljene prosim, da se, zaradi magnetograma predstavijo z imenom in priimkom ter z nazivom organizacije, iz katere prihajajo ali jo zastopajo. Poleg tega bi vas želel še dodatno opozoriti, da ima, zaradi velikega števila povabljenih vsak na voljo pet minut za predstavitev svojega mnenja. V kolikor pa imate pripravljene prispevke, ki so daljši ob predvidenega časa obrazložitve pa jih pošljite na Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino, kjer bomo poskrbeli, da bodo dostopni na spletnih straneh Državnega zbora. Enako bo veljalo tudi pri obeh predlogih zakonov, ki sledita.

Želi kdo razpravljati? Izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Sem Peter Gregorčič, pobudnik ustavne presoje UI-269/12.

Lep pozdrav vsem skupaj! Pri zadevam kot eni izmed pobudnikom, ki smo leta 2014 uspeli na Ustavnem sodišču ne gre zgolj za šolnino, gre za svobodo izbire. Gre za načelo varovanja človekovega dostojanstva, ki izhaja iz opredelitve Slovenije kot demokratične republike, zato je v Ustavni demokraciji človek subjekt in ne goli objekt oblastnega delovanja. Njegova samouresničitev kot človeka pa je temeljni namen demokratične ureditve. Temu bi moralo slediti tudi šolstvo, ki je - tukaj se strinjam s predlagateljem - pri nas dobro in dostopno vsem. V večini ga sestavljajo državne šole. Majhne, zelo majhen skoraj neznaten delež pa je tudi nevladnih šol. Izraz sem uporabil namenoma, da poudarim, da te šole ustrezajo vsem značilnostim nevladnih organizacij v javnem interesu. Nevladnih šol namreč ni ustanovila države, so nepridobitne, ne profitne ter delujejo v javnem interesu, saj od pridobljene izobrazbe nimajo koristi zgolj posamezni učenci temveč javno veljavna izobrazba služi tudi splošni koristi. Nevladna šola je torej javna natanko toliko kolikor državnega financiranja prejme, to je dela dostopno vsem in vsakomur. Predlog, o katerem odločate v resnici zmanjšuje obseg javnega in vsem dostopnega šolstva. Če bo sprejet bodo nevladne šole dejansko postale zasebne. Privoščili si jih bodo lahko zgolj še tisti, ki bodo dovolj premožni. Kot smo danes že slišali bi lahko bil predlog v nasprotju z več členi ustave. Poleg tega za naslednjih 9 let zgolj podaljšuje veljavnost zakonskega določila, za katerega se je Ustavno sodišče že izreklo, da je protiustavno. V tem obdobju pa stanje pobudnikov celo slabša, čeprav bi ga moral izboljšati. Poleg tega z ukinitvijo financiranja razširjenega programa predlagana novela onemogoča uresničitev ciljev vzgoje in izobraževanja. Prepričan sem, da je naše šolstvo dobro in vsem dostopno prav, zaradi smiselno in ustrezno izbranih ciljev. Med njimi so tudi uveljavljane možnosti izbire na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja. Zagotavljanje enakih možnosti za vzgoje in izobraževanje otrok iz socialno manj spodbudnih okolij. Spodbujanje skladnega telesnega spoznavnega, čustvenega, moralnega, socialnega in ja tudi to piše v zakonu duhovnega razvoja posameznika, omogočanje osebnostnega razvoja učenca v skladu z njegovimi sposobnosti in interesi vključno z razvojem njegove pozitivne samopodobe. Teh ciljev brez razširjenega programa preprosto ni mogoče uresničiti, zato bi ukinitev ali manjše financiranje tega dela programa imela dolgoročne posledice. Posebej bodo namreč prizadete najmanj sledeče skupine učencev. Najprej učence z učnimi težavami, ker ne bodo mogli doseči obvezno osnovnošolsko izobrazbo. S tem bo onemogočal razvoj njihove pozitivne samopodobe, kar ima vselej negativne učinke tudi na družbo kot celoto. Prizadeti bodo posebej nadarjeni učenci, ker se ne bodo zmogli razviti v izjemne posameznike, ki pazite, v vseh zgodovinskih obdobjih in v vseh družbenih ureditvah predstavljajo temelj napredka družbe kot celote. Najbolj pa bodo prizadeti učenci, iz socialno manj spodbudnih okolij, ker ne bodo imeli enakih možnosti izbire in to zgolj na podlagi gmotnega položaja, ki predstavlja osebno okoliščino iz prvega odstavka 14. člena Ustave. Poleg tega ta novela odpira izjemno nevarno interpretacijo, da razširjen program ni obvezen del javno veljavnih osnovnošolskih izobraževalnih programov. To lahko na dolgi rok resno ogrozi zagotavljanje kakovostne izobrazbe tudi v javnih šolah. Zgodi se namreč lahko, da bo neka druga večina v Državnem zboru v prihodnosti pozabila razloge, ki bi vas morebiti vodili v tem mandatu. Posledično bo tako zakonsko rešitev ta druga večina lahko razširila tudi na javne šole na način, da bi finančno breme teh vsebini sčasoma prelagala in naposled v celoti preložila na pleča starše tudi v javnih šolah. Kot smo slišali predstavnika Državnega sveta se to danes že dogaja. V kolikor bo tak predlog sprejet pa bomo prišli tudi v shizofreno situacijo, kjer bo neobvezno glasbeno izobraževanje financirano bolj od obveznega glasbenega izobraževanja.

Spoštovane poslanke in poslanici, ob že sedmem poskusu uveljavitve obvezne odloča Ustavnega sodišča se zdi, da je problematika sistema. V Sloveniji imamo namreč še vedno ne spoštovanih kar 14 odločb tega sodišča, kar resno ogroža našo demokratično ureditev. Sprejem novele, za katero je že nedaleč vidno, da je ustavno vprašljiva zagotovo ne bo pripomogel k rešitvi tega sistemskega programa, prej nasprotno. Tovrstno problematiko bi to poglobilo. Utrdilo bi namreč napačno prepričanje, da odločbe sodišč niso obvezne, če le imajo za to na voljo parlamentarno večino.

Hvala lepa.

Hvala lepa dr. Gregorčič. Postopkovno, kolega Möderndorfer.

Ker že vidimo sedaj počasi kako, v katero smer bo šla razprava pa sicer mene osebno niti ne moti različni pogledi, saj to bogati razpravo pa vendar bi prosil predsednik, če opozoriti ne samo prejšnjega v bistvu predlagatelja svojega stališča, ampak tudi vse nadaljnje, da uporablja izraze, ki so pravno veljavno oziroma zakonsko veljavni predvsem v smislu danes sem slišal nove besedne zveze kot so nevladna šola … Prosim? Nevladna je bila, ker suprotno od tega pomeni to, vladna šola. Poglejte, slovenska javnost ne pozna teh izrazov, na koncu bodo celo mislili, ker to vrtijo po tretjem kanalu, da vse to res drži. Lepo vas prosim, predsednik, dajte opozoriti, da se ne uporablja tista trilogija, ki je veljavna oziroma ali je predlagana, s kakršnokoli zakonodajo v nasprotnem primeru bo to postala neka splošna diskusija, ki nima nobenih resnih zapletov in se bomo zapletali že iz postopkovnih vidikov in ne bomo prišli niti do resne vsebine debate. Prosim, če to opozorite. Lahko, da imajo svojo percepcijo kako vidijo oni to šolo samo, potem se ve kakšen način mora uporabljati, kdaj je, potem v navednicah tudi v svojem premem govoru to opozorijo v prenesenem pomenu itd… Skratka, dajte malo spoštovati ene osnovne manira, ko nastopate v Državnem zboru. Lahko pa doma uporabljate te izraze, vam nič ne branim, samo dajte samo v javnem prostoru uporabljati besede, ki veljajo. Ostalo bom pa prišparal.