15. redna seja

Državni zbor

27. 1. 2020
podatki objavljeni: 27. 1. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 15. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jurij Lep, Gregor Perič do 14. ure, Predrag Baković do 14. ure, mag. Andrej Šircelj, Suzana Lep Šimenko, Tadeja Šuštar in tudi sam bom odsoten med 18.00 in 20.30.  Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, gospo Majdo Marolt in gospoda Sebastjana Zupanca, predstavnika 5 tisoč volivk in volivcev k 6. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 10. točki dnevnega reda, predstavnika Sodnega sveta k 12. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!  Spoštovane in spoštovani! Dovolite mi, da ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta pred nadaljevanjem seje spregovorim nekaj besed.  Spoštovane državljanke, spoštovani državljani, drage poslanke, dragi poslanci, predstavniki Vlade, gospe in gospodje! Na današnji dan, 27. januarja, je svet združen v obeleževanju spomina na žrtve holokavsta. Ta dan nosi letos posebno težo, saj obeležujemo 75. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Malo je krajev na svetu, ki tako globoko pretresajo posameznikovo vest in te prisilijo razumeti, kakšnih nesmiselnih grozot je zmožno človeštvo. Več kot milijon ljudi je tam umrlo, preden je v taborišče vkorakala sovjetska zavezniška vojska. Skupaj je v holokavstu izginilo kar nepojmljivih 6 milijonov življenjskih usod. Sin ali hči nekomu, sestra, žena, drugemu oče ali mož, pravzaprav ne bomo nikoli niti vedeli, na koga vse je padla temna senca grozot holokavsta. Koliko ljudi je bilo prizadetih zaradi smrti svojih staršev, starih staršev, celotne družine ali skupnosti. Temni madeži so razprostranjeni po celotnem zemljevidu Evrope. Ne smemo jih brisati stran zaradi lastnega sramu ali, še huje, zaradi rehabilitacije, spreminjanja preteklosti ali pisanja alternativne zgodovine. Ostati morajo vidni, kakor so vidne temne številke na koži preživelih, ki so se vrnili iz koncentracijskih taborišč, vtisnjeni v našo identiteto in kolektivni spomin, da opominjajo, da učijo o krhkosti in spremenljivosti miru.  Besedi »nikoli več« izrekamo vsako leto na današnji dan. Izrečemo ju z upanjem, da se dogodki najbolj temačnega obdobja evropske zgodovine ne ponovijo. A z zaskrbljenostjo opažam, kako ponovno narašča surovost tega sveta. Kot mednarodna skupnost, žal, še vedno nismo zmožni preprečiti številnih grozot in množičnih zločinov, ki se prav danes dogajajo po vsem svetu. V našem vsakdanu se ponovno krepijo ideje, srhljivo podobne tistim, ki so se nekoč že razpasle po Evropi in prežijo na nove žrtve. Netenje strahu pred drugačnostjo, spodkopavanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sovražni govor, netoleranca, rasizem in največji porast antisemitizma po drugi svetovni vojni. »Zgodilo se je, torej se lahko zgodi spet,« so bile besede enega od preživelih taboriščnikov. Minevanje časa ima svoj davek in kmalu med nami ne bo več teh živih pričevalcev spomina na skoraj 80 let oddaljeni čas. Zato moramo mi, katerih besede sežejo v javni prostor, stopiti iz svoje prepogoste ravnodušnosti in nemega opazovanja ter spomine preteklosti povezati z dogodki današnjih dni. Spoštovane in spoštovani, prosim vas, da izrazimo naše spoštovanje in hvaležnost ter se spominu žrtvam holokavsta ter posameznicam in posameznikom, ki so prispevali k osvoboditvi, poklonimo z minuto molka. / molk/ Hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na določitev dnevnega reda 15. redne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 17. januarja 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Hvala. Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 77, proti nihče. (Za je glasovalo 77.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 15. redne seje določen. S tem prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.  V zvezi s to točko dnevnega reda, sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 55 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslanke in poslancev opozicije ter na vprašanja poslancev vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej poudarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora. V zvezi s to točko sta se za danes opravičila minister za obrambo Karl Erjavec in od 18. ure dalje ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter minister za finance dr. Andrej Bertoncelj. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno. Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Marjan Šarec.  Poslansko vprašanje mu bo prvi postavil gospod Luka Mesec.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala za besedo in lep pozdrav.  Gospod premier, v demokracijah naj bi vlade bile izvoljene od ljudi, delovale v imenu ljudi in za ljudi. Prebivalke in prebivalci Slovenije upravičeno pričakujejo, da bo vsakokratna vlada razreševala ključne probleme, s katerimi se ta država sooča, od poprave pokojnin, ureditve dolgotrajne oskrbe, izgradnje deset tisoč javnih najemnih stanovanj, modernizacije železnic, priprave na razvojni in zeleni preboj. Vse te politike je ta vlada obljubila v svoji koalicijski pogodbi. Kot se je že pokazalo pri izvajanju sporazuma z Levico lani, se je zataknilo že pri najbolj enostavnih.  Zato, gospod premier, dovolite mi, da najprej izrazim razumevanje za vaš današnji odstop, razumemo, da ste spoznali, da z obstoječo konstelacijo teh politik ne morete izvesti, in ocenjujemo, da je prav, da ste dali možnost, da se na predčasnih oblikuje vlada, ki bo te stvari sposobna izpeljati.  Stvar, o kateri sem vas hotel danes vprašati, je nepremičninski davek, ki bi ga prav tako uvrstil v enega od ključnih razvojnih izzivov Slovenije. Vlade ga obljubljajo že več kot desetletje, tudi ta ga je, a vi ste sami v jeseni dejali že v naprej, da ga ta vlada ni sposobna izpeljati.  Zato sem vas danes želel vprašati, zakaj ne, če imamo pred seboj še več kot dve leti mandata, a glede na vaš odstop, je to vprašanje brezpredmetno.  Bi vas pa vprašal nekaj drugega: Ali ste pripravljeni tak davek izpeljati v naslednjem mandatu po volitvah?  V Levici smo namreč prepričani, da ga potrebujemo, in to iz dveh razlogov. Prvi razlog je koncentracija premoženja. V Slovenji je nepremičnega premoženja za 123 milijard evrov, obdavčeno je praktično nično, dve desetinki odstotka se vsako leto zbere od tega v proračun, premoženje pa se koncentrira. Najbogatejših 10 % si lasti skoraj polovico tega premoženja, zgornja desetinka najbogatejšega odstotka pa si lasti 10 milijard evrov, v povprečju ima vsak od njih skoraj 6 stanovanj v skupni vrednosti dveh milijonov in pol in so obdavčeni praktično po ničelni stopnji.  Drugi razlog, zakaj ta davek potrebujemo, pa je, da so vse zadeve, ki sem jih prej našteval, od pokojnin, zdravstva, železnic, razvoja povezane s tem, da ni denarja. Če bi zbrali samo eno odstotek davka od davkov na premoženje, bi v proračun vsako leto dobili 1,2 milijarde evrov oziroma vsako leto za en drugi tir.  Zato me zanima, gospod premier, kako gledate na to vprašanje.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala za vprašanje.  Strinjam se z vami, da je govora o tem davku že precej dolgo, tako kot še o kakšni drugi stvari. Davek na nepremičnine je zagotovo pereča točka. Ko se bo pripravljal ta zakon, bomo zagotovo deležni, katera koli vlada že bo, pritiskov lobistov takšnih in drugačnih. Tak davek lahko izpelje samo močna vlada, to je res, ob predpostavki, da so evidence takšne, kot morajo biti, da so vsi predpogoji izpolnjeni. Je pa še nekaj v Sloveniji značilno, da so ljudje v času socializma veliko sami gradili, zato v časih težko razumejo, da bodo zdaj morali plačati. Ampak se strinjam z vami, da ta davek na nepremičnine v prihodnosti, če se bomo želeli posloviti od sedanjega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, bo treba izvesti. Ampak, kot se rekel, to lahko naredi samo močna večinska vlada. Hvala.
Hvala, gospod predsednik.  Gospod poslanec, izvolite.
Hvala.  Eno stvar bi želel razglasiti. Se strijam z vami, ljudje so sami gradili v Sloveniji in še vedno sami gradijo in mi smo absolutno proti, da se obdavči te ljudi. Zavzemamo se za tak davek, kot smo ga konec koncev zapisali pred dobrim letom in pol v koalicijsko pogodbo, torej pravičen davek na nepremičnine, po katerem bi bili bolj obremenjeni tisti z več in večjimi nepremičninami. Poudarek je na tistih z več, ker tisti, ki imajo več nepremičnin, jih po navadi tudi oddajo, se pravi, jih ne uporabljajo kot stanovanje, ampak jih uporabljajo za plemenitenje svojega premoženja. V tem smislu bi bil davek uperjen predvsem proti koncentraciji bogastva. Ni pravično, da nekdo, ki si lasti majhno stanovanje ali pa hišo na podeželju, je obdavčen po enaki stopnji kot nekdo v tisti zgornji desetinski odstotka najbogatejših, ki ima, kot sem prej povedal, v povprečju dva milijona in pol kar šest stanovanj, od katerih jih verjetno večino oddaja in od tega dodatno služi. Ni pravično, da so obdavčeni po enakih gabaritih. Davek mora biti takšen, da bodo prispevali tisti, ki imajo več, bistveno več, da bo premoženje pravičnejše razdeljeno.  Po drugi strani bi s takim davkom, če samo 1 % na leto zberemo, pa poudarjam, tukaj se uvrščamo na rep Evrope, bi dobili 1 milijardo 200 milijonov evrov vsako leto, s čimer bi lahko financirali vse te dejavnosti, ki zdaj vsako leto izpadejo iz proračuna, od pokojnin, železnic stanovanj, dolgotrajne oskrbe in tako naprej. Hvala.
Hvala.  Želite, predsednik Vlade, odgovoriti?  Izvolite.
Ja, ko se bo to pripravljalo, bo treba razmisliti o pravičnosti. To ste prav ugotovili. Zato pa pravim, da je to vprašanje, ki bo terjalo usmerjenost v eno smer in enotnost, da se bo to lahko izvedlo. Ker potem se bo pojavilo vprašanje izjem in drugih stvari, tako da bo to kar velik zalogaj.
Hvala.  Gospod poslanec, imate možnost za postopkovni predlog. Izvolite.
Hvala.  Ne glede na to, da sem premierju postavljal vprašanje, ki je na nek način že uperjeno v prihodnji mandat, mislim, da je dobro, da se še znotraj tega mandata o vprašanju davka na nepremičnine in na sploh davkov na premoženje pogovorimo. Kot sem rekel, vlade že več kot deset let te davke pripravljajo, podlage zanje so urejene, od Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, opravljeni so bili strokovni posveti, stroka se načeloma z njimi strinja. K njemu nas pozivajo tudi mednarodne inštitucije, kot sta AMF in OECD. Po vseh mednarodnih kazalcih se po davkih na premoženje uvrščamo na rep Evrope, kar ima dve posledici. Prvo je, da se premoženje v Sloveniji koncentrira, kljub temu da je neenakost, če jo merimo po neenakosti po dohodkih, majhna, je neenakost po premoženju velika. Kot sem prej povedal, zgornjih 10 % si lasti skoraj 50 % premoženja, zgornja desetinka najbogatejšega odstotka kar 7 milijard evrov premoženja.  Ker so ti ljudje nezadostno obdavčeni, nam zmanjkuje denarja za ključne razvojne projekte, od poprave pokojnin, modernizacije železnic, dolgotrajne oskrbe, priprave na razvojni in zeleni preboj. Da bi lahko vse te projekte uresničili, se moramo pogovoriti o uvedbi pravičnih davkov na nepremičnine, pravičnih davkov na premoženje, ki bodo bolj obremenili tiste, ki imajo več, tako kot je bilo to zapisano tudi v obstoječi koalicijski pogodbi in lahko bi Državni zbor postavil jasne smernice naslednji vladi, da to razvojno prioriteto tudi izvede.  Zato vas prosim, da uvrstite to vprašanje na dnevni red državnega zbora.
Hvala, gospod poslanec.  O vašem predlogu bomo glasovali v sredo v okviru glasovanju.  Sedaj prehajamo na drugo poslansko vprašanje.  Gospa Iva Dimic, beseda je vaša. Izvolite.
Spoštovani predsednik Vlade, če ste pred mesecem dni s svojim odgovorom na moje poslansko vprašanje glede razmer v zdravstvu mislili, da ste svojo nalogo opravili, ste se, predsednik Vlade, zmotili. Vaš odgovor glede pomanjkanja števila zdravnikov in medicinskih sester je naslednji dan zanikala Zdravniška zbornica, ki ima točen in natančen pregled nad njihovim številom. Presenečena sem nad vašimi zelo samozavestnimi trditvami, kako je stanje v zdravstvu dobro urejeno in kakšne rešitve lahko pričakujemo. Žalostna resnica pa je, da so razmere hujše in časa za dogovarjanje ni več.  Sedaj se bom osredotočila na problem, ki sem ga izpostavila že pretekli mesec, in sicer glede razmer na gastroenterološki kliniki UKC Ljubljana. S kolegom Trčkom iz Levice sva obiskala to kliniko in se z vodstvom o razmerah pogovorila. Predsednik Vlade, zagotavljam vam, da so razmere za bolnike na tej kliniki katastrofalne, še posebej pa za rakave bolnike. Bolniki na hodniku še vedno prejemajo kemoterapijo, nekateri celo stoje, celo do 8 ur. Poglejte si to sliko. Če imajo srečo, dobijo neoblazinjeno leseno klop. Se vam zdi to sprejemljivo? Je to vredno človekovega dostojanstva v 21. stoletju ob takšnem rekordnem proračunu? Se od 10 milijard, ki jih ima slovenski proračun, res ne da v Ljubljani ali njeni okolici najti primeren prostor, kjer bodo tem bolnikom zagotovljene dostojne razmere za zdravljenje? Gospe in gospodje, vsak od nas je lahko jutri na tem hodniku. Zamislimo se.  Poglejte še drugo fotografijo, ki prikazuje hospitaliziranega bolnika, ki ima posteljo na hodniku, kjer spi, se prehranjuje in prejema tudi terapijo, ob vseh mimoidočih, vozičkih s čistili, s smetmi brez kakršnekoli zasebnosti. To je nesprejemljivo. Pretekli mesec ste mi dejali, citiram: »Poteka investicija na drugi lokaciji za razbremenitev teh postopkov. Rok za končanje je april 2020.« Konec citata. Predsednik, zanima me:  Kje je ta lokacija in kdaj bo selitev te klinike?  Vodstvo in zaposleni so mi v pogovoru zagotovili, da ne vedo, kam, kdaj in kako naj bi selitev potekala. Govori se o domnevni selitve brez konkretnih podatkov.
Hvala, gospa poslanka.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa za vaše vprašanje.  Govoril sem o teh podatkih, ki sem jih imel na voljo. Za čakalne dobe in te zadeve nam je seveda vsem znano. Vem, da ste tudi vložili predlog zakona na to temo, ki pa po mojem mnenju ne rešuje teh vprašanj. Če ste omenili, da je Zdravniška zbornica negirala moje trditve, se tudi spominjate, da smo potem podali odgovor in je bilo zajeto drugačno časovno obdobje, ker podatki jasno kažejo, da se je število zaposlenih povečalo, Zdravniška zbornica je pa vzela drugo obdobje. Ne glede na to bo ta problem čakalnih dob, ki je vsesplošen, ni samo na eni stvari, je pa treba jasno povedati, da ta problem čakalnih dob imamo tudi zato, recimo pri operaciji nožnega palca je tako, da je v Novem mestu čakalna doba en dan, vendar se ljudje ne odločajo, ker želijo iti v Klinični center. Veliko se bo dalo narediti tudi z drugačno organizacijo. Ljudje imajo možnost izbrati tudi drugo ustanovo pri določenih operacijah. To je problem, ki ga je treba reševati na organizacijski ravni oziroma ljudem jasno povedati, da gredo lahko tudi v drugo ustanovo in bodo prej na vrsti. V javnosti je bil prikazan recimo primer 13-letne čakalne dobe za operacijo nožnega palca. Ja, ampak ta gospa, ki čaka, ki je zdaj dobila čakalno dobo 13 let, ima možnost iti tudi v drugo ustanovo, ne v tisto, kamor želi, mislim da je v Mariboru čakalna doba 90 dni, v Novem mestu pa en dan. In to lahko prenesemo tudi na druga področja v zdravstvu. Tako da ni vse čisto tako.  Vendar glede na to, da sem danes tudi podal odstopno izjavo, če mi dovolite, bom povedal, da je to vprašanje danes nekoliko, kako bi rekel, zastarelo. Če ste me hoteli napasti spet zaradi zdravstva, potem vam povem, da se bo s tem morala ukvarjati druga vlada, katera koli že bo.  Tako da se vam zahvaljujem za vsa vaša dosedanja vprašanja. Zaključujem s tem, da stanje v zdravstvu ni čisto takšno, kot ga predstavljate. So organizacijski problemi. Bi pa povedal tudi to, da vaš zakon vodi v privatizacijo zdravstva, kajti organizacijsko se da marsikaj drugače rešiti in popoldne so kapacitete prazne. Vendar zdravniki delajo tudi popoldne na drugih lokacijah. To je eden izmed problemov. Hvala.
Hvala, gospod predsednik Vlade. Gospa poslanka, želite dopolnitev odgovora?  Izvolite.
Spoštovani predsednik Vlade, pričakovala bi, da se vas bodo razmere na tej kliniki, ki sem jo omenila že en mesec nazaj, ko ste imeli še vsa polna pooblastila in ste bili še zelo delujoč predsednik Vlade, dotaknile, da si boste šli nenapovedano ogledat te nečloveške razmere in boste prisluhnili bolnikom in zdravnikom, ki zdravijo v takšnih težkih pogojih. Zakaj rečem nenapovedano? Zato ker če se napoveste, potem teh bolnikov tam ne bo, ker bodo počakali na IPP ali pa kje drugje. Treba je iti nenapovedano, pa boste videli, v kakšnih razmerah so. Razmere so boleče, veste, tudi za zdravnike, ki tam v takšnih okolju zdravijo, in za zdravstveno osebje. Zagotavljam vam, da bi zasebno kliniko v takšnem stanju že zdavnaj zaprli. In veste kaj še? Nova Slovenija bo vsak mesec opozarjala na težke prostorske razmere na gastroenterološki kliniki, ker že en mesec dobivamo informacije iz drugih klinik, kjer razmere niso dosti boljše. Lahko omenim tukaj hematološko kliniko. Spoštovani predsednik vlade, niste se zavedali moči in odgovornosti, ki vam je bila zaupana. V letu in pol vladanja se niste zavzeli za bolnike in odpravo čakalnih vrst. Imeli ste priložnost, da bi ad hoc sklicali interventno skupino za takojšnjo odpravo najbolj perečih stisk, kot je ta recimo na gastrokliniki, in od odgovornih zahtevali predloge rešitev v nekaj dneh. V nekaj dneh. In še nekaj. Vaša veličina bi se s tem pokazala, ko bi s svojimi konkretnimi dejanji poskrbeli za naše bolnike. V Novi Sloveniji smo vedno tukaj poudarjali in še vedno smo pripravljeni ponuditi roko in rešitve. In še nekaj, predsednik Vlade, dobre rešitve nimajo politične barve.
Hvala, gospa poslanka. Gospod predsednik, izvolite.
Gospa Dimic, seveda verjamem, da morate malce bolj dramatično povedati. Veste, vem, kakšne so razmere, sem imel doma dva onkološka bolnika in sem dal vse to skozi. Vem, kako so te stvari in sem bil tudi zraven pri umiranju in tako naprej. Tako da mi ni treba z nekimi čustvenimi prijemi zbujati slabe vesti na ta račun, ker imam lastne izkušnje. Kot prvo. Kot drugo pa, koliko sem si prizadeval za slovensko zdravstvo, vem sam. In verjemite mi, da sem si. Tudi ko sem videl, da je potrebna menjava ministra, ko zadeve niso šle v pravo smer, sem tudi to opravil takoj, nisem čakal cel mandat. Tako me ni treba tu obtoževati brezčutnosti, to bi vam toplo položil na srce. Če boste pa zdaj sestavili vlado, boste pa lahko prevzeli kakšno funkcijo, pa boste, verjamem, rešili zadeve v enem mesecu. Tako vam želim veliko sreče in uspeha! Hvala.
Hvala, gospod predsednik Vlade, za vaš odgovor.  Gospa poslanka, imate možnost za postopkovni predlog. Izvolite, gospa Iva Dimic.
Hvala lepa. V skladu s poslovnikom predlagam, da Državni zbor Republike Slovenije opravi razpravo glede razmer v zdravstvu. Spoštovani predsednik, verjamem, sočustvujem z vami, ob taki, kot ste omenili, lastni izkušnji v krogu svojih bližnjih, vendar se mi ravno zato zdi, da tisti, ki imamo tako izkušnjo, smo še bolj poklicani k temu, da se zavzamemo za vzpostavitev razmer, ki so dostojne človeka. In lahko rečem, da gastroenterološka klinika, oddelek za rakava obolenja, v kleti ni ustrezen in bi ga bilo treba čim prej sanirati oziroma nekaj ukreniti. Mi tu govorimo, kdo je zdaj odgovoren, kdo bo sestavljal vlado. Bolnikov ne zanima, kdo bo sestavljal vlado, njih zanima, ali bodo prejeli terapijo na dostojen način.  Predsednik Vlade, jaz res računam na vas, da boste takoj, še kot predsednik Vlade v vedejevstvu, vendarle nekaj ukrenili. Ne samo čakati na naslednjo vlado in volitve, imate še možnost, da se zadeve uredijo, in to čim prej. Mislim, da vsi državljanke in državljani od vas to pričakujemo.
Postopkovnega predloga nisem najbolje razumel. Ali je bil? Okej. Spoštovana poslanka, o vašem postopkovnem predlogu bomo glasovali v sredo v okviru glasovanj. Prehajamo na tretje poslansko vprašanje.  Gospod Dušan Šiško, beseda je vaša, izvolite.
Predsednik, hvala za besedo. Pozdravljeni vsi skupaj!  Spoštovani predsednik Vlade! V sprejetem proračunu za leto 2021 bo za KPK namenjenih že 2 milijona evrov. Sredstva se vsako leto povečujejo, učinka pa ni. V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke smo dali ministrici za pravosodje argumentirano pobudo za ukinitev KPK. Odgovor ministrice je bil,citiram: »Predlagana ukinitev KPK ni ustrezen pristop.«  V svojem vprašanju se bom osredotočil zgolj na področje nadzora nad premoženjskim stanjem. Zakonsko določene osebe, ministri, župani, poslanci, so dolžne prijaviti premoženjsko stanje. Med njimi so celo osebe, ki so kot člani komisije sodelovale samo pri enem javnem razpisu v preteklem letu. Gospod predsednik Vlade, verjamem, da tudi vam ni ravno v veselje izpolnjevati teh obrazcev za KPK. Med podatki o premoženjskem stanju se poroča tudi o podatkih, ki so razvidni iz javnih evidenc, oziroma podatkih, s katerimi že razpolagajo drugi državni organi. Lastništvo in deleži v poslovnih subjektih so razvidni iz poslovnega registra, podatki o nepremičninah so razvidni iz zemljiške knjige, podatki o vozilih so razvidni iz registra motornih vozil, podatki o delnicah in drugih vrednostnih papirjih so razvidni pri KDD. Furs ima vse svoje podatke o dohodkih in tudi o denarnih sredstvih pri finančnih institucijah. Zdaj si države izmenjujejo celo podatke med bankami. Edino, česar država ne ve, je, koliko gotovine ima zavezanec v žepu ali pod povštrom. Tudi če napišem, da imam 10 tisoč evrov gotovine doma, KPK ne more preveriti, Furs pa takšno gotovino celo obdavči, če jo položiš na račun. Zato imajo ljudje še vedno veliko gotovine doma in jo hranijo v štumfih.  Zanima me:  Zakaj moramo vsako leto poročati o premoženjskem stanju, če imajo državni organi že na razpolago vse podatke o dohodkih in premoženju? V zakonu je sicer navedeno, da lahko KPK podatke pridobi iz uradnih evidenc ne zato, da bi nas razbremenili, ampak da preverijo resničnost naših navedb.  Koliko oseb, ki morajo po zakonu poročati o premoženjskem stanju, je bilo v Sloveniji obsojenih za koruptivna dejanja od osamosvojitve do danes? Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa. Kar se tiče Komisije za preprečevanje korupcije, je problematika znana. Mislim, da smo v zgodovini te komisije imeli kar nekaj različnih predsednikov te komisije. Zadnji, ki ta hip odhaja, je bil zadnjih šest let tarča polemik, takšnih in drugačnih. Nekateri so celo trdili, da je imel predsednik republike nesrečno roko pri izbiri. Tudi v zadnjem času, pred iztekom njegovega mandata se je število, kako bi rekel, odločb, nekoliko povečalo, tako da sem to povezal tudi s pričakovanjem o reelekciji. Zdaj je zunaj postopek za imenovanje novega. Upam, da bo imel predsednik republike srečno roko pri tej izbiri. Kar se pa tiče vašega, ne toliko vprašanja, ampak bolj, lahko rečem, utemeljenega opažanja. V današnji dobi digitalizacije, v dobi, ko so evidence povsod, ko je vse jasno izraženo, se tudi sam strinjam, da je to oddajanje poročil zagotovo nepotrebno, ker bi lahko komisija ob ustrezni zakonodaji imela avtomatični vpogled, kot ste pravilno ugotovili. Tudi za gotovino komisija ne more ugotoviti, vse druge podatke ima. In če nekdo pozabi izpolniti ta formular, se potem v javnosti predstavi že kot da je ne vem kaj skrival.  Zato je zagotovo v prihodnosti treba narediti sistem takšen, da bo komisija sama pregledala in če se pokaže kakšna napaka ali neustreznost, bi potem zavezanec lahko sam predstavil drugačna dejstva, in to bi bilo veliko bolj primerno današnjemu času in današnji digitalni dobi. Tako je ta predlog precej utemeljen, upam pa, da bomo v bodoče Komisijo za preprečevanje korupcije naredili takšno, da ji bodo ljudje zaupali in da bo imela tudi kakšna pooblastila, ker res, če je nekaj na pol narejeno, take ustanove dejansko ne potrebujemo. Zato je treba razmisliti v prihodnje v to smer, da bo Komisija za preprečevanje korupcije bodisi učinkovita ali pa je bolje, da je ni. Tako da se strinjam z vami. Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik. Gospod poslanec, izvolite.
Predsednik, glejte, sem zelo zadovoljen, skoraj, z vašim odgovorom. Vendar je Vlada na eno izmed mojih številnih poslanskih vprašanj odgovorila, da organ od stranke ne sme zahtevati podatkov, ki se nahajajo v uradnih evidencah državnih organov. Verjamem, da niste vi tega pripravljali, ampak nekdo tam zadaj. Državnim organom je naloženo, da si v postopku po uradni dolžnosti pridobijo podatke iz uradnih evidenc, kar a contrario pomeni prepoved, da bi tovrstne podatke zahtevali od strank. Zakaj delamo pri KPK izjemo od tega splošnega pravila? Zakon ureja tudi dolžnost sporočanja sprememb premoženjskega stanja. Zavezanec mora vsako spremembo v premoženjskem stanju sporočiti komisiji do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.  Pa vam bom povedal svoj primer. V lanskem letu sem kupil novo vozilo. Prijavil sem KPK, izpolnil obrazec in – ne boste verjeli – odgovorili so mi po mailu, da tega ne sprejmejo, vendar da naj prijavim od 1. 1. do 31. januarja za prejšnje leto. In tukaj se sprašujem, ali oni delajo samo en mesec in preverjajo vse in koliko časa bomo še delali take zadeve. Mogoče se bom tudi tukaj spomnil katerega od poslancev, ker smo danes 27. 1., da do konca tega meseca še prijavi oziroma izpolni te podatke. In me zanima:  Kako je lahko sprememba sporočena prehitro?  Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik vlade, izvolite.
Ja, tudi meni se je podobno zgodilo, ko sem enkrat v preteklosti želel sporočiti neko spremembo, so mi isto napisali. Ugotovili ste prej, da ste dobili odgovor od Vlade. Vi danes sprašujete predsednika Vlade in kot predsednik Vlade vam povem, da se strinjam z vami in da bo v bodoče treba sprejeti takšno zakonodajo, ki bo takšne zadeve preprečevala. Če ne moreš poslati takrat, zagotovo čez nekaj mesecev človek nehote pozabi in potem se lahko začnejo problemi. To so praktični problemi, ki so čisto življenjski. In kaj naj rečem? Se strinjam z vami, nimam drugega tukaj povedati. V prihodnosti bo treba zakonodajo tako narediti, da bo Komisija za preprečevanje korupcije učinkovita. Predvsem pa, da se bo tudi življenjsko gledalo na stvari. Hvala.
Hvala.  Gospod poslanec, imate še možnost za postopkovni predlog. Dvignili ste roko. Izvolite.
Hvala, predsedujoči. Saj mogoče je to zadnjič, ne vemo, kakšna bo situacija.  Ampak poglejte, na KPK je zaposlenih 40 oseb. Povprečna izplačana mesečna bruto plača zaposlenih na KPK je 2 tisoč evrov v letu 2018. Za plače zaposlenih se tako porabi kar 80 % vseh sredstev. V letnem poročilu za leto 2018 pa piše, da si je KPK privoščil nakup novega službenega avtomobila v višini 19 tisoč 426 evrov. A je to investicija, ki je nujno potrebna za KPK? Jaz osebno mislim, da ne. V malo bolj naprednih državah imajo evidence o dohodkih in premoženju posameznikov povezane med seboj in združene na enem mestu. Pri nas ima primerljivo aplikacijo center za socialno delo, za kar jih želim pohvaliti. Tudi nadzor nad povečanjem dohodkov oziroma premoženja poteka elektronsko, avtomatsko. Vsako bistveno odstopanje v dohodkih in premoženju se preveri popolnoma enostavno. Pri nas pa vsako leto poročamo, s čimer imamo samo delo, učinka pa nobenega. Pri vseh naštetih, kar sem danes povedal in kar ste mi odgovorili, se sploh sprašujem, ali KPK potrebujemo.  V skladu z drugim odstavkom 246. člena poslovnika Državnega zbora predlagam, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru predsednika Vlade. Upam, da se bomo še kaj videli tukaj notri. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Glasovali bomo o vašem predlogu v sredo. Če bo izglasovan, se bomo v tej sestavi videli v marcu v vsakem primeru. Sedaj imate besedo mag. Andrej Rajh. Izvolite.
Spoštovani predsednik Vlade!  Politiki moramo misliti na mlajše generacije. Seveda govorimo o podnebnih spremembah in o potrebnih vlaganjih v železniško infrastrukturo, ki bi izboljšala javni potniški promet ter omogočila prenos tovora s cest na železnice in tako pomagala ublažiti te negativne vplive.  Državni proračun kljub rekordnemu znesku namenja investicijam v železniško infrastrukturo in cestno infrastrukturo 70 milijonov manj kot pretekla leta. Pa ne glede na to, vsi si moramo skupaj prizadevati, da z omejeno količino razpoložljivega denarja zgradimo in obnovimo čim več. Torej pomembno je, koliko kilometrov prog in cest bomo zgradili in obnovili.  Eden od projektov, ki v proračunu za leti 2020 in leta 2021 ni bil umeščen, je obnova in nadgradnja gorenjske železniške proge, ki bi jo bilo smiselno obnoviti sočasno z obnovo karavanškega tunela, saj bo le-ta zaprta v času obnove le-tega. Gre za skoraj 140 milijonov vreden projekt. Proga pa je trenutno 90 % zasičena in kliče po obnovi. Ob sprejetju proračuna smo poslanci dobili zagotovilo, da se bo šlo v obnovo. Dodatno upanje pa dajejo tudi besede ministra za okolje in prostor, ki je obljubil, da se bo del zadeve financiral tudi iz podnebnega sklada. Spoštovani minister, mene zanima:  Ali lahko razumemo, da bodo vsa potrebna sredstva zagotovljena iz tega podnebnega sklada v celoti ali deloma?  Moramo pa se zavedati, da je pripravljena projekta dokumentacija za bistveno večji obseg del, kot so trenutna razpoložljiva sredstva. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Besedo dobi prvi minister Vlade oziroma premier.  Izvolite.
Hvala za vprašanje.  Gorenjska proga in tudi druge proge so zagotovo pomembne, bi pa predlagal, da glede na to, da je ministrica iz vaše stranke, da vprašate kar njo. Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik Vlade.  Gospod poslanec, izvolite.
Hvala lepa za odgovor.  Moje vprašanje je bilo dobronamerno. Soočamo se s podnebnimi spremembami, promet se povečuje. Jaz mislim, da bi morali storiti vse, da se dela izvajajo sočasno in čim bolj racionalno. Gorenjci to progo rabijo in jaz vseeno predlagam, da se premisli in pogleda, če je možno sredstva iz podnebnega sklada, ki mirujejo, ki se ne uporabljajo dovolj intenzivno, preusmeriti v obnovo in nadgradnjo te železniške proge. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Vzeto na znanje. Hvala.
Dobili ste še krajši odgovor, gospod poslanec. Ugotavljam, da ni želje za postopkovni predlog.  S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, se predsedniku Vlade zahvaljujem za podane odgovore. Hkrati vas obveščam, da v skladu z 247. členom Poslovnika Državnega zbora prehajamo na poslanska vprašanja postavljena na 13. in 14. seji Državnega zbora.  Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec bo odgovorila na štiri poslanska vprašanja.  Prvo je vprašanje gospe Lidije Ivanuša.  Izvolite.
Aleksandra Pivec
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana gospa Ivanuša!  Dovolite, da odgovorim na vaša vprašanja. Potrudila se bom jih čim bolj zajeti, glede na to da jih je kar veliko.   Varna hrana predstavlja izraz za skupek pravil, katerih izvajanje v največji možni meri zagotavlja našim potrošnikom informacije o tem in varnost pred tem, da ta živila niso škodljiva za zdravje, vključno z dolgoročnimi učinki teh živih, in predvsem garantira, da so ustrezna za prehrano ljudi.  Koliko inšpekcijskih nadzorov opravimo v enem letu in katere inšpekcije vse to hrano in pa vsa živila nadzirajo? Inšpekcije nadzorujejo predvsem in v pretežni meri uradni veterinarji, potem inšpektorji za hrano in fitosanitarni inšpektorji. Pri tem delujejo v skladu s svojimi pristojnostmi na več področjih, in sicer varnost in kakovost ter pravilno označevanje živil, zdravje in dobrobit živali, zdravje rastlin, dajanje na trg in pravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, proizvodnja in označevanje ekoloških proizvodov in zaščitenih proizvodov, nadzorujejo uvoz živali in pa blaga, nadzorujejo z uporabo povezano sledljivost veterinarskih zdravil in pa rastlinski semenski material. Na vseh področjih skupaj je bilo v letu 2019 izvedenih skupaj 318 tisoč 248 pregledov. V letu 2019 je bilo skupaj 4 tisoč 68 prekrškovnih postopkov in izrečenih za 1 milijon 396 tisoč 546 evrov glob.  Katera živila so najbolj pogosto predmet inšpekcijskega nadzora? Že evropska zakonodaja predpisuje, da je največ obveznih predpisanih pregledov vedno usmerjenih v živila živalskega izbora. Na tem področju se določene dejavnosti smejo izvajati le v odobrenih obratih v skladu z zakonodajo. Tako uradni veterinarji Uprave za varno hrani izvajajo v klavnicah stalni nadzor in zagotavljanje ante in post mortem pregledov vsake živali, ki stopi v prehransko verigo. Letno tako pregledajo okrog 375 tisoč govedi, konjev, prašičev, drobnice ter pošiljke, ki skupaj predstavljajo okrog 40 milijonov perutnine.  Zakaj je v primeru uporabe sulfitov v mesnih pripravkih inšpekcija potrebovala tri mesece, da je začela s posebnim poostrenim nadzorom? Mi smo na to temo opravili tudi sejo Odbora za kmetijstvo, kjer so bila podana določena pojasnila in določena želim ponoviti tudi zdaj. V Sloveniji imamo registriranih tisoč 833 živilskih obratov, v katerih se vršijo kontrole pri pripravi mesa in mesnih pripravkov. Glede omenjenega nadzora smo 6. 6. dobili prvo informacijo o tem, da je mesar v eni od mesnic uporabil žveplov dioksid. 13. 6. je bila uprava s strani laboratorija seznanjena s pozitivnim izvidom. Tekom polletja je bilo skupaj pregledanih skupaj z vzorčenjem 41 obratov, od tega je bila pridobljena še dodatna informacija o uporabi nedovoljenega aditiva, kar pomeni skupaj 42 obratov, in to predstavlja 2,2 % od vseh obratov. Žveplov dioksid je bil odkrit v petih primerih, kar pomeni 0,2 % teh obratov. Inšpekcija se je na podlagi tveganja, ki je bilo ugotovljeno po teh pregledih, odločila za poseben nadzor, ki ga je potem konec meseca tudi izvedla.  Zakaj ni bilo obveščanja javnosti? Odgovor je ta, da gre za pripravek, ki je sicer pri uporabi kot aditiv živilom dovoljen, in sicer se ga sme dodajati v suho sadje in belo vino. Pri pripravi mesa pa ni dovoljen. Zaradi tega je seveda omejen, glede na škodljivost tistim, ki imajo alergijo na tovrstni pripravek. Jaz sem po tem vprašanju odredila izredni nadzor, kot ste seznanjeni in tudi popravljalne ukrepe. Tudi sama menim, da bi moralo biti obveščanje v tem primeru bolj dosledno, ne glede na to, da gre za manjše tveganje v določeni skupini ljudi, ki imajo alergijo na ta pripravek.
Hvala, gospa ministrica.  Gospa poslanka, se opravičujem, ker sem v enem trenutku vaš priimek napačno izgovoril, ampak se učim. Izvolite.
Hvala, gospod predsednik, ni problema. Je v redu.  Gospa ministrica, kot ste rekli, uradni nadzor živil med drugim vključuje inšpekcijski pregled označevanja, predstavitev in oglaševanja.  Zanima me:  Koliko kršitev v zvezi z zavajanjem potrošnikov o lokalnem poreklu je bilo ugotovljenih v letu 2019?  Država se do kmetov vede zelo mačehovsko. Živinoreja in svinjereja drastično upadata. Samooskrba se manjša.  Zanimam me:  Na kakšen način bo država bo spodbujala razvoj podeželja?  Vsi vemo, da je lokalno pridelana hrana bolj kvalitetna, saj je rok dobave najkrajši. Žalostno pa je, da imajo lokalni kmetje tudi težave z viškom pridelkov.  Ali država spodbuja sistem zadružništva in če, na kakšen način?  Hvala.
Hvala gospa poslanka.  Gospa ministrica, izvolite.
Aleksandra Pivec
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prav gotovo usmerja vse svoje strateške poglede v naprej, torej tudi razvojne usmeritve v čim večji obseg, se pravi povečanje lokalne prehrane. Da nam samooskrba pada na področjih preskrbe z mesom, ne drži popolnoma, je res, da nam pada število obratov, se pravi kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z govedorejo. Res je, da se dogajajo tudi neke vrste strukturne spremembe, pri katerih se ta živinoreja koncentrira sploh na področju govedoreje v večja kmetijska gospodarstva in, kar je zaskrbljujoče, nekoliko pada na hribovitih območjih, na območjih z omejenimi dejavniki, kjer pa je edino ta oblika kmetovanja možna. Zaznavamo ta problem, zelo podobno smo ga zaznali tudi na področju prašičereje in zato usmerjamo tudi vse aktivnosti in tudi pomoč pri tem, da je te verige na področju preskrbe s prašičjim mesom okrepimo in zagotovimo tudi takšne ukrepe, ki jim bodo v prihodnje v pomoč.  Je pa tudi dejstvo, da želimo okrepiti pridelavo na področju sadja in pa zelenjave, kjer pa smo izrazito nizko samooskrbni in ta področja v prihodnje velja okrepiti. Jaz se opravičujem, ker nimam podatka o številu izrečenih sankcij za nepravilno označevanje lokalno pridelanih izdelkov oziroma tistih, ki so v tem kontekstu označeni z oznakami »v Sloveniji pridelano«, ampak na te kršitve prav gotovo zelo resno reagiramo in se predvsem želimo osredotočiti in spodbuditi čim večje število pridelovalcev in predelovalcev k uporabi znaka »izbrana kakovost Slovenije«, ki je certificiran in ki ga tudi z vmesnimi postopki želimo narediti vedno bolj ambicioznega in vedno bolj dvigniti kriterije, da bi čim bolj ustrezali temu, da je ta hrana ne samo v Sloveniji pridelana, ampak da je tudi pridelana in predelana po zelo visokih standardih, ki potrošniku zagotavljajo tudi varnost.
Hvala, gospa ministrica. Gospa poslanka, imate možnost za postopkovni predlog. Izvolite.
Hvala lepa.  Ker je ta tematika zelo pomembna za naše kmete, ki se ukvarjajo z živinorejo ali poljedelstvom v Sloveniji, pa večkrat ne vedo, kam s pridelkom oziroma večino domačega mesa gre v sosednje države, namesto da bi ga porabili doma in uvažamo sporno in manj kvalitetno hrano v našo državo, predlagam, da opravimo širšo razpravo na to temo. Hvala.
Hvala, gospa poslanka.  O vašem predlogu bomo glasovali v sredo.  S tem prehajamo na vprašanje gospoda Luke Meseca. Povezano pa je z zaščito živali. Gospa ministrica, izvolite.
Aleksandra Pivec
Hvala za vprašanje. Spoštovani poslanec! Ga ni. Okej. Odgovarjam potem vsem ostalim prisotnim.  Skrb za dobrobit živali je v Sloveniji urejena z Zakonom o zaščiti živali. Le-ta nalaga vsem pravnim in fizičnim osebam, ki so v kakršnekoli odnosu do živali, odgovorno skrb in zaščito dobrobiti, zdravja in življenja živali. Izvajanje politike in regulacije za zagotavljanje izboljševanja dobrobiti živali v Sloveniji temelji in mi tudi v nadaljevanju želimo te postopke voditi tako, da bodo utemeljene na znanstveno podprtih ugotovitvah, ki bodo resnično tiste, ki bodo preverjeno dobre za živali, ne glede na to, ali govorimo o domačih ali pa o rejnih živalih. Zato ministrstvo podpira raziskovanje na tem področju dobrobiti živali in na ta način tudi vedno znova odpiramo nova področja, na katerih ugotavljamo vse tiste dejavnike, ki bi lahko tudi v prihodnje prispevali k izboljšanju dobrobiti na tem področju. V tem trenutku izvajamo projekte, ki bi odgovorili tudi na vprašanja tistih izboljšanj postopkov, ki so zapisani v koalicijski pogodbi in ki opredeljujejo način prireje mesa v konvencionalnih in tudi vseh možnih alternativnih oblikah reje. Te projekte zaključujemo z letom 2020, ko se bodo skladno z ugotovitvami popravili tudi vsi pravilniki, ki govorijo o dobrobiti, postopki priprave več predpisov, ki so bili opredeljeni z zaključki projektov ciljnoraziskovalnih programov, ki so bili izvajani z namenom izboljšanja dobrobiti. V usklajevanju so spremembe in dopolnitve Zakona o zaščiti živali, prav tako pa so pripravljeni podzakonski akti s področja zaščite in dobrobiti rejnih, hišnih živali, zavetišč in prevoza. Ker so se vmes zgodile posodobitve nacionalnih pravil na področju zaščite živali, s tem želimo urediti vse te tudi v omenjenem zakonu in vseh podzakonskih aktih.  Poleg naštetega na ministrstvu in upravi ves čas izvajamo akcije ozaveščanja splošne javnosti o odgovornem lastništvu hišnih živali. Pripravljen je in se trenutno usklajuje akcijski načrt Slovenije za opustitev rutinskega krajšanja repov prašičem in v teku so na tem področju tudi sestanki z vsemi deležniki, ki bodo morali v nadaljevanju pri svojih rejah to upoštevati.  Kar se tiče omenjenega primera, o katerem je bilo poročano tudi v oddaji Svet na Kanalu A, in sicer je govorila o prevozu telet iz Litve preko Luke Koper. Dejstvo je, da Uredba Sveta o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njimi, regulira način, na katerega se živali smejo prevažati, in tega je treba znotraj celotnega ozemlja Evropske unije spoštovati. V vmesnem delu so bile ugotovljene, in sicer na Poljskem, določene nepravilnosti, ki so bile, skladno z ugotovitvami inšpekcije, tudi odpravljene, zato je bilo izdano dovoljenje, da se s prevozom od Poljske naprej sme nadaljevati. V Luki Koper je tako kot vsako drugo žival, ki prispe na mejno kontrolo, uradni veterinar pogledal in ocenil sposobnost teh živali za nadaljnji prevoz. Če te živali za nadaljnji prevoz niso sposobne, mora veterinar odrediti njihovo usmrtitev ali pa primerne nadaljnje postopke. Pred vsakim nalaganjem živali na plovilo je skladno z zakonodajo le-to pregledano in potem izdano tudi dovoljenje za nadaljnji prevoz. Kot vemo, je Luka Koper zgolj vmesna izhodna točka za živali iz Evropske unije do njihovih končnih destinacij. Za ta namen moramo imeti in tudi imamo urejene primerne prostore za bivanje živali ter njihovo oskrbo do trenutka, ko so spet napotene na nadaljnji prevoz. Slovenija je ena redkih držav, ki precej pogosto zavrača natovarjanje živali za plovbo – zadnje takšno se je zgodilo v aprilu leta 2018 – ko ugotovimo, da živali, ki so v tranzitu, niso primerne za nadaljnji prevoz. V tem primeru, kot rečeno, je do teh napak prišlo na Poljskem in v vmesnem času je bilo ugotovljeno, da so bile odpravljene.
Hvala, gospa ministrica. Gospod poslanec, izvolite.
Hvala, gospa ministrica, za to poročilo. Moje vprašanje je bilo deloma utemeljeno na tem primeru, ko so pripeljali bike s Poljske v Luko Koper, nekaj jih je poginilo že med potjo, potem pa so jih naložili na ladje in ni znano, koliko jih je na ladjah to pot sploh preživelo. Deloma je pa bilo potem vprašanje splošno.  Ampak mi dovolite, da se najprej dotaknem tega konkretnega primera. Razložili ste, ampak ostaja dejstvo, nekaj bikov je poginilo zaradi neprimernih razmer na poti že med potjo in ni jasno, kaj se potem z njimi dogaja na ladijskem prevozu. Zato me zanima:  Zakaj enostavno ne bi na slovenskem teritoriju prepovedali ladijskega prevoza živali?  To je pač takšno, kot je, lahko si ogledate na internetu posnetke. Dobršen del živali vsakič tega ne preživi, ker nekaj dni ali pa celo tednov potujejo v nemogočih razmerah, v popolnoma neprimernih za živali, ki živijo v lastnih iztrebkih, med trupli in tako naprej. Jaz se zavzemam konkretno za to, da se to enostavno prepove. Zanima me vaše mnenje.  Ko govorimo o zavezah iz koalicijske pogodbe glede živali, bi vam pa postavil nekaj konkretnih vprašanj. Zakon o zaščiti živali ste omenili, da ga prenavljate. Zanima pa me:  Kdaj ga lahko pričakujemo v Državnem zboru?  Rečeno je bilo, da v začetku tega leta. Leto se je začelo, ne vemo pa, kje je ta zakon. Tako bi vas prosil za konkretnejše podatke. Kdaj lahko pričakujemo prenovo teh podzakonskih aktov o rejnih živalih, ki jih omenjate?  Ali ste naredili kakšen premik na vprašanju poskusov na živalih, ki jih omenja koalicijska pogodba?  Prepovedali naj bi se poskusi na nekaterih, vsaj na nekaterih vrstah živali, sicer pa čim bolj. Koalicijska pogodba govori tudi o prepovedi baterijske reje, zato me zanima, kje smo s tem. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Gospa ministrica, izvolite.
Aleksandra Pivec
Najlepša hvala. Jaz v bistvu prav tako z zaskrbljenostjo sprejemam vse te informacije in tudi redno se seznanjam z vsemi nepravilnostmi, ki se dogajajo pri ladijskih prevozih. Tudi s strani naših zaposlenih v Luki Koper. Ker smo o vseh nepravilnostih tudi redno obveščali organe na evropski ravni, je bila na podlagi ugotovitve, ki sem jo omenila iz leta 2018, ko smo nazadnje prepovedali nadaljnji prevoz, in sicer ta govori o pomanjkljivem izvajanju določil, ki so v uredbi Sveta 1/2005, je bila oblikovana delovna skupina na nivoju Evropske unije, ki bo pripravila nov omrežni dokument o določilih, povezanih s prevozom živali po morju. Zaenkrat pobude, da bi popolnoma prekinili, ni. Lahko pa povem, da prevoz živali v bistvu poteka večinoma iz drugih držav, predvsem Madžarske, Hrvaške, Poljske, Češke, Nemčije, Francije, Nizozemske, Litve, Italije. Slovenija je izjemno redko ali nikoli med tistimi, ki svoje živali natovarja. Prejemnice so pa po večini Libanon, Izrael, Sirija in Egipt. Gre seveda za popolnoma gospodarske interese drugih večjih evropskih držav, zato zelo dvomim, tudi če bi Slovenija to pobudo podala, da bi do tega prišlo, ker njihov interes, morate razumeti, je pa velik. Smo pa zelo opozorili na to in ta skupina se bo ukvarjala s tem. Zakon o zaščiti živali je že v postopkih obravnave. Kot veste, smo v vmesnem času doživeli še spremembe zakonodaje na drugem področju – vpis živali kot čutečih bitij v Stvarnopravni zakonik. Iz tega za nas sledi, da bo treba določene zadeve urediti oziroma jih razširiti v Zakonu o zaščiti živali in v podzakonskih aktih, zato smo se v tem trenutku odločili, da bi predlagali sprejetje dveh različnih zakonov v postopek. Prvi bi bil tisti, ki govori o opominu Evropske unije glede implementacije evropske uredbe v naš pravni red in ki na nek način že predvideva kazni za neupoštevanje, ravno o poskusih na živalih. Tam bi uredili potem tudi prepoved usmrtitve po 30 dnevih za zdrave živali v zavetiščih. Tega bi sprejeli prednostno, da se izognemo kaznovanju. Potem sledi zakon o zaščiti živali, ki ga bomo razširili in podkrepili tudi s spremenjenimi podzakonskimi akti v smeri dobrobiti. Predvidevamo, da bi takšnega razširjenega lahko že obravnavali v Državnem zboru do prve polovice leta, torej do junija.
Hvala, gospa ministrica.  Gospod poslanec, imate možnost za postopkovni predlog. Izvolite.
Hvala za odgovor.  Jaz bi vseeno podal pobudo za splošno razpravo. Ministrico sem namreč vprašal po široki temi, o kateri se premalo govori v Državnem zboru, namreč o zagotavljanju pravic in dobrobiti živali. Živali bodo v kratkem v Sloveniji, za kar sem si tudi sam dlje časa prizadeval, v Stvarnopravnem zakoniku končno opredeljene ne kot predmeti, ampak kot živa in čuteča bitja. Glede na to da se njihova zakonska definicija v temelju spreminja, bi temu morala slediti tudi praksa v zakonskih in podzakonskih aktih. Morali se bomo začeti kot družba zavedati, da živali pač niso neki predmeti, neki stroji za golo človeško izkoriščanje, s katerimi se lahko ravna, kot se hoče, s katerimi lahko industrija počne, kar hoče, samo da je njihov izkoristek mesa, mleka, jajc in tako naprej največji. Treba bo priti do zavedanja, da so živali, kot bo zdaj pisalo v zakonu, živa in čuteča bitja, in da je treba tako z njimi tudi ravnati.  Zato predlagam Državnemu zboru, da se pogovorimo o tem, kako to novo zakonsko določilo udejanjiti v praksi, in da se pogovorimo o tem, kako v najkrajšem možnem času izpeljati vsaj tiste minimalne ukrepe, ki jih predvideva trenutna koalicijska pogodba na čelu s prepovedjo baterijske reje, poizkusov na živalih. Predlagam tudi, da se pogovorimo o popolni prepovedi ladijskega prevoza živali itn. Prosim, da uvrstite to razpravo na dnevni red.
Hvala, gospod poslanec.  O vašem postopkovnem predlogu bomo glasovali v sredo.  Sedmo vprašanje je od mag. Meire Hot, povezano pa je s pripravo in noveliranjem zakona o zaščiti živali.  Gospa ministrica, izvolite.
Aleksandra Pivec
Najlepša hvala.  Vprašanje je delno podobno že prejšnjemu zato bom skušala odgovoriti kar konkretno s podatki. Zakon je bil v obravnavo na Vlado Republike Slovenije poslan 5. decembra 2019. Predlagano je bilo sprejetje zakona po skrajšanem postopku, a je Slovenija zaradi neizpolnitve obveznosti iz uradnega opomina 11. oktobra s strani Evropske komisije prejela obrazloženo mnenje. V zvezi s sprejetjem zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali, ki bi se naj zgodilo do konca marca 2019 in potem nadaljevalo s pravilnikom o pogojih za izvajanje postopkov na živalih do konca aprila 2020, sedaj predlagamo, da se ga izvzame iz širšega Zakona o zaščiti živali in se tega obravnava ločeno, da bi potem lahko v Zakonu o zaščiti živali v čim širšem kontekstu obravnavali vse to, kar je poslanec Luka Mesec že povedal in seveda posledično urejali tudi spremembe podzakonskih aktov. Te spremembe bodo obsežne, zato bodo zahtevale tudi več časa.  Besedilo zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali je medresorsko usklajeno, razen z Ministrstvom za okolje in prostor, ki je dalo predvsem takšna dopolnitve, ki jih bo sedaj v luči daljšega časa in širšega spreminjanja zakona tudi možno upoštevati in urediti še tista področja, za katera Ministrstvo za okolje meni, da jih je treba še urediti. Zakon je bil 12. 12. že v prvem koalicijskem usklajevanju in smo se dogovorili, tudi skladno s koalicijsko pogodbo, da ga razširimo in poskušamo v nadaljevanju upoštevati čim več koalicijskih zavez in predlogov.  Kar se tiče vprašanja, ki izvira iz definicije za živali, je to v bistvu že urejeno v Stvarnopravnem zakoniku. Kot rečeno, mi ga implementiramo v Zakon o zaščiti živali in v vse podzakonske akte. Kakšne spremembe so predvidene na področju evtanaziranja zdravih živali? To urejamo v Zakonu o zaščiti živali, in sicer to opredeljuje člen, ki govori o mučenju živali, to je 4. člen. Ampak da skrajšam, usmrtitev zdravih živali ni dovoljena, razen za prehrano ljudi in zaradi odstranjevanja odvečnih enodnevnih piščancev. To je tisto, kar je omejitev. Kot rečeno, predlagano besedilo novele zdaj črta prvi dve alineji 26. člena in tako imetnikom zavetišč ne omogoča več usmrtitve zdrave zapuščene živali po preteku 30 dni od namestitve v zavetišče. To seveda ostaja zapisano v spremembi zakona.  Kot je bilo že povedano, zakon v bistvu sedaj delimo na dva dela. Prvega uredimo po skrajšanem postopku prednostno in potem v drugem zajamemo vse tiste spremembe, ki so bile s strani različnih predlagateljev v času javne obravnave in pa tudi v dosedanjem usklajevanju dogovorjene.  Glede predloga, da se v klavnice uvedejo nadzorne kamere. Te prakse po nekaterih evropskih državah že veljajo. Kot sem odgovarjala v prvem vprašanju, v Sloveniji ta nadzor poteka v klavnicah zelo dobro. Konstantna je prisotnost uradnih veterinarjev in za enkrat ni bilo zaznanih takšnih pomembnejših ali pa večjih kršitev, ki bi nas navajale k temu, da bi te kamere bilo smiselno v naše klavnice tudi namestiti. Če bi se to začelo dogajati ali bi na to bile usmerjene pobude v večji meri, pa to zahteva tudi spremembo nekaterih zakonodajnih okvirov in bi k temu veljalo pristopiti in to najprej zakonsko urediti in potem tudi kamere v te obrate nameščati.
Hvala, gospa ministrica.  Gospa poslanka, izvolite.
Hvala, spoštovani gospod predsednik.  Spoštovana gospa ministrica, najprej hvala za izčrpen odgovor. Hvala tudi za vaš trud, ker mi je jasno, da ste aktivno pristopili k reševanju zadevne problematike. Kljub temu moram izraziti svoje obžalovanje, ker ko sem postavila pobudo za spremembo definicije živali in stvari v čuteča živa bitja junija, je bila pobuda usmerjena tako na Ministrstvo za pravosodje kot tudi na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Morda mi je žal, da niste že takrat delali vzporedno in bi danes bilo veliko lažje usklajevanje zakonodaje v Stvarnopravnem zakoniku, ki sicer še ni sprejet, upajmo, da bo. Amandma smo vložili, 6. februarja bo na Odboru za pravosodje in upam, da bodo vse politične stranke sledile in sprejele novo definicijo.  Vseeno pa sem se dotaknila v osnovnem poslanskem vprašanju tudi drugih zadev, ki, upam, bodo vnesene v novelo Zakona o zaščiti živali, in sicer v zvezi s prepovedjo verig, v zvezi s prepovedjo zapiranja psov v premajhne pesjake, kar je v nekaterih državah že urejeno, in s čimer v zvezi ste prejeli tudi peticijo, prav tako spremembo pravne terminologije lastnika, ker mislim, če bo prišlo do spremembe Stvarnopravnega zakonika, potem termin lastnik več ni primeren oziroma že zdaj ni primeren v praksi. Res bi bilo nujno, da se uvedejo višje kazni za mučitelje in uvedba izrecne določbe da je vsakršno malomarno ravnanje z živalmi in zanemarjanje opredeljeno kot prekršek in sankcionirano. Upam, da boste tudi te predloge vnesli v novelo.  Za konec bi samo povedala, da določeni primeri mučenja, zlorab in malomarnosti, ki smo jim bili priče v preteklih letih, kažejo, da je treba poskrbeti tudi za učinkovitejši nadzor na terenu. Absolutno je nujen konstanten pregled nad stanjem ravnanja z živalmi, še posebej pri tistih, pri katerih je že bila ugotovljena določena odgovornost. Hvala.
Hvala, gospa poslanka. Gospa ministrica, izvolite.
Aleksandra Pivec
Najlepša hvala. Se opravičujem, ker na vse te dodatne predloge še nisem odgovorila.  Kar se tiče spremembe in dopolnitve Pravilnika o zaščiti hišnih živali, ta opredeljuje privezovanje hišnih ljubljenčkov, v tem primeru kužkov. Seveda ta sprememba ne gre v Zakon o zaščiti živali, ampak se uredi s pravilnikom. Na tem področju je bila v obdobju od prejete peticije izvedena tudi obširnejša analiza SWOT in na podlagi te analize SWOT, ki je pokazala stanje na terenu, bo to tudi spremenjeno. Prav gotovo pa zahteva prilagoditveno obdobje. Pokazali so se rezultati, če bi ta prepoved bila takojšnja, bi se lahko tudi na tem področju bistveno poslabšalo stanje kužkov, če bi jih začeli zapirati v premajhne pesjake. To je treba urediti skladno s tem, da se tudi potem predpiše socialna obravnava kužkov, se pravi, pogostost sprehodov in vse drugo, kar vpliva na njihovo dobro počutje in dobrobit, kar bi enoznačna prepoved verig lahko poslabšala. Zato se to v pravilniku že spreminja, se dopolnjuje in jaz verjamem, da bo v najkrajšem možnem času tudi ta pravilnik predlagan v sprejetje. Prav tako se ob tem noveliranju pravilnika ureja tudi vprašanje glede spremembe terminologije lastništva ter termina lastnik, ki v tem primeru res ni več primeren. Ta sprememba je že upoštevana pri noveliranju zakona in tudi v nadaljnjih pravilnikih.  Kar se tiče tega, da nismo takoj pristopili. Največja sprememba sledi sprejetju te terminologije v Stvarnopravnem zakoniku ravno na našem področju. Verjemite, da zahteva kopico spremenjenih zakonodajnih aktov in pravilnikov, ki pa niso problematični, kadar govorimo o hišnih ljubljenčkih in živalih, do katerih se že mi kot ljudje vedemo čuteče. Prav gotovo je pa to veliko težje, ko govorimo o prehrani ljudem, in je treba ta pravila potem uskladiti z industrijo, ki se s tem ukvarja. Te spremembe niso tako zelo enostavne, enoznačne in jih tudi ni možno izvesti v zelo kratkem času. Ampak pristopili smo, pripravljamo jih in jaz verjamem, da jih bomo čim prej lahko tudi sprejeli.
Hvala, gospa ministrica. Imate še zadnje poslansko vprašanje iz preteklosti, in sicer gospoda Franca Breznika, povezano pa je s socialnim statusom starejšega kmečkega prebivalstva.  Izvolite.
Aleksandra Pivec
Najlepša hvala, spoštovani poslanec, tudi za to vprašanje. Jaz mislim, da je vprašanje resnično izjemno aktualno in predvsem zaskrbljujoči podatki na terenu govorijo tudi o tem, kako hitro in odločno je k reševanju tega vprašanja treba pristopiti.  Problematika, ki je izpostavljena, se nanaša na tiste kmete, ki so v preteklosti bili zavarovani za ožji obseg pravic, ki ga je zakonodaja dopuščala. Posledice teh odločitev zavarovanja za ožji obseg se kažejo v izjemno nizkih prejemkih, ki jih danes iz teh pravic prejemajo upokojeni kmetje. Izjemno zaskrbljujoč je podatek, da ta prejemek znaša 223 evrov mesečno in te pokojnine so nekako primerne temu, kar trenutno zakonski okviri dovoljujejo, in to 26 % najnižje pokojninske osnove, o čemer seveda govori znesek, ki sem ga omenila.
Spoštovana ministrica, nekdo vas je odklopil, pa ne vemo, kdo. Ja. Časovnica je bila? Bila je napačno postavljena. Se opravičujem v imenu tehničnega osebja. Izvolite. .
Aleksandra Pivec
V vmesnem času je bil ta odstotek sicer dvignjen na 29 % in sedaj ta pokojnina znaša 253 evrov. MKGP je sicer predlagala veliko višji odstotek v usklajevanje – mi smo predlagali 45,5 %, kar bi zavarovancem, ki so pretežni del zavarovalne dobe bili zavarovani za ožji obseg pravic, dvignilo pokojnino na nivo osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. 1. 2019 znaša 392 evrov. Zavarovanje za ožji obseg pravic vključuje le pravico do starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine, niso pa upravičeni do dodatka za pomoč in postrežbo. Uživalcev pokojnin za ožji obseg pravic, ki so bili v katerem koli obdobju pred upokojitvijo zavarovani iz naslova kmetijske dejavnosti, je v tem trenutku približno 4 tisoč 600. Zgodovinsko gledano so kmetje v skupnem sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja vedno veljali za posebno ranljivo skupino. Nekako je veljalo pravilo, da mora sistem zavarovanja upoštevati omejene ekonomske zmožnosti kmetov in jim ne sme nalagati obveznosti, ki jih ne bi zmogli. Zato v vsem obdobju, ko so vključeni v enoten sistem pokojninskega invalidskega zavarovanja, kmetje plačujejo le prispevke zavarovanca. Prispevek delodajalca se zanje plačuje iz proračuna. V letu 2018 je skupni znesek za 12 tisoč 370 zavarovancev znašal 8 milijonov 158 tisoč 259 evrov. Iz proračuna se plačuje tudi prispevek zavarovanca in delodajalca za kmete in člane kmetijskih gospodarstev v primeru elementarnih nesreč, kot so različne naravne ujme – toča in neurje, pozeb in pa žled. V letu 2018 je tako za 466 zavarovancev proračun plačal približno 505 tisoč evrov, kar je vsaj dvojni znesek, če ga primerjamo z letom 2017.  Res je tudi, da je stanje ozaveščenosti med kmeti in kmeticami do njihovih pravic precej nizko, zato se konstantno trudimo vsaj pomagati in jih pri tem informirati, da so seznanjeni s tistimi pravicami, ki jim pripadajo. Naše zadnje delo je bilo opravljeno skupaj z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve, kjer smo tudi na pobudo Zveze kmetic Slovenije izdali brošuro z informacijami o socialnih transferjih, ki jih po zakonodaji lahko uveljavlja kmečko prebivalstvo. Poudariti želim, da so lahko vsi socialno ogroženi kmetje in tudi kmečki upokojenci upravičenci do pravic iz javnih sredstev, če za pridobitev teh pravic izpolnjujejo zakonsko predpisane pogoje. Sistem socialnih varnosti se namreč veže tudi na socialno stisko oseb oziroma družine, pridobivanje pravic pa, drugače kot pri socialnem zavarovanju, ni odvisno od predhodne vključitve v zavarovanje oziroma obliko le-tega. Na ministrstvu si prizadevamo, da bi uredili status varstva starejših na kmetijah. Zato se je v preteklosti pristopilo k projektu, kjer lahko v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah vršijo tudi socialno varstvo starejšega prebivalstva. Moram reči, da tudi za to obliko vlada izjemno zanimanje, zato si bomo prizadevali, da ga v nadaljevanju skušamo tudi sistemsko urediti. Prizadevamo pa si tudi, da bi kmetom, predvsem pa kmeticam, ki so v večji meri bile tiste, ki niso bile zavarovane in so stare več kot 65 let, znova priznali status državne pokojnine, kot je veljal v preteklosti, zaradi vseh tistih njihovih prispevkov in pa zaslug, ki verjamem, da jih ni treba naštevati in so lahko razlog za to, da za to ponovno zaprosimo. Hvala.
Hvala, gospa ministrica. Gospod poslanec, beseda je vaša. Izvolite.
Najlepša hvala, gospa ministrica. Naj povem, da sem leta 2017 v mesecu juniju Vladi Republike Slovenije, takrat še pod vodstvom gospoda Cerarja, postavil poslansko vprašanje glede statusa kmečkih upokojencev. Oba prihajava iz nekega ruralnega okolja. Jaz mislim, da ste seznanjeni s situacijo. Naj povem, da v statistiki in tudi zgodovinsko gledano so ugotovili dve kategoriji. Prva so tisti, ki so se ukvarjali kompletno svoje obdobje s kmetijsko dejavnostjo, druga pa tisti, ki so se samo del svojega aktivnega obdobja ukvarjali in plačevali prispevke za kmetijske dejavnosti. Tisti, ki so se ves čas ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo imajo pokojnino med 150 in 200 evrov, in to je 543 upokojencev; med 200 in 250 evrov jih je 586; med 250 in 300 evrov jih je 226 in od 300 do 350 evrov 193. Niti enega nimamo, ki bi imel več kot 750 ali pa 800 evrov. Mislim, da imamo samo enega. Tisti, ki so se pa samo del svoje kariere aktivno ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo, imajo pokojnine nekoliko višje. Ampak lahko ugotavljamo, da tistih upokojencev, ki so se ukvarjali samo s kmetijsko dejavnostjo, je samo 2 tisoč 194. To je podatek iz leta 2017. Po vsej verjetnosti jih je danes še nekaj manj, vse skupaj pa jih je približno 13 tisoč. Tistih vseh skupaj, ki so se samo del kariere ukvarjali torej z kmetijsko dejavnostjo. Treba se je tudi zavedati zgodovinskega trenutka, da je šlo za diskriminacijo vsaj v 70. letih, kjer si nekateri niso mogli plačevati prispevkov. Jaz mislim, ministrica, da je o tem treba razmisliti, ne nazadnje ste zdaj tudi predsednica stranke Desus, vam čestitam, stopimo aktivno, ker gre za relativno zelo majhen odstotek … / izklop mikrofona/
Hvala, gospod poslanec. Vaš čas se je iztekel. Gospa ministrica, želite dopolniti svoj odgovor? Ni želje po dopolnitvi.  Gospod poslanec, imate možnost za postopkovni predlog. Izvolite.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, jaz mislim, da moramo opraviti razpravo, da ljudje v Sloveniji vidijo, da gre za kategorijo upokojencev, ki si je ves čas prizadevala, da bi plačevala, ampak bivši režim v nekaj obdobjih, lahko rečem, da skoraj več kot 20 let sploh ni dopuščal, da si plačujejo prispevke. To pa prav zaradi tega, da diskriminira slovenskega kmeta, da ga uniči do konca. Ko pa je že nastopila kriza bivšega socialističnega sistema, so jim deloma opravičevali in so si lahko plačevali prispevke z omejenimi pravicami. Ampak morate se zavedati, da marsikateri kmet je plačal približno enako število, govorim o prejšnji državi, če bi povedal v denarju, kot nek delavec, imel pa je iz tega samo polovico pravic. Kot veste, je šla ta diskriminacija tako daleč, da je kmet, ki je prišel do zdravnika, imel celo zeleno zdravstveno knjižico, za razliko od vseh tistih ostalih, ki smo imeli, mislim da, zdravstveno knjižico oranžne barve. Šlo je za diskriminacijo in nova država je leta 1991 to celo ugotovila. Zaradi tega je v sistemu poprave krivic uvedla državne pokojnine, ker se je tega zavedala. Vlada pod vodstvom SD, minister je bil takrat Svetlik, je državne pokojnine ukinila in rekla, da ti dobijo neke socialne transfere v okviru tega. V okviru socialnih transferjev pa se je usedla na številne kmetije. Imamo družinske kmetije, imamo celo vrsto kmetij, ki so preživele ne nazadnje tudi socializem in danes umirajo na obroke. Zakaj je tako pomembno, ministrica? Oba se zavedava, da v kmetijstvu prihaja do številnih tehnoloških sprememb, oba se zavedava, imava skupni cilj, bi lahko rekel, tudi generacijske prenove slovenskega kmetijstva. Ne moremo govoriti o digitalizaciji, če ne uvedemo nove strukture slovenskih kmetov in kmetic. poglejte, Če želijo ti stopiti v kmetijstvo, če želi kmet postati nek ambiciozen cilj mladih ljudi ali pa nek ambiciozen poklic, kakšne posnemovalce imamo danes, če vidijo, da kategorije ljudi, ki so se 40, 50 let ukvarjali z kmetijstvom, danes dobesedno umirajo na obroke?  Zaradi tega predlagam, da opravimo eno temeljito razpravo brez nekih velikih ideoloških tem. Jaz mislim, da vsaj tem 2 tisoč ljudem v Sloveniji, ki danes dobesedno umirajo na obroke, zagotovimo povečanje teh pokojnin morda na višino minimalne pokojnine. Gre za relativno izredno majhen znesek, bi pa morda ta znesek, ministrica, vplival na neke poglede na kmetijstvo, da ta država vidi kmetijstvo v neki drugi luči in da nismo, kot bi rekli Američani, v tem boju, če lahko govorim v narekovajih, pozabili na vse te ljudi, ki so slovenskemu kmetijstvu dali ogromno. Lahko bi rekel, da so mu posvetili celo svoje življenje. In to je tudi njihov način življenja. Naj bo ta pravica zagotovljena. Najlepša hvala.
Hvala, gospod poslanec.  O vašem predlogu bomo glasovali v sredo v okviru glasovanj.  S tem prehajamo na vprašanja za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo gospoda Zdravka Počivalška Vprašanja so štiri. Prvo je vprašanje gospe Suzane Lep Šimenko v zvezi z obmejnimi problemskimi območji.  Izvolite.
Spoštovana poslanka Suzana Lep Šimenko, poslanke, poslanci.  Vlada Republike Slovenije je 18. julija 2019 sprejela Uredbo o dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike. Omenjena uredba v svojem 11. členu določa pristojna ministrstva in področja ukrepanja na obmejnih problemskih območjih. Glede na število vključenih ministrstev in število predvidenih ukrepov ocenjujemo, da bo medresorsko usklajevanje potekalo več mesecev. Usklajevanje smo začeli, in sicer prvi delovni sestanek je bil v Lipici 10. 12. 2019, drugi v Osilnici 7. 1. 2020 in danes poteka tretje usklajevanje v Ljubljani.  Za izvedbo vseh načrtovanih ukrepov bo treba spremeniti tudi zakonodajo. Načrtujemo, da bo vse pripravljalne aktivnosti možno končati do konca leta 2020 in začetek izvajanja ukrepov načrtujemo v letu 2021. Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike določa, da so proračunski uporabniki, ki pri dodeljevanju sredstev upoštevajo obmejna problemska območja po različnih področjih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pri nas po uredbi izvajamo ukrepe na področju ohranjanja in odpiranja delovnih mest, na področju spodbujanje turizma, zlasti aktivnosti za razvoj infrastrukture in turističnih produktov. Moje ministrstvo že izvaja ukrepe in ima zanje ustrezno namenjena sredstva za leti 2020 in 2021. Na razpisih našega ministrstva se projektom iz omejenih problemskih območij določijo dodatne točke pri izboru. V letih 2020, 2021 tako razpisujemo subvencije za spodbujanje investicij, opremljanje poslovnih con za znanega investitorja na obmejnih območjih, subvencije za zagon podjetij na problemskih območjih preko slovenskega podjetniškega sklada, ugodne razvojne kredite za investicije preko Slovenskega regionalno razvojnega sklada, objavljen imamo tudi javni razpis Podpora mikro, malim in srednje velikim podjetjem s področja turizma za povečanje snovne in energetske učinkovitosti. Ker se v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija lahko prijavijo vsi, upravičena območja v kohezijski regiji Zahodna Slovenija po tem javnem razpisu pa so občine v obmejnem problemskem območju.  Za vse sedaj navedene in načrtovane ukrepe imamo v našem ministrstvu ustrezno načrtovana in zagotovljena sredstva za leti 2020 in 2021. Hvala.
Hvala, gospod minister. S tem prehajamo na deseto vprašanje. To je vprašanje gospe Violete Tomić, vezano pa je na škodljivo privatizacijo Adrie Airways. Izvolite.
Spoštovana poslanka Violeta Tomić, spoštovani Državni zbor, predsednik Državnega zbora.  Poslovni model Adrie Airways je temeljil na ponavljajočih se državnih pomočeh. V obdobju od osamosvojitve do leta 2012 je podjetje prejelo preko 100 milijonov javnih sredstev. Tak model je bil ob izredno ostri mednarodni konkurenci na področju letalskih prevozov dolgoročno ekonomsko nevzdržen. Vlada Republike Slovenije je v tem procesu Adrii Airways večkrat priskočila na pomoč, nazadnje pa v letu 2011, ko je bilo s strani Vlade ter bank upnic izvedena dokapitalizacija v višini 69,7 milijonov evrov.  Žal družba kljub izdatnim ukrepom, finančnemu prestrukturiranju v tem obdobju ni izvedla uspešnega poslovnega prestrukturiranja. Evropska komisija je v ex post postopku verifikacije ter zadnje dokapitalizacije odločila, da je bila pomoč izvedena v skladu z evropskimi pravili državnih pomoči na področju reševanja in prestrukturiranja podjetij v težavah, ki je v pristojnosti našega ministrstva. Vsaka nadaljnja aktivnost v tem oziru je bila od takrat do leta 2022 onemogočena.  Družba Adria Airways je v začetku 2015 ponovno zašla v izredno težko likvidnostno situacijo. Naj poudarim, da je postopek prodaje vodil SDH, za katerega je pristojno Ministrstvo za finance. V nadaljevanju vseeno podajam pojasnilo glede poteka prodaje.  SDH je pripravil več možnih scenarijev. Iz analiz je izhajalo, da je najboljša možna rešitev za Adrio in za Republiko Slovenijo prodaja podjetja. V teh razmerah je takratna vlada Republike Slovenije v sodelovanju s SDH na podlagi sklepa Državnega zbora z junija 2013 v okviru soglasja za privatizacijo 15 gospodarskih družb začela s postopki za privatizacijo slovenskega letalskega prevoznika, ki ga je vodil SDH. Strateških investitorjev, ki delujejo v letalski industriji, nakup ni zanimal. Temeljni cilj prodaje je tako bil, da se v prvi fazi izvede finančna konsolidacija in stabilizacija, da v naslednji fazi lahko postane zanimiva predvsem s strani strateških investitorjev, ki bi lahko zagotovili dolgoročen obstoj in razvoj. S tem dejanjem so bili takrat vzpostavljeni pogoji za ohranitev slovenskega letalskega prevoznika.  Lastnik 4K Invest je ob nakupu podjetja v letu 2016 tudi napovedal, da bo družbo prestrukturiral, ohranil slovenskega letalskega prevoznika in ga tudi razvijal v prihodnje. S tem bi omogočil dolgoročne pozitivne učinke za proračun, slovensko gospodarstvo, razvoj stroke in vse deležnike družbe. 4K Invest ni uresničil svojih napovedi. Adria Airways je danes v stečaju, ki je v zadnjem obdobju v naši okolici kot posledica izjemno konkurenčnega trga doletel kar nekaj regionalnih letalskih prevoznikov – nemški Air Berlin, islandski Wow Air, francoski Aigle Azur in britanski Thomas Cooke.  Iz meni znanega poteka postopka prodaje lahko zaključim, da je bil le-ta vseskozi voden na konkurenčen, transparenten ter v okviru danih okoliščin optimalen način. Vseskozi tudi ob sodelovanju mednarodnih finančnih pravnih svetovalcev KPMG. Vodilo lastnikov in prodajalcev takrat je bilo, da v okviru takratnih razmer sprejmejo najbolj gospodarno odločitev za Republiko Slovenijo. Hvala.
Hvala, gospod minister. Ali želite besedo? Nisem opazil roke.  Izvolite.
Hvala.  Spoštovani minister Počivalšek, malo me pravzaprav boli ta vaš odgovor, ki ga berete kot da bi brala o mojih podplatih čevlja, ki jih nisem pravočasno popravila. Vi bi morali vedeti, da je 4K Invest mrhovinarski sklad, ki je potopil vsako firmo do zdaj, jo odpeljal v stečaj in ljudi poslal na cesto.  Družbo Adrio Airways smo mi vendarle podobno kot banke dokapitalizirali, zdaj na koncu s tremi milijoni evrov, potem pa jo je seveda SDH – se strinjam, ne vi – prodala nemškemu skladu 4K Invest, točneje AA International Aviation Holding, ki je bila v bistvu ustanovljena z namenom tega prevzema in registrirana na Malti, ki pa je znana davčna oaza. Kumu tukaj kaj ni jasno? Se pravi, da ste zavestno, če ste vedeli, potem ste zavestno oškodovali oziroma ste delovali v nasprotju s strateškimi interesi države. Če pa niste vedeli, pa, oprostite, potem niste opravili svoje domače naloge, kajti prodati špekulantu in govoriti o nekem prestrukturiranju, je popolnoma nedopustno. Medtem ko so naši piloti, naše osebje, stevardese izgorevali, je Adria beležila minuse. Jasno, da je beležila minuse, če je vse pristalo v davčnih oazah, preko svetovalnih pogodb so šla milijonska nakazila v tujino in neki lastniki so si nakazovali bajne zneske. Zato me zanima tudi:  Ali ste pripravljeni sprejeti to odgovornost za ogromno oškodovanje državnega premoženja davkoplačevalcev in tudi interesov države Slovenije?  Zakaj traja toliko časa, da rešite problem, ki je v zvezi s tem nastal, kajti vsi drugi letalski prevozniki, ki so prišli v podobno situacijo, so imeli plan B?  Kaj ste počeli vi s tem v zvezi? Prosim za odgovor.
Hvala, gospa poslanka.  Gospod minister, izvolite.
Spoštovana gospa poslanka!  Dobro veste, kdo je v Vladi odgovoren in tudi povedal sem, kam spada SDH in katero ministrstvo je odgovorno za izvedbo te privatizacije. Jaz sem kljub vsemu odgovoril na vaše vprašanje, čeprav bi lahko rekel, da nisem pristojen za odgovor na to vprašanje. Me pa tako kot vas boli vse to, kar se je zgodilo. In tudi danes še enkrat povem, da menim, da bo Slovenija slabše povezana brez svojega novega letalskega prevoznika, in da bi bilo treba najti vzdržen model za rešitev naše povezanosti s svetom. Komunikacija, infrastruktura Slovenije s svetom je pomembna na cesti, na železnici in v zraku. S stečajem Adrie Airways smo prišli v situacijo, da na ta najbolj hitro razvijajoči se komunikacijski način nimamo dobre povezave v Sloveniji. Jaz sem vedno pripravljen prevzeti odgovornost za zadeve, ki sem jih počel in za katere odgovarjam. Za tiste, na katere pa nisem imel vpliva, pa ne morem prevzeti odgovornosti. Si pa še vedno prizadevam, da najdemo rešitev znotraj tega, na kakšen način Slovenijo bolje povezati s svetom. Hvala.
Hvala, gospod minister.  Gospod poslanka, možnost imate za postopkovni predlog. Izvolite.
Absolutno predlagam, da se o tej zadevi opravi razprava na naslednji seji, kajti, minister Počivalšek, vi ste del te vlade, seveda bom pozvala tudi Ministrstvo za finance.  Zanima me pa, ko pravite, da še vedno iščete rešitev, kako bi Slovenijo povezali s svetom:  Koliko časa še mislite iskati to rešitev, kajti niste imeli plana B? Na MGRT ste se zelo hvalili, kaj boste vse naredili, niste ohranili delovna mesta. Poglejte, ko je bankrotiral Swiss Air leta 2002, čez noč so zagnali Swiss International. Ko je bankrotirala belgijska Sabena 2001, so takoj ustanovili Brussels Airlines z nekaj manj letali in linijami, ampak vendarle s strateškimi povezavami. Slovenija bo predsedovala Evropski uniji, mi ne bomo mogli nikamor, če ne bodo, ne vem, sosednje države dovolj prijazne do nas. 23. septembra sem bila na zadnjem letu Adria For Ever in moram reči, da je bilo zelo čustveno nabito, kajti vsi ti vrhunski piloti so pravzaprav ostali brez dela in vse naše osebje. Izgubili bomo licence, spet, ne vem, trgovci z bananami ali kdo kupujejo. Bodite že enkrat resni, država ima strateške interese in s temi se res ne gre hecati. Jasno pa mora biti Vladi, kaj je strateški interes države in kaj mora imeti. Že prodajo takemu mrhovinarskemu špekulativnemu skladu, na katero so vas opozarjali mediji, stroka, ste ignorirali. Ta aroganca oblasti, ki nikogar ne posluša, je zares potrebna debate. Glede na izjemno in nepopravljivo škodo, ki se je s ponesrečeno privatizacijo našega edinega letalskega prevoznika naredila državi in državljanom in davkoplačevalcem, bi rada, da se o napačnih odločitvah zadnjih vlad, predvsem pa o odgovornosti vseh vpletenih pri izgubi naših paradnih konjev gospodarstva in infrastrukture opravi resna razprava v Državnem zboru. Občutek, da če bomo dali pa vse iz rok, da potem bo država bolje funkcionirala, je poguben za našo državo in za naše strateške interese. Zato prosim, da se o tem resna razprava opravi. Hvala.
Hvala, gospa poslanka za vaš predlog. O vašem predlog bomo glasovali v sredo.  Gospod minister, prosim, da odgovorite na vprašanje gospoda Vojka Starovića, prav tako vezano na državnega letalskega prevoznika. Izvolite.
Cenjeni zbor, spoštovani poslanec gospod Vojko Starović, hvala za vprašanje.  Na našem ministrstvu smo v do sedaj izvedenih aktivnosti, kljub dejstvu da nismo resorno ministrstvo za pokrivanje področja letalske povezljivosti Slovenje s preostalim svetom, budno spremljali poslovanje Adrie Airways kot pomembnega gospodarskega subjekta. Ob sprožitvi stečajnega postopka smo se zavedali resnosti nastalega položaja, saj je bila Adria Airways pomemben regionalni linijski in čarterski prevoznik, ki je zagotavljal povezljivost slovenskega gospodarstva v okviru mednarodnih gospodarskih tokov, še posebej to velja za turistični sektor, ki v zadnjem obdobju beleži izredno spodbudne rezultate na področju rasti prenočitvenih kapacitet in dviga dodane vrednosti. V okviru možnih rešitev nastale situacije so se proučevale različne alternative, ki bi tudi v prihodnje zagotavljale povezljivost Slovenije kot poslovno investicijske destinacije s preostalim svetom, od tega, da prevzamejo linije Adrie Airways druge letalske družbe, do tega, da bi Republika Slovenija ustanovila lastno letalsko družbo bodisi kot edina družbenica ali v obliki javno- zasebnega partnerstva s strategom iz panoge. Pogoj za uveljavitev možnosti ustanovitve lastne letalske družbe je vsekakor bil zagotovitev pozitivnih ekonomskih kazalcev poslovanja bodočega novega letalskega prevoznika. Vse razen tega bi bilo glede na pretekle izkušnje neodgovorno do gospodarnega upravljanja z javnim denarjem in do davkoplačevalcev.  Kot je bilo rečeno večkrat s strani ministra za finance, je predsednik Vlade podal izjavo, da je ustanovitev lastne družbe malo verjetna. Kot je za STA navajal glavni izvršni direktor DUTB Matej Pirc, se ustanovitev novega prevoznika ni izkazala za ekonomsko smiselno. Kot alternativni scenarij vidijo, da bi le-te izvajal regionalni prevoznik. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologije pa s strani DUTB ni prejelo konkretnih izračunov.  Kljub temu da kaže, da ustanovitev lastne letalske družbe ni gospodarsko smotrna, je povezljivost Slovenije s preostalim svetom v smislu zagotavljanja konkurenčne poslovne investicijske in turistično atraktivne destinacije za naše ministrstvo še vedno izrednega pomena. Hvala.
Hvala, gospod minister.  Gospod poslanec, imate možnost zahtevati dopolnitev odgovora. Izvolite.
Bojim se, da tudi na področju letalstva, kjer smo bili Slovenci na samem začetku letalstva v svetu in kjer smo imeli dobre kompetence in kjer je bila tudi Adria v svojem času proglašena za najboljšo družbo v prejšnjem sistemu, da smo mi tako enostavno izgubili vrh te kompetence. To znanje tako izgubljamo na mnogih področjih, kar pomeni bistveno slabitev Slovenije.  Ponavljam, gre za kompetence v letalstvu. Izgubili smo edinega prevoznika. Ostala nam je Agencija za letalstvo, ki ne vem, čemu bo služila. Aerodrome smo dali drugim v roke, ne vem, čemu to služi. Mislim, da ta smer ni prava. Mi moramo skrbeti v tem narodu, če se hočemo ohraniti, razvijati naprej, moramo za svoje kompetence skrbeti. Zato mi je bilo od vas dejansko prijetno slišati, da še vedno razmišljate in da hočete to ostati. Jaz mislim, da tudi na drugih področjih gospodarstva, kjer smo razvili kompetence, ne smemo jih tako zlahka izgubljati. S tem izgubljamo gospodarsko moč, izgubljamo svojo suverenost. Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod minister, želite dogovoriti?  Izvolite.
Veseli me, da se zavedate pomena letalske povezanosti Slovenije s svetom. Problem je problem Slovenije kot države, slovenskega gospodarstva, turizma in je problem Vlade Slovenije. Ta problem moramo skupaj nasloviti in poskušati najti rešitev za to. Če smo v stanju investirati v avtobusne prevoze v Sloveniji, če smo v stanju vsako leto investirati s strani države v železniško povezanost znotraj Slovenije, potem verjamem, da moramo najti tudi podlago, in obstaja, da v sodelovanju s privatno iniciativo pripeljemo do tega, da bo Slovenija v bodoče spet letalsko povezana s svetom na nivoju, kot je to že bila. Hvala.
S tem prehajamo na zadnje vprašanje za vas, gospod minister, v tem sklopu.  To je vprašanje gospoda Jožeta Lenarta, vezano na rast slovenskega gospodarstva.  Izvolite.
Cenjeni zbor, predsedujoči! Spoštovani poslanec gospod Jože Lenart, hvala za vprašanje.  Na našem ministrstvu namenjamo posebno pozornost prav povečanju rasti gospodarstva in večji konkurenčnosti. Pri pripravi inovativnih ukrepov sledimo mega trendom: podnebne spremembe in prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, staranje prebivalstva in prestrukturiranje gospodarstva v visoko produktivne in tehnološke panoge. Za doseganje večje konkurenčnosti mora biti najprej poslovno okolje stabilno, konkurenčno in predvidljivo. Za namen vlaganja v raziskave in inovacije ter tehnološki razvoj smo od leta 2016 objavili že 11 razpisov na prioritetnih področjih pametne specializacije v vrednosti 238 milijonov evrov, kjer se trenutno izvaja preko 400 projektov, spodbujamo privabljanje investicij ter nastope slovenskih podjetij v tujini. Izvajamo tudi spodbude za enakomeren razvoj regij, več o tem sem danes odgovoril poslanki Lep Šimenko. Podprli smo preko tisoč malih in srednje velikih podjetij letno v obdobju od leta 2016 dalje, ohranili okoli 20 tisoč delovnih mest in ustvarili 2 tisoč novih. V podprtih podjetjih se je povečala dodana vrednost v povprečju več kot 4 % na leto. Z ukrepi pa smo spodbudili tudi približno 200 milijonov dodatnih investicij. Spodbujamo podjetja v vseh fazah življenjskega cikla, za podjetja v začetni fazi razvoja so na voljo subvencije in semenski kapital, prav tako so na razpolago sredstva za mikro kredite, za kasnejše faze pa SID banka in Slovenski podjetniški sklad nudita ugodne finančne vire v obliki posojil in garancij za bančne kredite, subvencije, obrestne mere. Ključno je tudi učinkovito podporno okolje z brezplačnimi storitvami v obliki informacij, usposabljanj in mentoriranj za podjetja prek subjektov inovativnega okolja in točk SPOT.  Na področju internacionalizacije je bil sprejet akcijski načrt Mednarodni izzivi 2019–2020. Moje ministrstvo prek svojih ukrepov spodbuja tudi partnerstva na tujih trgih, uvajanje digitalizacije in digitalne transformacije, krepi blagovne znamke slovenskih podjetij preko showroomov, spodbuja procesne izboljšave v podjetjih. Naj izpostavim še nekaj ukrepov: MSP test, ki zmanjšuje bremena gospodarstva, vavčerje za spodbude malih vrednosti brez zapletenih postopkov za pridobitev teh sredstev, akcijski načrt za startupe, ki odpravlja ovire in razbremenjuje podjetnike na startup področju. Še naprej ohranjamo tudi davčne olajšave za raziskave, razvoj in inovacije, kar finančno razbremenjuje podjetja in gospodarstvo. Ministrstvo bo v prihodnje dodatno naslavljalo predvsem vrzeli z namenom večje dodane vrednosti in produktivnosti, višjega izvoza in s tem tudi višjih plač zaposlenih. Pri tem bi rad poudaril, da stremimo k temu, da se vse panoge, tudi tiste, ki jih morda tradicionalno štejemo za delovno intenzivno, posodabljajo, prestrukturirajo v visoko produktivne panoge. Tudi na primer v tekstilni ali lesni panogi imamo danes uspešna podjetja, ki dokazujejo, da je to možno – Predilnica Litija, Aquafil in druge.  Analize in stanje na trgu kažejo, da se je treba še bolj usmeriti v vlaganja na področju raziskav, razvoja in inovativnosti, krepitev digitalizacije in digitalne transformacije podjetij, spodbujanje internacionalizacije, spodbude za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstva – več o tem bom kasneje v odgovoru na še eno vprašanje . Z vsemi ukrepi, ki jih izvajamo, načrtujemo in želimo, da gospodarstvo dobro opremljeno pričaka izzive prihodnosti, želimo zagotoviti slovenskemu gospodarstvu konkurenčnost na dolgi rok. Hvala.
Hvala lepa, gospod minister. Poslanec, imate zahtevo za dopolnitev odgovora. Izvolite.
Spoštovani minister, zahvaljujem se vam za vaše konkretne odgovore, želim pa in pa apeliram na vas, da glede na današnjo situacijo, ki je nastala, nadaljujete z vsemi aktivnostmi, da gospodarstvo tega ne bi čutilo, da dokler se ne sestavi nova vlada, vse aktivnosti tečejo, kajti gospodarski razvoj mora naprej, politika ga ne sme zaustavljati. Hvala lepa.
Hvala lepa. Minister, izvolite.
Spoštovani gospod poslanec, vsekakor se bo vse to, kar je zastavljeno, izvajalo, neodvisno od delovanja vlade. V svetu je pa bilo večkrat dokazano tudi v praksi, da se gospodarstvo razvija v pozitivni smeri, v neodvisnosti od takih ali drugačnih težav znotraj politike ali pa vladnih struktur. Najlepša hvala.
Hvala lepa. Ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek bo odgovorila na dve vprašanji, in sicer najprej gospodu Tomažu Liscu v zvezi z energetskim konceptom Slovenije. Izvolite, gospa ministrica.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala, lep pozdrav vsem, ki smo tukaj, na žalost nas je bolj malo, ampak tako pač je očitno, danes. Kar se tiče energetskega koncepta Slovenija. Ko sem bila na zaslišanju za ministrico za infrastrukturo, sem na nek način, pa ne dala zavezo, ampak povedala, da mislim, da bi ta energetski koncept moral bit sprejet do začetka leta 2020. Ko sem prevzela funkcijo ministrice, sem ugotovila, da je pred energetskim konceptom na mizi še en dokument, ki pravzaprav gre v isto smer – to je Nacionalni energetski in podnebni načrt, s tem da je ta nacionalni energetski in podnebni načrt nekoliko bolj kratkoročen, čeprav je, bom rekla, tudi ne tako kratkoročen – do leta 2030, s pogledom do leta 2040. Energetski koncept Slovenije bo pa opredelil našo energetiko do nekako leta 2060. V tem trenutku na našem ministrstvu vse sile usmerjamo v Nacionalni in energetski podnebni načrt, pri dokumentu, kjer teče javna razgrnitev od 17. januarja. Jutri imamo v okviru te javne razgrnitve tudi javno obravnavo. Na tej javni obravnavi bova sodelovala oba z ministrom za okolje in prostor, ker dodaten dokument NEPN je tudi okoljsko poročilo. Skratka, ukrepi, ki so navedeni v tem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, so pregledani že tudi z okoljskega vidika, da v nadaljevanju ne bi imeli težav. Takoj ko bo ta NEPN sprejet, naš cilj pa je, da bi bil sprejet do konca februarja, moja želja je, da kljub temu da ni zaveza, potrdi ga samo Vlada, je moja želja, da ga pridem predstavit tudi v Državni zbor, ker gre za strateški dokument, ki začrtuje našo slovensko energetiko in bo imel vpliv na vse: državo, gospodarstvo, ljudi. Takoj zatem začnemo pa tudi z energetskim konceptom za našo državo, ki pa, kot sem rekla, bo neko nadaljevanje tega NEPN – NEPN do leta 2030 s pogledom do 2040, EKS, energetski koncept Slovenije pa potem še bolj dolgoročno.
Hvala lepa. Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev odgovora, izvolite.
Hvala, spoštovana ministrica za vse odgovore.  Ja, tudi jaz imam pred sabo magnetogram, ko sem vas aprila lanskega leta spraševal in ste obljubili, da bo konec leta 2019 energetski koncept sprejet. Ampak danes, 27. 1. 2020, vemo, kaj se je zgodilo. Zato bi imel samo eno dopolnilno vprašanje, glede na to, da sem tudi vaše predhodnike spraševal, kako je z energetskim konceptom, pa se je govorilo konec 2017, konec 2018, konec 2019, in zdaj ste rekli, da takoj, ko bo NEPN sprejet, februarja. Jaz verjamem in upam, da ste mislili februarja 2020. Hvala za ta del odgovora. Me pa malo bega, ker kljub temu da sem sam prebral ta NEPN oziroma vsaj preletel, ker je dokaj obsežno gradivo, me bolj kot to motijo članki v medijih, kot na primer tale: Šli bi v brezogljično družbo, a ni jasno, kako.  Zato bi s tega mesta prosil za vaše stališče, dokler ste še ministrica v aktualni Vladi:  Kakšne so v tem času prioritete vašega ministrstva?  Kako doseči te zadeve tako v NEPN kot energetskem konceptu, da se ne bo zgodilo tisto, kar ste rekli, citiram: »Zavedati se moramo, in to bomo lahko čutili že zdaj, ko ne bomo dosegli ciljev do leta 2020, da nas bo to kar konkretno veliko stalo. Zato je treba biti pri določanju ciljev ambiciozen, ampak hkrati tudi realen.«?  Spoštovana ministrica, zanima me:  Kakšne so ocenjene vrednosti primanjkljaja nesprejetja energetskega koncepta?  Kakšna je vaša ambiciozna, a hkrati tudi realna energetska politika, morda tudi v poduk prihodnji vladi?  Hvala.
Hvala lepa. Gospa ministrica, izvolite.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala še enkrat. NEPN naj bi bil sprejet februarja 2020. Kot rečeno, takoj za tem začnemo tudi z energetskim konceptom Slovenije, ki je na nek način nadaljevanje energetske politike po letu 2030 oziroma 2040. Kot rečeno, NEPN še ni sprejet, jaz bom govorila o številkah, ki so v tem trenutku v dokumentu. Če pravilno razumem, vas pravzaprav najbolj zanimajo obnovljivi viri energije, na kar se nanašajo tudi stroški, kazni ali kakorkoli želite, zato jaz vedno poudarjam, ja, bodimo ambiciozni, ampak hkrati realni. V tem trenutku je v NEPN predvideno, da bo do leta 2030 v Sloveniji doseženega 27 % skupnega cilja za delež obnovljivih virov energije, pri čemer bi bil dosežen 43-odstotni delež OVE v sektorju elektrika. Za leto 2030 NEPN načrtuje, da bo skupno v Sloveniji obratovalo za tisoč 650 megavatov sončnih elektrarn, 150 megavatov vetrnih elektrarn, tisoč 199 megavatov hidroelektrarn, 90 megavatov elektrarn na lesno biomaso in 34 megavatov bioplinskih elektrarn. Vem, da bomo deležni kritike, da smo mogoče premalo ambiciozni, ampak za tem dokumentom stoji kar lepo število strokovnjakov, ki so izračunali, kako, kaj se da, do kdaj se da. In, ja, v tem trenutku nad našo državo preži grožnja kazni, da bi že v naslednjem letu plačali, ker ne dosegamo ciljev, ne tisoč, 10 tisoč, 100 tisoč evrov, ampak nekaj milijonov. Tudi do 9 milijonov evrov naj bi po teh izračunih, ki jih zdaj delamo, lahko znašala kazen, ki bi jo morali plačati iz državnega proračuna v evropski sklad.  Zato, ja, ambicioznost, ampak je treba hkrati povedati kako. Kot sem rekla, kljub temu da ni obveza, da se Državni zbor seznani s tem NEPN, bo moj predlog, da ko ga Vlada potrdi, ko ga pošljemo v Bruselj, ga pridemo predstavit tudi v Državni zbor.
Hvala lepa. Nadaljujemo še z vprašanjem gospoda Ivana Hrška v zvezi s procesom katalitične depolimerizacije, ki omogoča predelavo odpadkov v sintetično dizelsko gorivo.  Gospa ministrica, izvolite.
Alenka Bratušek
Omenjeno področje vsekakor je del sistemske obravnave celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, v njegovem okviru so navedeni tudi cilji Slovenije za bodoče desetletje.  Konkretno se lahko pri odpadkih navežem na cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za vsaj 20 % glede na leto 2005, pri čemer smo si zastavili indikativni sektorski cilj zmanjšanja na področju ravnanja z odpadki za vsaj 65 %. Dokument NEPN zato predvideva ukrepe na področju ravnanja z odpadki. Poleg že obstoječih ukrepov, ki so v pristojnosti MOP – spodbujanje ponovne uporabe ter recikliranja, izgradnja manjkajoče infrastrukture, izboljšanje sistema zbiranja odpadne embalaže, zajema ta dokument, povedala sem že, da je ravno zdaj v javni razpravi, tudi dodatne ukrepe na področju odpadkov, med katerimi lahko navedem podporo in izvedbo vsaj dveh pilotnih projektov predelave odpadkov v sintetična goriva. Kot časovnica za ta ukrep je navedena izvedba razpisa v letu 2020 ter izvedba razpisa v letu 2021.  Preostali dodatni ukrepi na področju odpadkov so še: izdelava podrobnejše energetske bilance odpadkov v Sloveniji in njihovega energetskega potenciala ter izdelava vizije razvoja in uporabe novih tehnologij za proizvodnjo sintetičnih recikliranih ogljičnih goriv, proizvodnjo sintetičnih goriv, vodika in sintetičnega plina iz odpadkov. NEPN predvideva tudi krepitev sposobnosti na področju konkurenčnosti in tehnološkega razvoja v energetiki in obsežno podporo razvoju novih izdelkov, proizvodnih procesov, storitev in rešitev, ki bodo primerni za prenos v gospodarstvo. Med ostalimi se bo spodbujala tudi tehnologija predelave odpadkov v energetske namene.  Kot sem že povedala, pa potem v nadaljevanju še enkrat sledi vprašanje glede NEPN, jutri imava skupaj z ministrom za okolje v okviru javne razgrnitve javno predstavitev. Tudi tam bodo prav gotovo še podane dodatne obrazložitve, verjetno pa tudi kar nekaj vprašanj, kaj se dogaja, zakaj se dogaja. Ampak jaz si želim, da Slovenija sprejme dokument, kjer znamo, seveda smo ambiciozni, ampak znamo tudi povedati, kako bomo to našo ambicioznost realizirali. Da ne bomo spet na podlagi sprejetih dokumentov tik pred tem, da plačujemo kazni. Prej sem povedala, da nam grozi, to so izračuni, no, bomo videli, ampak do 9 milijonov evrov. Jaz upam, da se zavedamo, kaj pomeni za slovenski proračun 9 milijonov evrov.
Hvala lepa. Nadaljujemo in prehajamo na vprašanja poslank in poslancev v prvem krogu.  Prva ima besedo gospa Jelka Godec, ki bo postavila vprašanje ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek. Izvolite.
Najlepša hvala. Gospa ministrica, jaz sem glede na temo cesnte infrastrukture občine Šentjur že večkrat postavljala vprašanja, in sicer pisna, bilo pa je tudi kar nekaj pogovorov na direkciji za ceste, DRSI. Pa bi se osredotočila predvsem na rekonstrukcijo ceste RC III 687, to je Dole–Ponikva–Dolga gora–Loče. Gre za državno cesto, ki je bila leta 2008 sprejeta v NRP in v proračun Republike Slovenije. To je obvozna cesta za primer nesreč na avtocesti A1, hkrati pa je bila ta cesta zelo obremenjena, ko se je gradila železniška proga na relaciji Celje–Maribor. In ne samo obremenjena, ampak tudi zelo uničena. Verjamem, da ste s tem seznanjeni. Ceste si verjetno še niste ogledali, sem pa objavila tudi kar nekaj zadnjih slik, ko je recimo sredi ceste kar ogromna luknja itn. Ne bi zdaj o tem, ampak cesta je bila tudi ocenjena s strani AMZS kot ena izmed najnevarnejših cest v Sloveniji.  Obljube, kdaj se bo rekonstrukcija začela, so bile dane z več strani, tudi ministrstev, tudi bivšega ministra. Tudi vi ste mi v mesecu marcu 2019 pisali, da če ne bo prišlo do večjih težav, se bodo dela na trasi začela predvidoma konec leta 2019. Jaz sem konec leta 2018 sklicala poslanski večer na to temo. Bili so prisotni zaposleni iz direkcije in tam obljubili, da bo javni razpis, da se bo začel odkup zemljišč in bo javni razpis za rekonstrukcijo vsaj ene faze, tiste najbolj nujne, konec leta oziroma bilo je obljubljeno v začetku leta 2019, potem konec leta 2019, tudi v juniju sem dobila dopis, da z ozirom na potek odkupov in vremenskih razmer se bo začela gradnja predvidoma pomladi 2020. Stanje je takšno, da niti še razpisa ni bilo, odkupi so že. Rečeno mi je bilo tudi konec leta na direkciji, da večjih problemov ni, da tisti, ki so, se bodo rešili.  Zdaj mene zanima, glede na to, da so bile dane obljube državljanom, da se bo vsaj en del, tisti najhujši, rekonstrukcije začel:  Kdaj na ministrstvu predvidevate javni razpis vsaj za eno etapo, to je od naselja Ponikva pa do železniške proge v Ostrožnem?  Jaz bi prosila za vaš odgovor, obljube pa poslušamo že ulala let.  Hvala.
Gospa ministrica, izvolite.
Alenka Bratušek
Hvala za vprašanje.  Moj odgovor bo relativno kratek. Res je, še vedno na podlagi pravnomočnih odločb po parcelaciji potekajo v tem trenutku odkupi potrebnih zemljišč. Po pridobitvi potrebnih dokazil o razpolaganju z zemljišči bo Direkcija republike Slovenije za infrastrukturo prioritetno začela z gradnjo obeh, se pravi dveh odsekov, in sicer skozi Ponikvo v dolžini 780 metrov in čez Klanec v dolžini 670 metrov. Za odsek skozi Ponikvo je bil že pripravljen osnutek sporazuma o sofinanciranju, ki je trenutno v usklajevanju z občino. Prav tako je direkcija že pridobila inženirja za pripravo razpisa in nadzora gradenj. Na direkciji, jaz pa lahko rečem, da tudi sama sem še vedno prepričana, da bo razpis za obnovo objavljen še v letošnjem letu. Moja želja bi bila v prvi polovici leta 2020. Seveda je pa treba prej speljati vse potrebne postopke, od parcelacije in tudi razpis potem uspešno zaključiti. Ker tudi tukaj vemo, da velikokrat ni prav enostavno postopkov pripeljati h koncu.
Hvala lepa.  Gospa poslanka, imate zahtevo za dopolnitev odgovora? Izvolite.
Gospa ministrica, zdaj jaz ne vem kakšne informacije imate, ampak parcelacija je bila že narejena leta 2018, odkupi potekajo in meni je bilo rečeno na direkciji, da kjerkoli se zatakne, recimo če človek ne želi prodati, da potem se pač naredi nacionalizacija oziroma se sprožijo vsi postopki, in da to ni neka ovira za javni razpis. Tako je bilo rečeno. Če narobe razumem, potem me boste popravili.  Govorite o dveh etapah skozi naselje Ponikva in Klanec. Jaz vam moram povedati, da Klanec je bil preplasten leta 2018 in ljudje pravijo, da popolni nesmisel, da je prav smešno, da bi zdaj direkcija tisti del, ki je bil preplasten, bom rekla po domače, vrgli ven ta asfalt in delali novega. Bolj potrebno je od naselja Ponikva, tista naslednja etapa, do železniške proge v Ostrožnem, ki je res tako uničena, da ponekod niti ni več metra celega asfalta, ampak imate skoraj da že makadam. Ljudje se vsak dan vozijo po teh cestah, uničujejo se jim avtomobili, še hvala bogu, da ne pride do nesreč. Obljube za ta razpis se vlečejo že od leta 2018. Vse je že narejeno, ampak še ni razpisa. Tako da pravim, parcelacija je, odkupi se vršijo in kolikor jaz vem, samo dve nista v bistvu rešeni. Jaz bi vas prosila, gospa ministrica, da pogledate te zadeve in mogoče pospešite v tej smeri, da se res rekonstruira tisti del, etapa – saj to projektanti oziroma tisti, ki vodijo projekt, vedo – v tistem delu, ki je res nujno potreben. To je od naselja Ponikva do železniške postaje.Tak je bil tudi dogovor na direkciji, češ, da bodo to tudi pisno dali. Do danes, žal, tega še nisem dobila. Zato tudi ljudi bolijo te obljube, ker konec koncev tudi poslanci damo neke obljube oziroma podatke, ki jih dobimo z ministrstva in direkcije.
Hvala lepa. Gospa ministrica, izvolite.
Alenka Bratušek
Spoštovana poslanka, to, kar ste povedali za odsek čez Klanec, ki sem ga omenila, vsekakor bom preverila, ali je preplastitev bila narejena in zakaj bi potem bilo treba še enkrat. Tako vam ta odgovor zagotovim pisno.  Kar se tiče ostalih vprašanj. Še enkrat, pravnomočne odločbe o parcelaciji so že, treba je zagotoviti odkup zemljišč. Najdlje trajajo postopki razlastitve, zato je interes našega ministrstva, da čim več stvari rešimo z dogovorom in ne z nacionalizacijo oziroma razlastitvijo, kot ste omenili. Tu vedno prosimo za pomoč občine, ker one bolje poznajo svoje ljudi. Tako bom tudi tu še enkrat apelirala na svoje sodelavce, da stvari skušamo čim prej zapreti, pa na župana, da nam skuša pri teh postopkih pomagati. Česa drugega kot še enkrat povedati, da si tudi sama želim, da bi ta razpis bil objavljen čim prej, vam v tem trenutku, na žalost, težko povem. ker sem tudi človek, ki nerad daje obljube, ker te obljube niso odvisne samo od mene. Seveda je cel kup postopkov, ki jih je treba izpeljati. Nedvomno pa je to odsek, ki je nujno potreben obnove.
Hvala lepa. Nadaljujemo.  Dr. Franc Trček bo postavil vprašanje ministrici brez resorja, pristojni za razvoj, strateške projekte in kohezijo dr. Angeliki Mlinar.
Hvala za besedo. Spoštovana gospa ministrica, spoštovani dober ducat poslancev in poslank, ki ste v dvorani! Ne glede na to, ali vlada prihaja ali se vlada rekonstruira ali vlada odhaja, v nekih družbah, ki mislijo same sebe, moramo imeti to, kar se v angleščini imenuje civil servants, in neke ustrezno delujoče sisteme. Nek tak delujoči sistem, s katerim imamo več kot preveč težav – v decembru smo se kar dosti pogovarjali o tem – je to, kar običajno imenujemo evropska kohezija. Evropska kohezija res niso naši edini penezi, kot jaz rečem, za družbeno prostorski razvoj, so pa dejansko največji del kolača tovrstnih javnih financ. Onkraj tega, gospa ministrica, nekako v Bruslju izjavljate, da nadpovprečno črpamo kohezijo, da smo zadovoljni s tistim malo manj kot proračunom Maribora za zeleni del, obstaja dejstvo, da je ogromno težav na informatiki. Prvi minister iz sklica te vlade je tudi na zadnjem odboru zelo odkrito o tem govoril. Še vedno v bistvu ne mine teden, da se tista famozna Ema ne bi vsaj enkrat sesula. Navsezadnje ljudje, ki so se naučili delati evropsko kohezijo, izgubljajo živce s tem, izgubljajo živce z iskanjem nekih ljudi v službah na ministrstvih, namesto da bi se ukvarjali z vsebinami.  Zato je prvi del mojega vprašanja, ki ga mora oddelati ta vlada, tudi če bomo imeli aprila volitve:  Kdaj in kako bomo kratkoročno stabilizirali delovanje tega sistema?  Saj se zgodijo včasih tovrstne zadeve, ampak da bodo ti izpadi mogoče zaradi neke višje sile, komunikacijskega šuma enkrat na mesec, ne pa dvakrat, trikrat tedensko.  Drugi del tega vprašanja se pa nanaša na neko rekonstruirano vlado ali na vlado po volitvah:  Kako srednjeročno urediti informacijsko infrastrukturo na SVRK, da ne bo to eno ključno ozko grlo, ki jemlje čisto preveč časa ljudem, ki se potem v praksi, niti ne tako blazno dobro plačani, ukvarjajo s celo vrsto izvedbe evropske kohezije in preveč časa izgubljajo za te zadevnosti, namesto da bi se resno posvečali vsebinam? To je moje dvodelno vprašanje in upam, da mi boste ponudili ustrezne odgovore. Hvala.
Hvala lepa. Gospa ministrica, izvolite.
Angelika Mlinar
Iskrena hvala, gospa podpredsednica. Spoštovani navzoči, spoštovani gospod poslanec! Hvala za vaše v bistvu ponovno vprašanje glede informacijskega sistema. Poskušala vam bom čim bolj v detajle odgovoriti. Informacijski sistem e-MA, ki podpira izvajanje evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji, deluje in zagotavlja nemoteno izvajanje v vseh fazah, ki morajo biti podprte z informacijskim sistemom. Sistem omogoča podeljevanje sredstev, potrjevanje projektov, predlaganje zahtevkov za izplačilo za izvedene aktivnosti na pogodbah, kar je podlaga za izplačilo iz državnega proračuna in omogoča potrjevanje izdatkov in rezultatov Evropski komisiji. Sistem je stabilen, strinjam pa se, da je počasen in morda ni najbolj prijazen uporabnikom. Vendar menim, da je tako pri večini kompleksnih informacijskih sistemov, in informacijski sistem, ki podpira izvajanje kohezijske politike, je dejansko zelo kompleksen, saj evropsko kohezijsko politiko ureja obsežna zakonodajna podlaga na evropskem in na nacionalnem nivoju, kar se odraža tudi v informacijskem sistemu. V Sloveniji gre tozadevno pravzaprav za testno povezavo med tremi informacijskimi sistemi. To so: sistem za izvajanje operativnega programa, tako imenovana e-MA, sistem za izvajanje slovenskega proračuna MFERAC in v okviru tega posebni modul za potrjevanje izdatkov Evropski komisiji, tako imenovana eCA. Zaradi kompleksnega sistema prihaja do občasnih težav in verjetno se temu tudi v bodoče ne bo možno v celoti izogniti.  Ker je bilo v preteklosti veliko povedanega o težavah z informacijskim sistemom za izvajanje kohezijske politike, marsikdo povezuje slabo izvajanje programa ravno s tem. Zato je potrebno poudariti, da informacijski sistem ne predstavlja več ovire za črpanje. V zadnjem letu je bil na tem področju dejansko narejen bistven napredek. To so potrdili tudi revizorji, ki so ugotovili, da so bile izvedene znatne izboljšave na informacijskem sistemu e-MA, ki sedaj omogoča zanesljivo zbiranje, beleženje in hrambo podatkov, potrebnih za spremljanje, vrednotenje, finančno upravljanje, preverjanje in revidiranje smotrnosti porabe sredstev evropske kohezijske politike. Ponavljam, da sistem deluje in omogoča tekoče izvajanje. Ostaja nam pa definitivno še nekaj izzivov z urejanjem stanja podatkov iz preteklih let, ko informacijski sistem ni bil ustrezen. V povezavi z informacijskim sistemom nam je Evropska komisija poslala opozorilno pismo o ustavitvi plačil. Nacionalni revizijski organ je po izvedenih dodatnih preverjanjih sistema komisijo v novembru 2019 obvestil o odpravi teh pomanjkljivosti. V času mojega obiska pri komisarki za kohezijo gospe Ferreira prejšnji teden pa me je le-ta seznanila tudi z odločitvijo komisije, da je sistemska pomanjkljivost ustrezno odpravljena. Kljub temu aktivnosti v povezavi z izboljšanjem delovanja informacijskega sistema še naprej intenzivno izvajamo in ostajajo pomembna prioriteta Službe Vlade za razvoj in kohezijsko politiko v tem letu. Poleg tega smo na SVRK že pričeli s pripravo strokovnih podlag in drugih potrebnih investicijskih dokumentov za pripravo in objavo javnega naročila za prilagoditev obstoječega informacijskega sistema e-MA zahtevam novega programskega obdobja 2021–2027. Višina sredstev, ki bo potrebna za izvedbo, bo znana ob zaključku analize in priprave potrebne dokumentacije ter po prejetju ponudb s strani ponudnikov. Želimo, da bi postopek izbire izvajalca lahko zaključili v prvi polovici tega leta. Izgradnja obstoječega informacijskega sistema nas je do zdaj stala okvirno 2,6 milijona evrov. Iz tega in že znanih potreb po prilagoditvah, ki izhajajo iz osnutka evropske zakonodaje za programsko obdobje 2021–2027, smo v SVRK naredili prvo oceno, po kateri naj bi prilagoditev stala okvirno 3 milijone evrov. Če bomo sistem nadgradili še s funkcionalnostmi, ki jih sedaj ne omogoča, kot so na primer javni razpisi, pa bo ta znesek najbrž višji. Hvala.
Hvala lepa, gospa ministrica. Gospod poslanec, izvolite, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.
V bistvu moram imeti zahtevo za dopolnitev odgovora, ker mi je gospa ministrica odgovarjala na tisti del vprašanja, ali nam Evropska komisija potrdi, da je sistem ustrezen, kar zadeva njih, tako imenovano claimanje, če uporabim to besedo, ki jo razumemo tisti, ki smo se s tem ukvarjali in se ukvarjamo. Veste, na drugi strani imamo pa banalno praktičen vidik, da nekdo pol dneva nekaj vnaša, pa se mu sistem sesuje. In jaz sem bolj spraševal o tem drugem vidiku. Takrat smo imeli 13. decembra, pa petek je bil, sejo, gospod Krpan je preveril pa je dobil SMS od svoje partnerice na projektu, da se je zopet sistem sesul. Pa se ni sesul zaradi tega, ker je bil petek 13., ampak ker je dejansko sistem tako zelo nestabilen. To, da imamo v bistvu, ja, kot ste pravilno rekli, dva sistema plus en modul, da je ta zadeva, če uporabim profesorski jezik, perpleksna, ni izgovor, da bi ta zadeva ne bila na čisto vsakdanji, operativni ravni delujoča, kar trenutno še ni. In če sem prav razumel vaš odgovor, bo to, če bo, bolj ustrezno delujoče na začetku naslednjega leta. Upam, da se glede tega motim. Ker pa ni ravno dobra popotnica za vse ljudi, ki delajo na tem in ki se dejansko na dnevni osnovi bodejo s temi zadevami.  Ne bom zahteval javne razprave o tem, ker se mi zdi, da smo se v zadnjem mesecu že preveč pogovarjali, mogoče ne preveč, dovolj pogovarjali o tem. Ampak dejansko bi si želel odgovor s strani teh številnih ljudi, tudi mojih strokovnih znancev, ki na teh projektih delajo, kdaj se bodo lahko v miru ukvarjali z vsebinami, netrepetajoč, da se jim bo vsak drugi, tretji dan sesul sistem. Hvala za odgovor.
Hvala lepa. Gospa ministrica, se želite odzvati? Izvolite.
Angelika Mlinar
Jaz se strinjam z vami, da je to absolutna prioriteta, ker brez tega črpanja ne bomo zaključili tako optimalno, kot si želimo. In je zaradi tega, kot sem podala prej v prvem delu svojega odgovora, to prioriteta moje službe in bo to tudi naprej ostala prioriteta, dokler to ne bo delovalo tako, da bo čim bolj optimalno.
Hvala lepa. Nadaljujemo. Naslednja je na vrsti gospa Lidija Divjak Mirnik, ki bo postavila vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo gospodu Zdravku Počivalšku. Izvolite.
Hvala lepa, podpredsednica, za besedo. Lep pozdrav, spoštovani predstavniki vlade, kolegice, kolegi!  Spoštovani gospod minister, krožno gospodarstvo se je razvilo kot odgovor na linearni model gospodarstva, ki ni več ustrezal potrebam modernih družb v globaliziranem svetu. Da bi zagotovili trajnostno rast, moramo seveda svoje vire uporabljati pametneje in bolj racionalno, zato se je Slovenija in tudi celotna Evropska unija zavezala h krožnemu gospodarstvu in sprejela to kot strateško usmeritev. Zavezali smo se torej k uresničevanju celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo s sodelovanjem Evropske komisije in Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo. S tem namenom bo ustanovljen tudi center za prehod v pametno in krožno družbo, katerega naloga bo koordiniranje vsebin programa in povezovanje vseh relevantnih pobud in projektov s tega področja. Tako bomo začeli sistematično delovati v smeri dviga produktivnosti gospodarstva, kjer Slovenija žal zaostaja za evropskim povprečjem, in prispevali k izboljšanju konkurenčnosti in stabilnemu poslovanju podjetij.  Maribor je v zadnjih nekaj letih dokazal, da je na področju krožnega gospodarstva – na primer Inštitut WCYCLE, sedež SRIP za krožno gospodarstvo je tudi v Mariboru, in pa številni drugi projekti v izvajanju – najbolj proaktivno mesto in s tem center trajnostnega načina umnega gospodarjenja z viri, zato bi seveda bilo smiselno, da je sedež centra ustanovljen v Mariboru. S tem dejanjem bi pokazali, da se država zaveda, kako pomembna je decentralizacija na osnovi vsebin in pa znanja, ki jih imajo posamezna področja, saj je le-ta potrebna predvsem zaradi učinkovitejšega reševanja notranjih razvojnih problemov in predstavlja podlago za hitrejši in tudi skladnejši razvoj. Ne želimo si, da bi razvojno napredovala samo osrednjeslovenska regija, in ni prav, da bomo razmišljali samo o tem, da širimo avtocesto proti Ljubljani, namesto da bi se osredotočili na decentralizacijo države in s tem zmanjšali razvojni zaostanek vzhodne kohezijske regije. Naš cilj mora biti zagotavljanje enakomernega gospodarstva, kulturnega in socialnega razvoja v vseh regijah v državi, ker bo seveda to prispevalo k zadovoljstvu prebivalcev celotne Slovenije in celotno Slovenijo tudi okrepilo.  Spoštovani gospod minister, glede na vse navedeno vas sprašujem: Ali je lokacija, kjer se bo nahajal novoustanovljeni center za prehod v pametno in krožno družbo, že določena?  Če ni, vas vljudno prosim, da je le-ta v Mariboru. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Cenjeni zbor, spoštovana poslanka Lidija Divjak Mirnik, predsedujoča! Hvala za vprašanje.  Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo je ena izmed strateških prioritet razvoja Slovenije. Gre za enega izmed ključnih instrumentov za dosego razogljičenja zaradi podnebnih sprememb. Je tudi eden od ključnih elementov zelenega dogovora, ki je prioriteta nove evropske komisije. Vlada Republike Slovenije na tem področju krepi svoje aktivnosti. Krožno gospodarstvo je ena izmed prioritet Slovenske strategije pametne specializacije, kamor so usmerjena sredstva za raziskave, razvoj in inovacije. Krožno gospodarstvo bo eden izmed ključnih stebrov prihodnje slovenske industrijske politike, ki jo pripravljamo v okviru našega ministrstva. Za namen posodabljanja v smeri krožnega gospodarstva nameravamo izkoristiti tudi sredstva podnebnega sklada v sodelovanju z Evropsko komisijo in Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo oziroma z njegovimi izvajalskimi inštitucijami pripravljamo celovit projekt sistematičnega prehoda v krožno gospodarstvo. Vlada Republike Slovenije se je z informacijo o pripravi tega projekta seznanila 7. novembra 2019.  Pri celovitem projektu prehoda v krožno gospodarstvo gre namreč za projekt, ki ga skupaj pripravljamo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstvo za infrastrukturo ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V ta namen je bila oblikovala medresorska delovna skupina na ravni generalnih direktorjev pod vodstvom Ministrstva za okolje in prostor, ki bo skupaj s partnerji iz Evrope pripravila konkreten predlog strateškega projekta z ukrepi, terminskim načrtom in finančnimi viri. Naveden predlog za izvedbo projekta bo med drugim vseboval tudi organizacijsko rešitev glede oblikovanja centra, ki bo zagotavljal usklajene in celovite aktivnosti za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo tudi po zaključku obdobja trajanja tega projekta. Prej navedena medresorska delovna skupina se je na Ministrstvu za okolje in prostor prvič sestala 10. januarja letos, kjer so določili način dela in nadaljnje korake. Najprej je potrebno doreči vsebine projekta in potrebne aktivnosti, tudi te, ki bi jih izvajal načrtovani center za prehod v pametno in krožno gospodarstvo oziroma krožno družbo.  Glede vzpostavitve samega centra tako v tem trenutku še ne moremo podati konkretnih odgovorov, saj so odprte še vse možnosti, tako glede organizacijske oblike kot tudi glede same lokacije in sedeža. Prepričan sem pa, da nam bo uspelo najti takšno rešitev, ki bo ustrezala vsem deležnikom. Hvala.
Hvala lepa.  Nadaljujemo. Gospa Alenka Jeraj bo postavila vprašanje ministrici za pravosodje gospe Andreji Katič.  Izvolite, gospa poslanka.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav! Pred časom smo se že veliko pogovarjali o novem zaporu, moškem zaporu v Ljubljani v Dobrunjah, in pa tudi o spremembi oziroma dograditvi novega ženskega zapora na Igu. Zanima me, kje so stvari. Kolikor vem, je bil prostorski plan s strani Mestne občine Ljubljana potrjen. Zanima me: Kako potekajo dela oziroma kakšni so postopki, katere stvari, vezane na gradnjo novega moškega zapora v Ljubljani, so še pred nami? Rečeno je bilo tudi, da bomo morda šli celo v javno-zasebno partnerstvo. Ker na spletu beremo različne stvari, me zanima: Ali še drži, da bomo šli v javno-zasebno partnerstvo, ali se je medtem kaj spremenilo? Predvsem pa me zanima: Ali je ocena, da bo nov moški zapor zgrajen do leta 2024, realna? Kaj se dogaja na Igu oziroma kako načrtujete izgradnjo ženskega zapora?  Predvidevam, da po tem, ko bo zgrajen moški zapor v Ljubljani, in se pač tudi odprti oddelek, ki je ta trenutek na Igu, verjetno prenaša v ljubljanski del. Hvala.
Hvala lepa.  Gospa ministrica, izvolite.
Andreja Katič
Hvala, podpredsednica. Spoštovana poslanka, hvala za vprašanje. Kot ste sami že povedali, smo v tem času velikokrat že govorili o teh dveh projektih. Stanje je danes tako, da so bila izhodišča, kot smo rekli, postavljena v letu 2016. Rešitve smo dobili na javnih arhitekturno krajinskih natečajih v 2017. V 2018 smo začeli z umeščanjem objektov v prostor in s pripravo dokumentacije. Kar se tiče ženskega zapora, kar vi najboljše veste, je bil na občinskem svetu sprejet prostorski akt že poleti 2018 in dokončno potrjena ta lokacija, kar se tiče pa Ljubljane, je bil pa občinski podrobni prostorski načrt, ki rešuje problematiko umeščanja v Dobrunjah, sprejet na mestnem svetu Mestne občine Ljubljana konec novembra 2019. Tako da so postopki umeščanja obeh zaporov končani in tukaj tudi zahvala obema lokalnima skupnostma za sodelovanje.  Kar se tiče Iga. Trenutno za ženski zapor pridobivamo gradbeno dovoljenje, vloga je bila na upravno enoto že oddana in je v postopku dopolnjevanja. Prav tako je v teku javno naročilo za arheološke raziskave v skladu z zahtevami Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki bodo zaključene v jeseni 2020. In če bo vse potekalo po planu, odvisno seveda tudi od arheoloških raziskav, bi bil začetek gradnje ženskega zapora v 2021. Kot ste povedali tudi glede javno-zasebnega partnerstva, veste, da zakonodaja zahteva, da moramo pri vsakem večjem projektu narediti tudi preizkus možnosti javno-zasebnega partnerstva. V teh postopkih zaenkrat nimamo nobene povratne informacije, da bi bil kakršenkoli interes s strani zasebnih vlagateljev.  Kar se tiče Ljubljane. Izdelana je dokumentacija za gradbeno dovoljenje in je v fazi pridobivanja mnenj, skladno z gradbeno zakonodajo. Glede na zahtevno lokacijo pa tudi velikost projekta je v izdelavi presoja vplivov na okolje, ki bo sestavni del. V skladu s terminskim planom bomo vlogo za gradbeno dovoljenje vložili poleti 2020. Začetek gradnje načrtujemo v drugi polovici 2021, seveda zopet pod postavko, da se ne bi na terenu karkoli ugotovilo, ko bomo začeli z izkopavanjem.  Kot sem že večkrat povedala tudi na seji Odbora za pravosodje, vseskozi smo iskali rešitve, tudi v razgovoru z lokalnimi skupnostmi in tudi na podlagi zahtev strokovne javnosti, tako tuje kot domače, kar se tiče tega, kako morajo biti zgrajeni zapori, pa seveda na drugi strani tudi optimizacije, tako da smo ocenjeno vrednost projekta na Igu znižali za skoraj 20 %, v Dobrunjah pa več kot 10 %. Zavedamo se pa, da bodo končne finančne posledice odvisne tudi od tega, kakšen bo rezultat na javnem razpisu. Ampak kot je rečeno, zaenkrat še vse poteka v skladu s terminskimi plani, tako da bi Republika Slovenija v letu 2024 imela rešeno problematiko neustreznosti obeh zaporov.
Hvala lepa.  Gospa poslanka, imate zahtevo za dopolnitev odgovora. Izvolite.
Hvala za povedano. Če prav razumem, za Ig se že pridobiva gradbeno dovoljenje, medtem ko za Ljubljano še ne, šele pripravljate dokumentacijo, da boste vložili.  Zanima me: Kaj se načrtuje s tistimi objekti, ki so na Igu spodaj, se pravi odprti oddelek? Ali boste to koristili naprej, ali se bo tam kaj dogajalo ali gre to potem v nov zapor v Ljubljani?  To so pač prometni prekrški in te manjše zadeve. Na koncu koncev tudi ne vem, če je najbolj optimalno, ljudje gredo vsak dan v službo, potem pa gredo prespat na Ig. Mislim, to je – smo tudi ena dobra država, da nudimo hotel potem za tiste ljudi. Vprašanje, ali ima tak zapor v resnici smisel. Sprašujem se, ali v zvezi s tem načrtujete kakšne spremembe ali bo ostalo tako, kot je.
Hvala lepa. Gospa ministrica, izvolite.
Andreja Katič
Verjetno vam je znana prostorska problematika vseh zavodov za prestajanje kazni zapora v Sloveniji, tako da trenutno iščemo različne variante ob premeščanju zapornikov, predvsem imamo največjo problematiko v Kopru, kjer ne dobimo zadostnega števila pravosodnih policistov. V sklopu tega bo še kar nekaj let, predvsem do izgradnje obeh zaporov, potrebno iskati različne rešitve tako, da bo na eni strani poskrbljeno za varnost pa da bomo imeli tudi ustrezne kapacitete za nameščanje zapornikov. Predvsem je problem pripor. Tako da se sedaj nekako po dogovoru vsi zavodi dogovarjajo in tudi prestavljamo zaprte osebe po Sloveniji. Tako da bo kar nekaj časa aktualno še vse, ampak kar se tiče samega Iga, vse obstoječe prostore bo zavod za reševanje kazenskih sankcij koristil tudi v prihodnje. Se pravi, ko bomo dogradili en del, to vam je bilo tako ali tako predstavljeno tudi na seji vašega občinskega sveta, se bo potem prestavilo. Mogoče en del, kar sem želela vnaprej tudi s pobudami, ki so prišle iz vaše občine, da bi se dogovorili, da bi lahko bil del gradu tako ali drugače po posebnem režimu dostopen tudi javnosti. Tukaj bomo še iskali različne rešitve, ampak kaj vse bo, končne vsebine tega pa, dokler zapor ne bo dograjen, še ne znam napovedati.
Hvala, gospa ministrica.  Gospa poslanka, imate postopkovni predlog. Izvolite.
Predlagam, da skladno s poslovnikom opravimo razpravo o tem, ker se mogoče tudi skozi razpravo da najti kakšne rešitve v smislu mogoče bolj optimalnega reševanja problemov. Jaz razumem, da je prostorov premalo in tako, ne razumem pa ali pa manj razumem to, da ohranjamo zapor v gradu, ki bi moral biti nek kulturni spomenik. Ižanska občina je od leta 2011 na seznamu Unescove dediščine zaradi kolišča, ampak mi bomo imeli v gradu, v kulturnem spomeniku zapor. To je neka stvar, ki je zelo nelogična, in mislim, da bi se našle tudi boljše rešitve. Predlagam, da opravimo razpravo o odgovoru ministrice.
Hvala lepa. O vaši pobudi bomo odločali v sredo v okviru glasovanj. Nadaljujemo. Gospod Blaž Pavlin bo postavil vprašanje ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala za besedo. Spoštovani minister za izobraževanje, znanost in šport, na sveti večer je državni sekretar na vašem ministrstvu dr. Jernej Štromajer na omrežju Twitter objavil provokacijo, s katero je vsem, ki praznujemo božič, voščil tako, da nas je označil za umazane živali. Božič je v samostojni Sloveniji dela prost dan. Božič je za veliko večino ljudi največji družinski praznik. Božič nas torej med seboj povezuje in zato si ob tem prazniku voščimo miru, veselja, blagoslova in zdravja. Dr. Jernej Štromajer je v preteklost že dokazal, da ima velike težave z dostojnim izražanjem, je pa tokrat potrebno posebej izpostaviti, da je to storil tudi kot član vaše vladne ekipe oziroma kot predstavnik izvršilne veje oblasti. S svojo žaljivo objavo je prizadel mnoge državljane. Gre za šolski primer sovražnega govora, ki ljudi diskriminira na podlagi verske pripadnosti. Takšna komunikacija dr. Štromajerja na sveti večer ne prispeva k povezanosti in razumevanju v naši družbi, kaj šele k strpnosti, spoštovanju in sprejemanju različnosti.  Spoštovani minister, v imenu vseh ljudi, ki praznujemo božič, vas zato sprašujem: Kako to, da državni sekretar dr. Jernej Štromajer še vedno uživa vaše zaupanje?
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite, imate besedo.
Jernej Pikalo
Hvala lepa. Prav lep pozdrav vsem! Jaz sem na to vprašanje medijem – ne pa seveda tule – že večkrat odgovoril, zato bom z veseljem ponovil svoje lastno stališče. Prvič. Kar se tiče primernosti in neprimernosti, naj bo kristalno jasno, zadeva je neprimerna. To sem drugi dan, ko je bilo to objavljeno, tudi zelo jasno in eksplicitno zapisal in je bilo objavljeno v vseh slovenskih medijih. Če je lahko neka stvar v kontekstu fikcije, torej v kontekstu fiktivnega filma, zabavna, nikakor ni zabavna v realnosti, sploh pa ne za tiste, ki božič praznujejo ali praznujemo, na tak večer. Torej, zadeva je absolutno neprimerna, in to je bilo tudi moje stališče vseskozi. Tule jaz stališča nisem spremenil.  Kar pa se tiče drugih stvari, veste, je pa tako. Jaz svoje sodelavce ocenjujem – je res, in še enkrat poudarjam, neprimeren tvit, ampak jih ocenjujem – po njihovem delu. Veste, na ministrstvu je, vsaj za 2020, do danes – pa upam, da ali bomo mi ali pa bo kdorkoli drug za nami naprej – ogromno izzivov, od bele knjige na področju vzgoje in izobraževanja, skratka za osnovne šole, nacionalnega programa za razvoj visokega šolstva do raziskovalne in inovacijske strategije, če se ustavim samo pri strategijah. Zakonodaja, ki je narejena danes, je zakon o znanstveni in raziskovalni dejavnosti, ki je v medresorskem usklajevanju, zakon o vedenjskih in čustvenih težavah mladostnikov, Zakon o vrtcih in tako naprej in tako naprej. Tako da, veste, ko jaz ocenjujem, kako kdo dela, mu seveda za takšne neprimernosti, nedostojnosti in še kaj svoje tudi povem. Mislim, da je bilo pet klicev tisto popoldne na to temo. Tako da moje stališče je jasno, ampak obenem pa cenim delo kolega državnega sekretarja, zato ker koordinira marsikatero od delovnih skupin, Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti, Zakon o visokem šolstvu in še kaj. Na ministrstvu nam v tem smislu dela ne bo zmanjkalo. Če smo pa že pri pozivih k raznim, recimo temu, prispevkom za skupnost in kako jih ne plačevati v obliki davkov, potem pa vidimo tudi kje drugje takšne pozive. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev odgovora. Izvolite.
Hvala, gospod minister, za vaš odgovor, ki sem ga v bistvu pričakoval. Naj še enkrat opozorim, da je dr. Jernej Štromajer državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in izobraževanje. Se pravi, da je drugi človek ministrstva in vaš namestnik in kot tak tudi član Vlade. Mnogi državljani smo razočarani nad nivojem njegovega izražanja, ki bi moral biti tudi zgled za vse ostale v tej državi. Državni sekretar se je večkrat opravičil za to, kar je povedal. Njegovo opravičilo lahko tudi sprejmem, vendar pa o njegovi iskrenosti lahko upravičeno dvomim, saj je take zapise že v preteklosti večkrat ponavljal, tokrat v nekoliko drugačni obliki, obliki državnega sekretarja. Naj tukaj še enkrat poudarim, da je tudi važno, kdo kaj reče. Opozoril bi tudi na mnenje oziroma prepričanje predsednika Vlade, ki je prepričan, da je bila, tako kot ste rekli vi sami, objava državnega sekretarja na ministrstvu za šolstvo ob božiču skrajno neprimerna za visokega državnega uslužbenca, in bi po njegovem mnenju moral biti razrešen. Očitno pa za vas in vašo stranko veljajo drugačna merila, zato vas ponovno sprašujem, zakaj niste ukrepali. Hvala.
Hvala lepa. Gospod minister, želite besedo? (Da.) Izvolite.
Jernej Pikalo
Hvala lepa še enkrat. Na žalost ta politika, tako kot je bila pri Aristotelu ali pri kom drugem, pač ni več visoka pesem. Polno je populizmov. Poglejte si Twitter, polno je neprimernega, da ne rečem še česa drugega, izražanja, zavržnega do konca. Populizmi so postali vsakdanja stvar. In tu se moramo vsi, ki smo tako ali drugače v tem političnem prostoru, ne samo ministri in državni sekretarji, se strinjam, seveda, ampak vsi, ki smo v Državnem zboru, in sicer v slovenski politiki, vprašati, kaj s tem pravzaprav delamo svoji politični skupnosti – z dovtipi, s populizmi, z neodgovornim verbalnim izražanjem in še čim. Ni čudno, da se potem to prenaša na našo skupnost.  In če smo pri tem, sem že prej rekel, tudi pozivanje, vsakršno pozivanje k državljanski nepokorščini v smislu plačevanja davkov je ravno tako problematično, da ne rečem česa drugega. Zato ker jih vsak od nas mora, zato ker je tako prav, zato ker smo se za to demokratično odločili. In če smo se za to demokratično odločili, potem naj vsak te davke tudi plača. O tem govorimo. Torej govorimo o generalno neprimernem izražanju. In res bi rad, zato ker se to zelo slabo prenaša na naše državljane, da tudi tule mi, ki smo del te politike, med sabo uporabljamo primerno govorico – že prej sem označil tisto od kolega državnega sekretarja kot neprimerno – in s tem napetosti, ki so med nami, ne prenašamo med ljudi in na ta način širimo sovraštvo in še kaj drugega. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod minister. Gospod Pavlin, imate postopkovni predlog.
Spoštovani minister, s takim stališčem ste vsekakor prevzeli nase veliko odgovornost. Vsaj zase vem, da zelo izbiram, kar rečem, in če se da, nisem žaljiv. Na naslednji seji Državnega zbora naj bi v Stvarnopravni zakonik zapisali, da so živali čuteča bitja, državni sekretar na vašem ministrstvu pa vse, ki praznujemo božič, poimenuje umazane živali, kar je zame še za poimenovanje živali neprimerno izrazoslovje.  Ker z vašim odgovorom nisem zadovoljen, v skladu s poslovnikom predlagam, da Državni zbor opravi razpravo o neprimernem božičnem voščilu državnega sekretarja. Hvala.
Hvala lepa.  O vašem postopkovnem predlogu bomo odločali v sredo v okviru glasovanj.  Naslednji bo vprašanje postavil gospod Samo Bevk, in sicer ministru za kulturo mag. Zoranu Pozniču. Izvolite, gospod poslanec.
Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor! Oktobra leta 2017 je bila sprejeta novela Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo s ciljem, da se del sredstev, namenjenih za gradnjo ali obnovo objektov v javni lasti, nameni za opremo teh objektov ali njihove okolice z umetniškimi deli. Z izvajanjem tega ukrepa se bogati javne prostore z umetniškimi deli. Ukrep umetniškega deleža v javnih investicijskih projektih je v javnem interesu, ki se določa v skladu s kulturnim, vzgojnim, razvojnim, turistično-gospodarskim, simbolnim in identifikacijskim pomenom za državo, občine in naselja. Novela zakona predvideva 1,25-odstotni delež za naložbe v likovna dela za prenove ali novogradnje v vrednosti do 10 milijonov evrov oziroma 1-odstotni delež za višje vrednosti. Med pozitivne učinke tega ukrepa sodijo: vzpostavitev aktivnejšega trga slovenskih likovnih del, stabilnejše razmere za delo in življenje likovnih ustvarjalcev, še posebej samostojnih kulturnih ustvarjalcev, večja kultiviranost javnega prostora in višja vrednost javnih objektov. Spoštovani gospod minister mag. Zoran Poznič, zaradi navedenega vas sprašujem:  Kako se v omenjenem delu izvaja novela Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo?  Že vnaprej najlepša hvala za vaš odgovor.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Zoran Poznič
Spoštovani gospod poslanec! Hvala za vprašanja. Skušal bom odgovoriti čim bolj na kratko. Takole nekako. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo je na začetku leta 2018 uzakonil instrument, ki ponuja samostojnim ustvarjalcem v kulturi možnost dodatnega razvoja svojih umetniških potencialov. Z umetniškimi deli in dostopnostjo le-teh bomo kot družba dolgoročno prispevali k dvigu kvalitete življenja vseh prebivalcev Republike Slovenije, kar je, jaz v to res verjamem, v interesu tako politike kot tudi države. Danes na Ministrstvu za kulturo ugotavljamo, da so bili v obdobju, ki sledi od sprejetja tega zakona, uresničeni vsi ukrepi, ki jih nalagajo določbe dopolnjenega predmetnega zakona in so v pristojnosti ministrstva. Seznam gre takole nekako. Pripravljen, sprejet in objavljen je bil Pravilnik o izvedbi javnega natečaja za izbiro umetniških del v javnih investicijskih projektih. Prijavljen in objavljen je bil javni poziv k predlaganjem kandidatov za uvrstitev na seznam strokovnjakov, ki bodo sodelovali v strokovnih komisijah investitorjev za izbiro umetniških del v javnih investicijskih projektih. Prijavljeno in posredovano vsem državnim organom je bilo obvestilo o uzakonjenju predmetnega kulturnopolitičnega ukrepa umetniškega dela že v javnih investicijskih projektih z navodili, kako naj ga le-ti izvajajo. Potekalo je že zbiranje, urejanje in preverjanje ustreznosti prijav kandidatov, ki so se odzvali na javni poziv. Prijavljen in na spletnih straneh ministrstva objavljen je seznam preverjeno ustreznih strokovnjakov, ki bodo pri izbiri investitorjev sodelovali v strokovnih komisijah, ki so jih ti zakonsko obvezani imenovati za izbiro umetniških del v javnih projektih. Ker je javni poziv odprt vse do morebitne spremembe zakonskih določb, ki uzakonjajo predmetne ukrepe, se ta seznam z novimi prijavami ali umikom posameznih strokovnjakov z njega sproti dopolnjuje in spreminja. Skladno s pravili varstva osebnih podatkov je bila pripravljena interna evidenca ministrstva s tistimi osebnimi podatki potrjenih strokovnjakov, ki jih bodo investitorji potrebovali, ko bodo navezovali stik z njimi.  Torej, na Ministrstvu za kulturo smo pripravili vse potrebne podlage za pričetek operativnega izvajanja tega kulturnopolitičnega ukrepa, da se to res začne izvajati, ko bo prvi investitor javnega investicijskega projekta pričel z njim ter bo zato moral izvesti vse aktivnosti, ki jih le-ta predvideva. Se pravi, ta zakon pride v implementacijo takoj, ko bo javni investicijski projekt večjih razsežnosti v izvedbi. Takole nekako. Hvala.
Hvala lepa.  Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev odgovora. Izvolite.
Hvala lepa za odgovor, gospod minister.  Kot je razvidno iz vašega odgovora, so vsi pripravljalni ukrepi sprejeti.  Za začetek izvajanja me pa zanima: Ali je bil že realiziran kakšen konkreten projekt in v kakšni višini? Ali ima mogoče te podatke minister za finance ali minister za javno upravo oziroma koliko jih imate vi na Ministrstvu za kulturo?  Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.
Zoran Poznič
Hvala.  15. 7. in 21. 10. prejšnje leto, se pravi, 2019, je minister za kulturo kolegom ministrom poslal pismo, v katerem ugotavljam, da se v že več kot enoletnem obdobju veljavnosti novele zakona njene določbe še ne izvršujejo. Zato smo jih vljudno naprosili, da na ministrstvih, ki jih vodijo, ter v službah, za katere so pristojni, spodbujajo implementacijo tega zakona. Do sedaj, do današnjega dne, se je na moje pismo pisno odzvalo več ministrov, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za finance ter Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politik.  Ministrstvo za notranje zadeve je odgovorilo, da bo v sklopu načrtovanih večjih obnovitvenih del poslovnih projektov, kot je projekt obnove strelišča v letu 2020, namenilo del sredstev za nakup umetniških del. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa si želi sestanka z nami, da bi skupaj pregledali odprta vprašanja in dileme. Nismo pa še prejeli odgovora od Ministrstva za okolje in prostor. Pri tem smo pa tudi ugotovili, da bo potrebno v prvi vrsti naslavljati Ministrstvo za finance, ker je to ministrstvo ključno pri vodenju vseh postopkov, povezanih z investicijami, financiranimi iz javnih sredstev, ter ima pregled nad vsemi javnimi investicijami v državi. Zato bi bilo potrebno z njimi medresorsko doreči način spremljanja in izvajanja predmetnih zakonskih določb. Zato namerava Ministrstvo za kulturo v kratkem predlagati Ministrstvu za finance skupni sestanek, na katerem bomo dorekli optimalni način spremljanja javnih investicij. Obenem se seveda na ministrstvu zavedamo, da bo potrebno proaktivno spremljati tudi priprave druge zakonodaje, ki zadeva izvedbo javnih investicij, še posebej morebiti odpiranje Gradbenega zakona. Pri njegovem spreminjanju si bo ministrstvo prizadevalo, da bo pridobitev gradbenega dovoljenja pri investicijah pogojena z ugotovitvami o uresničevanju zakonskih določb o obveznem deležu pri izvedbi same investicije. Hvala.
Hvala lepa, gospod minister. Naslednji bo vprašanje postavil mag. Marko Pogačnik, in sicer ministru za finance dr. Andreju Bertonclju, ki je odsoten. Zato poslanca prosim, da se izjasni o načinu odgovora.
Spoštovana predsedujoča, hvala za dano besedo. Glede na odsotnost ministra za finance predlagam, da mi minister v 30 dneh odgovori na vprašanje pisno. Ministru bi rad zastavil vprašanje v zvezi z ustanovitvijo demografskega sklada. Dejstvo je, da Zakon o Slovenskem državnem holdingu predvideva preoblikovanje kapitalske družbe v demografski sklad že ob koncu leta 2015. Danes je začetek leta 2020, Slovenija še nima demografskega sklada, ki bi bil tako za obstoječe kot za bodoče upokojence več kot potreben. Minister za finance mi je na enako vprašanje odgovarjal že pred enim letom. Odgovoril je, da bo koalicija naredila vse v smeri, da bo ta demografski sklad zaživel čim prej. Dejstvo je, da ta vlada, ta koalicija do danes ni bila sposobna narediti demografskega sklada, s čimer se dela škoda predvsem za vse obstoječe in pa bodoče upokojence. Ministra za finance še enkrat pozivam oziroma ga sprašujem: Kateri so razlogi, da Slovenija še vedno nima demografskega sklada?  Kdaj bo po njegovem mnenju ta demografski sklad v Sloveniji ustanovljen? Hvala.
Hvala lepa, gospod poslanec. Naslednji je na vrsti gospod Jožef Lenart, postavil bo vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo gospodu Zdravku Počivalšku. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav vsem gostom! Gospodje ministri, spoštovani kolegice in kolegi! Gospod minister Počivalšek, skrbi me uresničevanje vizije uspešne turistične Slovenije, in sicer z vidika pomanjkanja kadrov v turizmu, predvsem poklicev natakar in kuhar, zaradi česar bo v Sloveniji turizem začel stagnirati ne glede na to, da spada med najbolj perspektivne panoge. Naša domovina je polna naravnih lepot in kulturnih znamenitosti. Število nočitev tujih turistov se iz leta v leto povečuje, kar je spodbudno. Vprašanje, ki se nam poraja, je, kdo bo znal vse te lepote predstaviti vsem domačim in tujim gostom brez zadostnega števila izobraženih delavcev v gostinstvu in turizmu. V letu 2019 je v Sloveniji manjkalo 5 tisoč turističnih in gostinskih delavcev, zlasti kuharjev, natakarjev, hotelskih gospodinj in receptorjev. Manjkajo nam tudi sposobni turistični menedžerji, in sicer je v zadnjih desetih letih vsako leto tudi manj vpisa v srednje šole za gostinstvo in turizem, čeprav vsak hotel, restavracija in gostilna, pa tudi izletniške kmetije ter zdravilišča, potrebuje kuharje in natakarje, in to več takšnih kadrov. V letu 2015/2016 sta bila ta dva poklica na seznamu deficitarnih poklicev, v zadnjih letih sta nekako izginila s tega seznama, vsi pa vemo – in tako pravijo tudi na srednjih šolah za gostinstvo in turizem – da se stanje ni izboljšalo, kadrov ni. Nekaj let nazaj so bile na osnovi deficitov dijakom podeljene štipendije za deficitarni poklic. Vpis se je s tako obliko stimulacije povečeval. S tistimi 100 evri štipendije so predvsem dijaki s periferije lažje zaključili izbrano srednjo šolo.  Zanima me: Zakaj ne štipendiramo dijakov deficitarnih poklicev kuhar, natakar? Zakaj v gostinstvu in turizmu ne omejimo števila delavcev, ki delajo prek študentskega servisa, da bi dosegli večjo kvaliteto storitev z redno zaposlenimi? Kakšna je vizija Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Direktorata za turizem, da bi se stanje na področju teh kadrovskih primanjkljajev izboljšalo ter da bi Slovenija še naprej rasla v cilju uspešne turistične države?