Dobro jutro vsem skupaj! Prosim, da se zapre vrata, da bomo začeli 13. nujno sejo Odbora za zdravstvo. Prosim za tišino, sicer bom sejo prekinil za pol ure, da se pogovorite, in bomo potem nadaljevali. Predlagatelj, tišina, prosim! Hvala.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Alenka Jeraj, Marijan Pojbič. Imamo pa tudi nekaj nadomestil, in sicer: Matjaž Han namesto Sama Bevka in Karla Urh namesto Andreje Zabret.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 19. 6. 2019 ste prejeli predlog dnevnega reda z eno točko: Predlog zakona o spremembah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, skrajšani postopek. Amandmaji k predlogu zakona so se vlagali do začetka obravnave predloga zakona. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O OMEJEVANJU UPORABE TOBAČNIH IN POVEVEZANIH IZDELKOV, SKRAJŠANI POSTOPEK.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jernejem Vrtovcev in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 37. seji, 14. 6. 2019, odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, je na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne služba z dne 26. 6. 2019, mnenje Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide z dne 24. 6. 2019, mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 27. 6. 2019. Dodatno gradivo so še: dopis WHO z dne 19. 6. 2019, dopis Strokovnega sveta državnega programa obvladovanja raka z dne 20. 6. 2019, dopis Zveze slovenskih društev za boj proti raku z dne 21. 6. 2019, dopis Onkološkega inštituta z dne 21. 6. 2019. Dodatno sta še 28. 6. 2019 prišla poziv, naslovljen na predsednika Vlade, gospoda Marjana Šarca, s strani Pobude za otroštvo brez tobaka in Zveze za nadzor tobačnih industrije, Washington, D.C., v vednost predsedujočemu odboru, predsedniku Državnega sveta in predsedniku Državnega zbora, ter dopis, naslovljen na mene kot predsedujočemu odboru na isti dan, 28. 6. 2019, s strani Evropske zveze za javno zdravje.

Vabljeni k točki dnevnega reda so: predlagatelj predloga zakona, skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jernejem Vrtovcem, Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet Republike Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije, Zveza društev nekadilcev Slovenije, Inštitut za raziskave in razvoj Utrip, Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj, Mladinska zveza Brez izgovorov, Nacionalna mreža nevladnih organizacij s področja javnega zdravja, Mreža nevladnih organizacij Varujemo naše zdravje. Dodatno vabljeni: Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, KPK, Izris, Zveza društev za boj proti raku, Onkološki inštitut, Državni program obvladovanja raka, Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko, Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva Za nas.

Začenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo - glasovanje o amandmajih ni, kolikor vem - o členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih združi, v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Ne vidim nasprotovanja.

Prehajamo na obravnavo. Ali želi besedo predlagatelj predloga zakona za dopolnilno obrazložitev? Prosim.

Spoštovani vsi prisotni! Spoštovani gospod minister, civilna iniciativa! Bom zelo kratek, kajti o tem so se v preteklosti odvile že številne razprave.

Zagotovo so kajenje, tobak in tobačni izdelki izjemno škodljivi. Moj oziroma naš namen v tej celotni zgodbi pa je naslednji: na kakšen način, s katerimi elementi in zgodbami ima država možnost, da preprečuje in zmanjšuje uporabo tobačnih izdelkov, zlasti med mladimi. Moje osebno razmišljanje je - pa se bom tekom razprave morda pustil prepričati drugače -, da je prva stvar osveščanje zlasti med mladimi, ne pa restrikcija - o tem sem govoril že na Državnem svetu in drugih forumih -, in v kolikšni meri gre morda pri tej zgodbi za poseg v poslovno pobudo. Jaz si želim imeti državljane oziroma da je čim več državljanov, ki sami ločijo, kaj je prav in kaj ni prav, zrna od plev, in da pri tem sami sebi ne škodujejo. Se pravi, koliko lahko naredimo z restrikcijo, s prepovedovanjem, koliko pa lahko z osveščanjem. Ta diskusija, ki se je zdaj odvila v javni razpravi, je bila po mojem mnenju učinkovita, slišali smo lahko številna mnenja. V celoti zgodbi se pogovarjamo izključno o tem, ne pa o tem, ali tobak škoduje ali ne - tobak absolutno škoduje. In če ocenjujete vsi, da toliko škoduje, da ga prepovemo v tej državi, potem bo lahko tudi to nekoč na mizi, ampak potem moramo to predlagati.

Tako, spoštovani predsedujoči, to je v bistvu to, pa dajem priložnost nevladnim organizacijam, ki imajo tudi veliko več znanja pa vsega, da lahko tem spregovorijo.

Hvala.

Besedo dajem državnemu sekretarju dr. Tomažu Pliberšku, da poda stališče Ministrstva za zdravje.

Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni! Lepo pozdravljam tudi spoštovane poslanke in poslance, državnega svetnika ter vse ostale prisotne!

V parlamentarni postopek je bil vložen Predlog zakona o spremembah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Predlog določa odlog uvedbe enotne embalaže za tobačne izdelke in uvedbo Tobačnega sklada.

V Sloveniji imamo sodoben zakon, ki celovito ureja področje nadzora nad tobakom; zakon je bil leta 2017 v Državnem zboru sprejet soglasno. Enotna embalaža bo nadgradila že uveljavljene ukrepe, kot so popolna prepoved oglaševanja, velika slikovna zdravstvena opozorila in dovoljenje za prodajo tobačnih in povezanih izdelkov. Pripomogla bo k zmanjšanju zdravstvenih bremen, nastalih zaradi uporabe tobačnih izdelkov. Predlagani odlog uveljavitve enotne embalaže bi pomenil zmanjševanje učinkovitosti celotnega nabora ukrepov, ki so že uveljavljeni in po zadnjih podatkih že kažejo zmanjšanje razširjenosti kajenja pri mladostnikih ter mladih odraslih. Embalaža je zaradi vse večjih omejitev oglaševanja tobačnih izdelkov postala pomemben del marketinške strategije tobačne industrije in predstavlja komunikacijo med proizvajalcem ter potrošnikom. Z uvedbo enotne embalaže zmanjšujemo privlačnost tobačnih izdelkov, predvsem med mladostniki in ženskami, izboljšujemo učinkovitost zdravstvenih opozoril na embalaži ter omejujemo možnost za zavajanje potrošnikov z uporabo različnih oznak, barv in materialov pri izdelavi embalaže tobačnih izdelkov. Kot rečeno, znano je namreč, da kaditi začnejo predvsem otroci in mladoletniki, pa tudi mladi odrasli. Po 25. letu starosti praktično ni več poskusov začetka kajenja, zato so otroci, mladostniki in mladi odrasli ključna skupina za zmanjševanje kajenja v prihodnosti.

Ocena stroškov, povezanih s kajenjem, kaže, da stroški zdravljenja bolezni, pripisljivih aktivnemu in pasivnemu kajenju, stroški izgube produktivnosti in stroški zaradi prezgodnje umrljivosti rezultirajo v izgubi kar približno 5 % BDP oziroma približno 2 milijard evrov; ta znesek kar trikrat presega prilive iz naslova tobačnih trošarin. V Sloveniji namreč zaradi navedenih posledic kajenja vsak dan umre deset ljudi. Ob tem cena tobačnih izdelkov, ki je ključni dejavnik pri odločitvi tujcev za nakup tobačnih izdelkov pri nas, ostaja nižja kot v sosednjih državah. Enotna embalaža v državah, ki so jo že uvedle, Avstralija, Francija, Velika Britanija in Irska, že kaže ugodne rezultate na področju razširjenosti kajenja med otroki in mladostniki. Prav tako v navedenih državah po uvedbi tega ukrepa ne beležijo povečanja nelegalne trgovine s tobačnimi izdelki. V vseh do sedaj razrešenih sporih so sodišča uvedbo enotne embalaže ocenila za zakonit in sorazmeren ukrep, namenjen varovanju javnega zdravja prebivalstva. Sodbe so bile izrečene s strani Sodišča Evropske unije, Višjega sodišča v Londonu, Francoskega ustavnega sveta, Avstralskega vrhovnega sodišča, norveških sodišč, Mednarodnega centra za reševanje sporov iz investicij, ki je specializirana institucija Svetovne banke ni Svetovne trgovinske organizacije.

Skladno s stališči Ministrstva za finance predlog zakona tudi v delu, ki določa uvedbo Tobačnega sklada, ni ustrezen. Namen predlaganega proračunskega sklada je v predlogu zakona opredeljen neprimerno, saj so sredstva določena za uresničevanje nalog koordinacijske skupine, ki pa je namenjena zgolj spremljanju vplivov uporabe in zmanjšanja posledic uporabe tobačnih in povezanih izdelkov na zdravje prebivalcev, in ne izvajanju ukrepov. Sredstva za preventivne aktivnosti s ciljem krepitve zdravja in preprečevanja dejavnikov tveganja za najpogostejše kronične nenalezljive bolezni so v proračunu že zagotovljena, za področje preprečevanja uporabe in zmanjšanje posledic uporabe tobačnih in povezanih izdelkov v okvirni višini 800 tisoč evrov.

Na podlagi navedenega je Ministrstvo za zdravje skupaj z Ministrstvom za finance pripravilo predlog mnenja Vlade, v katerem Vlada Republike Slovenije predlogu zakona nasprotuje. Vlada Republike Slovenije meni, da je treba nadaljevati z izvajanjem že sprejetih ukrepov, ki bodo skupaj z uveljavitvijo enotne embalaže v prihodnjih letih pokazali še ugodnejše rezultate. Predlogu zakona nasprotujejo vse zdravniške organizacije, strokovne institucije na področju zdravljenja raka in nevladne organizacije na teh področjih. Tudi Svetovna zdravstvenega organizacija nas je pozvala k zavrnitvi predloga za odlog enotne embalaže in k uveljavitvi tega ukrepa. Celovit pristop, s katerim bomo zmanjšali škodo zaradi kajenja ter ne nazadnje prispevali tudi k povečanju blaginje in kakovosti življenja posameznika, je dokazano najbolj učinkovit.

Slovenija je na dobri poti, da zmanjša razširjenost kajenja med mladimi, zato vas pozivam, da predloga zakona ne podprete in s tem glasujete za zdrave in neodvisne zdajšnje in prihodnje generacije.

Hvala lepa.

Hvala, dr. Pliberšek.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Janji Sosič, da poda mnenje ZPS.

Hvala za besedo.

O predlogu zakona smo podali pisno mnenje, v katerem smo imeli pripombo glede 1. člena, in sicer, da po našem mnenju ne sledi obrazložitvi ter da v skladu s tem členom s proračunskim skladom ne bodo financirani ukrepi iz 5. člena zakona.

Glede samega podaljšanja določb, ki se nanašajo na enotno embalažo, nismo imeli pripomb, smo pa pojasnili nekatere navedbe iz predloga zakona. Podobno smo svoje stališče pojasnili že takrat na seji odbora, ko se je sprejemal zakon. Po našem mnenju se s temi določbami sicer posega v lastninsko pravico in je zaradi tega potreben test sorazmernosti in preveriti, ali je takšen poseg dopusten. In takrat ob presoji teh določb smo bili na podlagi vseh razpoložljivih podatkov mnenja, da bi bil ta test lahko izpolnjen in da ne bi šlo za nedopusten poseg. In ker je bila Vlada kot predlagateljica zakona, ki je pridobila in imela na voljo več informacij, smo zaradi tega navedli, da naj na podlagi vseh dejstev pretehta, ali je takšen ukrep res sorazmeren.

Hvala.

Hvala.

Stališče Državnega sveta bo podal državni svetnik Tomaž Horvat.

Hvala za besedo, lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovani prisotni.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 4. izredni seji. Komisija je bila seznanjena z nasprotovanjem predlaganim rešitvam s strani Ministrstva za zdravje, Ministrstva za finance, Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter nevladnih organizacij, ki so se udeležile seje komisije: Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Mladinske zveze brez izgovora Slovenija, Nacionalne mreže nevladnih organizacij s področja javnega zdravja 25 x 25 ter Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj.

Komisija ugotavlja, da je mnenje stroke, s področja zdravstva in zaščite javnega zdravja ter nevladnih organizacij glede primernosti posameznih, že sprejetih, ukrepov, tudi ob obravnavi tokratnega predloga zakona jasno, vsi mu nasprotujejo. Navedeno mnenje bi zato po mnenju komisije morali upoštevati. Nevladne organizacije in Nacionalni inštitut za javno zdravje vam bodo svoja stališča lahko podrobno predstavili sami, zato se bom v svoji predstavitvi osredotočil zgolj na razpravo članov komisije.

Komisija je v mnenju opozorila, da je tobačna industrija s svojo veliko finančno močjo dolga leta uspela blokirati strokovna mnenja v zvezi s posledicami kajenja in primernimi ukrepi za zmanjšanje uporabe tobaka, česar ne bi smeli več dopuščati. Tobačna industrija je v veliko segmentih preveč močen igralec na slovenskem in svetovnem trgu, da bi lahko z lahkoto in popolnoma zajezili negativne posledice njegovega delovanja. Komisija prav tako meni, da bi bilo treba, kadar se na eni strani na tehnico predstavlja ekonomske koristi države ali določene branžne industrije ter na drugi strani, javno zdravje, absolutno prevladati slednje.

Komisija se strinja z / nerazumljivo/ Ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter nevladnih organizacij, ki so se udeležile seje komisije, da se predlagatelj v uvodu v predlogu zakona sklicuje zgolj na določene navedbe, ne pa na znanstveno priznane in neodvisne študije. Komisija pri tem uvedbo enotne embalaže in tobačnih izdelkov prepoznava kot / nerazumljivo/ splošno korist prebivalstva, ki glede na izkušnje iz tujine, lahko bistveno pripomore k doseganju zastavljenih ciljev, glede zmanjšanja kajenja. Komisija tudi po močnih odzivih tobačne industrije sklepa, da bi bil navedeni ukrep dejansko učinkovit.

Glede opozoril predlagateljev glede možnega povečanja nelegalne trgovine zaradi uvedbe enotne embalaže tobačnih izdelkov komisija meni, na podlagi pojasnil finančne uprave, da je oceno posledic navedenega ukrepa na nelegalno trgovino z tobačnimi izdelki nemogoče podati. Komisija se zaveda, da uvajanje enotne embalaže in tobačnih izdelkov predstavlja zgolj enega od možnih načinov vpliva za zmanjšanje kajenja. Kot dodatne ukrepe zato v razmislek predlaga izrazito zvišanje cen tobačnih izdelkov ter občutno zvišanje trošarin na tobačne izdelke, ki bi jih namenili tudi za odpravljanje posledic kajenja. S tem bi na eni strani omejili ponudbo in na drugi povpraševanje, hkrati pa zagotovilo prepotrebna dodatna sredstva za preventivne aktivnosti in pokrivanje stroškov zdravljenja obolelih za posledicami uporabljanja tobaka.

Komisija meni, da bi bilo v prihodnje treba več naporov vlagati v ozaveščanje prebivalstva in preventivne aktivnosti. Pri tem se komisija zavzema, da bi bilo na voljo več sredstev za preventivne aktivnosti, neodvisno od predložene novele zakona pa podpira tudi vzpostavitev posebnega sklada, v katerega se je namensko zbirala sredstva od trošarin na tobačne izdelke. Pri tem komisija meni, da bi se navedena sredstva moralo porabiti izključno v okviru zdravstvenega sistema, ki je najbolj neposredno obremenjen s stroški preprečevanja negativnih posledic uporabe tobačnih izdelkov.

Komisija na podlagi pojasnil Ministrstva za zdravje ugotavlja, da že veljavne določbe Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, na primer opremljanje zavojčkov tobačnih izdelkov s slikami škodljivih posledic kajenja, ter izvajanje preventivnost aktivnosti, že dajejo pozitivne rezultate med mladimi, v starosti od 13 do 17 let, ki so najbolj tvegana skupina. Komisija tudi ugotavlja, da se je pod predlog sprememb zakonodaje podpisala več kot tretjina vseh poslancev Državnega zbora. Potem, ko je bil zakon v prvotni različici leta 2017 sprejet z 61 glasovi za in nobenim proti. Navedeni zakon je takrat soglasno odprla tudi naša komisija, podporo pa mu je izrazil tudi plenum Državnega sveta zaradi zavedanja o škodljivosti uporabe tobaka, tako z vidika velikih stroškov, ki jih slednja povzroča zdravstvenemu sistemu, predvsem pa z vidika številnih negativnih, tudi smrtonosnih posledic za zdravje ljudi.

Po mnenju komisije, bi sprejem novele zakona pomenil velik korak nazaj v prizadevanjih slovenske družbe, da bi se zajezilo uporabo tobačnih izdelkov, ki tako kot druge oblike odvisnosti, vpliva na zdravje državljanov, ne glede na to, ali gre za njegovo aktivno ali pasivno uporabo. Komisija je po zaključeni, bi rekel, dolgi, razpravi odločila, da predlog zakona ne podpira. Hvala za vašo pozornost.

Hvala, kolega državni svetnik.

Preden dam besedo vabljenim, bom prebral kratko opravičilo Komisije za preprečevanje korupcije, ki se glasi: Spoštovani, komisija je preiskavo o sumu nezakonitega vplivanja na pripravo predloga spremembe zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov uvedla na lastno pobudo. Več informacij vam do zaključka postopka obravnave ne moremo posredovati oziroma se o samem postopku izjasnjevati. Zato predsednik Komisije za preprečevanje korupcije opravičuje svojo prisotnost na 13. nujni seji Odbora za zdravstvo. Lep pozdrav, KPK.

Zdaj besedo dobite vabljeni. Prosil bi, če se lahko koncentrirate na 5 do 7 minut. Seveda po načelu, kdo prvi dvigne roko, dobi besedo. Prosim tudi, da se predstavite za magnetogram – ime, priimek akterja, katerega zastopate in seveda, Poslovnik v tej bajti velja za vse, kajne, tudi za vabljene. Včasih se zgodi, da se tudi / nerazumljivo/ med seboj potem začnejo tako in drugače, v tem primeru bom seveda kot predsedujoči moral poseči.

Kdo prvi želi besedo? Izvolite, prosim, najprej se predstavite, seveda.

Seveda. Najlepša hvala za besedo. Moje ime je Sanela Talič in prihajam iz nevladne organizacije Inštitut Utrip, kjer opravljamo vlogo vodje preventivnih aktivnosti.

Za začetek bi samo povedala, da vem, da ste predlagatelji novele izredno zaposleni ljudje in da se seveda niste sami osebno imeli časa bolj podrobno posvetiti strokovnim argumentom in ste to delo častno zaupali predstavnikom tobačne industrije, ki so se seveda na vratih pojavili, še preden ste pomislili na njih. Verjetno se niste zavedal, da zna tobačna industrija manipulirat tudi z vami, ne samo z mladimi in več kot očitno iz prebranega v noveli, so zmanipuliral strokovna dejstva in jih zapakiral in posredoval javnosti točno tako, kot oni želijo, vemo pa, kaj je v ozadju teh sporočil.

Najprej bi se usmerila v del, ki govori o preventivi in sicer smo v uvodnih besedah slišali nekaj o ozaveščeni in o tem, kako bi morali svoje aktivnosti bolj usmerjat v to smer. Verjamem, da vsi poznate zgodbo o Adamu in Evi. Adam je, čeprav je vedel, kaj ga čaka, če bo ugriznil v jabolko, to vseeno naredil. Kam bi šla zgodba, če ne bi bilo tega jabolka, ne vemo. Torej, zelo naivno je pričakovat, da se bomo zgolj z oklepanjem ozaveščanja lahko nadejal želenih rezultatov in iz sodobnih spoznanj, s področja preventive, vemo, da ozaveščanje predstavlja mogoče desetino celostnega kompleksnejšega pristopa na področju preventive, če se v predlogu, če citiram, če se poraja vprašanje, kateri ukrepi so cenovno in dejansko najbolj učinkoviti, imam za vas veselo novico – v zadnjih tridesetih letih se je na področju preventivne znanosti nakopičilo ogromno argumentov, spoznanj in rezultatov, ki govorijo o tem, kam bi se splačalo usmerjati naše aktivnosti, predlagam, da pocukate za rokav strokovnjake, ki jih premore ta naša ljuba državica, z različnih področij. Gre za strokovnjake, ki imajo tudi mednarodno veljavo in če samo preverim, kolikokrat ste kontaktiral predstavnike javnih inštitucij, mislim, da je odgovor preprost – okrogla ničla.

Drugo dejstvo, ki ga lahko preberemo ali pa argument, ki ga lahko preberemo v noveli je, da sodobni preventivni programi temeljijo tudi na ukrepih, ki se dotikajo posameznikove odgovornosti, njegovega socialnega in življenjskega opolnomočenja ter vse bolj tudi vzgoje. Tukaj zelo dobro vidimo, kako tobačna industrija odgovornost prelaga na vse nas, ki danes sedimo tu. Če se ne zavedate, tudi vsi mi vzgajamo naše otroke in tudi z vsem tem, kar smo v preteklih dneh v javnosti povedal in zdaj je na nas, da se odločimo, ali bomo vzgajal v eno smer, v smeri splošnih vrednot, za katere mislim da, še vseeno živijo in so močne in da pokažemo otrokom, da se da v sodobnem svetu živeti tudi moralno in etično, druga smer pa predstavlja vzgojo v smeri, ne vem, promocije lastnih interesov preko vseh sredstev. Sodobni preventivni programi, ki jih omenjate v noveli, že dolgo časa niso več sodobni. Sodobna preventiva ponuja namreč številne ukrepe za katere vemo, da delujejo, grenka realnost preventive pa je, da nikoli ne vemo kateri ukrepi delujejo na kateri del populacije. In tako na primer lahko določen ukrep name vpliva drugače kot recimo na mojo sosedo na desni strani, ampak nismo mi tisti, ki se bomo po principu otroških izštevank šli tega kaj bomo sprejeli in česa ne bomo. Če nas resnično skrbi za zdravje ljudi, bomo strmeli k temu, da sprejmemo čim več teh predlaganih ukrepov in to čim prej.

Druga stvar, ki me je zbodla, zelo prozorno. Ciljate na odgovornost posameznika. To je segment za katerega vemo, da se ga poslužuje alkoholna industrija in zdaj se ga seveda poslužuje tudi tobačna industrija, ki se zelo dobro uči od sestrske korporacije. Dobro, če sem se slučajno zmotila, in da se je, ne vem, pa mogoče alkoholna industrija učila od tobačne, ni bil to moj namen, se boste že zmenili me sabo in podelili zasluge za to. Kdo za vraga na tem svetu se nekega jutra zbudi in reče kot strela z jasnega, danes je pa čudovit dan za to, da začnem uporabljati droge, kaditi, piti ali kakorkoli. Vemo, da tem stvarem ni tako, in da na naše odločitve ključni vpliv igrajo stvari, ki se dogajajo v našem okolju. In zdaj, če želimo malo potrenirati, se lahko tudi vprašate, ali je bila vaša odločitev, da v javnost spravite to novelo, res vaša svobodna odločitev ali je mogoče na to imelo vpliv kaj drugega. Zgolj za neko kratko aktivnost.

Torej, danes v sodobni preventivni znanosti ne ločujemo med modeloma, kot jih imenujete v noveli. Oba modela, se pravi, usmerjanje v ukrepe, državne ukrepe oziroma politiko in njene ukrepe, ter usmerjanje v posameznika, sta v bistvu pristopa, ki hodita z roko v roki in nismo mi tisti, ki bomo zdaj odločali katere ukrepe bi bilo smotrno uporabljati in kater ne. V preventivni znanosti se o tem ne pogovarjamo, strmimo k temu, da jih integrirano in sistematično povezujemo v naše preventivno delovanje.

Naj za konec, naj samo, glede na to, da je čas popravnih izpitov, da si damo priložnost, in da bo tudi to danes popravni izpit za to, da popravite svojo odločitev in želim si, da te naprave, ki jih boste na koncu vzeli v svoje roke, ne bodo prispodoba za zdrave ljudi, predvsem mladih s katerimi se boste na koncu poigračkali. Zaključila bi pa z eno lepo mislijo oziroma citatom Martina Luthra kinga, pa malo ga bom priredila, mislim da je danes pravi čas, da se naredi prava stvar. Jaz še vedno zaupam v pravo odločite.

Hvala.