Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 49. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: dr. Franc Trček, gospa Nataša Sukič in gospa Alenka Jeraj. Na seji kot nadomesti člani odbora s pooblastili sodelujejo gospod Jani Möderndorfer nadomešča poslanca gospoda Gregorja Židana s poslanske skupine SMC, gospod Matjaž Nemec nadomešča poslanko mag. Meiro Hot iz Poslanske skupine SD in gospa Monika Gregorčič nadomešča poslanca gospoda Gregorja Periča iz Poslanske skupine SMC. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam, prav lepo pa pozdravljam tudi novega člana odbora, mag. Marka Koprivca.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje Odbora za zadeve Evropske unije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora in naknadno dne 27. 6. še obvestilo o umiku 3. točke dnevnega reda. Umik točke z dnevnega reda seje določa 154.d člen Poslovnika Državnega zbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZAPOSLOVANJE, SOCIALNO POLITIKO, ZDRAVJE I VARSTVO POTROŠNIKOV, KI BO V BRUSLJU DNE 8. 7. 2019.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 4. 7. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Prosim gospoda Tilna Božiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta 8. 7. 2019.

Izvolite.

Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo! Spoštovane poslanke in poslanci in ostali prisotni! Poseben pozdrav tudi evropskemu poslancu. Upam, da je to začetek nove prakse in da bodo evropski poslanci se pogosto udeleževali te seje, ki je pomembna. Posebej sem zadovoljen tudi zato, ker naša točka, ki jo imamo se tiče tudi enega lahko rečem povezana z vašim novim delovanjem, vsaj preko medijev sem zasledil, da ste član Odbora za zaposlovanje tako, da bodoče sodelovanje upam, da bo dobro.

Sedaj pa k točki dnevnega reda. V ponedeljek 8. julij bo zasedanje Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov tokratno zasedanje sicer izredno razlog so pa seveda volitve v Evropski parlament, ki so nekoliko spremenile dinamiko delovanja. Kot glavna točka dnevnega reda bo odobritev priporočil državam članicam v delih, ki se nanašajo na pristojnosti sveta Epsko ter vseh ostalih dokumentov, ki to spremljajo. Kot druga točka bodo tudi opravljene razprave oziroma dve razpravi in sicer o ekonomiji blaginje ter o dolgoročni strategiji na področju podnebja, ki jo je komisija sprejela novembra lani. Slovenija bo v osrednji intervenciji podprla pristop kot ga predlaga finsko predsedstvo, saj je že v dosedanjih stališčih vztraja, da so socialne politike in to v najširšem pomenu besede in ekonomske politike medsebojno povezane in so odvisne. To je treba tudi nadalje krepiti tako na nacionalni kot tudi evropski ravni. Le s spodbujanje produktivnosti, ki jo zagotavljajo zadovoljni in dobro usposobljeni zaposleni je mogoče doseči blaginjo v družbi. Izpostavili bomo tudi, da je treba razmišljati o prihodnjih ukrepih za zaščito trga dela in delovnih mest v časih krize ter okrepiti rast produktivnosti kot pomembnem gradniku pri zniževanju razlik med državami članicami in tudi, kar se tiče prihodnjih izzivov staranja. Zasedanje sveta se bo tokrat udeležil Tudi generalni sekretar OECD, gospod Gurría, ki bo predstavil študijo o ekonomiji blaginje.

V razpravi o dolgoročni strategiji na področju podnebja bo Slovenija v intervenciji izpostavila stališče kot ga je potrdila vlada v zvezi z dolgoročno podnebno strategijo. Slovenija ambiciozne podnebne cilje podpira, ob tem bo poudarila, da se vlaganja v znanja in spretnosti delavcev ter tehnološki razvoj in vlaganje v znanost, ključnega pomena za preboj pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti. Prav tako bo oblikovanje ustreznih zaposlovalnih in socialnih politik zahtevalo usklajevanje med različnimi resorji. Pomembno vlogo bodo morali odigrati tudi socialni dialog in na splošno sodelovanje med gospodarstvom in institucijami na trgu dela. Le tako bodo tudi odzivi pravočasni in kakovostni z vidika varnosti delavcev.

Kot tretje naj omenim, da bo tam tudi delovno kosilo, na katerem bo svet opravil razpravo o evropskem semestru in ekonomiji blaginje. Razprava bo naslovila prepletenost evropskega semestra, ki je ključno orodje za krepitev medsektorskega sodelovanja pri povezovanju gospodarskega uspeha in politik blaginje. Pojem ekonomije blaginje naj bi omogočil boljše razumevanje, kako politike blaginje, ki zajemajo socialno politiko, politiko zaposlovanja, zdravja, zaposlovanja, zdravja, izobraževanja in enakost med spoloma, spodbujajo gospodarsko rast in produktivnost in tako podpirajo fiskalno vzdržnost in družbeno stabilnost na dolgi rok. Slovenija bo v intervenciji vzpostavila, da bo okrepljeno in medsebojno prepletanje relevantnih politik omogočilo učinkovito odločanje ter, da je pri tem evropski semester zagotovo v pomoč.

V okviru točke Razno bo komisija poročala o dogajanju na mednarodni ravni na področju politike zaposlovanja in socialne politike.

To je nekako to, kar bo na tokratnem EPSCO. Za dodatna vprašanja pa razlage, sem pa tukaj na razpolago tudi s sodelavci.

Hvala.

Hvala lepa gospod Božič. Zdaj pa odpiram razpravo in dajem besedo kolegicam in kolegom. Želi kdo razpravljati?

Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, izvolite.

Hvala lepa.

Še en dokument, tipičen izdelek Evropske unije – mnogo blebetanja, malo soli tukaj notri. Kaj bomo vse naredili, kako je treba spodbujati produktivnost, da bo večja blaginja. Zakaj pa zmeraj več denarja? Zmeraj več denarja je treba, zmeraj več je treba proizvajati. Pa dajte se enkrat zbrihtati. Naj se Evropska unija zbrihta, pa naj začne razmišljati na drugačen način o trajnostnem razvoj in o razvoju planeta in o okolju in o vsem skupaj.

Potem se govori o enakosti med spoloma. Pa enakost med spoloma je v Sloveniji že od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ampak mi še zmeraj trobimo enakost med spoloma. Dajte mi povedati, kje v Sloveniji ni enakosti med spoloma? Razen na sodiščih, kjer je sodnic 85 %. Tukaj pa ni enakosti med spoloma. Drugače pa…

Pa tukajle spet neko, da je treba – kaj jaz vem, energijsko intenzivni sektorji – jeklarsko, cement, kemikalije, proizvodnja avtomobilov se bodo začeli uporabljati novi proizvodnji postopki. Kakšni novi proizvodnji postopki? Treba je ene postopke prečrtati, ki so tako škodljivi za okolje, ampak to nobenega ne zanima, zato ker tukaj zadaj je samo denar. In Evropska unija dela samo za sebe oziroma dela se za Evropo gospodov, gospodarjev in pa za Evropo hlapcev in konec koncev mi, ki samo kimamo tej Evropi, bomo oziroma smo že pristali v Evropi hlapcev.

Hvala lepa, gospod Jelinčič.

Besedo dajem mag. Andreju Rajhu.

Izvolite.

Hvala lepa predsedujoči za besedo.

Nekako teme, ki ste jih navedli naslavljajo področje šolstva, zdravstva, pokojnine, torej dolgožive družbe. To so vse zadeve, ki so za nas v SAB zelo pomembne. V Evropskemu semestru je izpostavljena problematika vzdržnega pokojninskega sistema. Naj poudarim, da je za nas v SAB zelo pomembno, da se v tem kontekstu, tudi v kontekstu pomanjkanja delovne sile v prihodnosti zagotovi to, da bodo tisti upokojenci, ki želijo delti, lahko delali. Hkrati pa podnebno strategijo vidimo kot priložnost za nov gospodarski razvoj, za prehod v ogljično nevtralno gospodarstvo. S tem pa je za nas tudi zelo pomembno področje vseživljenjskega učenja in zato še posebej ob tej priliki poudarjamo, da se bomo brezpogojno zavzemali za vsem dostopno javno šolstvo.

Hvala lepa.

Hvala lepa mag. Rajh.

Tudi mene veseli, da v naši sredini lahko pozdravim do nedavnega podpredsednika tega odbora in evropskega poslanca dr. Milana Brgleza, ki se je tudi prijavil k razpravi, tako da vam dajem besedo.

Izvolite, dr. Brglez.

Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu, hvala za povabilo.

Kar se tiče sodelovanja na odborih sem obljubil, da bom prišel vsaj enkrat mesečno. Idealno se je tokrat poklopilo, da so še teme, ki se tičejo odbora, kjer sem dobil tudi stalno mesto, torej Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve.

Zdaj pa… ampak ideja zaradi česar sem se pa tokrat javil, je pa nekaj drugačnega. Tisto, kar je Finsko predsedovanje s to idejo ekonomije blaginje pravzaprav postavilo, je nekaj kar se da običajno pričakovati ravno od skandinavskih držav, še zlasti pa od Finske. Torej vsebinski prispevek k predsedovanju, na način, da se odpirajo nove teme, ki lahko v marsičem spremenijo obstoječi pogled tako na ekonomijo, kot tudi na delovanje celotnega sektorja. Ne govorim samo za socialo, govorim na splošno v bistvu, ker ko enkrat jemlješ ekonomijo blaginje resno, ugotoviš, da je najverjetneje v neke nasprotju s tistim, kar je običajno ekonomsko razmišljanje, ki temelji zgolj na redkosti kot izhodišču. Torej, ekonomija tega, da imamo redke dobrine in da je treba z njimi v bistvu zgolj minimalizirati oziroma poskrbeti za to, da so čim manjši stroški in da je rast čim večja. Še vedno pa je znotraj tega koncepta nekaj kar je potencialno problematičnega in to je v bistvu pristajanje na trajnostno rast kot izhodišče. Čeprav bi bilo glede na cilje, ki jih imamo znotraj Združenih narodov in tudi ti pomembni cilji so tudi za Evropsko unijo pomembni, torej trajnostni razvojni cilji, katerim smo se zavezali. Pravzaprav ti govorijo o trajnostnem razvoju, ki je precej širši pojem. Se pa glede na to, kakšni naj bi bili ti učinki na GDP oziroma na bruto družbeni proizvod, kakšen naj bi bil na produktivnost – to do določene mere le reflektira tudi v samem konceptu, zaradi tega, ker je v tem konceptu – ne da se kratkoročnih učinkov izračunati. Gre za dolgoročnejšo vključujočo družbo, ki odpravlja neenakosti, številne neenakosti, tudi med državami in znotraj njih, pa ni treba samo tiste, ki so recimo komu sporne, izpostavljati, čeprav so seveda tudi te vključene. V čem, zakaj je torej to pomembno? Zaradi tega, ker se vidi, kaj lahko država prispeva, če naredi nekaj maksimalno svojo nalogo. Prispeva nov koncept, nov pojem v razpravo, ki lahko spremeni marsikaj v trenutnem dogajanju znotraj Evropske unije. Ne pričakujem, da bo naša država toliko uspešna, da bi lahko to na tak način postavila, je pa res, da so nam bili Finci vedno zgled. Zgled so nam zaradi tega, kako tale odbor deluje, ki smo ga na pol kopirali in si želim, da bi vsaj na pol kopirali tudi njihov vsebinski prispevek. Ni pa veliko več časa pravzaprav na številnih področjih in zadevo odpreš na enem področju, potem pa je toliko medsektorska, da lahko vpliva na številne druge. In v bistvu bolj manj hočem zgolj opozoriti, da so takšni konceptualni prispevki pomembni. Čeprav komu zgleda, da je to zgolj blebetanje, pa ni, ker vpliva tudi na številne druge zadeve in omejuje pot, kamor lahko Evropska unija znotraj danega predsedovanja gre.

Toliko sem hotel samo, drugače pa z veseljem pridem in bom še številnikrat tukaj, če bo le možnost.

Hvala lepa dr. Brglez. Vas bomo držali za besedo. Gospod… Mag. Marko Koprivc, izvolite, potem pa dam besedo.

Ja, hvala lepa predsednik za besedo. Bom zelo kratek, nekaj konkretnih vprašanj bi imel za predstavnike vlade na to temo. In sicer, zanima me, ali ocenjujete, da bi se iz koncepta ekonomije blaginje morda lahko v prihodnjem času razvil tudi kakšen konkreten zakonodajni predlog, in če, v kateri smeri. Druga stvar, ki bi jo želel vprašati, pa je, kakšen prispevek bo imela Republika Slovenija v tej razpravi, ali so morda identificirani kakšni konkretni primeri dobrih praks, ki bi jih lahko predstavili kot Republika Slovenija.

Hvala lepa.