Spoštovani zbrani!

Pričenjam 10. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pozdravljam vas vse vabljene in tudi ostale prisotne. Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednje članice in člani odbora. Z nami še kolega Simonovič, ki bo odsoten od 11. ure naprej, tako da ga lepo pozdravljam še trenutno na seji. In pa kolega, kot nadomestni član sodeluje danes gospod Soniboj Knežak, ki ga prav tako lepo pozdravljam, ki nadomešča gospoda Janija Prenika. Tako.

Prihajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje, 21. avgusta 2019, ste prejeli naslednji dnevni red.

1. točka - poročila o delu in zaključni račun Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2018.

2. točka - pobuda in vprašanja članov odbora.

Ker včeraj do dvanajste ure nisem prejel predloga za razširitev dnevnega reda oziroma za umik točke, je določen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Torej prihajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - POROČILA O DELU IN ZAKLJUČNI RAČUN SKLADA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2018.

Odbor je matično delovno telo, poročilo pa je obravnavamo na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora. K obravnavi te točke sem vabil: Vlado, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Z nami je gospa direktorica, gospe Irena Majcen, ki jo lepo pozdravljam. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z nami je državni sekretar dr. Jože Podgoršek, ki ga prav tako lepo pozdravljam, Kmetijsko-gozdarsko zbornice Slovenije, z nami je gospod predsednik Cveto Zupančič. Lepo pozdravljen na naši seji, gospod predsednik! Torej, poročilo o delu in zaključnem računu sklada z dne 27. junija 2019, ste prejeli s sklicem te seje. Naknadno ste včeraj, 3. septembra 2019, na e-klop prejeli še mnenje komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Preden dam besedo gospe Ireni Majcen, direktorja sklada sprašujem ali želi najprej besedo predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gospod Podgoršek, želite prvi besedo ali boste počakali na predstavitev? Hvala.

Torej, sedaj dajem besedo gospe direktorici, gospe Ireni Majcen, da predstavi poročilo.

Izvolite, gospa direktorica.

Hvala, spoštovani predsednik odbora, poslanke in poslanci in vsi prisotni!

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je ustanovila država leta 1993 z namenom, da gospodarji s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije. Od 1. julija 2016 dalje, pa sklad gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti Republike Slovenije. Z gozdovi v državni lasti pa gospodarska družba Slovenski državni gozdovi. Ustanovitelja sklada, torej Republiko Slovenijo zastopa Vlada Republike Slovenije. sklad je organiziran enotno za območje Republike Slovenije. svoje naloge izvaja na sedežu Dunajska 58, v Ljubljani in na območnih izpostavah, ki so oblikovane za opravljanje operativnih del in nalog na določenem območju s katerimi se zagotavlja dostopna storitev uporabnikom na območju naše države oziroma upraviteljstvih, ki predstavljajo praviloma zaključena teritorialna območja v okviru sektorja za kmetijstvo. Organizirana so štiri upraviteljstva, sedeži na naslednjih lokacijah. Upraviteljstvo osrednje Slovenije, Ljubljana, Kranj, Vrhnika, Cerknica in Kočevje. Upraviteljstvo jugozahodne Slovenije: Koper, Nova Gorica, Ajdovščina, Postojna, Sežana in Tolmin. Upraviteljstvo jugovzhodne Slovenije, Krško, Celje, Žalec, Novo mesto in Črnomlej in upraviteljstvo severovzhodne Slovenije, Maribor, Gornja Radgona, Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Slovenj Gradec. Iskati sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, da ohrani dostopnost svojih storitev čim bližje krajanom, pristopil k organizaciji tako imenovanih mobilnih izpostav, ker enkrat tedensko posluje na lokacijah občinskih uprav v Šenčurju, Radovljici, Jesenicah, Ormožu in Cerknici. Navedene občine so za izvajanje dejavnosti sklada zagotovile skladu brezplačno uporabo poslovnega prostora. Na skladu so se v letu 2018 naloge izvajale v okviru naslednjih organizacijskih enot, in sicer vodstvo sklada, urad direktorja, služba notranje revizije, sektor za kmetijstvo, sektor za urejanje evidenc nepremičnin in geodezijo, sektor za pravne zadeve in sektor splošne zadeve. Storitve notranje revizije je izvajal zunanji izvajalec notranjega revidiranja. Direktor sklada je poslovodni organ, ki je odgovoren za zakonitost dela sklada in izvajanje del in nalog v skladu z določili statuta sklada. Vlada Republike Slovenije je z dnem 12. november 2014 znova imenovala na mesto direktorice sklada gospo Ireno Šinko, ki je sklad vodila do imenovanja nove direktorice, torej mene Irene Majcen, ki jo je Vlada imenovala z dnem 12. november 2018. Torej, sva obe direktorici vodili sklad v poročevalnem obdobju leta 2018. Svet sklada je organ upravljanja sklada, ki ima predsednika in šest članov. Na predlog ministra pristojnega za kmetijstvo jih imenuje Vlada Republike Slovenije izmed predstavnikov Vlade, ministrstev, vladnih služb ali strokovnjakov s področja dejavnosti sklada od katerih so štirje člani predstavniki ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo. V poročevalnem obdobju so bili člani sveta: gospa Marta Hrustelj Majcen, predsednica, gospa Polonca Drofenik, gospod Leon Ravnikar, mag. Janez Tavčan(?), mag. Jože Dular, mag. Janez Zafran in gospod Janez Sušnik.

Nekaj poudarkov bi podala iz poročila. Na uspešnost in učinkovitost delovanja sklada pomembno vplivajo številni dejavniki. Sama bi izpostavila ureditev prenosa zemljišč na podlagi zakona o skladu iz leta 1993, kjer postopek ureditve lastništva še vedno ni zaključen za preko 180 tisoč parcel. Za številne parcele v družbeni lastnini po stanju na dan uveljavitve zakona o skladu, torej na dan 11. 3. 1993 se ugotavlja, da so bile s parcelacijami že ukinjene. Ker občine lahko izdajajo potrdilo o namenski rabi samo za obstoječe parcele je potrebno za vse ukinjene parcele družbene lastnine najprej ugotoviti katere so novonastale parcele in za njih potem zaprositi za potrdilo o namenski rabi na presečne datume, ki so pomembni za ugotavljanje zakonskega lastništva. Ti presečni datumi pa so 11. 3. 1993, 20. 7. 2004 in pa sedanje stanje. Posebno težavo predstavljajo zemljišča v družbeni lastnini, katerih upravljavci, podjetja so zaključila svoje poslovanje v stečaju in ne poslujejo več. Takih parcel brez spremembe zakonodaje, torej tudi Zakona o kmetijskih zemljiščih bi lahko v to spremembo vnesli, tudi če bodo izpolnjeni vsi ostali pogoji ne bo mogoče prenesti na Republiko Slovenijo.

Nadalje, Sklad kmetijskih zemljišč je po eni strani obremenjen z visokimi finančnimi obveznostmi, po drugi strani pa se mu zaradi neodplačnega prenosa zemljišč na občine zmanjšuje obseg zemljišč s katerimi gospodarijo. Finančne obveznosti, ki bremenijo sklad, so predvsem plačilo davka od dohodkov pravnih oseb kateremu je sklad zavezan, izplačilo tri odstotke ostanka presežna prihodkov nad odhodki sklada upravljavec iz varovanih območij države za namene izvajanja načrtovanih ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti kmetijskih zemljišč in gozdov, plačilo 10 % vseh prihodkov od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči Slovenskemu državnemu holdingu, ki je pravni naslednik Slovenske odškodninske družbe. Kljub temu, da je sklad iz naslova denacionalizacije kot prvo zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč kmetij in gozdov v naravi, kot drugo zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč kot ene od oblik odškodnin po zakonu o denacionalizaciji, kadar vračilo v naravi ni možno, kot tretje zavezanec za izplačilo odškodnin upravičencev zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranih zemljišč po drugem odstavku 72. člena ZD(?) in 145. členu ZIKS. Ne nazadnje pa še zavezanec za izplačilo sredstev za plačilo obveznic SDH - kadar upravičenec zamenja »priznanico« sklada za obveznico SDH. Menim, da ni racionalno, da zakon skladu še vedno nalaga plačilo 10 % vseh prihodkov od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči SDH, saj sklad že poravnave navedenih obveznosti ne zmore sam. Seveda, pa je ta rešitev možna samo z ustrezno spremenjeno zakonodajo.

Letni cilji za poročevalno leto 2018 so bili opredeljeni s prioritetami v programu dela in finančnem načrtu sklada za leto 2018, ki je bil sprejet na svetu sklada in je svoje soglasje podal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in takrat, torej, mag. Dejan Židan. Strateška usmeritev sklada je ohranjanje obstoječega obsega kmetijskih zemljišč v lasti države oziroma upočasnitev zmanjšanja obsega površin zaradi zakonskih obveznosti.

Da bi sklad lahko sledil tej strateški usmeritvi, je nakupil 131,11 hektarjev kmetijskih zemljišč. Sklenjenih ima 16 tisoč 830 pogodb, te so različne – zakupne, najemne, tudi za brezplačni najem. Povprečna letna zakupnina za leto 2018 pa znaša 139 evrov na hektar. Šole in pa državni organi imajo s sedemnajstimi zakupnimi oziroma najemnimi pogodbami v brezplačnem zakupu tisoč 847 hektarjev. V tem letu je bilo prodanih 14,63 hektarjev zemljišč in od tega 9,72 hektarja kmetijskih zemljišč, 3,99 hektarja gozdov ter 0,91 hektarja pozidanih zemljišč - skupna njihova vrednost pa znaša 1 milijon 527 tisoč 613 evrov.

Po preseku poligonov dejanske kmetijske rabe tal in narave, kot jo vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, torej vse rabe s šiframi, ki so manjše od 2 tisoč, s poligoni parcel zemljiško katastrskega prikaza, ki ga je izvedel sam sklad, znaša površina vseh kmetijskih zemljišč na območju Republike Slovenije, na dan 31. 12. 2018 – 675 tisoč 789 hektarjev. V enem letu, torej od datuma, enakega v letu 2017, se je obseg kmetijskih zemljišč na območju celotne države, glede na dejansko rabo, zmanjšal za tisoč 113 hektarjev. Lepo poprej, je zmanjšanje obsega kmetijskih zemljišč znašalo tisoč 630 hektarjev.

Sklad gospodari z 59 tisoč 423 hektarji kmetijskih zemljišč oziroma z 9 odstotnim deležem vseh kmetijskih zemljišč v Republiki Sloveniji. Solastništvo in soupravljanje sta dva vsebinsko različna pojma, ki v javnih evidencah, torej zemljiški knjigi in pa v evidenci GURS-a še nista ustrezno razmejena. GURS v primerih, ko je parcela v lasti Republike Slovenije in hkrati v upravljanju sklada in SiDG-ja, sicer kot upravljavca navede obe osebi, ne pove pa, v kakšnem razmerju si delita upravljavstvo. Sklad in SiDG sta po podatkih Rena, kot soupravljavca, skupaj vpisana na 51 tisoč 608 parcelah. V letu 2017 je bila ta številka mnogo višja – 90 tisoč 583 parcel. V letu 2018 je sklad nadaljeval z aktivnostmi za ureditev evidenc zemljišč, opredeljenih v akcijskem načrtu za dokončanje prenosov, ki je bil s strani Sveta sklada potrjen v juniju 2012, na zahtevo Računskega sodišča. Računsko sodišče je v okviru revizije upravljanja z gozdovi, št. 321-2/2010/93 z dne 18. maj 2012, izdalo to zahtevo.

Glede na to, da akcijski načrt za dokončanje prenosov iz junija 2012 ni bil v celoti realiziran, je Svet sklada rok za njegovo izvedbo podaljšal do konca leta 2018. Ker je to dolgoletno stanje in ker je urejenost evidenc osnova za korektno upravljanje z nepremičninami v državni lasti, je Svet sklada soglašal, da sklad z namenom pospešitve izvajanja oziroma dokončanja prenosov zemljišč, pridobi tudi usposobljenega zunanjega izvajalca.

Načrtovano je bilo, da bo zunanji izvajalec v letu 2017 pregledal preostanek parcel do 230 tisoč parcel, ki so mu bile dodeljene v pregled oziroma največ 250 tisoč parcel, v primeru, ko bodo zaradi parcelacije, neobstoječe parcele nadomeščene s sedaj obstoječimi parcelami. Za preostale parcele je bilo načrtovano, da bo pregledal sklad sam, poleg tega pa bo še naprej izključno s svojimi zaposlenimi izvajal vse prenose iz sklada na druge zakonske lastnike.

Ob koncu leta 2018 je potrebno urediti še 183 tisoč 551 parcel, torej je bilo tekom leta pregledanih 59 tisoč 228 parcel. Nadalje je bilo načrtovano, da bo sklad v tem letu sklenil 400 pogodb o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov v gospodarjenje skladu ter 200 pogodb o neodplačanem prenosu s katerim gospodari sklad na druge pravne osebe občine ministrstva. Realizirano je bilo 192 pogodb o brezplačnem prenosu na sklad in 302 pogodbi o neodplačnem prenosu iz sklada. Vloženih tožb je bilo 34, planirano je bilo 60 vloženih tožb. Povečane aktivnosti so bile planirane tudi na področju reševanja problematike urejanja lastništva objektov stoječih na zemljišču v upravljanju sklada, ki so v lasti tretjih oseb. To so lahko zakupniki ali pa druge osebe.

V tem letu je sklad poslovanje zaključil s presežkom odhodkov nad prihodki v znesku 3 milijone 299 tisoč 908 evrov. Rezultat je posledica izplačila odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe v višini 7 milijonov 950 tisoč 818 evrov po 72. členu Zakona o denacionalizaciji.

Skupni prihodki so bili v primerjavi z nenačrtovanimi, doseženi 98 % in znašali 10 milijonov 143 tisoč 596 evrov. Skupni odhodki pa znašajo 13 milijonov 222 tisoč 365 evra oziroma so dosegli 69 % načrtovanih. Razlika pri odhodkih izhaja iz nižjih stroškov dela – tukaj je dosežena realizacija 97 %, nižjih investicijskih stroškov, kjer je bila realizacija 84 %, nižjim vlaganjem v nakup nepremičnin – tukaj se je doseglo 56 %, predvsem pa zaradi nižjega izplačila odškodnin denacionalizacijskem upravičencem po 72. členu ZDen, kjer je bilo planiranih 13 milijonov 656 tisoč 690 evrov, realizirano pa 7 milijonov 243 tisoč 380 evrov. V okviru izvensodnih postopkov in izvensodnih razdružitev je bilo v letu 2018 na priznanje lastninske pravice zaključenih 55 zadev ter 26 zadev s področja izvensodnih razdružitev solastnine.

Glede na letni plan dela je bila tako dosežena realizacija na področju izvensodnih zahtevkov na priznanje lastninske pravice – 73 %, na področju izvensodnih razdružitev solastnine, pa je bila dosežena realizacija v višini 134 %. Zaključeno je bilo tudi 23 postopkov na področju odstranjevanja odpadkov, na področju Zakona o varstvu okolja – tam pa je dosežena realizacija 209 %.

Izvensodni postopki za odškodnine, po 72. členu ZDen, torej dva postopka sta bila zaključena, toliko je bilo tudi planirano. Sklenjeno je bilo 26 sporazumov za izvensodno razdružitev solastnine. Planirano je bilo 30 takih sporazumov, ampak vseeno jaz ocenjujem, da je to dobro. 87 % realizacijo je sklad dosegel.

Na dan 31. december 2018 je bilo na skladu zaposlenih skupno 70 javnih uslužbencev, kar je v okviru kvote kot jo določa Vlada. Tudi v letu 2018 je sklad s sredstvi ravnal skrbno in gospodarno. Večina načrtovanih ciljev je bila dosežena, nekateri cilji pa ne. Torej na področju urejanja evidenc nepremičnin, kjer ocenjujemo, da je za tako nizko realizacijo kriva ali pa je dejansko neodzivnost nekaterih občin – tukaj poudarjam nekaterih občin prav pri izdajanju potrdil o namenski rabi povzročila tako nizko realizacijo. Potem ni bilo realizirano urejanje evidenc hidromelioracijskih sistemov, ker ni bilo podano soglasje k nadgradnji informacijske podpore. Zadevo realiziramo v letošnjem letu. In pa implementacija IT podpore za spremljavo zahtevkov po 72. členu ZDEN, 145. členu ZIKS ter poslovanje sektorja za pravne zadeve, kjer tudi ni bilo v lanskem letu zaključka, je pa ta program oziroma implementacija programa dosegla zaključek v letošnjem letu.

Toliko gospod predsednik. Hvala lepa.

Najlepša hvala gospa direktorica kmetijskega sklada za del poročila.

Naslednji, ki mu bom dal besedo, želite gospod državni sekretar dr. Jože Podgoršek. Izvolite.

Hvala lepa. Lep pozdrav tudi v našem imenu, v imenu naše ministrice in tudi v mojem imenu. Mi na nek način ocenjujemo, da sklad deluje na nek način skladno s samo ustanovitvijo, samimi plani dela. Bi izpostavil morda nekatere zadeve iz tega poročila in ob tem morda podal že kakšno informacijo tudi o delovanju sklada za leto 2019 do sedanjega obdobja, ker mislim, da je prav, da morda tudi s tega zornega kota poskušamo peljati tudi današnjo razpravo okrog delovanja sklada.

Zelo nas veseli, da se je sklad s svojimi aktivnostmi zelo približal dejanskim uporabnikom sklada, tudi z mobilnimi izpostavami kjer enkrat tedensko posluje na še dodatnih lokacijah na petih občinskih upravah. Moramo povedati, da res intenzivno oziroma tudi sami intenzivno poskušamo sodelovati pri skladu kolikor je to mogoče pri prenosih, kar je direktorica že omenila, za ureditev lastništva še vedno je bilo na koncu lanskega leta 180 tisoč parcel nerešenih. V letošnjem letu, mislim, da imamo pravo informacijo, se počasi približujemo številki 160 tisoč nerešenih parcel. Pomeni, da je smer prava in tudi sedaj ko se z občinami pogovarjamo v delovni skupini za zniževanje stroškov občin, vedno znova tudi tukaj prosimo vse občine za odzivnost v tem delu.

Poudaril bi, da je v lanskem letu slad nakupil 131 hektarjev, v letošnjem letu do sedaj smo že na okoli 250 hektarjih, da v tem obdobju tudi ob nastopu nove direktorice se sklad redno javlja na nakupe in je nekako v dobrih 20 odstotkih uspešen pri vseh prijavah za nakup kmetijskih zemljišč in ker se res striktno javlja sklad na vse nakupe oziroma na vse namere o prodaji na oglasnih deskah je ta številka praktično že v tem trenutku skoraj enkrat večja, kot v celem lanskem obdobju. Kar menimo, da je prav, da je pravilna odločitev. Ne nazadnje je, velik del teh nakupljenih zemljišč tudi v letošnjem letu ravno na tem desetkilometrskem pasu ob meji Slovenije z ostalimi državami, s čimer tudi odgovarjamo na nekatere pobude, o katerih smo se tudi na tem odboru že pogovarjali, da vendarle obdržimo slovensko zemljo kot zemljišča v slovenskih rokah.

V skladu, kot je že direktorica omenila, sklad gospodari s slabimi 60 tisoči hektarji. Intenzivno se pa ukvarjamo predvsem s tistim delom in vsi skupaj iščemo rešitve, s tistim delom teh zemljišč, ki jih sklad kljub raznoraznim pozivom, oddajanjem v zakup ne more oddati. Teh je okrog 5500 hektarjev, kjer nimamo zakupnika zaradi različnih vzrokov. To so praviloma parcele na težje dostopnih območjih. Morda so to zemljišča že v zaraščanju oziroma je en del zemljišča v zaraščanju, vendar se kljub vsemu pozna tudi tukaj pozitiven trend. V lanskem letu je v primerjavi z letom 2017 teh neoddanih površin za slabih 200 hektarjev manj, kar pomeni, da se vendarle iščejo novi zakupniki tudi za ta zemljišča in tukaj iščemo rešitve tudi s skladom v aktivnejši vlogi v primeru preprečevanja zaraščanja, da bi bilo teh neoddanih zemljišč še več, predvsem pa da se ta zemljišča ne bi zaraščala, čeprav so na težje dostopnih krajih.

Glede plačila odškodnin po zakonu o denacionalizaciji, smo slišali, da je še vedno to plačilo odškodnin razlog za presežek odhodkov nad prihodki. Te odškodnine nas bodo bremenile še verjetno nekaj časa. Samo za informacijo, konec lanskega leta je bilo še tožb proti Republiki Sloveniji za okoli 25 milijonov in za okoli 7 milijonov in pol obresti in zato bo treba tudi tukaj napeti vse sile morebiti za kakšno drugačno izvensodno poravnavo, da se predvsem zmanjšujejo oziroma, da prenehajo rasti obresti, ker ta zadeva nedvomno bremeni in sklad in potem tudi gozdni sklad in na koncu tudi proračun Republike Slovenije.

S tem bi jaz v bistvu zaključil ta uvodni nagovor in bi se potem verjetno v kakšni razpravi še oglasil, ker bo verjetno potrebno še kaj pojasniti.

Hvala lepa.

Hvala lepa za vaša pojasnila gospod Podgoršek. Zdaj pa dajem besedo predsedniku Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, gospodu Cvetu Zupančiču.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav poslankam, poslancem Državnega zbora in pa seveda vsem tukaj prisotnim!

Na Kmetijsko gozdarski zbornici smo to poročilo pregledali in smo tudi pripravili določena vprašanja katera sem pa predstavil že na Komisiji Državnega sveta. to mnenje je tudi na mizi. Bom pa na kratko šel skozi ta vprašanja, pač da izpostavim to problematiko, ki se je na zbornici pojavila. Seveda pri nam je bilo prvo vprašanje, kako na skladu kontrolirajo, nadzirajo tista kmetijska zemljišča skladova, ki so dana v najem, pa se na njih slabo gospodari. Se pravi, da se ali ne gospodari tako kot bi se moralo ali pa, da so zapuščena in pač potem je bilo tudi v podatkih obrazloženo, da se to kontrolira z določenim procentom in glede na to so ugotovili v lanskem letu, v letu 2018 pri dvajsetih zakupnikih napake in potem pri teh dvajsetih so v šestih primerih odpovedali pogodbo. Mi smo na zbornici mnenja, da bi to moralo biti še bolj striktno kontrolirano, kajti vemo, da imaš včasih tudi zakup kjer je več zainteresiranih za ta zemljišča, pa na koncu koncev nekdo slabo gospodari na teh zemljiščih. Vidi se tudi sporočilo, da so največji zakupniki podjetja. Se pravi, da kmetje kot posamezniki, kot fizične osebe je tega manj. Na desetem mestu najdemo celo zavod za gozdove, kar nam je bilo zelo čudno, kako da zavod za gozdove, kajti na koncu koncev vsa gozdna zemljišča so šla pod SIDG. In potem je bilo tudi povedano, da gre to običajno za površine kjer so nekako umeščene sredi gozdov in pa so tudi največkrat to površine, ki so namenjene divjadi in tovrstnim aktivnostim. Že vsa leta poudarjamo na problem licitacije. Se pravi, za ista zemljišča, ki jih sklad oddaja, se javi več zainteresiranih pod istim pogojem in v tem primeru sklad izvaja licitacijo, se pravi, sprejem ponudb za najvišjo ceno. Tisti, ki največ ponudi, tisti tudi tisto zemljišče dobi. Za Kmetijsko gospodarsko zbornico je to popolnoma nesprejemljivo, kajti prišlo je do tega, da so nekateri za določena zemljišča, ki niti niso vedeli koliko je konkurenčna ponudba, ponudili tisoč evrov in kaj hitro ugotovili, da je to čisto preveč, ampak to je preplačano in po drugi strani mislim, da Zakon o skladu sploh tega ne dovoljuje, pa vendar se je to zgodilo. Je pa res, da na tej seji komisije je direktorica zagotovila, je rekla, dajte pripraviti boljši predlog kot je licitacija, pa ga bomo upoštevali, se pravi, s spremembo njihovega pravilnika. Mi smo to že dvakrat v preteklosti poslali, ampak prejšnja direktorica ali pa, ne vem, svet ni bil naklonjen temu, tako da bomo to ponovili in bomo pripravili kriterije, kajti po našem je zelo močan kriterij tudi ta oddaljenost kmetije ali pa uporabnika od teh zemljišč. Ne more nekdo, ki je, ne vem, 20 kilometrov ali pa 30 daleč od teh zemljišč, pa največ ponudi tista zemljišča kot prednostno dobiti.

Dve leti kar je sklad, samo sklad kmetijskih zemljišč in nič več gozdov, se pojavlja, izguba na skladu. Se pravi, najprej v 2017 mislim, da je bilo milijon pa pol, zdaj je 3 milijone 400. Mi imamo tukaj bojazen, edini prihodek pri skladu je najemnina. Se pravi, prej ko so bili še gozdovi, so bili prihodki veliki, daj so pa prihodki relativno nizki in na eni strani bo zgodba, na drugi strani pa edini prihodek najemnina in imamo veliko bojazen, da bodo tukaj apetiti po dvigu najemnine silno rasli in to bo en nov udarec za najemnike, tudi kmete, ki ta zemljišča imajo v najem. Čeprav ste zaenkrat zagotovila, da se to ne bo zgodilo, ampak na to bodo veliki pritiski, tako da, to smo že prej opozarjali, da je to lahko problem in se tudi v prihodnje bojimo, da bo to še bolj izbilo. Želimo tudi to, da se čim prej ta razmerja uredijo, se pravi, da se zemljišča, ki so zazidljiva, stavbna, da se dajo občini in občina da odstopi kmetijskemu skladu, da se ta relacija uredi. Hkrati je bilo tudi opozorjeno, da bi bilo zelo dobro, ko bi ta del kot je bilo povedano, ko gre, ko ima sklad solastniška zemljišča, da bi se ta razmerja uredila, če drugače ne, s komasacijo, se pravi, da bi le znotraj določenih območij, parcel, ki so solastniška, se nekako ugotovilo kdo ima kje, da bi se lahko na teh zemljiščih tudi gospodarilo. Tudi to smo opozorili, ko je bilo že povedano, da v tej situaciji kot je, je popolnoma nesmiselno ali pa brez vsakega pomena, da sklad plačuje 10 procentov v državni Holding, tako da to bi bilo potrebno urediti. Jaz bi k temu dodal še en komentar, ki me v prihodnosti skrbi, kar se sklada tiče. Že prej sem omenil, da sklad bo v prihodnje glede na obveznosti, ki jih ima, deloval z izgubo. Po drugi strani pa pripravljamo Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki pa želimo, da država čim več zemljišč odkupi. Jaz sem bil na razpravi za to v Državnem svetu, ko se je pa začelo govoriti o ustanavljanju regij. In prvo vprašanje je bilo, kaj je s skladom kmetijskih zemljišč, kaj ni to največje centralizacija v državi. In ta stvar me je pa malo zaskrbela, kajti na eni strani se bo prikazovalo sklad kot zgubaša, na drugi strani pa centralizacijo in želje po temu, da se to razgradi na lokalni nivo. Ogromni apetiti v smislu je to kapital za občine, pokrajine, in pa hkrati tudi nek razvojni potencial, ki ga župani tudi imajo. Na drugi strani pa seveda je lahko to nož v hrbet kmetijski zemljiški politiki. Se pravi, dal sem en tak komentar zaradi tega, ker me zanima in tudi skrbi v prihodnje, če bo sklad še naprej prikazoval ali pa imel izgubo, bodo rekli, saj itak to izgubo ne bomo gledali. Na drugi strani pa silni apetiti po decentralizaciji v nadaljevanju. Se pravi, mogoče sem prehitro to odprl, ampak se mi zdi, da je prav, da se tudi o tem govori.

Hvala lepa.

Najlepša hvala gospod predsednik. Tako. Še želi kdo od vabljenih besedo? Ne vidim prijavljenih glede vabljenih gostov.

Sedaj bom odprl razpravo poslank in poslancev. Prvi, ki je prijavljen, je kolega gospod Tomaž Lisec. Izvolite, imate besedo.

Hvala predsednik za dano besedo. Spoštovani državni sekretar, spoštovana direktorica, vsi ostali vabljeni, kolegi in kolegice, lep pozdrav.

Jaz imam srečo ali pa nesrečo, da od leta 2013 spremljam poročilo o delovanju sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in so določene teme, ki se od leta 2013, torej to je že tretji mandat, ko sedim kot član odbora za kmetijstvo, pojavljajo. Denacionalizacija, zakupniki, minusi oziroma plusi delovanja sklada, predvsem finančni. Oziroma drugo vprašanje tudi, ali sklad več kupuje ali sklad več prodaja. In kar nekaj časa se vrtimo v tem začaranem krogu in ugotavljamo, da vse ni idealno, da morda tu pa tam se je kaj spremenilo, ko pride pa kakšen resen predlog, kot na primer prejle, s strani predstavnika Kmetijsko gozdarske zbornice, pa se nič ne spremeni. Celo sedanja direktorica ugotavlja, da so potrebne spremembe zakona, ampak sedanja direktorica je bila prej ministrica in ve kako se to naredi. Kolega na svoji desni, gospoda državnega sekretarja povprašaš, kdaj se bodo zadeve uredile. Jaz upam, da se bodo zadeve uredile, kajti ministrstvo je napovedalo določene spremembe, ki pa meni ne zbujajo neko pozitivno upanje, da se bo na kmetijski zemljiški politiki kaj na boljše spremenilo, kajti sam osebno sem zagovornik ravno nasprotno tistega, kar zagovarja sama direktorica in tudi ministrstvo, ta je, naj sklad kupi čim več zemljišč. Jaz imam ravno nasprotno idejo, sklad naj čim več zemljišč proda oziroma, bom potem zaključil s tem, sklad se naj počasi ukine.

Kot sem prej rekel, od leta 2014 spremljam delovanje sklada, predvsem pa smo se člani tega odbora z delovanjem sklada veliko ukvarjali ob tem, ko je prejšnja vlada famozno ustanovila državno podjetje Slovenski državni gozdovi. In tukaj imam pred seboj datirano iz 28. novembra 2016, torej kmalu bo tri leta, zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z naslovom: Aktivnosti delovanja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, po ustanovitvi podjetja Slovenski državni gozdovi. In poleg obrazložitve smo na koncu v Poslanski skupini SDS kot predlagatelji zapisali te stavke: »zanima nas tudi strategija delovanja sklada, ki bi moral po našem mnenju za začetek spremeniti ime« Očitno je strategija sklada še vedno isto razen, da imate probleme z SDH. Verjetno je potrebna tudi sprememba Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, pa me tukaj zanima, ali se je v letu 2018 kaj naredilo oziroma v tekočem letu razmišljate še o spremembi zakona? Za zaključek smo napisali: »mogoče pa so potrebne še kakšne druge spremembe«. Danes ste dobil en predlog s strani kmetijsko-gozdarske zbornice, spet jaz dajem predlog vsem nam, razmislimo o ukinitvi sklada kmetijskih zemljišč.

Zdaj, da ne bom govoril samo o občinah, bom začel s financami, izgubami in temi zadevami. Tukaj berem, sklad je letu 2018 odkupil 131 hektarjev, pretežno kmetijskih zemljišč, v povprečju je sklad za kvadratni meter zemljišča plačal 1,84 evrov kvadratni meter. Na drugi strani, sklad je skupno prodal 14 hektarjev, torej, 1:9 je razlika med nakupom in pa prodajo, po povprečni ceni 10,5 evrov. Zakaj o tem govorim? Ker imam sam izkušnje, kako se dogaja, ne v tem licitacije, ampak v podobnih primerih, ko so do mene, vsak v dveh konkretnih primerih že prišli občani občine Sevnica in so bili sosedje zemljišč v lasti Republike Slovenije, torej z njimi upravlja sklad kmetijskih zemljišč. In med tem, ko je tam za eno parcelo, ki jo je gospod želel kupiti, samo zato, da bo lahko sam urejal, da ne bo čakal na druge upravljavce, kdaj bodo pokosili travo ob nekem potoku, potem ko je GURS to ocenil za 1,4 in še nekaj evrov vrednost, je Sklad kmetijskih zemljišč zahteval 40 evrov za kvadratni meter. In me je ta gospod vprašal, če sem jaz na glavo padel. Sem rekel, jaz nisem na glavo padel, jaz sem samo vprašal pristojne zakaj takšna razlika, da ko GURS oceni neko zemljišče po ceni 1,4, sklad zahteva za to zemljišče 40 evrov. V meni se je porodila čisto ena tako, upam, da zdravo razumska logika, očitno sklad, ne samo da skrbi za kmetijska zemljišča, ampak se gre velikega biznismena na področju kmetijskih zemljišč, s tem, če ljudje hočete kupiti naša zemljišča, boste fajn preplačali, kar pa že očitno neka fama slovenske politike, kajti mislim, da ravno trenutno poteka seja za nadzor javnih financ, kjer se ugotavlja, kako se pri nas vse multiplicira na finančnem vidiku, vse se ko je država nekje vpletena, se vse preplača. Tako, da moja logika je zelo enostavna. Sklad kmetijskih zemljišč čim prej naj v sodelovanju z drugimi deležniki, tukaj vem, da niso sami krivi zaključi postopke denacionalizacije ali pa jih očitno prepusti občinam, da se z njimi ukvarja. Kajti, če država ne zna sama poskrbeti, morda pa bodo občine bolj uspešne pri zaključku denacionalizacijskih postopkov. Jaz osebno, še enkrat, zelo javno podpiram idejo o ukinitvi sklada. To mora preiti na občine, seveda pod določenimi varovalkami. Poznamo na drugi strani tudi župane, ki bi vsak kvadratni meter neke pametne kmetijske zemlje pozidali. Tukaj mislim, da je treba ob tej ideji, če seveda bo kdaj dobila politično podporo, imeti ustrezne varovalke, da se reče, da se ne bo dogajalo tako, kot se je v preteklih letih, ko so župani pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov, vtaknili vse pod zazidljivo, tukaj ena regulativa obstaja, in upam, da bo ta vlada končno zagrizla v njo, reče se ji nepremičninski davek. Po drugi strani so pa lahko zakonsko predpisane materije v določeni zakonodaji, ko se lahko občine omeji s tem, da se reče, da se njihovi kmetijski obseg ne sme zmanjšati. Skratka, če bo nekdo župan dobil določeno kmetijsko zemljo jo lahko spremeni njeno namembnost tako, da na drugi strani nekje iz zazidane stavbne površine da nazaj to v kmetijsko. Zakaj se mi zdi, da je to pametno? Kljub temu, da imamo regijske izpostave sklada, župani, ne nazadnje tudi občinski svetniki natančno vedo kaj se kje dogaja v kakšnem zaselku, v kakšni vasi, kje je kaj državnega, kje je kaj privatnega, se lahko veliko lažje na licu mesta dogovarjajo o teh zadevah. Skratka, čim prej ukinitev sklada, čim prej da ti občinam in čim prej dokončati postopke denacionalizacije. Dokler pa bo sklad deloval pa upam, da se ne bodo pojavljale številke kot so se za leto 2018, to pa je, da se dela izguba in da se prodaja po previsokih cenah in sklad kupuje po nizkih cenah. Skratka, dokler imamo sklad naj bo racionalen in učinkovit. Državni aparat, ki, še enkrat, upam, da se ga bomo čim prej znebili. To je samo pač moje mišljenje. Hvala.

…/ oglašanje iz klopi/ Sedaj teče razprava poslancev in poslank. Gostje ne morejo replicirati članom in članicam.

Naslednja je prijavljena kolegica Violeta Tomić. Izvolite.

Po razpravi kolege Lisca vidimo kaj je načrt desnice dejansko. Ukinitev in razgradnja sklada, čimprejšnji zaključek denacionalizacijskih postopkov. Skratka, sklad, ki naj bi gospodaril s kmetijskimi zemljišči je nepotreben. In to je pravzaprav največja skrb mene in verjamem tudi gospoda Cveta Zupančiča, ki sedaj nima besede, pa upam, da bom vsaj delno zastopala vaše stališče.

Če naj parafraziram enega našega kolega, po potih letih parlamentarizma je meni polna malha takšnega delovanja Državnega zbora, kjer parlamentarci nimamo prav nobene moči. Pa vam bom razložila kaj mislim s tem. Sklicujete se na ustavno pravico do zasebne lastnine, ki je alfa in omega in božanstvo. Ne zavedate pa se ustavne ločitve vej oblasti. In karkoli mi tukaj sklenemo zapravljamo čas, energijo, znanje, luftamo jezike, potem to sploh ni več pomembno. Že dve leti opozarjamo na to, da sklad končuje v rdečih številkah. Minus se podvaja. Kot smo rekli, lani je bil milijon in pol, letos že tri in tako naprej. In vse pelje k temu, k razgradnji sklada in ukinitvi sklada. Vprašam vas, kot Odbor za kmetijstvo, ali je to interes slovenskega kmeta? Ali je interes slovenskega kmeta, da pride vse v roke fevdalnim gospodom nekdanjim, ki sploh ne živijo več v Sloveniji in preko denacionalizacijskih zahtevkov hromijo Sklad kmetijskih zemljišč in RKC, ki je dobil, kot vemo, veliko gozdov po denacionalizaciji, ki nikoli niti nacionalizirana ni bila. In, oprostite, temu jaz rečem goljufija. Kajti, obstajajo dokumenti, da je ogromno gozdnih površin bilo prodanih že v 30. letih. Se pravi, ne more bit denacionalizacije, ker ni bilo nacionalizacije. Že takrat cerkev ni bila lastnica teh gozdov. In danes ta ubogi sklad kmetijskih zemljišč, ki naj bi pomagal kmetu do gospodarjenja, diha na škrge in zaradi nekih političnih, ideoloških namenov te politike, predvsem desne, se naši kmetje bodo znašli kmalu tako, v taki situaciji kot je bila moja pokojna babica Marija, ki je hodila v »tabrh«, k bogatim kmetom in cerkvenim gospodom, da je dobila za »fertah« moke, da je skuhala žgance za 7 lačnih ust.

To ni interes slovenskega kmeta, dragi moji in o tem bi vam rada govorila, kajti, že leta 2016, ko smo poslušali poročilo sklada, smo ugotavljali, da so odškodnine za nezmožnost razpolage s kmetijskimi zemljišči tako visoke, da je to najboljše naložba »ever«, kjerkoli na svetu, dragi moji in seveda ni interes, da ti denacionalizacijski upravičenci, pa se ne bom spuščala v to, kdo je upravičen in kdo ni, kajti tu imamo sodbe Ustavnega sodišča, ki odpirajo neke že zaključene postopke, s katerimi se jaz osebno lahko ne strinjam, ampak, pustimo to ob strani, ampak so obresti, tako visoke, da se tem upravičencem, tako imenovanim, sploh ne splača prevzet to svojo premoženje, kajti z njim je treba, dragi moji, gospodarit.

Kmet, ko obdeluje površino, je soočen z ujmami, »povodnjami«, potrebuje delovno silo, mora potem pridelke prodat, medtem ko, če s tem gospodari sklad, oni dobijo - pa popravite me, če se motim – 7,5 % na odškodnino. Kje v življenju dobiš takšen procent? V kateri banki? In takrat smo ugotovili, leta 2016, levi in desni poslanci in smo uskladili sklep, ki sem ga jaz osebno predlagala. Kolega Lisec kima, ker je bil predsednik - takrat – odbora. »Odbor predlaga Vladi, da prilagodi zakonodajo tako, da v primeru denacionalizacijskih upravičencev, ki niso uveljavili možnosti gospodarjenja z denacionaliziranim premoženjem, sklad ni zavezan do izplačila odškodnine, ki presega višino dohodkov, ki jih je sklad s konkretno nepremičnino dejansko prigospodaril v obdobju od pridobitve te možnosti.« Kolegi in kolegice, ta sklep je bil sprejet in usklajen. In kaj se je zgodilo? Nič.

Potem sem postavila vprašanje ministru Židanu. Veste, kako izgledajo poslanska vprašanja – minister čaka, da minejo tiste 3 minute, piar dogodki pred kamerami in nič, nikoli nič. Tudi ta inštitut demokracije - kajti mi smo vodeni predstavniki ljudstva – je ničen in ljudje zato ne hodijo na volitve, ker rečejo, zakaj bi vas sploh pošiljali v parlament, če nimate nobene moči. Kdo dejansko vodi državo, vas sprašujem? O tem bi se morali pogovarjati danes. In, seveda, ker se je minister tako počasi izmuznil odgovor na moje vprašanje, smo potem sklicali nujno sejo odbora, na kateri smo predlagali, da odbor sprejme še en sklep, v katerem bo Vlado pozval, da Državnemu zboru predlaga spremembe zakonodaje, ki bo skladu omogočila preživetje in zmanjšala te odškodnine, ki so popolnoma neracionalne.

In potem je bil sprejet sklep koalicije, s katerim se je Vlado pozvalo, naj se v roku dveh mesecev – poudarjam, dveh mesecev – opredeli do že enkrat sprejetega sklepa leta 2016, pri obravnavi poročila o Skladu kmetijskih zemljišč. To je bilo decembra 2017. Od takrat, veste, da je minilo mnogo več kot 2 meseca. Potem je Vlada poslala v Državni zbor predlog avtentične razlage Zakona o denacionalizaciji, na podlagi katere naj bi se omejila ta nekontrolirana in nepredvidljiva rast odškodnin iz naslova nezmožnosti uporabe vrnjenega premoženja in potem je, kot veste, padla Vlada in koalicija SMC, Desus in SD je dala takrat na sejo Državnega zbora vse do takrat vložene vladne predloge, ampak je na to avtentično razlago, glejte no, pozabila. Bi vas rada spomnila, da je pozabila na to skupaj z novelo o zaščiti živali, ki je vsebovala nekatere zelo dobre ukrepe za boljšo zaščito živali pri nas, ampak, bolj pomembno je bilo uredit razloge za preklic in podaljšanje lovskih izkaznic, kot pa zaščitit državni sklad pred nenasitno pogoltnostjo RKC in nekih fevdalnih gospodov, ki sploh ne živijo v Sloveniji, ki jih kmetovanje v Sloveniji ne zanima, ki jih ne Slovenija, ne slovenski kmet, ne zanimajo.

Skratka in spet smo vrgli stran 1 leto in to je razprodaja Slovenije, to je zločin proti državi, kar se dogaja s Skladom kmetijskih zemljišč. No in lani smo imeli zopet, kajne, poročilo, kjer smo videli, da spet mora sklad plačat vse navedeno, kajne, in da se je odprl cel kup novih denacionalizacijskih postopkov in naš namen - lani smo spet predlagali – ker je bil naš namen rešit sklad pred tem, da bi ga plačevanja denacionalizacijskih zahtevkov cerkvi in tem nekdanjim fevdalcem in veleposestnikom dokončno potopilo, smo predlagali nov sklep – »Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva Vlado Republike Slovenije, da najkasneje v roku enega meseca Državnemu zboru posreduje predlog spremembe zakonodaje, ki bo določila, da v primeru denacionalizacijskih upravičencev, ki niso uveljavili možnosti gospodarjenja z denacionaliziranim premoženjem, sklad ni zavezan do izplačila odškodnine, ki presega višino dohodkov, ki jih je sklad s konkretno nepremičnino, prigospodaril v obdobju od pridobitve te možnosti.«

Nihče od tukaj prisotnih poslancev, razen enega poslanca Levice oziroma dveh poslancev takrat, ni glasoval za ta predlog. Predsednik odbora, gospod Franc Breznik je rekel: »Lahko ugotovite, da ste preslišani, da v Sloveniji pač spoštujemo zasebno lastnino in da je to eden izmed najbolj spoštovanih vidikov vsake Ustave v civiliziranem delu sveta.« Tukaj gre za ideologijo in ne za civilizirani del sveta, kajti celo hrvaški kolegi so me podučili - pa so zelo katoliški, kajne? – da niti v sanjah ne vračajo RKC, v naravi in v državnem premoženju, toliko, kot Slovenija.

Mislim, kaj bo sploh še ostalo od države, vas sprašujem? Ali veste… in, zdaj, glede na zadnjo odločitev Ustavnega sodišča, obravnavamo celo zahtevke, ki so bili pravnomočni že zavrnjeni in je bila odločitev o reviziji potrjena tudi s strani Vrhovnega sodišča. Se vidi, da je odvisno od tega, kako ideološko je sestavljeno ustavno sodišče, kako ideološko stoji Državni svet in kam Slovenijo pelje? Kajti, kolegica, lahko se smejete temu, kar govorim, vendar, zaščita sklada in slovenskega kmeta ni to, da podarimo vse tujcem in RKC-ju, ki ima svoje domovanje v Vatikanu. Skratka, sklad je v rdečih številkah in kot vidimo, želijo ga ukinit. Bodo rekli, to je sklad, ki posluje slabo in ga ne potrebujemo.

Zdaj, ob vsem tem sploh ne morem mimo tega, da sploh nobenega interesa ni tukaj, da bi se sklad kmetijskih zemljišč rešil. Vas sprašujem, kolegice in kolegi, ali mi želimo rešit Sklad kmetijskih zemljišč ali ne? Če ne, naj gre v smeri, kot je kolega Lisec rekel, dajmo vse podarit, pa ga ne potrebujemo, ampak, kaj bodo slovenski kmetje rekli na to? In, v redu, kaj nas čaka po tem scenariju zdaj? Treba ga bo očitno dokapitalizirati iz proračuna. Kje pa so proračunska sredstva za dokapitalizacijo sklada? In kaj bodo rekli državljani, ki bodo iz svojih lastnih žepov spet polnili cerkveno puščico? Oprostite, nismo vsi za to. Ali pa bo sklad kmetijskih zemljišč moral začeti odprodajati svoja zemljišča in izkupički od teh prodaj bodo šli spet tem tako imenovanim denacionaliziranim upravičencem od katerih res večina sploh ne živi v Sloveniji. In ob tem bi vas rada opozorila tudi na to, da imajo nekateri taka zemljišča že ogledana, pa ne zato, da bi kmetovali ali pomagali kmetijstvu, ampak zato, da bodo po spremembah DPN in OPN tam lahko rasle lakirnice prestižnih avtomobilov ali pa, da bodo tam gradili luksuzna stanovanja in oddajali in služili na račun ubogega slovenskega kmeta, ki s to zgodbo nima nič. In samo za konec bi vas spomnila kako izgledajo te odločitve našega Ustavnega sodišča. Recimo, pri meščanski korporaciji Kamnik, ki je nastopala kot agrarna skupnost, ki je bila kršena spet ta pravica do zasebne lastnine, vendar agrarne skupnosti so iz časa srednjega veka, ko so se kmetje dogovarjali za skupno opravljanje s kmetijami in z gozdnimi zemljišči, ki so jih takrat obdelovali in to je bila tradicionalno skupnostna zemlja ne last korporacij. Ampak dobro, ista meščanska korporacija Kamnik v denacionalizacijskem postopku zahteva tudi upravno stavbo Občine Kamnik, mali grad in celo mestno pokopališče na Žalah. Juhu… Bomo zdaj zasebnikom plačevali, da bomo lahko svojce pokopavali. Mislim, res, je to prava agrarna skupnost in kam peljemo to državo, povejte mi. Predvsem pa, da naši sklepi ne pomenijo nič. O tem bi morali narediti sejo, veste, ker drugače je izguba časa, vašega, spoštovani predstavniki sklada in našega in vstati. Ustavno sodišče tudi določa, da bomo vrnili v postopke celo tiste, ki so lahko uveljavljali svoje odškodnine v Avstriji, pa jih niso. Skratka, mene zanima samo ena stvar, ali želimo ohraniti sklad kmetijskih zemljišč po načelih za katere je bil ustanovljen ali ne? Sklad kmetijskih zemljišč je po ustanovitvi firme Državni slovenski gozdovi pri katerih smo se nekateri že takrat zelo trudili, da se ne bi dogajalo kar se dogaja, ostal brez prihodkov, odhodki pa so tukaj. In očitno, povejte nam takoj, če je načrt razgradnja sklada kmetijskih zemljišč, če je to volja naše politike in države Slovenija, potem bomo vsaj vedeli pri čem smo, da se ne burimo z mlini na veter.

Hvala.