8. redna seja

Odbor za obrambo

5. 2. 2020
podatki objavljeni: 5. 2. 2020

Transkript

Pričenjam 8. Sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Pozdravljam vse prisotne, še posebej mag. Natašo Dolenc, državno sekretarko na Ministrstvu za obrambo, državnega sekretarja mag. Miloša Bizjaka. Potem pozdravljam načelnico general štaba Slovenske vojske, general majorko Alenko Jermenc in vse ostale vabljene.  Obveščam vas, da je svojo odsotnost seje opravičil član odbora dr. Matej T. Vatovec. Kot nadomestni član, pa na seji sodeluje poslanec Nik Prebil, ki nadomešča poslanko Jerco Korče. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. 1. Predstavitev bele knjige o obrambi Republike Slovenije in 2. Vprašanja in pobude članic in članov Odbora za obrambo. Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za razširitev, oziroma umik posameznih točk, je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV BELE KNJIGE O OBRAMBI REPUBLIKE SLOVENIJE. Za predstavitev Bele knjige dajem besedo državni sekretarki, mag. Nataši Dolenc. Izvolite gospa državna sekretarka.
Nataša Dolenc
Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, članice in člani Odbora za obrambo. V uvodnem delu bom na kratko predstavila glavne vsebinske poudarke Bele knjige. V nadaljevanju pa smo s sodelavci pripravljeni seveda podati podrobna pojasnila in odgovoriti na vaša vprašanja. Nekatera pojasnila smo sicer podali tudi na javni predstavitvi, ki je bila izvedena 21. januarja v Državnem svetu.  Proces priprave Bele knjige obrambe Republike Slovenije, se je oktobra 2018 sprožil sočasno s pripravo nove strategije nacionalne varnosti, na podlagi zaznav bistvenih sprememb varnostnega okolja in stanja obrambnega sistema Republike Slovenije. Bela knjiga je strateški dokument, ki podaja vizijo dolgoročnega razvoja in delovanja obrambnega sistema, ter doseganja ključnih ciljev na področju obrambe, do leta 2035. Pri njeni pripravi je upoštevana dinamika mednarodnega varnostnega okolja, katerega nepredvidljivost in negotovost zahteva bistveno izboljšanje sposobnosti in pripravljenosti celotnega obrambnega sistema. Dokument podaja usmeritve in ukrepe za izboljšanje razvoja zmogljivosti, prilagoditve strukture in povečanja obsega Slovenske vojske, kot tudi usmeritve za izboljšanje civilne pripravljenosti. Posebej so obravnavani kadrovski, materialni in finančni izzivi, s katerimi se sooča obrambni sistem in predvsem Slovenska vojska.  Ukrepi in usmeritve se bodo uresničevali etapno in postopno. Usmeritve se bodo konkretizirale v novih strateških in planskih dokumentih, ki se bodo pripravili v obdobju 2020-2021, in sicer v resolucijo splošne dolgoročnem programu razvoja in opreme Slovenske vojske. Na tej podlagi / nerazumljivo/ srednjeročnih obrambnih programih ter spremembah zakonskih in drugih normativnih podlag. Usmeritve so izdelane na podlagi strokovnih ocen, skozi daljše časovno obdobje in odslikavajo nacionalne in zavezniške ocene nezadostne pripravljenosti Slovenske vojske, ter ostale pridobljene izkušnje iz obrambnega področja. Strokovna utemeljenost usmeritev podaja ustrezne podlage za doseganje zadostne stopnje družbenega konsenza, semplementacijo ključnih ukrepov, ki bodo vodili v izboljšanje obrambne sposobnosti Republike Slovenije. Bela knjiga opredeljuje ključne izide, ki se pojavijo na kadrovskem in finančnem materialnem področju v obrambnem sistemu. Slovenska vojska ne dosega svojega predvidenega kadrovskega osebja, kar ima neposreden vpliv na stanje njene pripravljenosti in s tem povezane zmožnosti izvajanja temeljnih nalog ter implementacije mednarodnih zavez.  Kadrovsko stanje zahteva napore in prizadevanja na področju izboljšanja položaja in ugleda vojaškega poklica, kar pa je povezano s krepitvijo   profesionalizma, voditeljstva… /izključen mikrofon/ Pardon. Se pravi, izboljšanja sistema popolnjevanja, zadrževanja in izhoda pripadnikov se lahko zgotovi z ureditvijo delovno-pravnega statusa pripadnikov, do končanja procesa profesionalizacije, modernizacije zmogljivosti Slovenske vojske. Doseganje ciljnega stanja obsega Slovenske vojske, to je 8 tisoč pripadnikov stalne sestave, to je 2 tisoč pripadnikov pogodbene rezerve v poteku / nerazumljivo/, za kar se bodo sprejemali tudi potrebni ukrepi. Če predvideni ukrepi v / nerazumljivo/ določenem obdobju ne bodo prispevali k povečanju kadrovskega obsega Slovenske vojske pa bo nujen ponoven razmislek o konceptu obrambnega sistema, obsegu in strukturi Slovenske vojske ter ponovni uvedbi drugih sestavin vojaške dolžnosti. Slovenska vojska bo razvijala zmogljivosti za bojevanje, bojno podporo, zagotovitev delovanja ter zmogljivosti za vojaško izobraževanje in usposabljanje. Jedro zmogljivosti in modernizacije bo usmerjeno na zmožnost vzpostavitve dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin z vsemi podpornimi elementi. Del zmogljivosti bo dvonamenskih, kar pomeni, da bodo zmogljivosti lahko uporabljene tudi za sodelovanje v zaščiti in reševanju ter za podporo drugim državnim organom. Obseg Slovenske vojske bo odražal realne možnosti države, pri čemer bo okrepljena vloga rezervne sestave za krepitev obrambne sposobnosti in odpornosti države. S tem namenom bo na taktični ravni poleg manevrskega oblikovan tudi teritorialni del, ker bo omogočalo dopolnjevanje manevrskega dela usposabljanja rezervistov, podale izhodišča za postopno naraščanje enega obsega, zagotavlja prostorov v logistično podporo in med drugim prispevala tudi k večji povezanosti Slovenske vojske z lokalnim okoljem.  Bela knjiga je poudarila tudi pomen civilne obrambe, kot gradnika odpornosti države in družbe, kjer je pomembno tudi učinkovito odzivanje na hibridne grožnje in pa tveganja kibernetske varnosti. V zaključku pa opredeljuje tudi pomen strateškega komuniciranja z javnostmi, kjer bistveni element predstavlja seznanjanje in krepitev zavedanja družbe o pomenu in vlogi obrambnega sistema. Celoten razvoj in sposobnost obrambnega sistema Republike Slovenije pa bo odvisen od zagotovitev ustreznega obsega finančnih sredstev. Bela knjiga usmerja k postopnemu dvigovanju obrambnih izdatkov do 1,5% BDP leta 2024 in nato nadaljnje približevanje 2 % med letoma 2024 in 2035. Ocenjujemo, da je mogoče vizijo in ukrepe bele knjige v celoti uresničevati ob doseganju / nerazumljivo/ obrambnih izdatkov v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Bela knjiga podaja niz glavnih ukrepov ključnih za izboljšanje stanja obrambne sposobnosti Republike Slovenije. Ukrepi se bodo izvajali na podlagi akcijskih načrtov, vendar pa bo za njihovo uresničitev potrebno doseganje širšega družbenega konsenza o neizbežnosti izboljšanja stanja obrambne sposobnosti Republike Slovenije.  V zaključku bi poudarila, da se z vizijo in cilji podajajo v beli knjigi vzpostavljajo pogoji za izgradnjo modernega obrambnega sistema, ki se bo sposoben prilagajati spremembam mednarodnega varnostnega okolja in bo zmožen odvračanja tveganj in groženj ter izvajanje obrambe Republike Slovenije. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam za predstavitev, gospa državna sekretarka.  Naj preberem preden nadaljujemo pooblastilo, namreč namesto poslanca Mateja Tonina na seji sodeluje poslanec Aleksander Reberšek.  Besedo v nadaljevanju dajem načelnici Generalštaba Slovenske vojske generalmajorki Alenki Ermenc. Izvolite, gospa načelnica.
Alenka Ermenc
Gospod predsednik Odbora za obrambo, poslanci in poslanke. Glede na to, da je bela knjiga politični dokument, podpisal jo je minister za obrambo, vas lahko samo seznanim, da je za potrebe priprave bele knjige Slovenska vojska pripravila vojaški nasvet in da med vojaško strokovnim nasvetom in celovitim obrambno-političnem pogledu o beli knjigi na nadaljnji razvoj zmogljivosti Slovenske vojske, njeno pripravljenost, povezljivost z zavezniki in vzdržljivost ni bistvenih vsebinskih razlik. Minister za obrambo je imenoval skupino v Ministrstvo za obrambo, ki predstavlja vsebino bele knjige in v to skupino je iz Slovenske vojske določil namestnika načelnika Generalštaba. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Kot prvi se je za besedo javil poslanec Miha Kordiš. Izvolite.
Hvala za besedo. V zadnjih letih se je političnemu »establishmentu«, ki stoji za idejo, da smo vojaško ogroženi, čeprav ne zna pokazat, kje in kako smo vojaško ogroženi, nakopičilo kar nekaj problemov. Pripadniki Slovenske vojske iz te Slovenske vojske bežijo. V Državnem zboru Levica s sokoljim očesom secira vsakršne poskuse nakupe Natove vojaške opreme in navsezadnje, »vrhuška« vojaško birokratskega aparata pri nas, je popolnoma nesposobna. In kaj se v takih razmerah, na koncu, v obupu, ta isti politični »establishment«, ki zdaj zaseda in vodi Ministrstvo za obrambo odloči storiti? Da bo pripravilo še en propagandni letak in temu propagandnemu letaku nadelo pretenciozno ime Bela knjiga.  Zdaj, če pogledamo v Slovar slovenskega knjižnega jezika, zelo hitro opazimo, da to, kar smo dobil na mizo, kot Bela knjiga, v resnici čisto fizično že ne ustreza definiciji knjige. Zelo vprašljivo ustreza tudi definiciji brošure, ker, ko enkrat očistimo to, tako imenovano, Belo knjigo ideološkega balasta, ki je prišel sem noter, naravnost iz Natovih varnostnih logov, v resnici res ne ostane od te Bele knjige, čisto nič drugega, kot letak. In kaj nam ta letak, državljankam in državljanom v tej državi, sporoča? V osnovi to, da bo potrebno še več denarja nameniti za Natove zahteve, po novih vojnih nabavah. Če politika izvedbeno sledi temu, kar je v Beli knjigi zapisano, se bo vojaški proračun, v tej državi, povzpel na 1 milijardo evrov, 1 milijardo evrov… Če bi toliko denarja, kot ga vi nameravate zmetat za Natovo orožje in bodoče staro železo, namenili recimo za investicijo v zdravstvo, potem bi bila slika bistveno drugačna na točki, ki dejansko zadeva blaginjo slovenskih državljank in državljanov. Ampak, kje pa, slovenski politični »establishment« se rajši ukvarja s tem, kako ukrojiti Slovensko vojsko po meri Nata, po meri tega, da bo izvajala policijske operacije 10 tisoč kilometrov stran od svojih meja, ne pa, kako bi branila domovino. Bela knjiga zahteva in še potrjuje, da se 2 % BDP-ja namenita za vojsko, od tega najmanj za 20 % za nabave opreme. To je pač formulacija, za katero se skriva še več trošenja denarja, poudarjam, ne denarja za obrambo, ampak denarja za vojsko, za vojsko, ki v tem trenutku deluje kot Nato ekspedicijski korpus, ne pa vojska neke suverene države. Potem ta bela knjiga še utrjuje napihnjene, čisto administrativne in birokratske cilje, kako naj bi stalna sestava Slovenske vojske izgledala. Natančneje, da mora imet 8 tisoč pripadnikov v svoji stalni sestavi in še 2 tisoč pripadnikov rezerve, te številke pa naj bi dosegli do leta 2035 in že sedaj se neprestano, s strani domačega političnega razreda in ob podpori občasnih Natovih obiskov, izvaja panika, češ, da vrste Slovenske vojske niso zadovoljivo popolnjene in ni dovolj pripadnikov, kar bi bilo natančneje je, število pripadnikov ne ustreza birokratski številki, koliko pripadnikov naj Slovenska vojska ima, za katero se je politična elita odločila, da jih mora imeti in ta panika, zaradi sestave Slovenske vojske, je umetna. Je umetna panika, ki servisira nov in nov fokus za vojaško trošenje, zato, da bomo vsi državljanke in državljani plačevali vojne nabave, za potrebe Zveze Nato, po diktatu Zveze Nato in na tak način subvencionirali tuje vojaško industrijske komplekse. Znotraj diskusije o tem, kako naj sestava Slovenske vojske izgleda, najdemo še naslednjo, zelo problematično točko in to je ponovna uvedba (nadaljevanje) služenja vojaškega roka oziroma gola možnost, ponovne uvedbe služenja vojaškega roka. Seveda to ni nek plemenit cilj samozaščite državljanske skupnosti ali pa karkoli takega, ampak zasleduje neke popolnoma druge cilje. Ker ljudje iz Slovenske vojske bežijo, jih je potrebno nazaj notri spraviti, »milom ili silom«, kajne… »milom ili silom«. V osnovi, gospe in gospodje, kar bi radi je, da če ljudje niso pripravljeni priti kot profesionalci, v vaš ekspedicijski korpus, ki jih je pa treba navozit tja noter kot državljane in jim prat »mozak«, kako so lahko hvaležni za to, da so živa sila, za to, da so meso, v Natovem vojnem stroju, pa se bo morda kasneje še kakšen od teh rekrutov iz vojaškega roka odločil za vojaški poklic. Seveda sočasno delate vse, kar lahko, da sprivatizirate firme v tej državi, zato da zavlada socialni »dumping«, gradite konkurenčnost na plačnem »dumpingu« in izigravanju delovnopravne zakonodaje, da se z poslabševanjem plačnih in drugih pogojev, na trgu dela, ja ustvari »užasno« slaba slika in bi bili ljudje pripravljeni priti delat tudi za mali denar v Slovensko vojsko in sodelovat v nečastni nalogi igranja podporne sile za Natove operacije, ki seveda po svetu ščitijo imperialne interese in to niso imperialni interesi slovenskih državljank in državljanov, to so imperialni interesi velikih, industrijskih konglomeratov, bank in tako naprej. In zdaj, če to z popolnjevanjem redne sestave ne gre, bi vi radi na novo vpeljali inštitut služenja vojaškega roka, kajne, ker ti koleščki se morajo obračati, vojni stroj mora delovati in če ne moremo v ta vojni stroj metati ljudi in človeških usod, kot profesionalnih vojakov, jih pa mečimo notri kot državljanov, ki služijo vojaški rok in jih zraven še prepričujmo, kako je to nekaj krasno in super. Bela knjiga, torej, bela knjiga, v resnici precej slab beli pamflet, se zaključuje s poglavjem o tako imenovanem strateškem komuniciranju. Tudi tukaj, ko ste ta dokument ali pa ta pamflet predstavljal, ste govoril o strateškemu komuniciranju. To je samo še eden evfemizem, s katerim gospe in gospodje operirate, pa za njim ni nič kaj dosti drugega, kot propaganda, zelo agresivna propaganda, ki naj državljanke in državljane pa prepriča, da smo ogroženi, čeprav na racionalni ravni, ko se pa pričnemo pogovarjat, sami priznavate, da nismo ogroženi, in da je ideologija, ki naj odgovori na ideologijo ogroženosti, ta, da se še tesneje vtke Slovensko vojsko v operacije Nata in da se nakupi še več orožja, kot se ga že. Tako da je, gospe in gospodje, ne samo z nesmiselnimi vojnimi nabavami v slovenski proračun, ko pride do brezveznih izdatkov, ima problem tudi s pripravljavci tega propagandnega dokumenta. Tole ste zmogli, neko brošurico… Saj pravim, zmečemo iz tega ven grafike, zmečemo iz tega ven ideološke pamflete, ostane samo letak in kdo je zdaj, na temu letaku dela, kakšen cel aparat se je postavil za ta letak, vam bom kar naštel, kajne… predstavnikov Ministrstva za obrambo in imamo tu kabinet ministra, Direktorat za obrambno politiko, Generalštab Slovenske vojske, center vojaških šol, Direktorat za obrambne zadeve, obveščevalno varnostne službe, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, zraven pa so sodelovale še notranje organizacije enot in organov, v sestavi Ministrstva za obrambo, menda tudi še zunanji strokovnjaki, za češnjo na tortici pa je vse skupaj koordiniral nekdanji državni sekretar, Klemen Grošelj. Tako, vsa ta masa ljudi, cel ta aparat, je bil zmožen proizvest en propaganden letak, pa še ta propagandni letak je slab. S tem propagandnim letakom, ki mu rečete Bela knjiga o obrambi, nas ponovno poskušate prepričati, naj vam državljanke in državljani zaupamo neka sto milijonov evrov več, eno milijardo evrov več, vsakoletnega proračuna, zato da boste vi kupovali orožje. Ne hvala.
Hvala kolega Kordiš. Naslednji je na vrsti poslanec Jožef Lenart.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo predsedujoči. Lep pozdrav spoštovana načelnica in seveda gostje iz ministrstva. Kolegice in kolegi, predvsem moramo poskrbeti za lastno varnost in sicer v večini ljudje razmišljajo, ja saj smo šli v NATO in NATO nas bo varoval. NATO nikomur, ko smo se vključili v zavezništvo ni obljubil 100 % varovanja, temveč le podporo. Kar pomeni, da brez Slovenske vojske ni slovenske varne države.  Torej, če se dotaknem, zavedati se je potem potrebno tudi, da če želiš nekaj narediti rabiš pač neka sredstva, jaz to rečem po domače, če hočeš narediti palačinke, moraš razbiti jajca. In brez denarja Slovenske vojske ne moremo imeti in je ne moremo dopolnjevati. Glede na neko strategijo, ki je tukaj nastala, bom rekel nek načrti, najprej iz Resolucije o nacionalni varnosti potem pa še iz vsebine te Bele knjige. Bom rekel, da neke osnove so. Sedaj je pa pač potrebno te stvari iz teorije učinkovito prenesti v prakso. Kje pa vidim nekako še stvari, ki bi jih mogoče dodal v to Belo knjigo, pa je dopolnjevanje Slovenske vojske do leta 2025. Mislim, da se te zadeve dotika knjiga na strani 25, da bomo šli po petih letih na tisoč vojakov več. Kar pomeni, da je ta cilj malo raztegnjen. Petletni cilj, jaz bi naredil še vmesne cilje, to se pravi »cirka« 300 do 400 letno bi moral biti cilj, potem bi se nam morda zgodilo, da bi po petih letih imeli teh tisoč. Se pravi narediš malo večji cilj, dosežeš srednjega. In pa tudi me malo moti v tejle Beli knjigi ta zadeva, da mi imamo sicer zdaj načrtovano dvig, ampak razvlečen in potem tudi ni jasno opredeljeno, po kolikem času, bi se v kolikor ta strategija, ta načrt ne bo uspešen, bi se pa dejansko naredilo zakon o služenju vojaščine, ker z »večimi« visokimi častniki smo nekako na podobni liniji, da kadrovski bazen bi bil ta ljudje, ki služijo vojaški rok, iz tega ven bi se potem lahko tudi kadrovalo, novačilo profesionalne vojake, tako da dejansko dobiš tja osebo, preveriš ali je sposobna za to delo ali ne.  In potem bi še mogoče samo se nekako dotaknil, da brez sredstev ne bo šlo, do zdaj nekako nismo bili najbolj srečne roke pri izbiri ministra, ki bi to zagotavljal. Vsi vemo, da minister pač mora imeti toliko karakterja, da zagotavlja obljubljena sredstva vojski, sicer iz tega ne bo nič, tako da upam, da se tole v novo boljše posreči, končno dobiti ministra, ki bo zagotavljal sredstva in stal za temi načrti. Če bi dejansko se vsi zavedali tega, kar sem zdaj povedal, da Slovenske države brez Slovenske vojske ne more bit, da Slovenske vojske brez denarja ne more bit, potem bi lahko bila ta knjiga spisana še bolj na kratko. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Naslednja prijavljena za razpravo pa je poslanka Anja Bah Žibert. Izvolite.
Ja hvala lepa za besedo. Zdaj če se kaj strinjam z kolegom Kordišem je to, da ni to b od Bele knjige. Ni to b od Bele knjige, pa še tisto, kar je napisano je en skupek želja, realnost pa potem uresničevanje teh želja je pa povsem drugotno, ne nazadnje tudi ni nobenih konkretnih ciljev do kdaj. Mi kar nekaj plavamo v zraku, pa bom šla od začetka. Najprej katastrofa kaj ste zapisali v tem dokumentu. Republika Slovenija bo imela, spoštovani, vojsko, ki bo sposobna ubraniti državo pred vojaškimi grožnjami. Če je to res, potem imamo zdaj skoraj izredne razmere v državi, ker nimamo vojske, ki je sposobna zagotoviti varnost. Vi ste napisali, da bomo imeli vojsko. Se pravi danes je nimamo. Torej je treba javno državljankam in državljanom povedati, da ta trenutek Slovenija ni sposobna ubraniti državo pred vojaškimi grožnjami. Tako stvar vi zapišete na prvo stvar pravzaprav, spoštovani. In zdaj imamo potem tukaj naprej en skupek želja kako pa naj bi mi seveda očitno dosegli to, da bi pa Slovenija imela takšno vojsko. Pa se ustavimo najprej pri denarju, kajti denar je tisti, ki bo lahko stvari premaknil naprej ob ustreznem vodenju ministrskega resorja in Slovenske vojske, je pač denar tisti, ki lahko omogoči, da se nekatere stvari vendarle v tej državi na področju obrambe spremenijo na bolje. Mene resno zanima, to mi prosim odgovorite ali obstaja v Bruslju dokument, kje je Slovenija bila poleg in sicer javno opredeljuje načrt naj bi imela načrt kako zagotoviti 2 % proračuna za obrambo. Potem, kjer se jasno opredeli kaj se bo nabavljalo v Sloveniji in na katerih misijah bomo sodelovali. Bojda ta dokument obstaja v Bruslju, je tam deponiran in mene zanima ali obstaja, kdo ga je podpisal in zakaj takšna zadeva, če res obstaja, ni vključen v Belo knjigo. To bili pa res potem neki konkretni odgovori, ki bi jih mi imeli. Kot drugo me zanima kaj je s spoštovanjem zavez iz Welsa, Varšave in Londona. Mi smo se tam nekatere stvari jasno zavezali oziroma takratni predsednik vlade Šarec se je zavezal v imenu države. Kje je to v tem dokumentu? Govorim tudi o datumih. Do 2024 naj bi se pogovarjali že o 2 %. Vi govorite o neki svoji viziji 2035. Povejte mi ali glede na tempo, ki ste si ga zadali in ki je na nek način ne samo vprašljiv, ampak bom rekla ne najbolj nenačrtovan, naj bi bil tudi pogoj za vključitev v program PESKO? To pomeni, da bo Slovenija vključen a ali ne bo vključena? Ker to v tej Beli knjigi, na primer to lahko daste, ne vem, ne bom poniževala, ampak študentom fakultete pa vam bodo 5-krat boljši spisek želja pripravili. Ampak realnost. Kot drugo pišete notri o tem, da bom doseli povečanje števila vojske. Med letom 2020-2025 bi imeli 7 tisoč pripadnikov. Mi še trenda odhajanja iz Slovenske vojske nismo ustavili, vsak dan praktično zapusti Slovensko vojsko en vojak, v prejšnjem letu okoli nekaj čez 300, okoli 300 je številka, da bom bolj točna. Vi pa govorite, da bomo v petih letih prišli na številko 7 tisoč. Jaz bi pričakovala v Beli knjigi jasno tabelo z jasnimi kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji. Nekaj je že kolega o tem govoril. Ampak ne govoriti o številkah čez dobrih štiri leta, če še ustavili nismo odhode iz Slovenske vojske. Zdaj smo pa spet tam zakaj so odhodi. Ja seveda so odhodi, saj je moralno stanje v vojski nižje od pasu dol. Zakaj pa? Zato, ker imamo tak odnos do slovenskega vojaka. Zdaj edino, kar je v tej knjigi, pa to če je knjiga no, v tem dokumentu zapisano, kot pozitivno je, da je na eni strani potrebna seveda pač ustrezna organiziranost in pripravljenost naših obrambnih sil, na drugi strani pa tudi prizadevanje celotne države in družbe, da spremeni nekatere odnose. Ampak jaz mislim, da ta drug problem ni tako zelo velik. Samo prave rešitve so potrebne. Ena od rešitev je, ki smo jo podali Slovenski demokratski stranki o naborniškem sistemu. Jaz mislim, da percepcija ljudi v državi ni negativno usmerjena do Slovenske vojske. Ampak je predvsem odnos države do Slovenske vojske negativen. In tukaj se pač na ministrstvu in vsi ostali premalo borite za to. Res. Zdaj a veste če hodijo zdaj na mejo naši Slovenski vojaki skupaj s policisti, ki imajo nekoliko drugačno delo, oni se vračajo domov dnevno, Slovenski vojaki bivajo tam, da bivajo v slabših kontejnerjih kot migranti. Glejte, mislim kakšen odnos pa je to do ljudi, ki nekaj dajo za to državo. Kolikokrat ste pa šli vi to pogledat? Kolikokrat ste bili na meji v teh kontejnerjih kjer bivajo? Kolikokrat ste se pozanimali, kakšna hrana tam je? Jaz imam občutek, da niste ravno velikokrat tam dol, ob južni meji. Ampak veste to so vse stvari, ko ne vem na kakšen način boste vi prišli do številk 7 tisoč. Jaz mislim, da bo še kakšna manj, kot je zdaj, če se ne bo nekaj konkretno spremenil.  Potem imate pa take odločitve, najprej mora Slovenski vojak za določeno plačo delat pet dni v mesecu na meji, potem pa to kar z nekim ukazom spremenite. Ne zdaj bo šel pa dvakrat v enem mesecu po pet dni, se pravi skupaj deset dni za isti denar. A jih lahko še bolj izžemate no? Njih in njihove družine. Pa na eni strani Slovenske vojske praktično ni, medtem ko tako imenovan birokratski aparat je pa bogat, tako kot da imamo za sabo dvajset tisoč vojakov. Sama birokratizacija je še.  Jaz sem zdaj pač nanizala tukaj nekaj vprašanj, ki me resno zanimajo, pa tudi notri govorite o nabavi, oziroma o oklepnikih, kakšnih oklepnikih? / nerazumljivo/ kar nekaj izogibamo, ne. Vsi smo imeli opcijo 8x8 pa ste jo sami potem zradiral. Ampak dajte mi povedat zdaj, res kakšna nabava bo te mehanizacije. Pa tega notri ni jasno napisano. Niti toliko niste, kaj pa bo imela slovenska in to naj bi bila Bela knjiga. Jaz mislim, da ne glede kdo je na vrhu Slovenske vojske, ne more narediti sam, če nima posluha v ministrstvu in pa tudi v celi vladni ekipi. Ampak majčken več bi pa res mogli dat od sebe. Tudi če kakšna stvar ne uspe, ampak ambicioznost veste, je pa tukaj pomembna. Malo več ambicioznosti, da bo potem tudi Slovenski vojak in vsi tisti, ki so neposredno v tem obrambnem sistemu imeli več od tega. Pač v Sloveniji ni nobene ambicioznosti in včasih dobivam občutek, kot da je nekomu v interesu, da ta Slovenska vojska umira počasi, na obroke, s takim finim, preciznim mučenjem.  Vojake izgubljate, delate analize, zakaj izgubljate in za vsakega bi mogli natančno vedet, kaj, zakaj, kako. In če bi vsaj to naredil, pa nekaj stvari spremenili, dali večje možnosti, verjamem, da bi bila tudi kaka stvar drugačna. Tako pa žal, seveda saj ne more bit drugače, ko se pa po ministrstvu že nekaj let vrtijo isti ljudje. Ne morejo biti rezultati drugačni. Tako da, ja. Skupek želja brez vizije, kaj je z zavezami, ki jih je Slovenija dala, ki naj bi bile zavezujoče in bojda tudi neka ocena, ki jo pripravlja NATO, ne bo najboljša. In da ko bo to enkrat javno predstavljeno pred NATOM, da nas bo zelo sram. Sam mislim, da vem da vi ne boste bili rdeči v obraze, zato ker vam za to ni mar. Bo pa marsikateri Slovenec pa državljan Republike Slovenije ne rdeč, ampak ogorčen, da smo zadeve spravil tako daleč. In jaz upam, da bom dobila odgovore na to, kaj je s temi dokumenti v Bruslju, kaj je z zavezami in ne mi dajat skupek nekih želja pa potem predstavljat, da je to Bela knjiga, zgodba o uspehu obrambne zmogljivosti Republike Slovenije.
Hvala lepa za vaš prispevek. Naslednji, ki je prijavljen za razpravo je poslanec Žan Mahnič.  Izvolite.
Hvala za besedo predsednik. Kolegice in kolegi, zdaj trenutno sta samo dve možnosti. Ena možnost je, zdaj po odstopu predsednika Vlade, da dobimo novo Vlado v roku enega meseca, druga možnost pa je, da dobimo Vlado nekje v roku petih mesecev potem po predčasnih volitvah. Ne glede na to, katera varianta bo na koncu tista, ki bo obdržala, bi zagotovo, ne glede na to, katera sestava bo ne nazadnje tudi, moral minister, bodisi te prve, bodisi te druge Vlade stopit pred kamere, pokazat to Belo knjigo in reč, dragi zavezniki tole ne velja, to je nič drugega kot ena navadna »zajebancija«, to je sramotenje Slovenije, to je preizkušanje vas, vašega potrpljenja in ne nazadnje, to je samo test, do kje imate vi toleranco. To ne velja več, mi se bomo usedli in v roku nekaj mesecev, s širšim naborom strokovnjakov, bivših obrambnih ministrov, bivših načelnikov, strokovnjakov z leve in desne, z vključujočimi ostalimi tujimi generali, ki poznajo Slovenijo, generala Edvarda, ki je bil poveljnik Koloradske nacionalne garde, s katerim smo odlično sodelovali. Generala Frenka Gorenca in še nekaterimi. Povabili bomo različne ljudi. Cela vojska, celo Ministrstvo za obrambo bo nekaj mesecev dihalo za novo Belo knjigo, da bomo našli nek konsenz, kje smo, predvsem pa kam si želimo. Ker naslednja Bela knjiga bo res Bela knjiga, ne pa bela zastava. Ker to je bela zastava s katero mahamo in sporočamo, mi se predajamo, mi smo navaden ruski »proksi«, tako kot je Hezbolah za Iran, smo mi za Ruse, oziroma ste vi za Ruse in zaradi tega, ta Bela knjiga ne velja več, ta bela zastava ne velja več in bomo vse naredili na novo. Ker točno to je agenda, kateri vi sledite. Postati najšibkejši člen, utrjevati svojo pozicijo najšibkejšega člena v zavezništvu in kot pravi ruski »proski« rušiti zavezništvo od znotraj. In točno to sporočilo, spoštovani z ministrstva ste vi dobili štirinajst dni nazaj, ko je bila tu NATO-va komisija in so nas vprašali, a vi sploh mislite zgradit kakšne koli zmogljivosti. Ali mislite bit samo breme zavezništvu? Ali ste vi sploh resna država? Ali na vas sploh lahko računamo? Tako daleč ste s to vašo »prorusko« politiko, ki se zajeda v vse pore, posebno pa še na Ministrstvu za obrambo, pripeljali ne samo Slovensko vojsko, pač pa našo državo. Nihče v NATU nas ne jemlje več resno in nihče v NATU ne računa več na nas. Takrat, ko nas potrebujejo, kljub temu, da nas je bilo tam oziroma jih je bilo tam samo 6, smo pobegnili in zaveznike pustili na cedilu, kot najhujše reve, pa naši pripadniki v Iraku tega niso želeli, so sami povedali. To ste vi delala načelnica, v vaši histeriji in pa zaradi »piara«, predsednik države. In mene veseli, če kaj, da tudi načelnica odhaja, ki je razbila ta generalski zbor - praktično nič ni ostalo od njega - predvsem pa, ki je dopustila, da vojska razpada na prafaktorje in po tem si vas bomo gospa načelnica, zapomnili. Ne kot prvo žensko v Zvezi Nato, ki je bila na čelu vojske, ampak kot žensko, ki je to vojsko razbijala na prafaktorje. Jaz se sploh ne bi tako sekiral in tako jezil, kot kolega Kordiš - da bo šla milijarda za vojaške nabave. Miha, ne bo. Ker leta 2030, ko ne bo nič od tega narejeno, bo nova Bela knjiga z letnico 2045, kjer bo isto noter pisalo, ker se ne bo naredilo nič. Ker če boste vi ostali na tem ministrstvu, se ne bo naredilo nič, ker to je cilj, da se ne naredi nič. In poglejte, kaj noter pišete, na strani 11 – »Republika Slovenija s članstvom v Natu, prejema varnostna zagotovila in hkrati sprejema obveze, saj Natova kolektivna obramba temelji na zadostnem obsegu nacionalnih zmogljivosti zaveznic.« O kakšnem sprejemanju obvez mi govorimo? Kaj smo se mi obvezali? Da bomo imeli leta 2035 2 % BDP-ja za obrambo in pa, da bomo imeli prvo srednjo bataljonsko bojno skupino v letu 2027. Dajte mi pokazat dokument, kje smo se to obvezal. Če obstaja dokument, potem vse vzamem nazaj. Če pa obstaja dokument, tega vam pa lahko jaz pokažem, kjer piše, da bo 2 % ne 35, ampak že 24, 2024, in da bodo takrat tudi že prva srednja bataljonska bojna skupina, pa vas sprašujem, zakaj ste to noter dali? In potem ste napisal, na strani 28., pod finančnimi viri… To ste dobro ugotovil – »Države članice Nata smo se leta 2014, s tako imenovano Valižansko zavezo o obrambnih izdatkih zavezale, da bomo ustavile trend padanja obrambnih izdatkov, si prizadevale za realno povečanje obrambnih izdatkov z rastjo BDP, s postopnim približevanjem, 2 % BDP za obrambo v naslednjih desetih letih.« Potem pa vi v to isto knjigo, kjer to zapišete, date, da bomo imeli 2 % BDP-ja čez 21 let. Dajte mi povedat, od kje je ta razlika? 10 let, 21 let. Bivši premier je rekel, »na dolgi rok smo vsi mrtvi«. Ob tej Beli knjigi, je Slovenska vojska v roku dveh let mrtva. Na kratek rok, ne na dolgi rok. In mene zanima, samo to bi rad danes slišal. Zakaj ste pisali stvari noter, kjer ste jasno povedali, nas Nato ne briga, nas zaveze ne brigajo, mi tega, kar smo obljubili državljanov in kar smo obljubili našim zaveznikom, ne bomo uresničili. Lahko hodite sem, lahko nas grajate, mi bomo šli gor v Bruselj, tisto bomo že potrpeli, tiste pol ure grajanja, samo da bo potem dobra večerja, pa kakšen dober vinček in da bomo lahko šli s Falconom gor pa dol, ostalo nas pa ne briga. En razlog mi povejte, zakaj to počnete, načelnica in pa državna sekretarka? In vi potem se, si izberete geslo v službi domovine. Sramotenje lastne države je po vašem mnenju služba domovine. Neizpolnjevanje lastnih zavez države je po vašem mnenju služba domovine. Največja ironija pa je, kot sem vam že na predstavitvi povedal, da Belo knjigo danes tukaj predstavljate tisti, ki ste del problema, ne del rešitve, edino generala Glavaša bi tukaj izvzel. Ostali ste del problema in ne del rešitve. In ta Bela knjiga, ampak žal postopek ne dovoljuje, ker se ne odloča, da bi glasovali, da ni primerna za nadaljnjo obravnavo, jaz sem prepričan, da bi danes mi to izglasovali, da bi parlament imel možnost braniti še neko suverenost, samostojnost, neodvisnost, predvsem pa čast te države. Ampak žal Poslovnik tega ne omogoča in tega ne moremo narediti. V tej Beli knjigi vi sicer zapišete, da bomo leta 2035 dosegli število vojakov 8 tisoč, a hkrati pa vi to vojsko prepolovite, vi zmanjšujete strukturo. Na strani 16 ste zapisali sledeče: zmogljivosti Slovenske vojske za bojevanje bodo temeljili na srednji pehoti z možnostjo oblikovati namensko enoto brigadne ravni. Kje sta dve brigadi? Se pravi s to Belo knjigo, če jaz prav razumem, mi prvo in 72. brigado ukinjamo? Logistično tudi ali kako? Zviševanje po eni strani do leta 2035, ko bodo tudi demografski trendi tako slabi, da če bo šlo tako naprej bo še manj zanimanja, ker bo še manj mladih za vojsko, vi strukturo znižujete. Nekako temeljite na organiziranosti srednje pehote, verjetno hrbtenica, prva, druga srednja bataljonska bojna skupina, čeprav tega ne bo, ob takšni zasedbi tega ne bo. Prepolavljate strukturo Slovenske vojske. Zakaj? Načelnica, ki je v preteklosti sodelovala pri gradnji te Slovenske vojske takrat, ko je bil načelnik general Božič, sedaj podela vse to kar se je takrat gradilo. Res je, da zadeve ni gradila na terenu, ampak kljub temu. Takrat se je šlo v koncept dveh brigad in sedaj želite to reševati na ta način, da bosta ti dve brigadi ukinili, ker jih očitno ne znate popolniti. In potem napišete med cilji oziroma tiste točke tam na koncu nekje, kako bomo vse skupaj dosegli. 13. točka – preučiti načine kadrovskega popolnjevanja Slovenske vojske vključujoč morebitno uvedbo vseh sestavin vojaške dolžnosti. Kakšen je bil pa odziv, ko smo mi to predlagali dva tedna nazaj? Načelnica je na ministrstvu naročila dajte mi poiskati iz leta 2002 tiste SDS-ove argumente zakaj je treba to ukiniti, da jim bomo to nazaj servirali. Zdaj pa vi sami ne pod zadnjo točko, ampak v bistvu pod 13. napišete možnost vrnitve vseh sestavin vojaške dolžnosti, se pravi naborništvo nazaj. Kako ste rekel že, predsednik? Preživeti predlog, preživeti predlog ste vi napisali tukaj notri in računal, da bom potem vsaj SD proti, ker s preživetimi predlogi ne moremo mi hoditi v takšne Bele knjige, ki so nekako knjige o kratki sedanjosti, predvsem pa v prihodnosti. Ta Bela knjiga ne bo rešila te Slovenske vojske v kolikor se jo bo izvajalo. Lahko pa naredimo par popravkov, vključno s tem, da ne pada struktura in damo letnico 2025, potem se pa lahko že drugače pogovarjamo, o tem bi se pa res lahko pogovarjali kako bomo skupaj to dosegli. 2035 2 % BDP-ja za obrambo, dve srednji bataljonski bojni skupini, pa gospe in gospodje žal ne bo šlo. In jaz samo upam, da naslednja vlada, ki pride ne glede na to kdaj ne glede na to kdo bo, da bo rekla: «Saj to je bil samo hec, preizkušanje potrpljenja zaveznikov, to ne velja več, mi bomo sedaj pripravili nov dokument. Ker to ni za nikamor. To bi kvečjemu lahko vi pisali takrat, ko smo se vključevali v zvezo NATO, da bi to potem recimo imeli, kaj jaz vem, do leta 2015, do leta 2020. In potem tudi nebi imeli mi danes problemov z obsegom Slovenske vojske. Tako pa ste sami ta stolpec tukaj, kjer govorite o tem, kakšno število pripadnikov bomo imeli, ste ga za letošnje leto, se pravi za 2020 sami postavili minimalno nad mejo 6 tisoč. Se pravi ste sami napovedali, da bo do konca leta število še padalo. Zato je to bela zastava, ne pa Bela knjiga. In glede na to, v kakšnih razmerah je nastajala, glede na to je trenutno Vlada v odstopu, bi bilo edino primerno, da ta dokument prekličete, da počakate, da sestavi neka nova Vlada in da skupaj potem naredimo novo Belo knjigo. Kjer se povabi širši krog ljudi, ne pa da to pišejo trije, štirje na Obrambnem ministrstvu. In da je to neko izhodišče mogoče samo na številu strani. Vse ostalo pa je potrebno začet na novo in napisat kaj si želimo. In kako bomo vse to dosegli do leta 2025. Ne pa leta 2035.
Hvala lepa kolega Mahnič. Dovolite da še sam povem nekaj besed in se s tem prijavljam za razpravo, ki bo kratka. Torej Bela knjiga je vladni dokument. Sprejela ga je Vlada Republike Slovenije, tako rekoč tik pred odstopom. Državni zbor Republike Slovenije se bo z Belo knjigo, oziroma pristojni odbor, to je Odbor za obrambo zgolj seznanil in na današnji seji ne bomo imeli nobenega glasovanja. Se pravi, da poteka zgolj razprava o Beli knjigi, oziroma da imamo poleg seznanitve v Državnem svetu danes tudi seznanitev z Belo knjigo obrambi Republike Slovenije tudi v Državnem zboru Republike Slovenije. Žal mi je, da je ta razprava padla v zelo specifičen čas, poln političnih turbulenc v uvodu te knjige je podpisan minister za obrambo, Karel Erjavec, ki pa je v odstopu, oziroma opravlja samo tekoče posle. Poleg tega imamo v odstopu tudi predsednika Vlade Republike Slovenije, ki opravlja tekoče posle skupaj s svojo ministrsko ekipo. Kaj se bo zgodilo v naslednjih tednih in mesecih še ne vemo. Preigrava se več stvari, kljub temu pa bom povprašal nekaj stvari v zvezi z Belo knjigo. In sicer v poglavju o obsegu Slovenske vojske in o njeni strukturi. Naj povem, da danes se Slovenska vojska po nekaterih podatkih, ki so kolikor toliko verodostojni šteje 6368 pripadnikov in pripadnic stalne sestave in seveda 691 ali mogoče že nekaj pripadnikov manj pogodbene rezerve. V tem dokumentu pa piše, da naj bi dosegli leta 2035 cilj 8 tisoč pripadnikov Slovenske vojske in 2 tisoč pripadnikov pogodbene rezerve. Se pravi, da nam manjka kar veliko pripadnikov in pripadnic. V tem dokumentu pa ste tudi zapisali in državna sekretarka je to tudi povedala, zato zdaj sprašujem, če predvideni ukrepi v omenjenih etapnih obdobjih ne bodo prispevali k povečanju kadrovskega obsega Slovenske vojske, oziroma bo to močno oddaljeno od ciljnega stanja, bo nujen ponoven razmislek o konceptu obrambnega sistema Republike Slovenije v obsegu in strukturi Slovenske vojske ter uvedbi drugih sestavin vojaške dolžnosti. Potem pa imamo v beli knjigi med ukrepe za uresničitev bele knjige na 13. mestu v 13. točki, se pravi tudi naslednji ukrep: Proučiti načine kadrovskega popolnjevanja Slovenske vojske vključujoč morebitno uvedbo vseh sestavin vojaške dolžnosti. Ali je to zavito v celofan, se sprašujem. Kajti, nikjer ni omenjena besedica »obvezno služenje vojaškega roka«, ni naborniškega sistema. Ali se to skriva v teh dveh trditvah v beli knjigi. In, kaj pomeni to, da bo prišlo do, kot tukaj piše, do vseh sestavin vojaške dolžnosti. Kaj so te sestavine vojaške dolžnosti? In, kako jih razlagate glede na belo knjigo?  Morda na koncu, mislim, da bo nujno potrebno, da se slovenska politika odloči, da obrambni sistem nujno rabi konsenz slovenske politike. Hvala lepa.  Naslednji za razpravo je prijavljen Aleksander Reberšek. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Bela knjiga o obrambi do leta 2035 predvideva ciljni obseg Slovenske vojske 8 tisoč pripadnikov stalne sestave in 2 tisoč pripadnikov pogodbene rezervne sestave. Vprašljiv je, ali je ob trenutnem sistemu možno doseči tak obseg Slovenske vojske, glede na to, da je bilo v letu 2019 v stalni sestavi 6 tisoč 414 pripadnikov, v pogodbeni rezervi pa 697. Trend števila pripadnikov Slovenske vojske pa je padajoč. Letno v Slovensko vojsko vstopi sto novih vojakov, tristo pa jih izstopi. Zakaj se ljudje ne odločajo za vojaški poklic? Zaradi negotove usode vojakov po 45 letu. Malokdo se odloča za vojaški poklic, ker je socialna usoda pripadnikov negotova. Vojaka je treba izšolati, plačati, mu omogočiti normalen karierni razvoj in po odhodu iz vojske poskrbeti za njegov socialni status v smislu prezaposlitve, prešolanja in tako dalje. Tu je več ko nujno potrebna sprememba zakonodaje, ki ureja status pripadnikov. Kako je to videti v praksi priča nek vojak ne družbenem omrežju Facebook: Ta teden je bil soborec iz vojske vržen na cesto, ker je dočakal 45 let. Sam je želel to delo opravljati do upokojitve, ampak so mu, kot ponavadi, ponudili delo, ki ni niti za minimalno plačo in ga je bil, seveda, prisiljen odkloniti, saj s tem denarjem ne bi mogel poskrbeti za svojo družino. Pa to še ni vse, posledično z odklonitvijo sramotno nizkega delovnega mesta ni mogel biti deležen odpravnine, je poročal. Avtor spletnega zapisa je dejal, da lahko enako, čez dve leti, ko bo tudi sam dopolnil 45 let, čaka njega. V Slovenski vojski delam 18 let in sem dosegel marsikaj. Upam, da se v dneh v dveh letih kaj spremeni in mi ponudijo isto delo in plačo. Očitno smo samo številke zanje, po toliko letih smo vredni manj kot si zaslužimo. Poudaril bi, da je ena od bistvenih težav ta, da četudi 45 vojakom uredi novo službo, padejo iz 28. plačilnega razreda v na primer 6. razred, kar pomeni, da imajo za okoli 400 evrov nižje, torej minimalne plače. Bistvo zgodbe je, da pristojni že 25 let samo obljubljajo, da bodo poskrbeli za vojaka po dopolnjenem 45. letu, še posebej lani, ko je to starost izpolnilo precej več vojakov, so bile obljube, da bodo sistemsko zagrizli v problematiko glasne, a zgodilo se ni nič. Tako je dejal predsednik sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak. Kaj o tem pravi bela knjiga? Ukrepi za urejen izhod pripadnikov Slovenske vojske po dopolnjenem 45. letu starosti bodo usmerjeni v zagotovitev pridobljenih pravic, urejanja položaja, finančne in druge ugodnosti. Kaj si predstavljate pod urejanje položaja? Da vojake po 45. letu prerazporedite na delovno mesto z mnogo nižjo plačo, s katero ne morejo več dostojno poskrbeti za svojo družino. Je njihov trud za našo skupno varnost res tako malo cenjen? Zakaj se ljudje ne odločajo za vojaški poklic? Razlog tiči tudi v dveh med seboj prepletenih dejstvih. Nizki varnostni kulturi Slovencev  (nadaljevanje) in pomanjkanju domoljubja. Prvič, ljudje ne vedo kar varnost sploh je in kako se zanjo skrbi. In drugič ne vedo, da so država naši bližnji ter naše vrednote in način življenja, kar je treba varovati. Ljudem je treba povedati, da je vojaški poklic nekaj častnega in plemenitega. Tukaj poleg sprememb na področju obrambe, potrebujemo tudi spremembe v naših glavah in šolskem sistemu, da se bo doma in v šoli privzgajalo zdravo domoljubje. Veste, varnost ni samoumevna in zanjo niso dovolj sanje v številčnih vojski, potrebujemo konkretne in zelo realne spodbude, da se bo več ljudi odločalo za poklic vojaka, še posebej, kar zadeva plače in pa alternativne zaposlitve, možnosti oziroma pri šolanju za vojake, ki zaradi starosti tega poklica ne morejo več opravljati. Kdor je svoje življenje dal na razpolago domovini, si zasluži dostojno plačo in dostojno obravnavo tudi po dopolnjenem 45 letu starosti. Naj bela knjiga ne prinaša črnega konca za naše vojake.
Hvala lepa.  Sedaj pa ima besedo poslanec Franc Jurša. Lahko pa tudi kasneje. / oglašanje iz ozadja/ Okej, dobro. Velja.  Potem pa poslanec Franci Kepa.  Izvolite.
Hvala za besedo, predsednik. Lepo pozdravljam sekretarja, načelnico in druge goste, kolegice, kolege!  Kakor je bilo predstavljeno, doseg cilja 8 tisoč vojakov do 2035 in 2 tisoč rezerve in 2 % BDP, je predolgo obdobje in to ni pravi cilj. Ne vem kako nas bo Nato na tole predstavitev gleda. Mislim, da je vsekakor bilo rečeno, največji problem v Slovenski vojski je pomanjkanje vojakov, nenehno padanje, vsakoletno. Kaj je to vzrok, verjetno kakor se tudi s kolegi pogovarja, največji vzrok je tudi osebni dohodek. Kakor je bilo rečeno, da ni domoljubja, s tem se jaz ne bi strinjal. Mislim, da je domoljubje pri slovenskih fantih kar veliko, vendar z domoljubjem ne moreš preživeti meseca, če je osebni dohodek majhen, pa kakor beremo, da si morajo popoldne še neko popoldansko delo najti, da preživijo družino, to ni nikomur podobno. Mislim, da bi morali izvzeti iz tega sistema, javnega plačnega sistema in ga dati posebej in jim že v štartu dvigniti vojakom ali pa še, ne vem, komu drugemu tudi, policija, ali ne vem komu, gasilcem, da se jim dvigne osnova, in da glede na težavnost dela in odsotnosti od družine, da se jim dvigne osebni dohodek. To je, mislim, da prava naloga.  Potlej so na primer štipendije na fakultetah. Vem, da prvo leto ne dajete štipendije, da je to drugo leto. Ne vem, za srednje šole ste spremenili baje, da že prvo leto ali boste tudi naredili na fakultetah enako.  En lep primer je, kot je bilo rečeno, da smo navezava veliko bolj na vzhod oziroma na Rusijo kakor na zahod. En lep primer je Hrvaška, je dobila že v dvajsetih letih pol milijarde sredstev o orožju ali prevozih, sedaj bodo dobili dva helikopterja preko Nata. Zanima me, koliko od tega je dobila Slovenija v tem času. Ali je najava kakšnega podobne zadeve? Tukaj bi isto dodal to zadevo, do 45 let, mislim da, kakor sem že omenil pri predstavitvi, da bi morali teh 45 let dvigniti in ne pustiti vojakov, da si iščejo oziroma, da si v nekem drugem sistemu iščejo ali za, kaj jaz vem, za kakšne varnostnike ali da si iščejo v zaporih ali kaj jaz vem kje vse ali v tujini celo, da si iščejo službo. Ali pa bi jim morali omogočiti, da se ta, da se to   dvigne in kakšnih zadnjih deset let imajo pa neko službo, neko v okviru, drugače so pa lahko tudi do 50. leta mislim, da brez problema še zelo aktivni. Zdaj mislim, da so drugi časi kakor so bili včasih, in da so tudi ljudje pri 50. letih še kar fit večina. Mislim, da bi tudi zelo na mestu razmišljali o ponovnem naborništvu za pol leta, kakor je tudi naša stranka predlagala, pa tudi tukaj piše v knjigi, če zadeve ne bodo potekale normalno, da je vse odprto, pa tudi rezervna sestava, da se poveča.  V preteklosti je bila res gospodarska kriza in takrat se je zelo jemalo vojski, to je bilo tam 2008, 2009, pa še naprej, skoraj desetletje, sedaj je pa gospodarska rast in treba je tudi tukaj vojski nameniti vreč sredstev in te cilje je treba približati, ne do 2035, ampak tako kot je bilo rečeno, do 2025, 2026, da se približamo tem dvema procentoma in vsako leto dvignemo tudi sredstva in se približamo zavezi katero smo dali Natu. Toliko.  Hvala.
Hvala lepa tudi vam.  Naslednji je prijavljen za besedo poslanec Franc Jurša, pripravi naj se poslanec Robert Pavšič.  Izvolite kolega Jurša.
Hvala lepa predsednik.  Prej nisem mislil razpravljati. Hotel sem imeti samo postopkovno. Ampak glede na to, da sem dobil besedo, bom par zadev povedal. Moram reči, da se ne bom konkretno dotikal te Bele knjige katero nekateri ocenjujete tako kot ocenjujete. Je neka osnova pripravljena, vsi ste zdaj na nek način skočili na to osnovo. Imeli smo v veliki dvorani tudi še neko predstavitev v preteklosti, ne vem koliko vas je bilo tam in kaj ste tam povedali. Tukaj v glavnem zelo kritizirate, naj bo to leva ali pa desna stran. Meni se ravno to ne zdi najbolj korektno in jaz na tak način o razpravi k nekemu dokumenti ne bi pristopil, če bi bil na vašem mestu. Govorimo o neki Rusiji. Poslušajte, kakšne skupne vaje smo imeli mi z Rusijo, kakšno oborožitev kupujemo od Rusov. Zakaj govorite na pamet. To ni korektno, to ni pošteno. Pa še nekaj okrog plačnega sistema. Kdo pa je uvedel plačni sistem in kdaj? Boste mi na to, spoštovani, odgovorili. Vemo točno kdo je naredil in kdaj se je naredil in seveda takrat je bila tudi k temu sistemu neka podpora. Res pa je, da bi to stvar morali pa zdaj spremeniti, kajti kaže se, da to ni učinkovito za vse uniforme, ne samo za vojsko. Moram pa vam povedati, da se z istimi problemi tudi srečujejo druge vojske v svetu, tako da to mi nismo unicum. Treba je samo najti na kakšen način bomo dobili v nek bazen iz katerega bomo kadrovali. Tako na lepe oči ne bomo dobili vojakov. Pa veste, da pri vojakih tudi ni vse plača, je tudi marsikateri druga zadeva, ki vpliva na odločitev ali bodo ostali v vojski oziroma ali bodo šli v vojsko. Kadrovanje je zelo kompleksno in upam, da v Slovenski vojski imajo ljudi, ki so sposobni tudi to delati, s tem, da jim mi pa moramo tudi dati neko možnost. Poslušajte, mi skozi razprave o proračunih smo v preteklosti še kako zategovali vojsko. Veste, če smo se česa lotili, smo se lotili obrambe, pa smo rekli, ja za kruh mora biti, kar je v resnici, na drugi strani za vojsko pa so vsi rekli, da je treba nekaj vzeti in prišli smo pač na neko točko kjer smo videli, da smo zafurali, po naše, po prleško povedano. Zdaj smo začeli to na nek način drugače urejati zadeve in upam, da se bodo v nekem obdobju dejansko ta stvar dvignila na nivo, ki bo zadostoval, da bomo lahko imeli opremo, tako osebno kakor tudi kolektivno, da bomo imeli dovolj vojakov, ki bodo tudi ustrezno plačani.   Veste, zelo neodgovorno je, če mi tukaj zdaj, ko nimamo dejansko predstavitve kandidatov tudi kadrujemo in rečemo, kako bo če bo. Počakajmo, spoštovani. Počakajmo, da bomo videli, kako bo če bo. Kajti, govorite, se opravičujem, govoriti da bo zdaj pa neke kadrovske spremembe in da bo vse drugače je »preuranjeno«. To se lahko govori mogoče takrat, ko se bo kaj zgodilo.
Hvala lepa kolega Jurša. Na vrsti pa je poslanec Robert Pavšič. Izvolite.
Hvala gospod predsednik, zato ker se je gospod Jurša mi je vzel večino besed iz ust. Gre namreč, moramo se zavedati ene stvari. Pri večini razprav danes je potrebno odmisliti vsaj polovico političnega predvolilnega balasta in se osredotočiti na tisto, o čemer dejansko govorimo. Govorimo namreč o vojski, ki pa ne sme bit nikoli odvisna od aktualne politike, ampak mora bit resnično v službi domovine.  Bela knjiga, ki smo jo dobili pred slabim mesecem dni, je po mojem mnenju osnova za strateško usmerjanje nadaljevanja razvoja vojaških zmogljivosti. Kako pa se bo dejansko ta dokument prelil v realnost, pa je odvisno tudi od nas, ki sedimo tukaj notri. Ali bo država zagotovila podporo najprej v družbenem smislu, da ne bomo nenehno blatili vojaškega poklica in kar je v bistvu še bolj pomembno, tukaj se pa s kolegom Mahničem popolnoma strinjam in s kolego Jošo. Ali bomo zagotovili dovolj sredstev? Malha je velika, kolikor je pač velika in star pregovor govori, da lahko se pokrijemo toliko kot je dolga »dekca«, če smo veliki en meter pa imamo »dekco« en meter osemdeset, oziroma če smo visoki dva metra in imamo »dekco« meter osemdeset, ena stvar bo zunaj, ali bo glava ali bodo noge. Tako da nekam nas bo zeblo. Upam da nas ne bo v bodoče zeblo v glavo, ampak da bomo lahko malce bolj usmerili vse svoje zmožnosti v to, da zagotovimo dejansko en vzdržen in strateški varnostni sistem / oglašanje iz dvorane/.  Ja kriza se pojavlja, pa ne samo v Sloveniji, po celem svetu v vseh uniformiranih poklicih. Zdaj najsi govorimo to o vojski, o policiji, pravosodni policiji, pa tudi v drugih, recimo na pošti, pa tudi med belimi, modrimi, zelenimi haljami, čeprav to niso uniforma, ampak povsod kjer je neka »unifornsot« to je naj bi navzven zgledalo enako, se pojavljajo težave. In res je, ni po navadi največja težava plačilo. Kakor jaz vem, smo približno pred pol leta, je Vlada sprejela nekaj uredb, s katerimi se ureja finančni položaj pogodbenih vojakov in se jih s temi uredbami stimulira, da bi podaljšali pogodbe. Vsi pa vemo, da je pač povprečna starost v Slovenski vojski previsoka. Po navadi naj bi mlajši hodili v službo v vojsko, potem do recimo tridesetega leta dosegli neko dobro izobrazbo, ki jim jo vojska lahko ponudi in potem nadaljevali svojo kariero v civilu. Ampak to je pač želja, do katere je treba priti z neko dolgoročno strategijo in jaz zaupam, da ta strategija se tako na ministrstvu kot tudi v Slovenski vojski razvija, ampak se hkrati tudi prilagaja trenutnim zmožnostim.  Ko govorimo o opremi, je vedno prisotna neka skepsa ali pa celo sramežljivost, ker vsi vemo, vsak nakup do zdaj v Sloveniji, kakršne koli vojaške opreme je bil povezan s to ali z drugo afero. Zdaj naj bo to upravičeno ali ne, je drugo vprašanje. Ampak kakor koli se pogovarjamo o nakupu vojaške opreme, zmeraj je vse narobe in enkrat se mora tudi ta država odločit, ali bomo opremili vojsko, tako kot je treba ali pa je sploh ne rabimo več, pa to ni vprašanje in ni moja trditev. Vojska je sestavni del državnosti in kot tako, jo moramo vsi podpirat. Predvsem pa moramo spoštovat vse uniformirane poklice. Kdor nosi kakršnokoli uniformo, se je moral marsičemu odpovedat v tem življenju in potem, če je že, plačilo za to, toliko slabše, v primerjavi z gospodarstvom, je pa naša dolžnost, da tem ljudem zagotovimo vsaj spoštovanje. Zdaj, ne glede na to, ali je to semantično, brošura, knjiga, ne vem kaj še vse, osnova je, jaz sem frišen tukaj, še vedno. In se lahko nadgradi in lahko zaživi. Ampak še enkrat, polagam vsem predvsem na srce to, da, ne več toliko gnojnice zlivat po vseh teh informiranih poklicih, ker ni pošteno. Ni pošteno do vseh tistih ljudi, ki se trudijo, da bi lahko imeli vsi ti ljudje pogoje dela in ni pošteno do tistih, ki to delo dejansko opravljajo. Samo toliko, hvala.
Hvala lepa tudi vam. Naj povem, da se predstavnik in predstavnica Vlade kadarkoli lahko prijavijo za besedo. Pa sprašujem, ker imam pred seboj že drugi krog prijavljenih, če želite sedaj ali boste kasneje odgovarjali? / oglašanje iz dvorane/ Repliko? Aha, kolegica Anja Bah Žibert ima repliko. Izvolite, 3 minute imate na razpolago.
Ja, hvala lepa, bom skušala bit zelo hitra. Jaz pač zavračam, da smo nekateri v razpravah nekako ali pa razpravo pripravili na ta način, da je bilo v njej veliko političnega balasta. Jaz sem govorila o konkretnih stvareh in tudi spraševala konkretne stvari. Nič balasta ni bilo. In sicer, spoštovanje zavez, ki smo jih dali oziroma, rekla sem, da če jih / nerazumljivo/ smo dali in če ne bomo tega uresničili, da se pripravlja oziroma bomo pred novo blamažo, pa ne samo Slovenska vojska, ampak tudi država cela. Potem, kot drugo sem govorila o kadrovskem deficitu in pa stanju duha v Slovenski vojski. Z eno besedo nisem poniževala ali pa omadeževala Slovensko vojsko. Mislim, da tisti, ki me poznajo iz prejšnjega mandata, pa tudi tega mandata, vedo povedat ali pa lahko pogledajo, da sem se vedno zavzemala za uniformirane poklice. Ko so bili policisti dobesedno na tleh, smo naredili ogromno sej na to temo in tam se je stanje bistveno poboljšalo. V Slovenski vojski smo tudi v prejšnjem mandatu naredili ogromno sej za izboljšanje položaja slovenskega vojaka in Slovenske vojske, zato, ali veste, ne pristanem na to, da mi kdorkoli reče, da zlivam gnojnico po uniformiranih poklicih. To enostavno ni res. Jaz sem ena tistih, ki se bom za te poklice zavzemala in vedno razpravljala, kolikor bom lahko, samo zato, da se stanje izboljša in povedala sem, na eni strani delamo veliko škodo uniformiranim poklicem, ker jih ne znamo nagradit, spoštovat in naredit njihovo delo nekako človeku dostojno.
Naslednji je za repliko prijavljen poslanec Žan Mahnič. / oglašanje iz dvorane/ Razprava? Izvoli.
Ja, hvala. Zdaj, kolega Pavšič je govoril o več finančnih sredstvih, ali jih bomo zagotovili več, ne. Tukaj, spomnil na izjavo bivšega premierja Šarca, ki je dejal, »Tudi za obrambo smo namenili več sredstev, pa se to nikjer ne pozna.«. Marjan Šarec je to rekel in s tem se jaz čisto strinjam. Mislim, da ste… prvo leto ste dal 30 milijonov več, potem, za letos 40 in še tistih, to je, približno 100 milijonov več ima vojska. Vojakov je še vedno vsak dan manj, opreme ni nobene – kje je ta denar? Kam ste dal ta denar? Vojakov manj, opreme nobene nove – kje je denar? In tukaj se jaz z Marjanom Šarcem strinjam. Več je šlo za vojsko, še vedno ne toliko sicer, po mojem mnenju, kot bi moralo it, ampak rezultatov ni. Tudi se ne morem strinjati s tem, da je to neko, da je predvolilna retorika. Kolega Pavšič, sedaj sva že približno dve leti skupaj na tem odboru in veš, da stalno tako govorim, ali so volitve ali ni volitev. Jaz govorim glede na to, kakšno je staje. In ne, jaz ne zlivam gnojnice po uniformiranih poklicih, kajti niso vojaki tisti, ki so pisali to belo knjigo. To belo knjigo je pisalo vodstvo politike, niso jo pisali vojaki. Vodstvo Generalštaba, vodstvo Ministrstva za obrambo, ne pa pripadnice in pripadniki Slovenske vojske. In če po vašem zlivam gnojnico po tej beli knjigi jo zlivam potem po tistih, ki so jo pisali, ki so jo pripravljali, ne pa po tistih, ki se jih bo ta bela knjiga zadevala in to je pač pripadnicah in pripadnikih Slovenske vojske. S tem se strinjam, da morajo biti vojaki in da mora biti vojska neodvisna od politike. Ampak načelnica je dokaz, da vojska ni neodvisna od politike. Smo imeli načelnika, ki je bil neodvisen od politike, ki je politiki v obraz upal nekaj povedati, pa ga je potem gospa zamenjala. Govorim o generalu Gederu. Kaj so bile njegove zadnje besede? Odhajam s pokončno nezlomljeno hrbtenico, zato ker je ministru upal povedati, to pa to je treba narediti, to pa to sem že naredil, to bo treba narediti, če želimo, da se stanje izboljša. To je za mene taprav general, ki politiki ne glede na to katera je v obraz pove, situacija je taka, moje rešitve so to, če se s tem ne strinjate, pač, nismo za skupaj. Ne pa, da se potem načelniku reče, ali bo šel Miha Škerbinc ali greš pa ti. Ja, logično. In načelnica se je pač uklonila tej volji in še vsej drugi volji, zato je načelnica. Ker mi verjemite, da glede na to kar smo videli v tem mandatu in tudi v prejšnjih, če načelnik ni poslušal ministra, če je delal kontra ministru, ne da bi ga rušil, ampak da bi tudi na odboru za obrambo povedal to, kar je bilo treba, govorim tudi o relaciji Osterman-Katič. Ali ste kdaj slišali to načelnico, da bi karkoli rekla kaj je treba narediti, to ni v redu, če bo šlo tako naprej vojske ne bo več? Osterman je to govoril. General Geder je to govoril. Oba sta morala iti. Ne mi govoriti, da je… ja, morala bi biti vojska neodvisna od politike. Ampak vsaj mesto načelnika je takšno, da smo videli pri zadnjih, dveh, treh ministrih, ali si poslušan ali nisi poslušan. General Božič očitno ni se strinjal s konceptom vojske, kakršno je videl minister Veber, je šel. Isto general Osterman, isto general Geder. Očitno pase aktualna načelnica strinja s konceptom vojske, kakršnega trenutno imamo in kakršnega vodimo in zato lahko govorimo o odvisnosti in pa povezanosti vrha z načelnikom.  In še kolega Jurša je govoril, jaz nisem govoril o nekih vojaških vajah. Ve se, mi smo v Natu, sodelujemo v mednarodnih operacijah in misijah, kjer smo, sodelujemo z Zvezo Nato tam, kjer sodelujemo, z Rusijo nimamo skupnih vojaških vaj. Ampak jaz sem govoril o drugih zadevah. Kljub temu, da se ne sklicujem in da ne priporočam, da berete Večer, vendarle si pa tokrat lahko rečem, preberite članek Uroša Jesiha, ko je govoril o ruskih gospodarskih interesih v Sloveniji, mislim, da dva dni nazaj. Marjan Šarec je šel k Putinu. Ta mu je točno rekel, kaj bo s Petrolom, kaj bo z Mercatorjem in pa, da mora iti v Srbijo in tam se boste zmenili, kako boste skupaj stiskali Hrvate. To je pač ruska geopolitika, pač takšno imajo. Je pa samo vprašanje, ali bomo mi kot suverena Nato država to izpolnjevali, poslušali ali ne bomo. Ali bomo rekli, mi imamo svojo politiko v strateških dokumentih, kot je strategija o slovenski zunanji politiki, ki sva jo oba podprla v prejšnjem mandatu, jasno piše, kje je naše vrednostno središče. To je Evropska unija in to je Zveza Nato. to so naši strateški partnerji in mi moramo biti tam kredibilni in potem ni tukaj samo zveza NATO. Saj je korelacija ne med članstvom držav v Evropski uniji in članstvom v zvezi NATO. Mislite, da nas recimo neka Nemčija drugače gleda v NATU, potem pa v Evropski uniji spet drugače? Saj države članice vejo kakšna je Slovenija. Vse države članice Evropske unije, ki so hkrati članice zveze NATO vejo, kakšna je Slovenija. In tukaj je pač, se ne morem znebit občutka, da tudi vse te mednarodne pa recimo temu pravne bitke, ki jih imamo, predvsem zaradi arbitraže in vsega, izgubljamo tudi zato, ker nimamo zaveznikov. Ker nimamo ljudi, državnikov tujih na naši strani. Ker si vsak misli, to so pa Slovenci, ki svoje središče bolj vidijo na vzhodu kot pa v Evropski uniji in pa na zahodu, ki so člani zavezništva, ki podpisujejo neke pogodbe, ampak tega ne uresničujejo. Zakaj bi se mi potem postavil na njihovo stran nasproti Hrvaške, ki pa svoje zaveze veliko bolje in pa resno uresničuje kot pa Slovenija. Kakor koli pogledamo, ampak obrambna politika je močno vpeta v zunanjo politiko in vse to, kar mi tukaj delamo, kar delamo na področju obrambne politike vpliva na našo zunanjo politiko, vpliva na podobo Slovenije.  In pač kolega Jurša, ja Desus in SDS sta bili takrat v Vladi, ko se je šlo v spremembo plačnega sistema. Zdaj se je pokazalo to, vsaj na področju uniformiranih poklicev kot velika napaka. Vsaj po mojem mnenju. Ampak napake so zato, da jih popravljamo. Saj ko se individualno pogovarjaš s temi, ki sedijo na nasprotni strani, vsak mi reče, ja treba je Slovensko vojsko izvzet iz enotnega plačnega sistema. Potem pa v SDS-u damo to kot priporočilo in Ministrstvo za obrambo izda negativno mnenje, da tega ne podpirajo. Pa sem prepričan, da večina tukaj ve, da to edina rešitev. Ker še vedno ljudje, kljub vsem domovinskem donosu, pogumu in vsem vrednotam hodijo v službo zaradi petega v mesecu. Ko na TRR dobijo sredstva s katerimi lahko preživijo mesec in dokler se tega ne uredi znotraj obstoječega plačnega sistema pa vojski tega ne moremo uredit in obstaja na stotine strani, znanstvenih eksperti, zakaj vojaški poklic ni primerljiv s poklicem policista, ali kakšnih drugih uniformiranih poklicev, kaj šele s poklici neuniformiranimi v javnem sektorju. Dokler tega ne bomo dal na mizo, trdno zavzel stališče, to moramo naredit zaradi tega, tega in tega. Do takrat ne bo sprememb. Ampak tega jaz tukaj notri nisem zasledil.
Repliko ima poslanec Franc Jurša. Po poslovniku imate na razpolago tri minute.  Izvolite.
Hvala. Nam porabil teh treh minut. Ker jih ne rabim. Ampak moram vseeno nekaj odgovorit. Plačni sistem takrat, je pripravljal Gregor Viran, ki je imel funkcijo v stranki SDS. To vemo. Sodelovali pa smo tudi mi. Se strinjam. Mogoče samo nekaj še okrog Rusije pa Amerike. Poslovno sodelovanje z Rusi je bolj kompleksno kot mogoče v zahodni Evropi. Pri večjih poslih so prisotni pri Rusiji tudi politiki. In brez tega sodelovanje z Rusi ne gre. Zaradi tega je verjetno tudi teh stikov v preteklosti bilo več. Pa tudi pripravljenost ruske strani je bila, da so naši funkcionarji, pa jih nebom imenoval po funkcijah, lahko prišli do ruskega predsednika, do ruskega zunanjega ministra, do čim teh možnosti z »amerikanci« ni. Naš zet, ameriški predsednik je bil že v Sloveniji za časa predsedovanja Združenih držav Amerike? Ni še prišel. Pa je bil že večkrat povabljen, tako da tu so vedno neki razlogi za nekaj. Jaz bom rekel tak, mi se verjetno vsi zavedamo, da smo v zvezi NATO in da smo v Evropski uniji. Da se tega zavedamo, ampak zavedamo pa se tudi, da ljudje ne morejo živet od »lufta« bi rekli mi Prleki, ampak živijo od posla, od dela, od poslovanja in tako dalje. In to so motivi, s katerimi mogoče sodelujemo tudi z Rusi, jaz tega sodelovanja ne ocenjujem tako negativno.
Hval lepa kolega Jurša. Sedaj pa samo še eden prijavljen izmed članov odbora, potem pa bom dal besedo državni sekretarki. Torej kolega Miha Kordiš izvolite imate razpravo, potem pa državna sekretarka.
Hvala za besedo predsedujoči. Razpravo bi vrnil nazaj na temo Bele knjige, okrog katere je seja današnjega odbora sploh sklicana, ker mislim da je popolnoma dovolj problematična, da področja obravnave ni potrebno širit še na gospodarske stike z Rusijo, pa karkoli drugega. Skratka, kot sem v svoji prvi razpravi že dejal, Bela knjiga o obrambi je v resnici propagandni pamflet ideologov NATA, ideologije sekuritizacije, pod ta obrambni pamflet pa je podpisan slovenski politični »establishment«. Še posebej tisti del slovenskega političnega »establishmenta«, ki obvladuje ta hip Ministrstvo za obrambo. In s tem pamfletom, s tem letakom, ki mu rečejo Bela knjiga, želijo prepričati nas poslance in slovensko javnost, da jim izročimo nekaj sto milijonov evrov denarja, vsako leto več, zato da bodo kupovali novo orožje, dodatno orožje, seveda za uporabo na raznih misijah, po navodilih zveze NATO. Da bodo branili domovino v Iraku, Afganistanu pa še kje, samo tam kjer je zares treba, torej doma pa ne. Namen tega pamfleta je tudi, da prav tako prepriča nas poslance in slovensko javnost, da za NATO-v vojni stroj ekspedicijski korpus Slovenska vojska, kot del tega NATO-vega vojnega stroja namenjen nove duše, dodatne duše, človeška življenja in usode. Kot živa sila, kot meso, kot kanon »futer«. Pamflet s tem ciljem to počne zelo slabo. Tako da je tako vsebina, kot dejansko dokument kot dokument slab, sta dva temeljna razloga, zakaj mu v Levici nasprotujemo. Saj lahko gremo kar po vrsti.  Za začetek vprašanje sredstev. Ta famozna 2 % bruto družbenega proizvoda. Bom prebral citat iz brošure. »Države članice NATA smo se leta 2014 s tako imenovano Valižansko zavezo o obrambnih izdatkih zavezale, da bomo ustavile trend padanja obrambnih izdatkov, si prizadevale za realno povečanje obrambnih izdatkov z rastjo BDP, s postopnim približevanjem 2 % BDP, za obrambo v naslednjih desetih letih. Hkrati bomo povečevale obrambne izdatke za glavno opremo in raziskave ter razvoj s ciljem, da temu namenimo najmanj 20 % obrambnih izdatkov v naslednjih desetih letih«. Konec citata. Temu bi lahko rekel »šenovija« pa še dodatni ideološki konstrukti, ki gradijo na predhodnih ideoloških konstruktih, natančneje na tej logiki, da smo ne vem kako ogroženi, da se je varnostno okolje kar samo od sebe spremenilo in podobne zgodbice.  Za začetek to, da so države članice NATO pakta sprejele zaveze o povečevanju izdatkov za vojsko ni čisto točno, vsaj v kontekstu te Valižanske zgodbe. Kaj se je zgodilo? Septembra 2014, so se predstavniki Vlad in predsedniki držav, teh držav članic NATO pakta, srečali v Walesu in tam sprejel to tako imenovano Valižansko zavezo. Tukaj gre za pomembno razliko. Pod to zavezo se niso podpisale države celokupno, niso se podpisali državljanke in državljani teh držav. To je sprejelo nekaj deset posameznikov, mimo kakršne koli javne razprave, mimo kakršnih koli demokratičnih mehanizmov odločanja, mimo tega da bi bil kdo iz teh sodelujočih predstavnikov na tem srečanju izvoljen na volitvah, ali pa redko, redko kdo. Zelo dvomim da je, pa tudi tisti, ki je bil dejansko izvoljen na volitvah odšel z obljubo o povečanju izdatkov za vojsko. Skratka, septembra 2014, sem jaz že deloval kot poslanec v Državnemu zboru, izvoljeni predstavnik, nisem dobil v odločanje, v razpravo, kakršnihkoli obljub, ki so jih vladni predstavniki dali na tem srečanju in še manj so to dobili v razpravo, kaj šele v roke odločanja, državljanke in državljani v tej državi. In v Sloveniji, javne razprave na to temo ni bilo. Ali želimo dvignit proračunski denar, ki ga dajemo za vojno tehniko, v obstoječih varnostnih razmerah, kjer nismo nikakor ogroženi, niti o tem, kako morda drugače porabit tak denar ali kakšno vojsko želimo? Vladni predstavnik se je usedel na avion, odpeljal se je na sestanek Nato pakta in tam dal neko obljubo, to naj bi bila pa sedaj božja zapoved, ki jo moramo vsi ostali v tej državi ubogat. Mislim, ali smo talci v lastni državi? Hm? Talci »zlobiranega« političnega »establishmenta« in vojaško industrijskega kompleksa? Nam to želite povedat? Ker če nam, potem je to ena izmed redkih zadev, ki dejansko pije vodo iz vsega, kar smo danes slišal in čisto na isti način, po isti logiki, se je ta obljuba, da bo Slovenija državljanski denar metala za Natovo orožje, še potrdila v Varšavi julija 2016, v Bruslju leta 2017, 2018 še enkrat v Bruslju in potem v Londonu, v lanskemu letu. Nikjer v temu procesu, šestletnemu, do besede niso prišli državljanke in državljani v tej državi. In tudi, poslanci, kot izvoljeni predstavniki tega, državljank in državljanov, nismo prišli do besede. Niti to ne. Ampak vi pa zdaj za to obljubo, ki jo je v imenu vojaško birokratskih »aparačikov«, dal nek vladni predstavnik, postavljate za temelj temu, čemur rečete obrambna politika te države. Samo, gospe in gospodje, oprostite, ne gre to tako ali pa, vsaj ne bi smelo it tako. Če pogledamo čisto vsebinsko, kaj pomeni 2 odstotni dvig vojnih izdatkov, za 2 % BDP-ja. To je več kot 1 milijarda evrov na leto za vojsko. Kje si ta država lahko privošči 1 milijardo evrov denarja za vojaško tehniko, pri tem, da je sosednje države ne ogrožajo, nismo vojaško ogroženi in pri tem, da je ta vojna tehnika namenjena ekspedicijam v tretjemu svetu. Kje bomo mi vzel to 1 milijardo in jo dal nekam, kjer je sploh ne rabimo, nam pa zdravstvo poka po šivih, imamo 260 tisoč ljudi v revščini, imamo polovico penzij po 600 evrov, manjka 10 tisoč postelj v domovih za starejše občane, manjka 10 tisoč javnih neprofitnih stanovanj in, in, in, in… Seznam je dolg. Za nič od tega menda ni denarja. Kam bi vi dali denar? V Natove oklepnike, da se bojo vozil po Afganistanu. To pomeni spoštovanje zavez do Nata, v narekovajih, to pomeni obljube političnega razreda vrhu Nata, seveda ne slovenskim državljankam in državljanom in nič drugega. Za primerjavo, tukaj imamo 1 milijardo – kakšne so možnosti Slovenije za raziskave in razvoj na temu področju? Praktično nične. Se pravi, ta sredstva se ne bodo pretapljala v tehničen razvoj in napredek domače industrije, čeravno za neko, tako, nesmiselno stvar, kakor je to vojni stroj. Pretopil se bo neposredno v vojaške nabave. Za primerjavo teh 100 milijonov evrov vzemimo in to spustimo skozi lakmusov papir preteklih nakupov orožja. 84 oklepnih transporterjev Valog(?) 85 milijonov evrov, 30 Patrij ca 75 milijonov evrov. Raketni sistemi Roland II, ki so zdaj že upokojeni, ca 40 milijonov evrov. Modernizacija tankov /nerazumljivo/ 55, ki sedijo konzervirani, 52 milijonov evrov. Pred kratkim izpeljan nakup 38 oklepnikov oshkosh, menda uradno 32 milijonov evrov, dejansko verjetno bližje 40. milijonom evrov. In so vse te nabave nižje od 100 milijonov evrov. Tukaj se pa pogovarjamo o celotnem vojaškem budžetu, težkem tisoč milijonov evrov, 1 milijardo evrov. In kaj naj bi se znotraj tega budžeta kupovalo? Bojna kolesna vozila, samovozne havbice, protiletalske rakete kratkega in srednjega dosega in večnamenske helikopterje. To lahko preberemo tudi v pamfletu pretencioznem imenovanem Bela knjiga. Nič od tega razen helikopterjev ni dejansko koristno za potrebe obrambe domovine. Ampak gre dobesedno za bodoče staro železo v katerega mečemo omejena proračunska sredstva. Kolikor bo uporabno to bodoče staro železo, bo uporabno za podporo svetovnemu policistu, ki si jemlje surovinske baze na okoli po celotnem svetu. Znotraj Slovenije samo na vadbiščih.  Nič kaj dosti drugače ni z zgodba taborništva, pripadniki Slovenske vojske iz te vojske bežijo. Saj jih razumem,da bežijo, ni mi všeč, da mora kdorkoli kamorkoli bežati, še najmanj iz zaposlitve, ampak dokler je Slovenska vojska podaljšek Nata, ekspedicijski korpus Nata, jaz te ljudi še razumem in zato se mi zdi še toliko bolj nezaslišano, da se pa sedaj hoče popolnjevati vrste Slovenske vojske zato, da se doseže neke administrativne številke, kolikor naj bi imeli vojakov, skozi uvedbo naborništva, morda ne takoj, čez 5 let, kot se tu odpirajo vrata v Beli knjigi, samo zato, da se potegne v ta nesmiseln, uničevalen vojni stroj, še dodatne fante bržčas tudi dekleta, ki sicer v vojsko ne bi odšli, v tako vojsko kot jo vi, gospe in gospodje, zibate, ki je Natov podaljšek, v tako vojsko zagotovo ne. In tukaj gre čisto za ideološko operacijo, ideološko operacijo, da ta vojaško industrijska uprava, vojaško-birokratska uprava, ki jo pri nas imamo in ki je v resnici Natov služabnik, v kremplje dobi generacijo mladih ljudi v tej državi in jim pere mozak, jim pere mozak v upanju, da bo nekaj ideoloških usedlin na mladih ljudeh zadostovalo, da se vendarle vključijo za profesionalno servisiranje vojaškega aparata, ki, še enkrat ponavljam, ni narejen, ni organiziran kot nekaj kar naj bi branilo domovino, ampak je organizirano kot podporna milica za okupacijo Bližnjega vzhoda in kakšnih drugih držav globalnega juga. Pa bi morda še razumel tudi takšno akcijo, pravim morda, če bi od tega Slovenija kaj imela, mislim predvsem blaginjo državljank in državljanov, ampak nima nič in ne bo imela nič. Slovenska vojska ni v Afganistanu pa ni v Iraku pa še kje drugje zaradi svetovnega mira in ne vem kakšnega civilizacijskega poslanstva, ampak zato, da ameriške in še kakšne druge zahodne naftne firme plenijo surovine Iraka. Pa kakšne druge korporacije plenijo resurse in izrabljajo strateško pozicijo Afganistana. To je to. To je cela zgodba. In Slovenija v tej zgodbi sodeluje, če sledimo pamfletu Bele knjige, bi Slovenija sodelovala v takem plenjenju globalnega juga v imenu zahodnih korporacij še bolj intenzivno s še več vojske z še več subvencijami vojaško-industrijskemu kompleksu. Ljudje so v tej državi take rabote že spregledali, upam da k temu prispeva tudi dejstvo, da so to temeljno stvaritve celotnega političnega razreda, ki se v njih strinja.  Tukaj se prepirajo iz ministrstva in tamle iz SDS-a, oziroma iz desnega pola Državnega zbora, bolj ali manj samo o tem, kako naj se ta politični konsenz izvaja in upam, da vsaj prisotnost Levice v Državnem zboru pomaga državljankam in državljanom, da pač vidijo, kaj se dogaja. Kako jih peljejo, ali pa peljete gospe in gospode žejne čez vodo. Ko ne najdete denarja za njihovo zdravstvo, najdete pa denar za NATO-ve orožarje. In zato seveda je jasno zaključek Bele knjige, tudi tako imenovano strateško komuniciranje za doseganje družbenega konsenza glede obrambe povsem, prvič strateško komuniciranje ima bolj ustaljeno ime, izraz, ki se uporablja že nekaj stoletij, reče se mu propaganda. In kaj vi s to propagando, s propagando komunicirate? Seveda ne iščete demokratičnega družbenega konsenza glede, sploh ne glede obrambe. Vi želite vsiljevati in propagirati militarizem. Pa spet, ne glede obrambe, ampak glede vojnega stroja. NATO-vega vojnega stroja. In ker so ljudje pogruntal za kaj se gre, ker vas imamo že v Levici že šest let, že en mandat pa pol pod drobnogledom, je seveda to strateško komuniciranje postalo pomembneje še kakor je bilo prej. Kot veste se lahko o osnovnih izhodiščih tukaj gospe in gospodje strinjajo, zdaj pa to ni več tako zelo samoumevno. Se najdejo ti grdi, grdi, grdi socialisti in rečejo, zakaj kupujete orožje, ki ga ne potrebujemo. Morate najti seveda »ekstra« vire, ki jih boste vrgli v propagando zato, da ljudi prepričate, da je to, kar delate, kakor koli družbeno koristno. Vam bo to uspelo, vam uspeva? Jaz mislim da ne. Saj ljudje niso neumni. Tako da pod črto tejle beli brošuri lahko zaključim podobno, kot sem zaključil pri Resoluciji o nacionalni varnosti. Ni vredna papirja na katerem je natisnjena. In če gospe in gospodje mislite, da boste s to propagandno brošuro, ki ji pretenciozno rečete Bela knjiga, dobili dodatne stotine milijonov, da jih zapravljate za orožje in dobili dodatna mlada življenja, ki bi jim prali »mozak« in jih pošiljali naokrog po svetu držat »štango« ameriškim interesom, ste se krepko zmotili.
Hvala poslanec. Besedo pa dajem državni sekretarki na Ministrstvu za obrambo, mag. Nataši Dolenc.  Izvolite.
Nataša Dolenc
Hvala lepa. Najprej se bom odzvala na eno navedbo, in sicer da izvaja Slovenska vojska nečastne naloge v kontekstu mednarodnih obveznosti in sicer bom povedala, da Slovenska vojska izvaja častno svoje poslanstvo in odlično opravlja svoje naloge doma in v tujini, kljub vsem izzivom, pred katerimi smo.  Glede same Bele knjige in njene oblike, vsebine bom povedala tako. Bela knjiga, kot dokument ni predpisana. Se pravi je dokument, ki ni normativno umeščen v predpise in kot taka je seveda stvar vsake države, jo naredi za določeno področje, jo ne naredi. In kakšna je njena oblika in tako naprej. Naša odločitev je bila, da bi bil to strateški dokument, se pravi usmerjevalni strateški dokument, ki ni konkreten, ker to ni njegov namen. Namen konkretizacije implementacije zadev, ki so nakazane v beli knjigi, je seveda v nadaljnjih korakih. V akcijskem načrtu, v resoluciji o dolgoročnem opremljanju Slovenske vojske, ki bo v Državnem zboru in potem v srednjeročnih obrambnih programih. Se pravi, tam bodo konkretne številke, enote in tako naprej. Bistvo, ki ga želim poudariti je pa seveda dejstvo, da rabimo zmogljivosti za zagotavljanje nacionalne obrambe. In v tem kontekstu seveda je tudi izgradnja zmogljivosti potrebna najprej za nas same, potem pa za izvajanje, izvrševanje mednarodnih obveznosti. In dežnik v katerem smo, se pravi kolektivna obramba kot tak nam omogoča racionalnejše razvijanje obrambnih zmogljivosti. Zakaj? Ker to pomeni, da ne razvijamo vseh zmogljivosti sami, ampak si nekatere delimo, če tako rečemo. Pa bom povedala primer air policinga, se pravi ne kupujemo lovcev prestreznikov, ker nam lahko to zagotavljajo druge države, kar bi bil seveda tudi zelo drag nakup. Druga plat izgradnja zmogljivosti je seveda ta, zakaj mi rabimo določeno opremo, se pravi najprej z nacionalno obrambo, potem pa tudi za zaščito lastnih vojakov. Se pravi, če nimamo ustreznega sredstva za delovanje so seveda tudi slovenski vojaki vtem kontekstu ogroženi pri izvajanju nalog.  Glede 2 %, delež 2 % je bil seveda dodatno, bom rekla, po 2014 po vrhih naprej, ampak sam obseg 2 % obstaja od leta 2004, ko smo se priključevali. Se pravi, vsaka vlada do sedaj teh sredstev sicer ni namenjala, je pa ta obseg bil prepoznan s strani Nata kot obseg sredstev na podlagi delitve bremen, ocene varnostne ogroženosti okolja v katerem se nahajamo in tako naprej, je bilo pripoznano kot obseg sredstev, ki omogoča ustrezen razvoj zmogljivosti.  Glede obsega STAS, se pravi 8 tisoč ne drži, da ga na novo postavljamo v beli knjigi. To je obseg Slovenske vojske, 8 tisoč STAS-a in 2 tisoč pogodbene rezerve, ki obstaja že v obstoječi RESD PRO 2025, se pravi tukaj ne gre v čez, ampak samo izvajamo pač potreba po ukrepih do te številke, ki je bila že zdavnaj prepoznana tudi v Državnem zboru, da do nje pridemo.  Glede samih zmogljivosti bi rada povedala še nekaj. Se pravi, mi vse skozi izpostavljamo potrebo po izgradnji zmogljivosti Slovenske vojske zaradi nacionalne obrambe. Bi pa kljub vsemu izpostavila tudi dejstvo, da Slovenske vojska nudi podporo ostalim državnim organom in treba se je zavedati, da kjerkoli se pojavi neka krizna situacija, ali je to naravna nesreča, ali je to kakršnakoli situacija nekega resorja ali pa sektorja družbe, ki bo presegel delovanje v nekem segmentu, zelo hitro se pomisli tudi na zmogljivosti Slovenske vojske in pomoči. Bom dala primer, ne vem, prašičje kuge. Skratka, želim povedati, da če zmogljivosti 30, 40 let ne bomo gradili in če ne bomo investirali v obrambo bomo pač enkrat se znašli pred situacijo, kjer Slovenska vojska sicer fizično z vojaki bo prisotna, z neko opremo inženirsko, kakršnokoli, pa verjetno že zelo težko.  Glede ogroženosti, stanje ogroženosti ali ne ogroženosti Republike Slovenije, bila je ravno prejšnje leto na koncu spremenjena resolucija o strategiji nacionalne varnosti, ki jo je obravnaval Državni zbor in tu je bil narejen nek pregled, nov pregled stanja groženj in seveda tudi odzivanja nanje, tudi z vidika tega, da se določeni segmenti revidirajo, določeni na novo vzpostavijo. Se pravi, vemo sami, herbidne grožnje, kibernetske in tako naprej in tudi z vidika odzivanja, da se medresorski pristop okrepi in predvsem ta horizontalnih sodobnih groženj, ki zahteva tudi bolj celovito upravljanje in zaznava grožnje z vidika podpore strateškemu odločanju. Ti parametri so nekako potem tudi v tej resoluciji bili dograjeni.  Kar se tiče vprašanje gospoda Lenarta, ja v petih letih v bistvu želimo, mislim, da je številka 600 ne tisoč, drži, ampak je v petletnem obdobju naša želja, da se ta zadeva dvigne. Jaz se strinjam, da so potrebno vmesni cilji. In ti vmesni cilji so SOPRI. Se pravi, so obstoječi oziroma tako kot sem rekla, iz ukrepov mora sledit resolucija o dolgoročnem programu opreme Slovenske vojske, potem pa se določi obrambni program in tu so vmesni cilji po letih, se pravi, tudi glede številke kadra, to je običajna praksa v tovrstnih dokumentih in revidiranje / nerazumljivo/ novega, je po teh korakih seveda tudi potem predvideno. Verjamem pa seveda, da bomo s kadrovskimi ukrepi uspeli ta trend dvigniti. Nam so kadri, jaz bi res želela poudarit, kadri so nam zelo pomembni, zelo pomembni. Mi smo letos, za vse pripadnike pravzaprav, za vse pripadnike, ki dosegajo 45 let, rešili situacijo, če tako rečem, kar pomeni, da smo z vsemi opravili pogovore, da jih bomo, glede na njihove specialnosti, prekategorizirali v vojaške uslužbence, če lahko rečem, premestili in bodo lahko ostali v sistemu. Tisti, ki so izrazili željo, da grejo iz sistema - to je bila zelo mala številka – so dobili odpravnine in tako naprej. Hkrati se seveda pogovarjamo z ostalimi državnimi organi, / nerazumljivo/ pač s policijo in glede pravosodnih policistov, se pravi, da se ohrani, ohranijo boniteto oziroma plače, kakršne imajo. Skratka, tu potekajo intenzivni pogoji Ministrstva za obrambo, ravno z namenom, da se plačni razredi, kot taki, prenašajo in da ne pridejo v slabši status. Hkrati pa želimo glede pripadnikov 45 let, zadevo reševati tudi, med ukrepi je seveda zapisano, sprememba zakonodaje, mi imamo željo oziroma, tudi namen je bil že v preteklosti, da se spremeni Zakon o službi v Slovenski vojski, da se iz Zakona o obrambi vzame 8. poglavje – se pravi statusni del – in se potem rešuje to v Zakonu o Slovenski vojski, kjer se lahko, bomo rekli, bolj učinkovito urejajo statusni problemi in hkrati glede pripadnikov 45 let, seveda, da jim nudimo več opcij, se pravi, da ostanejo v sistemu, da imajo odpravnino, da gre lahko v drug državni organ, da se prekvalificirajo in pa tudi želimo, začeli smo že postopke, da bi tudi znotraj sistema naredili spremembo, glede formacije v kontekstu, da določene pripadnike damo recimo v neko enoto za varovanje, ki bi znotraj sistema potem lahko omogočala samo premeščanje in reševanje tovrstne problematike. Glede dokumentov, ki ste jih omenili, hm, dokumentov pri Natu – obstaja načrt zaveze DIP, se pravi, »Defense Investment Pledge«, kjer smo seveda zapisali to, kar je zapisano v Beli knjigi, da se to 2024 doseže 1,5 % BDP in potem, v nadaljnjem obdobju 2 %. Obstajajo cilji zmogljivosti, to so redni procesi, večletni, vsakoletni in tako naprej, se pravi, to ni na novo, z letnicami izgradnje in pa pregled sodelovanja MOM. Se pravi, približno, nekako projekcija za 1 in do 2 leti naprej, glede na naborne konference in tako naprej. Sama referenca / nerazumljivo/ zadevo, pa seveda je omenjena, mislim da tam okrog 28. strani. Zdaj, kar se tiče, same implementacije, ko ste omenili. To sem že rekla, se pravi, akcijski načrt v Beli knjigi, seveda, za Belo knjigo stoji akcijski načrt, potem resolucija o dolgoročni opremi Slovenske vojske in pa / nerazumljivo/. Jaz bi si želela, ker v bistvu imamo tudi, zdaj tu, v tej v razpravi, nekako, na eni strani, bom rekla, navajanja, da smo premalo ambiciozni, na drugi strani navajanja, da smo preveč ambiciozni oziroma da, ne vem, preveč bremenimo proračun, v bistvu bo v prihodnjem obdobju zelo pomemben konsenz znotraj Državnega zbora, ravno v tem in to je ključno, se pravi, glede virov, vemo, da se proračuni potrjujejo v Državnem zboru, se pravi, glede vira in glede tega, kako bo zapisana resolucija o dolgoročnem programu opreme Slovenske vojske do leta 2035 in tu bo ta prostor in mesto, seveda / nerazumljivo/ se tudi, da se tudi seveda vaši pogledi potem uveljavijo v tem dokumentu, kar je seveda zelo pravilno in prav. Zdaj, glede samih ukrepov za vojake, nekaj sem že omenila, tudi štipendiranje, ki je bilo omenjeno, se pravi, mi smo znižal starostno mejo, če tako rečem, tako da imamo zdaj od prvega letnika srednje šole in na fakulteti štipendiramo, tako da to zadevo smo skušal naredit bolj fleksibilno. Glede samih vojakov, tudi smo naredil neke ukrepe z vidika lažjega dostopa do stanovanj in tako naprej, seveda pa, mi imamo posebno kadrovsko skupino, ki se s temi vprašanji ukvarja, je delovna skupina in v letošnjem letu je bil plan, da se tudi ti ukrepi dodatno opredelijo in seveda se ta / nerazumljivo/ intenzivira. Je pa treba vedeti, da se učinki, merljivost učinkov pa ne bo čez noč, to je pa dejstvo in zato imamo tudi postavljeno prvo srednjeročno obdobje, v katerem želimo pogledati, se pravi, v prvih petih letih učinke teh ukrepov in nato na tej podlagi, zato je tudi zapis, na tej podlagi, če ugotovimo, da ti učinki niso bili pozitivni z vidika kadrov, seveda da je potem ta premislek o sestavinah vojaške dolžnosti, ki pa je lahko, ki pa mora seveda biti na podlagi analiz in tako naprej, ki ni nujno vojaška splošna / nerazumljivo/, so lahko kombinirani sistemi, skratka to je stvar nadaljnje presoje analiz, ki verjamem, da mora izhajati iz obrambnega sistema kot strokovnega jedra.  Potem glede same vsebine Bele knjige, še enkrat. Vsebina bele knjige je plod preteklih ugotovitev. Vemo, da je bilo že več nekih pregledov znotraj obrambnega sistema narejenega. Potem je plod strokovnih nasvetov, se pravi, notranje koordinacijskih enot obrambno-političnega, glede obrambnih zadev, vojaški nasvet, skratka to ni nastalo kar nekako v zraku, ampak so zadaj strokovne podlage posameznih nosilcev in to je šlo široko po sistemu. Seveda se dela preko delovne skupine, ampak tako se dela vse strateške stvari, ampak seveda preko načrtovanja znotraj posamezne organizacijske enote. In želeli bi to povedati, ugotovitve, lahko se napiše še ne vem koliko knjig, ugotovitve ne morejo biti drugačne. Vemo kakšno je stanje, imamo vsakoletna poročanja predsedniku države, skratka knjiga kot taka, ugotovitve vemo, da so izzivi pri modernizaciji, vemo da so izzivi pri financah, vemo da so izzivi pri kadrih. Kaj je bistveno? Da se s tega kar smo napisali, zdaj seveda kar seveda temelji na ciljih zmogljivosti, to moram povedati, na ciljih zmogljivosti, na zavezah, se pravi, tisto kar tudi v kontekstu mednarodnih aktivnosti počnemo, ker nekje je bilo povedano kako bomo to povedali Natu, vse kar izhaja iz našega članstva v Natu je notri vpleteno. In v tem kontekstu je pomembna implementacija, se pravi, naslednji koraki. Strateško imamo zadevo s smernicami pokrito, ugotovitve so znane. Zdaj je pomembna implementacija in čas je dejansko za implementacijo in za doseganje tega konsenza, kako potem ta razvoj preko implementacijskih dokumentov, ki smo jih zdaj že ene trikrat omenila, udejanjati naprej.  Glede srednje bataljonskih bojnih skupin. Res je, prihaja do zamika. To je dejstvo. Zakaj prihaja do zamika? Zato ker imamo dolgoročno stanje, da niso bili izvedeni / nerazumljivo/ in nakupi. To je dejstvo. Izgradnja bataljonske bojne skupine traja pet let. Mi rabimo, mi ocenjujemo, da rabimo sistemski zakon. Zakaj? Ker dvoletno proračunsko načrtovanje kot tako za obrambne nakupe, ki so dolgoročni, ki terjajo pogodbe za več let enostavno ni primerno. Iz tega vidika je seveda tudi to ena zadeva katero smo tudi v kontekstu ukrepov v Beli knjigi predvideli, se pravi, da se nekako normativno ta zadeva uredi. To mislim, da je bila tudi ena izmed naših nalog z vidika poročanja odboru za obrambo, smo tisto začetno analizo tudi že v sistemu naredili.  Glede sistema plač javnih uslužbencev. MORS seveda izvemo, da ni pristojen za sistem, javnih plač, za sistem uslužbencev in to je pristojna MJU. Bom pa rekla tako, bilo je sicer v preteklem mandatu, mandatu pretekle Vlade neko usklajeno mnenje Vlade, da bi šlo za učinke, ki se dotikajo tudi drugih poklicnih skupin, dejstvo pa je, da imamo mi že zdaj v ZJU možnost po 22. členu, da posebno, da se za poklicno skupino posebno ureja to v posebne zakone in to imamo Zakon o službi v Slovenski vojski. Se pravi, ta poizkus spremembe zakona je bil že v preteklem mandatu in mislim, da se mora ta poizkus nadaljevati, predvsem tudi v kontekstu teh kadrovskih ukrepov za katere menimo, da so nujni. Kar se tiče uvedbe sestavin vojaške dolžnosti, mi smo kot ukrep, ste ga tudi navedli sami, v kontekstu seveda tega, če ne pridemo do dviga kadrovske sestave, da naredimo premislek o konceptu obrambnega sistema / nerazumljivo/ vojaške dolžnosti in da se o tem konceptu seveda potem naredi neka analiza. Zdaj sama sestavina vojaške dolžnosti seveda po zakonu trenutnem obsega vpis v evidenco, nabor, služenje vojaškega roka, služenje v rezervni sestavi. Dejstvo je, da v tem momentu v Sloveniji vojaška dolžnost ni odpravljena seveda, ampak je v miru določeno, da se te sestavine ne izvajajo in v tem smislu je pa seveda tudi napisana Bela knjiga. Se pravi, pušča to kot neke vrste varovalko, če ne pridemo pač do ustreznega stanja, za kakršnega računamo, da bi ga mogli doseč.  Sem pa že tudi mislim, da v preteklosti smo že nekaj govorili na to temo, se pravi vemo, da je nekak direktna preslikava na sodobno okolje, glede na to, da imamo prek / nerazumljivo/ Slovenske vojske, da so prilagojene temu razno razne kapacitete, namestitve, infrastrukture in tako naprej, to ne more biti kar bom rekla »copy paste«, ampak je potreben res razmislek in verjetno potem tudi neka poglobljena analiza, kaj pomeni dat mogoče nek kombiniran sistem.  Glede plače, glede plače pripadnikov. Lani je bila sprejeta ena zelo pomembna uredba in to je Uredba o nagradah pri podaljšanju se pravi pogodb za določen čas, ki zajame zdaj kar velik delež seveda pripadnikov, ki imajo pogodbo za določen čas in so v tem kontekstu, bom se izrazila depriviligirani do bom rekla, do statusa ostalih javnih uslužbencev. To je en napredek, ker vidimo, da smo nekako nek velik napor naredili za izboljšanje statusa, hkrati bi rada povedala, da plače Slovenske vojske kljub vsemu niso tako slabe. Da so bili določeni ukrepi narejeni. Dejstvo je seveda, da so vojaki obremenjeni in da izvajajo različne naloge, za kar prejemajo dodatke in povprečna plača vojaka z dodatki, se pravi vemo, da so višji dodatki vključeni v, če gre res za neko povprečno plačo, pa poprečni aganžma vseh pripadnikov, ki so poudarjam še enkrat res obremenjeni, znaša za vojaka, se pravi bom rekla, izplačilo na bančni račun če tako rečem, neto plača znaša povprečno za vojaka med tisoč sto in tisoč dvesto evrov. Se pravi, osnovna je sedemsto, sedemsto petdeset, ane in s temi dodatki pridemo potem do te številke. Takšna je v bistvu nekako povprečna plača.  Kaj še? Štipendije sem povedala. Tok za enkrat. Kolega bi še nekaj dodal, potem pa če sem kaj spustila sem pa seveda še na voljo.
Hvala za besedo gospa državna sekretarka. Državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak.  Izvolite.
Miloš Bizjak
Hvala.
Pardon. Replika ima po poslovniku prednost, zato ima repliko poslanec Miha Kordiš.
Hvala predsedujoči. Neposredno bi se odzval na naslednje. Zdaj ko kritiziramo politični »establishment«, kako snuje Slovensko vojsko in kako Slovensko vojsko pošilja v tujino za kakšen namen. Zelo hitro potem ta isti politični »establishment« po navadi kar iz Ministrstva za obrambo to kritiko obrne okoli in jo obesi na pripadnike Slovenske vojske. Že šest let se mi to dogaja. Ko kritiziram imperializem Ministrstva za obrambo, oziroma podporo ameriškemu imperializmu, ki jo izvaja Ministrstvo za obrambo mi gospe in gospode z Ministrstva za obrambo očitajo, da ne vem žalim pripadnike Slovenske vojske. Tako tudi v tej zadnji razpravi sem slišal od gospe sekretarke, da menda slovenski vojaki izvajajo nečastne naloge v Iraku, Afganistanu pa še kje. Glejte, jaz nikoli nikjer nisem kritiziral v šestih letih, odkar sem v Državnemu zboru profesionalizma pripadnikov Slovenske vojske. Je pa zagotovo nečastna politika, ki pošilja slovenske fante in dekleta v tujino zato, da imajo ameriške naftne firme v Iraku svoje vrelce in iz njih izvlečejo milijone in milijarde. Varujejo jih pa tudi slovenska življenja in vojaška tehnika kupljena s slovenskim davkoplačevalskim denarjem. In to, to pa je nečastna usmeritev, to pa je nečastna naloga. Samo običajni vojaki, ki jo izvajajo, z njo nimajo nič. Vsakokratne vlade, parlamentarne večine in vi, gospe in gospodje ni ministrstvu za obrambo, pa vse.
Besedo dajem državnemu sekretarju mag. Milošu Bizjaku, za razpravo pa naj se pripravi poslanec mag. Branko Grims.
Miloš Bizjak
Hvala lepa za besedo. Jaz bi želel samo dopolniti kar je kolegica državna sekretarka povedala in tudi odgovoriti na eno vprašanje poslanca Žana Mahniča. Vprašal je namreč, kje se vidijo dodatna sredstva, ki so bila dodeljena obrambnemu resorju. Res je, v letu 2019 oziroma tudi v letu 2020 je obrambni proračun drugi največji, nominalno drugi največji v zgodovini Slovenije. In dodatna sredstva so prilita v obrambni resor. Treba pa je tudi povedati, da veliko teh sredstev je šlo ravno za stroške dela. Za stroške dela tudi vojakov. Treba je tudi povedati, da so se stroški dela vojakov izmed vseh v javnem sektorju najbolj povečala. Vendar to ne pomeni, da so se jim plače povečale. Torej, zaradi obremenjenosti vojakom pripada več nadur, tudi ker jih ne morejo izkoriščati je torej nadurno delo, drugače smo uvedli izplačevanje 59. člena, tako da so podatki oziroma dosti teh sredstev, ki so bili dodatno v sistem plasirani je šlo za plače. Ostali del je pa treba povedati, da smo nabavili in še nabavljamo osebno premo za vojake, dosti je bilo nabavljenega streliva in pa tudi oborožitve. Izmed več nabav je vam že znana nabava Oshkosh 4X4 in to je edino oklepno vozilo, ki se je začelo nabavljati. Moram pa tudi jaz z žalostjo ugovotivi, da takega nakupa kot je bil načrtovan, to pomeni oklepniki 8X8 nismo izvedli. In seveda dokler ne bomo takega nakupa izvedli, tudi ne bo videti nekih večjih premikov v izgradnji srednje bataljonske bojne skupine. Vse tisto, kar je bilo nabavljeno od opreme je nabavljeno v cilju izgradnje srednje bataljonske bojne skupine in vse je v skladu s cilji sil, ki jih imamo. Je pa res, da tistega najbolj glavnega kar bi potrebovali za srednjo bataljonsko bojno skupino, to je pa vozilo 8X8, nismo uspeli nabaviti. Treba je tudi povedati, da smo vendarle izboljšali strukturo obrambnih izdatkov, klub temu, da gre 70 % za plače, še zmeraj gre potem 23 % za operativno delovanje in 7,4 % za nabave, kar je sicer še bistveno premalo in bistveno od tistega kar si želimo, vendar je vseeno viden napredek iz prejšnjih let.  Ker sem pa že pri besedi bi vendarle zaradi korektnosti do gledalcev in do javnosti povedal sledeče. V enem izmed nastopov poslanca so bila omenjena tri imena, katera naj bi politika, ki so bili načelniki Generalštabov, katere naj bi politika zamenjala, in sicer general Osterman, general Božič in general Geder. Fer in pošteno bi bilo, če smo že to omenjali, da omenimo tudi druga imena, ki so jih ravno tako zamenjala neka druga opcija, in sicer general Slapar, general Lipič in general Šteiner. Tako da bo jasno razumljivo. Sedaj če bo pa račeno, da so bili prvi zamenjani zaradi politike, drugi zaradi nesposobnosti, pač bom tudi to vzel v zakup. Hvala.
Hvala lepa, gospod državni sekretar. Besedo pa dajem poslancu mag. Branku Grimsu. Izvolite.
Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav! Danes, ko se predstavlja tale bela knjiga je gotovo pravi trenutek, da se opozori, kako zelo so vse razmere, pa vsa razmerja v tej družbi podrte do tal in kako je z vrednotami. Ko gre za Slovensko vojsko je bilo sedajle rečeno, poglejte, dobijo na koncu vojaki izplačilo tudi preko tisoč evrov. Poglejte, z vsem dolžnim spoštovanjem, ampak to govori predstavnica iste vlade, ki je na spletni strani objavila cenik za zunanje sodelavce nevladnih organizacij, to so pa tisti, ki dejansko pripomorejo k temu, da je Slovenija bolj izpostavljena nevarnostim kot bi sicer bila. Najvišja urna postavka za nevladne organizacije po ceniku, ki je bil objavljen na spletni strani Vlade Republike Slovenije pod vodstvom Marjan Šarca je okoli 120 evrov na uro. To se pravi, da en pogodbeni sodelavec nevladnih organizacij lahko v skrajni fazi v enem samem dnevu zasluži toliko kot vojak v celem mesecu zato, da nosi svoje zdravje, svoje življenje, vse kar ima na prodaj, da brani naše meje. To samo pove kako so razmerja pod to Vlado in v tej družbi podrta do tal. Poslanec, ki je pa govoril prej s strani Levice, da le od ko bomo vzeli eno milijardo in zakaj bi to milijardo porabili, se pa ne zaveda, da je stopil na tisto področje o katerem govorim zadnja leta bolj ali manj edini v Državnem zboru. Poglejte, v svetu kakršen je, postaja vlaganje v varnost, tudi v obrambo, kajti obramba je ključen steber varnosti, pomembno razvojno vprašanje. To se že dogaja, to ni nekaj kar bi jaz napovedoval. Iz držav, ki so postale manj varne, se podjetniki, mlade družine, tisti najbolj razvojni del družbe seli v države, ki so obdržale varnost, zato je obdržati varnost v tem svetu, ki smo, ali okrepiti, izjemno pomembna razvojna komponenta. Preprosto povedano. Če s tem, ko ohraniš in okrepiš varnost, če ubraniš meje, če ni nobenih problemov z nasiljem, pritegneš nekaj dodatnih podjetnikov, če še druge stvari vzpostaviš za njihovo nemoteno delovanje, boš skozi daljše obdobje skozi davke in vse kar prispevajo ti ljudje dobil več kot je tista naložba v vojsko, treba je pač upoštevati /nerazumljivo/ benefit analizo. Tega se v Državnem zboru in v zadnjih dveh vladah praktično ne dogaja, ampak to je ključno za razumevanje kako država deluje, če vlagaš v obrambo, seveda je razumno, če zaščitiš državo, potem je država bolj varna, je za podjetnike bolj zanimiva, podjetniki ostanejo, se krepi podjetništvo in skozi davke dobiš dovolj, da ne samo vojsko ohraniš, ampak še dodatno okrepiš. Primer kaj se zgodi, če je nasprotni položaj in prevlada nora politika je Švedska. Švedska je bila izjemno varna država, bila je pojem varnosti pred 30-mi leti, danes postaja tretji svet, preplavljena je z islamom, z migranti. In kaj se doga? Mlade družine, najbolj uspešni podjetniki selijo svoje sedeže na Poljsko, na Madžarsko, v tujino, samo iz Švedske ven. Švedska s tem izgublja dolgotrajno in drsi, če uvažaš tretji svet postaneš tretji svet. Zaradi tega je vlaganje v vojsko, krepitev vojske, ohranitev vojske nujna in seveda potem pomeni tudi racionalna uporaba vojske, da ko pošlješ vojsko na mejo, ji daš tudi ustrezna pooblastila. To je potrebno, kajti zato, da se doseže varnost v najširšem pomenu besede, potrebuješ vse stebre varnosti in med njimi je vojska neločljiv ključni steber. Kdor tega ne razume, torej, da je v svetu kakršnem smo danes, vojska in varnost v najširšem pomenu besede tudi pomembna razvojna komponenta, temu žal v globaliziranem svetu dobesedno ni pomoči. In tak samo s svojim nasprotovanjem tega, da bi ohranili in krepili varnost Slovenije dokazuje kako prav je imel von Hayek, ki je že pred mnogo leti dejal: »Če bi levičarji imeli kaj pojma o čemerkoli zlasti o ekonomiji, sploh nikoli ne bi bili levičarji.«
Hvala lepa poslancu. Za besedo pa je zaprosil kolega Miha Kordiš. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. V tej svoji razpravi bi se odzval še na nekatere navedbe s katerimi je postregla gospa državna sekretarka, pa prej v repliki zanjo nisem imel časa, zato sem tudi repliko skrajšal. Gospa državna sekretarka je posegla po klasičnem korpusu s katerim politični establishment še posebej Ministrstvo za obrambo, zagovarja nove vojne nabave in malo nihajno te navedbe, od leži do neresnic do zavajanj, lahko pa pod črto najbolj korektno vse skupaj opišemo kot eno veliko nategovanje. Recimo, ko se pogovarjamo o vojnih nabavah, o tem, da je potrebno dati še več denarja za nakupe orožja za vojsko, ena izmed retoričnih strategij predstavnikov Ministrstva za obrambo, tudi poslanskih skupin v Državnem zboru, ki podpirajo tako politiko je, da poseže po argumentu naravnih nesreč, češ dogajajo se nam naravne nesreče, vojska lahko pomaga, moramo okrepiti zmogljivosti. Tukaj je en samo mali problem, da je na delu zelo velika disonanca. Se zgodijo poplave, kako bodo pomagale havbice. Pride do požara, kako ga boste pogasili s protiletalskimi raketami. Ker to je vojaška tehnika, ki jo želite za naš državljanski denar kupovati. In ta vojaška tehnika niti približno ne pomaga pri zaščiti in reševanju. Če hočeš izvajati zaščito in reševanje, moraš okrepiti čisto neko drugo dimenzijo, druge zmogljivosti, kar havbice in protiletalske rakete zagotovo niso. Tako, da ne imejte nas za neumne, lepo prosim.  Še druga retorična strategija so mistične hibridne grožnje, češ ogrožajo nas hibridne grožnje. Bolj konkretno, se za to retoriko skriva nevarnost ruskih hekerjev, ki nam bodo ne vem kaj vse storili in kako nas ogrožajo. Ko smo vprašali v Levici Ministrstvo za obrambo glede taborjenja Slovenske vojske v Latviji, ki državni proračun vsako leto olajša za nekaj milijonov evrov, zakaj smo tam in tako, so nam povedali, da zato, da nas varujejo in da so osnove za slovensko taborjenje v Latviji tudi hibridne grožnje in nevarnost, ki jo predstavlja Ruska federacija. Potem smo pa vprašali Ministrstvo za obrambo, koliko teh hibridnih groženj je bilo dejansko detektiranih, koliko incidentov na katere se Ministrstvo za obrambo sklicuje za svojo epizodo v Latviji, je bilo popisanih, zaznanih, opaženih, veste kaj je odgovorilo to isto Ministrstvo za obrambo, da ne ve, da nima podatka. En odgovor prej je pa pač vehementno razlagalo, da nas ogrožajo ruske hibridne akcije, potem jih pa vprašamo kje so te hibridne akcije, kako izgledajo, oni nič ne vedo, ne morejo dati odgovora. To je preverljivo v, če greste pogledati v sistem Državnega zbora, poslanska vprašanja in odgovori, ki pridejo iz ministrstva. Jaz se ne izmišljujem zdaj, to je črno na belem. Lahko ji sledite, si sami pogledate. In potem smo na prej spraševali Ministrstvo za obrambo, zakaj bi Ruska federacija posegala s temi hibridnimi akcijami in nas ogrožala s temi hibridnimi akcijami, posebej v Baltiku. Veste kaj je v tem slučaj odgovorilo Ministrstvo za obrambo, da oni ne znajo soditi. Skratka, ne samo, da ne vedo koliko je teh hibridnih groženj, kakšne so te hibridne grožnje, kako se izvajajo, kakšno incidenti se dogajajo. Očitno nobeni incidenti na katere se sklicujejo, ne znajo povedati niti zakaj bi jih Ruska federacija sprožala, čeprav plačujemo vsako leto nekaj milijonov za to, da imamo kontingent Slovenske vojske v Latviji. In na koncu, ko se sklicujejo na to, češ da nas vse skupaj branijo pred rusko agresijo s temu, ko izvajajo latvijsko akcijo in smo Ministrstvu za obrambo še naprej postavili vprašanje, če pa Ruska federacija morda ne zna prebrati Severnoatlantskega pakta in ne razume 5. člena kolektivne obrambe Severnoatlantskega pakta, so pa tudi na Ministrstvu za obrambo odgovorili, da o tem ne morejo soditi. Toliko o teh hibridnih grožnjah, ki naj bi utemeljevale slovensko zapravljanje denarja za natovo orožje. Pa tudi če bi še celo na pol pristal na dikcijo hibridnih groženj, prosim povejte mi kdaj kakšnega hekerja ustavila havbica ali protiletalska raketa, tako res, ker to vi počnete. Kupujete oklepnike, kupujete havbice, kupujete protiletalske rakete, nam pa razlagate, da vse to kupujete zaradi hekerjev.  Spoprijel bi se rad tudi še z enim argumentom, ki se je začel pogosteje pri nas pojavljati, tako kot se je v preteklosti in to je, da moramo dvigniti denar za investicije v vojaško opremo zato, da pravično delimo breme znotraj zavezništva. Ampak če pogledamo finance oziroma bolje, če pogledamo odstotke BDP bomo zelo hitro ugotovili, da evropske države, kar se tiče obrambo, ne vem, Evrope namenjajo višji odstotek BDP kakor, ne vem, Združene države Amerike. Ko se pogovarjamo o pravični delitvi bremena, kaj se v resnici za tem skriva. Ne obramba, ampak to, da še vsi ostali financiramo ameriške vojne na Bližnjem vzhodu, pa še kje drugje po svetu globalnega juga. To je in to morajo vsi razumeti, morajo vsi slišati, da ko nekdo reče pravično si moramo razdeliti breme znotraj Nata, to ne pomeni, bolje moramo prispevati za lastno obrambo, ampak pomeni še bolj moramo sofinancirati ameriške okupacije in ameriške vojne izven naših meja.
Hvala lepa, kolega Kordiš. Želijo še predstavniki ministrstva? Izvolite gospa državna sekretarka.
Nataša Dolenc
Hvala lepa. Del komentarja sicer ni povezan z belo knjigo, ampak bi se vseeno dotaknil odgovora. Najprej na prejšnje, jaz sem omenila tri kategorije, nacionalna obramba, sodelovanje v sistemu kolektivne obrambe in potem naravne nesreče. Se pravi, to so tri kategorije in sigurno ne samo ena. Jaz sem tudi povedala, da je določena oprema seveda namenjena tudi zaščiti in ustrezni opremljenosti vojaka pri opravljanju njegovih nalog. Se pravi, ne samo naravne nesreče. Je pa dejstvo, da je del zmogljivosti, ki so opredeljene za izgradnjo srednje bataljonske bojne skupine je dvonamenskih. To so inženirske zmogljivosti, to so EKBO zmogljivosti, ki seveda bi v nekem, tako kot sem že omenila, krizni situaciji bile lahko uporabljene v civilne namene, v dobrobit seveda civilnega prebivalstva.  Kar se tiče hibridnih groženj, mi vemo, da je bila resolucija sprejeta, mislim da, septembra 2019 o strategiji nacionalne varnosti. Dejstvo je, da se sistem šele izgrajuje. Smo v aktualnem stanju ne v izgrajenem sistemu. Prepoznana je potreba, da se krepi situacijsko zavedanje. V resoluciji je tudi opredeljeno, da se bo opredelil nacionalni organ, ki še ni opredeljen. In dejstvo je, da seveda hibridne grožnje so horizontalne narave in seveda ne zadevajo samo obrambni sistem kot tak. Gre za gospodarske, vojaške, finančne, diplomatske in vse druge implikacije. Koraki, ki so bili narejeno v to smer so, da je bilo v kontekstu, se pravi, s /nerazumljivo/ sekretariata sveta za nacionalno varstvo opredeljena delovna skupina, ki se bo ukvarjala s tem in daje predvidena nacionalna vaja, ki naj bi se tudi v kontekstu tega se preverila ustrezna normativna ureditev urejanje tega področja, ker tudi določeni manjki normativni, seveda tudi so.  Kar se tiče pa delitve bremen je pa tu proces, bomo rekli, usklajevanja vseh zaveznic skupaj in vsake države posebej z Natom. Treba je vedeti, da se najprej oceni varnostno stanje celote evroatlantskega prostora. Da se v tem kontekstu vojaška stroka opredeli vojaške zmogljivosti, ki so pa seveda potrebne za odzivanje te grožnje. Da se oceni stanje, bomo rekli, gospodarske rasti ali pa bogastvo, v narekovajih, če tako rečem, države. In vtem kontekstu potem izhaja ta pojem delitve bremen, ker neka zaveznica gradi en del zmogljivosti, druga drugi del, zato da skupaj seveda v kontekstu dežnika kolektivne obrambe potem lahko se skupaj odzivamo na te varnostne grožnje. In bi rada še enkrat povedala, izgradnja zmogljivosti za Slovensko vojsko v kontekstu srednje bataljonske bojne skupine je naprej namenjena za nacionalno obrambo kot tako, potem za kolektivno obrambo. Hvala.
Hvala lepa tudi vam. S tem zaključujem razpravo… /oglašanje iz klopi/ Nisem slišal. Izvolite, kolega Kordiš.
Hvala za besedo. Glejte, tloris srednje bataljonske skupine ni zrisan za zaščito in reševanje, niti ni zrisan za obrambo znotraj nacionalnih meja – pa saj te stvari pišejo v vaših lastnih dokumentih. Namenjen je posredovanju v tujini, pika. To niso moje diagnoze, tega si nisem jaz izmislil. To piše v vaših strateških dokumentih, na katere se sklicujete. Prva stvar. Druga stvar, obramba evroatlantskega prostora – evroatlantski prostor je že zdaj precej dobro branjen, morda celo »prekapitalizirano« branjen. Kje pa morda zmanjka denarja in od kje prihajajo pritiski, za to, da se več denarja vrže za nabave novega orožja, je pa za operacije, ki se dogajajo izven evroatlantskega prostora, ker se očitno, po vaši logiki, breme pravično deli in evroatlantski prostor, naša širša domovina, brani v Iraku, pa Afganistanu, z agresijami, z okupacijami.
Hvala lepa. Zaključujem razpravo. Ugotavljam, da se je Odbor za obrambo seznanil z Belo knjigo o obrambi Republike Slovenije. S tem prehajam na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA. Kot prvi, sem se prijavil sam. Moje vprašanje za državnega sekretarja, mag. Miloša Bizjaka je sledeče – Odbor za obrambo je 5. julija 2019 organiziral javno predstavitev mnenj o predlogi resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Med udeleženci javne predstavitve mnenj je bil tudi dr. Matjaž Gams, državni svetnik in strokovnjak iz Inštituta Jožef Štefan, čigar razprava je bila posvečena avtonomnim orožjem. Avtonomna orožja so po besedah dr. Gamsa, tista orožja, kjer ogenj sproži naprava sama, neodvisno od človekove volje. Kot veste, so nekatera orožja, kot na primer kemijska in biološka, prepovedana, zato ker so nehumana. Stroka v svetu meni, da bi bila nehumana tudi popolnoma avtonomna orožja, kjer ne bi enostavno ločila, kdo je na primer to otrok in kdo je recimo terorist. Teh vprašanj kljub izrednemu razvoju, tudi umetna inteligenca ne zna dobro rešiti. V zvezi z navedenim, me zanima, kakšno je stališče Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in Slovenske vojske, glede razvoja proizvodnje in uporabe avtonomnih orožij? Naslednji bo postavljal vprašanje poslanec Miha Kordiš. Pardon, sem se zmotil, Žan Mahnič. Ne vem, zakaj vaju tako pogosto zamenjujem? / smeh/ Morda zaradi mladosti, ne nazorov…
Verjetno zato, ker sva, mogoče 16 kilometrov na razen doma, kaj pa vem… / smeh/ Mene samo zanima število od septembra naprej, za, se pravi, september, oktober, november, december, januar, verjetno še nimate – za vsak mesec število prihodov in pa število odhodov pripadnikov Slovenske vojske?
Želi še kdo postaviti vprašanje? (Da.) Ja, poslanec Franci Kepa. Izvolite. Kolega Kepa, poslansko vprašanje lahko postavite…
Hvala, hvala… Jaz sem prej vprašal, pa bom zdajle tudi izkoristil – primerjavo, na primer, koliko materialnih sredstev je na primer dobila Hrvaška, v nekem obdobju, tudi do pol milijarde evrov, pa me zanima, koliko je dobila Slovenija? Pa v kakšni obliki? Hvala.
Želi še kdo…? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Izvolite, gospod državni sekretar.
Miloš Bizjak
Hvala lepa za vprašanja. Na nekatera bo treba pisno odgovorit, ker v tem trenutku podatkov nimam. Kar pa zadeva vaše prvo vprašanje, in sicer, o avtomatizirani in avtonomni sistemi, je treba povedat, da Ministrstvo za obrambo, se zavedamo potreb po uvajanju teh avtomatiziranih avtonomnih oborožitvenih sistemov, vendar, gledamo iz drugega zornega kota, kot je bilo vaše postavljeno vprašanje. Namreč, med te avtomatizirane sisteme sodijo tudi brezpilotna letala in mi v svojih načrtih seveda imamo tudi razvoj in imamo tudi dobro prakso. Namreč v preteklosti smo tudi že razvili in tudi kupili brezpilotne letalnike, takrat pred desetimi leti je namreč Ministrstvo za obrambo financiralo tudi ta tovrstni raziskovalni projekt in s firmo C-Astral smo tudi izdelali ta projekt. Ministrstvo za obrambo je kupilo dvanajst teh letalnikov, treba pa je tudi povedat, da so ta firma tudi že prodaja te letalnike v 86 različnih držav in ima tudi trideset zaposlenih, tako da to zadevo vidimo mi s tehnološkega vidika kot priložnost za našo obrambno industrijo in zato tudi razvijamo te avtonomne sisteme. V nobenem primeru pa ne gre tu za oborožitvene sisteme katere ste imel vi v mislih in to je stvar resolucije OZN, kjer se sprašuje o humanosti tovrstnih sistemov. Na to vprašanje bomo gospodu, ki je razpravljal v Državnem svetu, smo že odgovorili in lahko pošljem, seznanimo z odgovorom tudi predstavnike oziroma člane Odbora za obrambo. Kar zadeva pa same razvoje teh avtonomnih sistemov pa vendarle moramo povedat, da če smo kje konkurenčni v naši državi v zvezi z obrambno industrijo, smo ravno pri teh visoko softificiranih produktih in tu je priložnost tudi za našo industrijo in imamo kar nekaj sestankov smo že imeli z našo obrambno industrijo, kjer so zainteresirani za tovrstno sodelovanje. In moram tudi povedati, da smo na tak način vendarle tudi odprli vrata kar nekaterim predstavnikom slovenske obrambne industrije. Kar zadeva pa odgovor na vprašanje iz spoštovanja resolucije OZN bomo pa pisno odgovorili. Kar zadeva stanje po mesecih, aha lahko povem. Torej, prihod septembra 27 pripadnikov, odhod 34. Torej minus sedem. Oktober, prihod 4 pripadniki, odhod 25. Stanje minus 21. November, prihod 10 pripadnikov, odhod 21 pripadnikov. Stanje tega meseca minus 11. In pa december, zelo drastično, prihod dveh pripadnikov, odhod 54 pripadnikov. In pa za januar za enkrat prihodov 16, odhodov 17, torej minus 1. / oglašanje iz dvorane/ / nerazumljivo/ če se lahko, če vi mislite, da je to za čestitat potem v redu. Jaz s tem nisem zadovoljen, pa verjetno tudi drugi ne. In pa na vprašanje gospodu Kepi / oglašanje iz dvorane/. Ja na to vprašanje zdaj v tem trenutku točnih podatkov nimamo, zato vam bomo odgovorili pisno.
Ima še kolega Mahnič dodatno vprašanje.
Ja zaradi slabih izkušenj od zadnjič, ne takrat ko sem vprašal je dala načelnica napačne podatke, me zanima, če so ti podatki zdaj točni.
Želite odgovoriti? Najbrž so točni, ker so bili povedani… / oglašanje iz dvorane/
Miloš Bizjak
Jaz sem jih povedal v dobri volji, da so točni. Samo nisem šel preverjat.
Dobro. Ker nimam več nobenih vprašanj, zaključujem to točko dnevnega reda. Ker smo izčrpali dnevni red, zaključujem 8. sejo Odbora za obrambo.  Prisotnim članicam in članom odbora in vabljenim se zahvaljujem za udeležbo na seji. Seja je se je končala 5. februarja 2020 ob 11.39.