15. redna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

11. 2. 2020
podatki objavljeni: 11. 2. 2020

Transkript

Spoštovani vsi prisotni. Kolegice in kolegi, vse vas lepo pozdravljam! Pričenjam 15. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Prejel sem eno obvestilo glede današnje zadržanosti. Seje se ne more udeležiti zaradi drugih obveznosti poslanec Polnar Robert, Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev. In do zdaj sem prejel dve obvestili glede nadomeščanj. Na seji namesto poslanca Janija Möderndorferja sodeluje poslanka Mojca Žnidarič, Poslanska skupina Stranke modernega centra in namesto poslanke Maše Kociper, na seji sodeluje poslanec Franc Kramar, Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek. Po sklicu seje ste 7. februarja prejeli predlog za razširitev dnevnega reda in sicer znova z 1a. točko – Zahteva za oceno ustavnosti Zakona o lokalnih volitvah. Predlog za razširitev je bil podan zaradi tega, ker so bili pogoji za obravnavo te točke izpolnjeni šele po sklicu seje. Ob sklicu smo razpolagali z mnenjem Vlade z dne 23. januarja. Letos nismo pa razpolagali še z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, ki smo ga prejeli 6. 2. letos. Na tej osnovi so bili naknadno izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo te točke dnevnega reda. Obravnavati pa jo moramo tudi zaradi tega na tej seji, ker je ustavno sodišče postavilo 30-dnevni rok, ki se izteče jutri. Želi glede tega katerakoli poslanska skupina kaj povedati? Ugotavljam, da ne. Prehajamo na odločanje o predlogu za razširitev dnevnega reda 15. seje z novo 1a. točko – Zahteva za oceno ustavnosti Zakona o lokalnih volitvah. Glasujemo.  Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je bil predlog za razširitev dnevnega reda z 1a. točko sprejet. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OROŽJU, druga obravnava. Ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila Vlada.  Kot veste je bila glede tega zakona na zahtevo skupine poslank in poslancev Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, v Državnem zboru opravljena splošna razprava. Kot gradivo smo prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 28. januarja letos, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, z današnjim datumom pripombe Vojnega muzeja Logatec z dne 14. 11. 2019, pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije, Združenja športnih zvez z dne 22. novembra letos, pobudo Olimpijskega komiteja z dne 29. 22. letos, odgovor Ministrstva za notranje zadeve Olimpijskemu komiteju - Združenje športnih zvez z dne 2. decembra letos, pripombe Slovenske zveze za praktično strelstvo z dne 9. 12. lani seveda, ne letos, se opravičujem, pripombe Slovenske zveze za praktično sredstvo na pojasnila Ministrstva za notranje zadeve z dne 9. 12. 2019, odgovor Ministrstva za notranje zadeve Olimpijskemu komiteju Slovenije – Združenje športnih zvez z dne 12. 12. 2019, odgovor Ministrstva za notranje zadeve na pripombe Vojnega muzeja Logatec z dne 13. 12. 2019, stališče Združenja orožarjev Slovenije z dne 16. 12. 2019, pripombe Akcijske strelske zveze društev Slovenije z dne 16. 12. 2019, pripombe Strelskega društva BUM BUM z dne 8. 12. 2019, pripombe Strelskega društva Kanela z dne 18. 12. 219, pripombe Športnega društva Hrvatin iz dne 18. 12. 2019, pripombe Društva za praktično in športno streljanje Cerkno z dne 18. 12. 2019 in ponovno pripombe Vojnega muzeja Logatec v letošnjem letu z dne 27. januarja 2020. K tej točki so bili povabljeni predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, Državnega sveta, Zakonodajno-pravne službe, predstavniki Akcijske strelske zveze Društev Slovenije, Slovenske zveze za praktično strelstvo, Strelske zveze Slovenije, Zveza društev in klubov Moris, olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez in predstavniki Združenja orožarjev Slovenije. V poslovniškem roku so amandmaje k zakonu vložile poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke in Poslanska skupina Levice. Dodatno pa ste oziroma smo na klop prejeli tudi amandmaje petih poslanskih skupin koalicije za amandma odbora k 22., 27., 39., 41. in 42. členu zakona. Amandmaje za amandma odbora poslanskih skupin Liste Marjana Šarca, Demokratične stranke upokojencev Slovenije in Stranke Alenke Bratušek k 3., 4. in 24. členu zakona in danes dodatno predlog za amandma odbora s strani poslanca Levice, Primoža Siterja k 27. členu zakona. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 4. februarja 2020 podala predlog za sklic javne predstavitve mnenj o predlogu zakona in v njem navedla, naj se pred nadaljevanjem zakonodajnega postopka v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju na matičnem delovnem telesu opravi javna predstavitev mnenj. In ta javna predstavitev mnenj se naj po predlogu Slovenske demokratske stranke osredotoči na naslednje vsebine. Prvič, ali so predlagane rešitve takšne, da bodo obstoječim športnim strelskim disciplinam, ki se izvajajo v okviru mednarodnih tekmovanj, omogočile nadaljnje delovanje. Drugič, ali predlagana sprememba 44. člena uvaja diskriminacijo športnega strelstva, ker strelec mentor svojega orožja ne sme prepustiti strelcu začetniku, če ta nima orožne listine. Tretjič, ali je ureditev z novim 17a. členom ustrezna in ne diskriminatorna na področju upravičenih razlogov za izdajo orožne listine iz 6a. in 7. točke kategorije A iz razloga športa. Četrtič, ali so predlagane rešitve na področju zbirateljstva, hrambe starega orožja kot premične kulturne dediščine ustrezne. Petič, ali vsebina zakona daje ustrezne odgovore na vprašanje legalizacije orožja. Šestič, ustreznost ureditve glede dovoljenj za uporabo orožja in izdajo potrdil. Sedmič, ustreznost ureditve glede uporabe dušilcev zvoka za dolgocevno orožje. In osmič, ali so predlagane rešitve, ki so vezane na drugačno razvrstitev orožja na različne kategorije brez predhodnega obdobja, ustrezne z vidika spoštovanja načela zaupanja v pravo. Na tej osnovi dajem torej v razpravo naslednji predlog sklepa: Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo bo na podlagi 46. člena Poslovnika Državnega zbora opravil javno predstavitev mnenj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju in sicer predvidoma recimo do konca marca najkasneje. Prej seveda v nekem optimalnem roku.« Preden odprem razpravo glede tega predloga sklepa, bi vas tudi pozval – predvsem članice in člane odbora, da morebitna dodatna vprašanja, na katera naj bi odgovorila javna predstavitev mnenj ter predloge o tem koga še povabiti na javno predstavitev mnenj, posredujete strokovni službi odbora do konec tega tedna, recimo do vključno 14. 2., v petek je to, letošnjega leta. Ali želi predstavnik predlagatelja dodatno obrazložitev? Poslanec Žan Mahnič, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Izvoli.
Hvala, predsednik. Kolegice in kolegi! Zdaj glede na to, da smo že opravili splošno razpravo oziroma t.i. prvo branje in da praktično ni bilo v razpravi poslanske skuine, ki ne bi izrazila nekaterih pomislekov, imamo pa praktično enake pomisleke vsi na nekaterih členih. Saj da ne govorim o tem, da je problem celoten zakon, ampak nekateri poudarki pa so vendarle bili in glede na to, da mislim, da sem jaz prvi ali drugi predstavljal stališče poslanske skupine takrat na seji in da sem dejal, da bo Slovenska demokratska stranka predlagala javno predstavitev mnenj in da je potem temu sledila še predstavitev stališ drugih poslanskih skupin in pa tudi v razpravi so mislim, da praktično vse poslanske skupine dejale, da se s tem predlogom strinjamo, smo zaradi tega potem to tudi vložili. Zdaj glede na to, da je to zakon, ki zadeva kar precejšnje število državljank in državljanov – vsaj minimalno 200 tisoč, menimo, da je prav, da imajo športna društva in zveze možnost, da se nekako opredelijo. Na ta način bi samo lahko še prišli do tega, da tam kjer se strinjamo še optimiziramo te člene. Tako da v Slovenski demokratski stranki bomo to zahtevo tudi podprli.
Ja, hvala. Predno dam besedo naslednjemu prijavljenemu k razpravi, poslancu Niku Prebilu, še dve obvestili, ki sem ju prejel med sejo. In sicer poslanec Primož Siter na seji nadomešča poslanko Natašo Sukič, Poslanska skupina Levica in poslanec Edvard Paulič na seji nadomešča poslanca Igorja Pečka, Poslanska skupina Liste Marjana Šarca. Besedo pa ima Nik Prebil, izvoli.
Predsednik, hvala lepa. Lep pozdrav kolegice in kolegi in ostali vabljeni! Jaz naj za uvod povem, da bomo to predlagano javno predstavitev mnenj podprli. Bi pa vseeno predlagal eno dopolnitev in sicer, da se javna predstavitev mnenj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju opravi do 28. februarja. In sicer dovolite mi, da to obrazložim. Namreč ta sprememba zakona bo omogočila tudi prenos direktive iz maja 2017 o spremembi Direktive o nadzoru nabave in posedovanja orožja, katere rok je že potekel. Slovenija je tudi dobila že uradni opomin in da bi se izognili nekim nepotrebnim stroškom ali pa sodbi s strani sodišča Evropske unije, kar bi imelo nek negativni vpliv na proračun, predlagamo, da se to, kar predlagatelj izpostavlja – določene dileme in vprašanja v zvezi s to novelo zakona, opravijo v najkrajšem možnem času in menimo, da to do konca tega meseca zadošča. Glede na to, da se o tem usklajujemo že kar nekaj časa in tako bi omogočili, da bi o tem predvidoma odločali na marčevski seji Državnega zbora. Toliko, hvala lepa.
Ja, hvala lepa. Zdaj, jaz s tem nimam problemov. Rok konec marca je bil kot skrajni rok postavljen. A ima kdo drugi težavo s tem datumom 28. 2.? Izvoli, Žan Mahnič v imenu predlagatelja.
Hvala, predsednik. Zdaj meni je tisti predlog, da se naredi do konca marca v redu. Kar pa ne pomeni, da se bo naredilo do konca marca, lahko tudi prej. Kako si jaz predstavljam to zadevo? Da do konca tedna posredujemo vprašanja, potem pa vi predsednik tiste tri, štiri člene, za katere se vsi nekako strinjamo, da so najbolj problematični in do so jih različne države v Evropski uniji glede na direktivo različno implementirale, zaprosite raziskovalni center Državnega zbora, da v 30 dneh najkasneje pripravi primerjalno analizo, kako so ne vem pet, šest, sedem evropskih držav to implementirale v svojo zakonodajo. In potem se takoj ta zadeva skliče. Jaz mislim, da bi na ta način imeli še en dodaten vpogled. Ne drži pa to, da lahko dobimo še kakršenkoli opomin, ker dokler je zakon v parlamentarnem postopku in tudi v procesu javne predstavitve mnenj, je zakon še vedno v parlamentarnem postopku. Do takrat novih opominov ali karkoli drugega s strani Evropske komisije ne bo.
Ja, hvala lepa. Še kakšno mnenje druge poslanske skupine? Drugače jaz predlagam, da potem ohranimo ta rok do konca marca v tem sklepu. Tako in tako gre za besedo predvidoma. Jaz sam pa se obvezujem, da bom te postopke peljal maksimalno hitro kot bo mogoče. Postopkovno Nik Prebil.
Ja, predsednik hvala lepa. Jaz bi vseeno želel, da se o tem zjasni celotni odbor, pa predlagam, da daste ta predlog, da se to opravi do konca februarja na glasovanje.
Dušan Šiško, Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke.
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Poglejte, jaz pa predlagam do 15. marca. Ker Nik je predlagal konec februarja, Žan je predlagal 31. Dajmo, poslanci bodimo realni, dajmo datum 15. marec, pa damo to na glasovanje in gremo naprej. Hvala.
Dobro, to je razumem predlog. Če se vsi ostali strinjate, da ne zgubljamo časa. Tako in tako je ta rok kot smo rekli okvirni predvidoma do in glede na to, da vmes potekajo tudi druge aktivnosti, bomo seveda iskali optimalni termin za izpeljavo te predstavitve. Tako da, če se strinjate, bi potem predlagal, da je v tem sklepu datum predvidoma do 15. marca 2020. Lahko glasujemo o tem? Ugotavljam, da ni nasprotovanja. Prehajamo na glasovanje o predlogu sklepa: »Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo bo na podlagi 46. člena Poslovnika Državnega zbora opravil javno predstavitev mnenj o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju in sicer predvidoma do 15. marca 2020.« Glasujemo. Kdo je za? (18 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. V skladu s tretjim sklepom prekinjam to točko, ki se bo nadaljevala po opravljeni javni predstavitvi mnenj na eni od prihodnjih sej odbora.  S tem prehajamo na 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA, s katero smo razširili današnjo sejo odbora. Na obravnavo zahteve za oceno ustavnosti Zakona o lokalnih volitvah, ki jo bomo obravnavali na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora. Hvala lepa vsem, ki ste se udeležili in upam, da se vidimo na javni predstavitvi mnenj. Hvala in nasvidenje! Pri tej točki imamo na voljo naslednje gradivo. Zahtevo z dne 11. 12. 2019, mnenje Vlade z dne 23. januarja 2020 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 6. februarja 2020. Na sejo odbora so bili povabljeni predstavniki Vlade in predstavniki Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije. Ali že dodatno obrazložiti točko dnevnega reda predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite.
Gospa _________
Hvala za besedo, gospod predsednik. Mi smo pripravili odgovor Državnega zbora kot nasprotnega udeleženca v postopku za oceno ustavnosti Zakona o lokalnih volitvah. Pripravili smo ga v pisni obliki. Na kratko bom predstavila samo bistvene poudarke. Pravno sodišče na podlagi 156. člena Ustave prekinilo postopek odločanja o volilnem sporu in vložilo zahtevo za presojo ustavnosti, ker je ocenilo, da je zakon, ki bi ga morali uporabiti v konkretnem sporu, neustaven. Primarno v Zakonodajno-pravni službi menimo, da bi bilo treba zahtevo zavreči, saj je najmanj preuranjena. V skladu s stališčem Ustavnega sodišča bi moralo upravno sodišče v postopku novega odločanja najprej opraviti temeljni prvi preizkus pritožbe o volilnem sporu v zvezi s vprašanjem, ali je potrebno izvajati dokaze na glavni obravnavi ali ne. Tako bi moralo primerno uporabiti 51. in 59. člena Zakona o pravnih sporih, ki ga je razložilo Ustavno sodišče. Konkretno to pomeni, da bi lahko pravno sodišče v okviru prvega preizkusa tožbo bodisi zavrglo, bodisi zavrnilo na seji ali pa izvedlo glavno obravnavo. Torej to pomeni, da določbe Zakona o upravnem sporu, ki bi jih moralo upravno sodišče v konkretnem postopku uporabiti v tej fazi niso ustavno sporne. Podrejeno… če pa Ustavno sodišče zahteve ne bo zavrglo, smo se pa opredelili do temeljnih vsebinskih navedb predlagatelja. Ta zatrjuje obstoj številnih protiustavnih pravnih praznin v zakonu. Po njegovem ti v določbah o volilnem sporu niso jasno opredeljena ne pravna sredstva, ne upravičenci, ne rok, razlogi, pravilo o trditvenem dokaznem bremenu, merila presoje pooblastila sodišča. Zdaj glede teh očitkov opozarjamo na dvoje – prvič, da je tudi Ustavno sodišče samo 16. januarja 2020, torej 14 dni nazaj, ko smo še pripravljali ta odgovor, v obravnavi neke druge ustavne pritožbe, samo začelo postopek za oceno ustavnosti določb Zakona o volilnem sporu. In sicer iz vsebinsko zelo podobnih razlogov kot sodišče. To nekako dokazuje posredno, da se tudi Ustavnemu sodišču postavlja vprašanje neustavnosti te ureditve. In drugič, da so očitki predlagatelja po vsebini enaki, kot so bili ob uveljavljanju postopku presoje ustavnosti referendumskega spora in volilne spora po Zakonu o Državnem svetu. In o vseh teh zakonih je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnosti. Zato pojasnjujemo, da seveda je nesporno, da iz odločitev Ustavnega sodišča jasno izhaja zaveza, da moramo uskladiti tako Zakon o referendumu, kot Zakon o Državnem svetu z Ustavo. Glede prve novele. Ta je v pripravi na Ministrstvu za javno upravo in je v fazi predstavitev poslanskih skupin. Glede novele Zakona o Državnem svetu pa pojasnjujemo Ustavnemu sodišču in več ob tem tudi razlagamo, da je v Državnem zboru že potekala določena zakonodajna aktivnost, da pa je bil postopek neuspešno končan. Pri svoji odločitvi, ko so zavrnili ta predlog, so se poslanci odbora oprli tudi na mnenje Zakonodajno-pravne službe, njena opozorila pa so relevantna tudi za konkretni spor o ustavnosti ureditve volilnega spora po tem zakonu, zato jih v odgovoru na kratko povzemamo.  Na koncu Ustavnemu sodišču še pojasnjujemo, da je bil zakonodajni postopek glede Predloga novele zakona o Državnem svetu neuspešno končan, ker je večina poslancev Odbora za notranjo politiko med drugim zavzela stališča, ki so pomembna tudi za konkretni ustavni spor presoje lokalnih volitev. In sicer prvič, da bi bilo treba volilni spor urediti ustavno skladno, sistemsko enotno in celovito za vse volitve – tako na državni in evropski ravni, kot tudi na lokalni ravni. Da je zakonska iniciativa predvsem na Vladi in da morajo biti v pripravo teh zakonov vključeni ustavno-pravni strokovnjaki in organi, ki izvršujejo volilno zakonodajo. Če povzemam. Ustavnemu sodišču smo torej v odgovoru pojasnili, da se v Državnem zboru zavedamo, da je treba vse volilne zakone, glede ureditve volilnega spora, uskladiti z Ustavo, upoštevaje predvsem že sprejete odločbe Ustavnega sodišča. Hvala.
Ja, hvala. Želi predstavnica Vlade, državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo? Izvolite.
Gospa _________
Ja, hvala lepa predsedujoči. Lep pozdrav! Ja, Vlada je obravnavala tudi ta predlog oziroma to ustavno presojo Zakona o lokalnih volitvah in po njem nekako ugotavlja tako kot je ugotavljalo že tudi upravno sodišče, ki je ta spor sprožilo. Da v bistvu Zakon o lokalnih volitvah dejansko nima nekih posebnih določb glede vodenja postopka in pravnih sredstev v volilnem sporu, zlasti, da se glede postopkovnih določb v večjem delu sklicuje na primerno rabo Zakona o upravnih sporih. Seveda se postavlja vprašanje povsem vsebinske narave, ali dejansko upravnemu sodišču kot volilnemu sodniku takšen način ureditve, primerna uporaba nekega drugega zakona glede postopkovnih vprašanj, daje zadostno pravno varstvo oziroma pravno podlago za odločanje o teh sporih. Nesporno pa je, da v vseh dosedanjih postopkih oziroma sodna praksa na področju lokalnih volitev, vse do tega predmetnega spora sicer ni pokazala nekih pravnih praznin, zaradi katerih naj bi upravno sodišče ne moglo odločati v volilnih sporih, zlasti je bilo več sporov sproženih glede volilnih sporov po volilnem dnevu. Ne glede na to se seveda Vlada zaveda, da gre za zdaj pa že več odločitev glede volilnih sporov, ki jih je bodisi sodišče sprejelo neposredno, tako kot je šlo za Zakon o volitvah v Državnem svetu, referendumska zakonodaja, kar je predstavnica Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora že pojasnila. Kot tudi v odločitvah, kjer morda neposredno odločanje o teh vprašanjih ni bilo predmet ustavne presoje, je pa Ustavno sodišče v svojih obrazložitvah odločitev tudi nekako nakazalo, da ta vprašanja niso ustrezno rešena tudi v drugi volilni zakonodaji. To je Ministrstvo za javno upravo pripravilo nek postopkovnik celovitega pregleda volilnih sporov v vseh volilni zakonih, tudi pripravilo neko časovnico in nabor deležnikov, ki bi jih vključili v to presojo, zavedajoč se, da gre za vprašanje, ki je pomembno pravno vprašanjo, tematika, ki ni tako pravo enostavna in da bo v bistvu iskanje najbolj ustreznih rešitev trajalo nekaj časa. Ne glede na to, pa so pripravljene vse, nekaki okviri oziroma postopkovna pravila, da bi se teh vprašanj lotili na ta način. Se pravi celovit pogled v volilne spore v vseh volilnih zakonodajah. Hvala lepa.
Hvala lepa. Želi kdo od članic in članov razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe? Ugotavljam, da ne. Zaradi tega zaključujem razpravo in dajem na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora na glasovanje naslednje mnenje: »Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 6. februarja 2020 in mnenjem Vlade z dne 23. januarja 2020 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču.« Glasujemo. Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je bilo to mnenje sprejeto. Odbor bo pripravil poročilo v katerega bo sprejeto mnenje vključeno in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor za Ustavno sodišče. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA, KI JE BIL SPREJET NA 8. SEJI PODODBORA ZA SPREMLJANJE ROMSKE TEMATIKE. Predlog sklepa z dne 22. januarja 2020 je objavljen v sistemu UDIS in ste ga poslanke in poslani prejeli. Glede tega predloga odpiram razpravo in dajem najprej besedo predsedujočemu pododboru, kolegi Predragu Bakoviću za predstavitev predloga sklepa. Izvoli.
Ja, predsednik hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi! Torej pododbor je zasedal 22. januarja in sicer na svoji 8. seji, kjer smo obravnavali… pravzaprav, sklican je bil na pobudo raznih pisanj, tako lokalnih skupnosti, kot razni civilnih iniciativ. Verjamem, da ste preko UDIS si prebrali večino teh pisanj in teh apelov in pozivov, ki so se dogajali. Namreč iz vseh izhaja, da državljani Republike Slovenije niso zadovoljni s stanjem in položajem v katerem se nahaja romska skupnost. Tako niso zadovoljni Romi, kot tudi ne večinsko prebivalstvo, ki je izrazilo nezadovoljstva. Eno največjih je varnostna situacija v romskih naseljih in pa v okolici. Torej, ugotovili smo tudi, da policija večinoma dobro opravi svoje delo in so z njim zadovoljni tako eni kot tudi drugi, vse bolj pa vsak na svoj način opozarjajo na neke sistemske anomalije, ki so v domeni tako izvršilne veje oblasti, kot zakonodajne in tudi sodne. Najpogostejši prekrški, ki se dogajajo po teh romskih naseljih in kvarijo te odnose so glasna glasba, motenje nočnega miru, nekontrolirano kurjenje, uporaba pirotehničnih sredstev, streljanja, nelegalna posest orožja, posest prepovedanih drog, prekrški s področja prometne varnosti, pretepi, fizična obračunavanja, nedostojno vedenje do uradnih oseb, nespodobna vedenja na javnem kraju, prepiranje, grožnje, vpitje in zaradi večino ali za skoraj vse te so predpisane denarne kazni, ki pa nimajo učinka na kršitelje.  Torej, mi smo to tematiko obravnavali in glede na vsa ta pisma in pozive lokalnih skupnosti in civilne iniciative, ki so tedensko prihajale, pa še prihajajo v Državni zbor, smo sprejeli predlog sklepa, ki bi ga tudi prebral: »Da Odbor za notranje zadeve, javno upravo i lokalno samoupravo poziva Ministrstvo za notranje zadeve in Policijo, da za odbor do 15. 3. pripravita pisno poročilo, v katerem predstavita celovito varnostno situacijo glede romske problematike ter odnose med večinskim prebivalstvom in romsko skupnostjo. Opredelita naj, na katerih področjih so nujni sistemski ukrepi in spremembe zakonodaje, da se varnostne situacije in odnosi izboljšajo. Zdaj namen tega sklepa je, da policija, ki se 24 ur na dan in sedem dni v tednu ukvarja s to problematiko, opiše tovrstne varnostne razmere in sama opredeli, kje ocenjuje, da so potrebne sistemske spremembe. Pa ne samo na njihovem področju dela, temveč tudi širše. Glede na to, da se največ ukvarjajo ravno na policiji s to problematiko, so pravzaprav po mojem mnenju še kako poklicani, da povedo svoj vidik kako te zadeve rešiti. In zato predlagam, da ta sklep sprejmemo. Hvala lepa.
Ja, hvala lepa. Odpiram razpravo glede tega predloga. Kdo želi besedo?  Boštjan Koražija, Poslanska skupina Levica. Izvoli.
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Sklep, ki ga predlagate ima že v osnovi povsem negativno konotacijo, saj govori o varnostni grožnji in romski problematiki in s tem že namiguje, da so Romi problem in da predstavljajo varnostno grožnjo vsem ostalim drugim. V Levici smo bili že takrat, že od samega začetka ustanovitve tega pododbora, ki ga je tudi SDS ustanovil za spremljanje romske tematike… smo že nekako slutili, da bo šla razprava v tej smeri kot je tudi v tem sklepu. Se pravi, da je v bistvu zelo diskriminatoren in tudi se ukvarja v bistvu… ne ukvarja se s problematiko Romov oziroma romskih skupnosti, ampak samo s problematiko varnosti same. Tudi na sejah se pododbor, ker sem si tudi temeljito prebral vse te vaše zapiske sej, s stališči glede… prihajali so od vladnega urada, župani, policije, nekaterih predstavnikov romske skupnosti itd. in vsi ti vabljeni so vam našteli k opisu problemov, s katerimi se romska skupnost srečuje vsakodnevno. In vse od neurejenih bivanjskih razmer, pomanjkanja pitne vode, ponekod pa vode sploh ni. In seveda tu še posebej pereča socialna izključenost in težave pri iskanju zaposlitve. In kot že rečeno, žal je ta pododbor prednost dal ne težavam s katerimi se sooča romska skupnost, ampak težavam večinskega prebivalstva, ki jih ima le-to z romsko skupnostjo. In pododbor je torej krenil točno v tej smeri, v kateri smeri se v Levici upravičeno nismo želeli in smo se bali. Če bi bil res namen reševati težave, s katerimi se romska skupnost oziroma manjšina srečuje, potem bi se najprej pogovarjali o vprašanju ureditve bivanjskih razmer, legalizaciji naselij, ureditve dostopa pitne vode in elektrike. To je v bistvu namreč tudi predpogoj, da lahko začnemo govoriti o tem, kako več romskih otrok vključiti v vrtce in šole in seveda jim tudi na tak način zagotoviti višjo stopnjo zaposljivosti. In dokler niso urejeni ti osnovni predpogoji, se bodo te težave s katerimi se sooča romska manjšina le še kopičile. V enem izmed preteklih poročil varuha človekovih pravic smo lahko tudi zasledili, da je bilo romski družini predlagano, da naj se otroci umivajo kar v šoli, če drugače ne gre. Stopnja stigmatizacije, socialne izključenosti in diskriminacije pa medtem te narašča. In da je revščina tudi glavni generator vseh težav, ki jih lahko beremo v vseh možnih poročilih in da bi morali naprej odpraviti revščino…
Kolega, kolega Koražija, mi imamo danes predlog sklepa, ki ga je…
Ja, jaz pa komentiram sklep…
Ki ga je… ne, ne, ki ga je poslanec Predrag Baković prebral…
Ja prosim, če mi pustite do besede…
To, o čemer vi govorite smo mi obravnavali…
Jaz pa povem samo mnenje na sklep…
Letos smo že obravnavali mnenje glede romske skupnosti in tam smo imeli široko razpravo in je bila odprta razprava za vsakogar. Zdaj pa govorimo o sklepu, ki govori Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo – poziva Ministrstvo za notranje zadeve in policijo, da za odbor do 15. marca pripravita pisno poročilo, v katerem predstavita celovito varnostno situacijo glede romske problematike ter odnose med večinskim prebivalstvom in romsko skupnostjo. Opredelita naj na katerih področji so nujni sistemski ukrepi in spremembe zakonodaje, da se varnostna situacija in odnosi izboljšajo. Torej, ta sklep je pozitiven, ne z negativno konotacijo, kot ga vi želite tukaj predstavljati in ne bom dopustil razprave v tej smeri, v katero ste jo vi zapeljali. Tako da bi prosil, če zaključite. Moram pa tudi povedati, da je bila uvodoma predstavljena ena netočnost. Rečeno je bilo, da je ta pododbor ustanovila Slovenska demokratska stranka. Zdaj ne vem, ali je bila ta netočnost predstavljena zaradi nevednosti, ali namerno. Verjamem, da ste seznanjeni kdo je ustanovil ta pododbora. Ustanovili smo ga na seji, eni izmed predhodnih sej tega odbora. Mislim, da smo ga soglasno sprejeli oziroma brez glasu proti in sklenjeno je bilo, da v tem pododboru sodelujejo vse poslanske skupine v skladu z njihovimi interesi in da je tam teža razprave glede te tematike. Zaradi tega bi bilo prav, da bi tudi Poslanska skupina Levica to pot v večji meri izkoriščala. Tako da ne bom dovolil nadaljnje razprave in bi prosil, če zaključite.
V redu. Hvala za besedo še enkrat. Bom pa tudi zaključil. V Levici seveda tega predloga sklepa ne bomo podprli, ker se sklepa… se tako kot praktično vse rešitve, ki jih predlaga bodisi desnica, sredina ali pa celo SD, usmerja v represiji in izpostavljanju varnostnih razmer. Hvala.
Ja, dobro tudi to je vaš pogled, ampak še enkrat, glejte, če ste dobro poslušali tako predlagatelja tega sklepa, kot razpravo, ki smo jo imeli glede te problematike na temu odboru, to ne drži. To ne drži. Ampak grejo prizadevanja in napori v smer, da se te razmere uredijo v korist obojih – tako v korist te skupnost, kot v korist prebivalstva na tem območju. Ker razmere terjajo neko urejanje in je treba proaktivno k temu pristopiti.  K besedi se je prijavila poslanka Anja Bah Žibert, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.
Ja, hvala lepa za besedo. Zdaj jaz bi tudi rada samo povedala, da sklep kot tak – in hvala predsedujoči, da ste ga še enkrat prebrali, je pozitiven. Je pozitiven zato, ker išče oziroma želimo na nek način priti do boljših rešitev glede na to, da so ponekod varnostne situacije v državi med romskim in ne romskim prebivalstvom, pa tudi samim romskim prebivalstvom, samim romskim prebivalstvom, spoštovani kolega Koražija, zelo napete. In stvari niso preproste in je treba pomagati enim in drugim. In ta odbor je bil ustanovljen izključno zato, da pomaga iskati rešitve, boljše rešitve od današnjih, ki bodo izboljšale to situacijo. Se ne priključiti k odboru, tako kot vi ne in potem kritizirati delo nekoga drugega, je pa najlažje. Ampak prosim ne govorite o nekih skrajnostih, ne govorite o tem, da ta odbor želi delovati proti Romom, ampak če ste si res prebrali vse kar smo do sedaj razpravljali na teh odborih in ste vsaj kanček dobronamerni, potem boste videli, da dejansko iščemo rešitve. Iščemo rešitve in ne težave. In verjamem v dobro vseh, ki v tem odboru delamo z veliko mero energije in volje, da nam bo tudi uspelo. Hvala.
Ja, hvala. Naslednji se je k besedi prijavil poslanec Dušan Šiško, Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke. Izvoli.
Predsednik, hvala za besedo. Glejte, jaz res ne vem, kje kolega živi. Ali je na zemlji ali je Marsu. Ne pozna situacij in jaz ne morem zastopiti, da vedno ena in ista skupina poslanska kritizira take zadeve, kjer v domačem kraju nimajo probleme s cigani. Oni osebno po moje jih sploh ne vidijo. Družina, ponavljam družina z otroki, se v Posavju že boji sprehajati zvečer. Seveda dva moška se ne bojita sprehajati. A veste? In tam, kjer ni vode, vprašajte gasilce, preberite vse zapisnike, pojdite do strička Googla, vtipkajte kaj se dogaja na dolenjskem, v Posavju od koder prihajam, kaj se dogaja v Kočevju, pa boste tam vse videli in lahko prebrali. Tudi mi smo imeli na zadnji zaprti seji, kjer ni bilo zapisnika, je policija povedala marsikatere stvari. Ne nazadnje diskoteka v Čatežu, po uradnih podatkih, po neuradnih podatkih – so pa znani podatki, se je zažgala zaradi tega, ker sta notri bila dva, razbijala, pila, na koncu užgala. Enega so prijeli na licu mesta dol, varnostniki, enega so pa našli v Brežicah. In ne tukaj zdaj zavajati, da to ni kritično. In iz tega razloga smo mi bili tudi zraven, ko smo pododbor sprejeli. Tam marsikaj razpravljamo. Enkrat naj pride cela Levica, skupina poslancev tja, pa bo slišala, kakšni problemi so. Ne tukaj zdaj nekaj pred mediji in ko lahko govorijo vsi, pa v lepe stvari dajati. Pa bom še malo bolj kritičen bil – v Posavju je največ zaposlenih ljudi, simpatizerjev Levice, preko javnih del, ki delajo v romskih naseljih. To so sami Romi povedali. Sami Romi so povedali, da nimajo oni zaposlenih ljudi, ampak, da imajo civilne zaposlene. In nehajte se sprenevedati zdaj že enkrat tukaj. Enkrat primite kramp, pa lopato v roko, pa začnite delati, pa boste videli kako je.
Naslednji se je k besedi prijavil poslanec Primož Siter, Poslanska skupina Levica.
Ja, hvala lepa za besedo. Zdaj, jaz bi najprej v tem ognju razprave pozdravil, če je kolegica Bah Žibert k tej stvari pristopila z enim takim res proaktivnim razpoloženjem po reševanju tega problema, je to super, pozdravljam in ne morem servirati pripombe.  Kar pa nas je v besedilu tega sklepa zmotilo je pa naslednja stvar. Neko stereotipno generalno prepričanje velja, da Romi ustvarjajo probleme. Da so varnostna grožnja, da kradejo, da ne vem kaj – saj smo vsi odraščali v okolju, ki je te stereotipe produciralo. In na nek način smo žrtve tega okolja. Zdaj, to so stereotipi, verjamem pa, da je smiselno od ljudi, ki so izvoljeni predstavniki ljudstva, ki so poslanke in poslanci, da razumejo, da je smiselno in da je stvar družbenega civilizacijskega napredka, da stereotipe nadidemo, da jih s svojim razumevanjem – saj smo v končni fazi v Evropi 21. stoletja, da gremo čez njih. In bojim se, da je predlagani sklep in načrt dela in usmeritev dela tega pododbora bolj kot na preverjena dejstva, slonel na predispoziciji stereotipa o Romih. Ker če pogledamo statistično, imamo v povezavi z romsko skupnostjo veliko težav in varnostna roko na srce, ne more biti glavna. Mogoče ima kdo s kakšnim Romom slabo izkušnjo, ampak nima slabe izkušnje z Romom, zato ker je Rom. Slabo izkušnjo ima z njim, ker ima pač slabo izkušnjo z nekim drugim sočlovekom. Jaz imam veliko slabih izkušenj z veliko ljudmi. Eni so črni, eni so beli, eni so te, eni so druge vere, te in tiste politične pripadnosti, ampak ne morem pa nalepke zato celi njegovi skupini nalimati na čelo, da so vsi ljudje, s katerimi imaš slabo izkušnjo.  In zdaj, kot je kolega Koražija pred mano povedal. Na področju romske, da rečem problematike, imamo kopico problemov. Imamo socialno izključenost, imamo bivanjski problem. Mene predvsem zanima, kje je ta pododbor na teh področjih? Zakaj nimamo v tem sklepu poziva Vladi, da reši te težave?
Glejte, še enkrat kolega Siter. Se opravičujem, moram tudi vas prekiniti. Jaz sem prej povedal. Mi smo to celotno problematiko obravnavali na eni od prejšnjih sej, mislim, da dva meseca nazaj, če ne še manj. Tako da takrat je bila priložnost, ste jo izkoristili – mislim, da je bila poslanca Sukičeva takrat na odboru. Ne moramo zdaj odpirati še enkrat celotne debate. Bi prosil tudi vas, da se omejite na to, kar imamo danes na mizi in mogoče boste lažje razpravljali, če se za dva meseca preselite v tisto okolje, pa bomo potem videli, če boste še govorili o stereotipih. Jaz bi vam svetoval, da to naredite, potem pa pridite na odbor povedati, kakšne so vaše izkušnje…
Hvala lepa, spoštovani…
Tako da predlagam, da zaključite.
Hvala lepa spoštovani…
Tako da predlagam, da zaključite.
Okej, hvala lepa spoštovani predsednik. Vzamem na znanje in si dovolim s parimi stavki še zaključiti svojo razpravo. Ker kar mi… o čemer ta sklep govori oziroma povzema delo tega odbora, ni romska problematika, ampak je problematika večinskega prebivalstva z romsko skupnostjo. V tej luči moram poudariti ali pa mogoče, če hočete, da bom tudi sam proaktiven, v prihodnje pozivam pododbor, da se jasno loti tistega dela, ki je dejansko romska problematika. Torej, socialna izključenost, bivanjski problemi in tako naprej. Hvala lepa.
Ja, hvala. Jaz vam predlagam, da se vključite v delo tega pododbora in če se boste vključili, boste videli, da se z vsem tem pododbor poglobljeno ukvarja in da ogromno energije na temu področju posveča. In če bi se vi vključili zraven, bi mogoča bila tudi današnja razprava mogoče za odtenek drugačna. Naslednji, replika Anja Bah Žibert.
Samo kratka replika in jaz tudi nočem odpirati široko, ampak moram povedati, zato ker posluša javnost. Ta odbor se ukvarja z vsemi področji. Od sociale, do izobraževanja, do varnosti in vsega tega. In tega imamo zelo veliko in lahko greste pogledati zapisnike. In kot drugo, varnostni problem sem povedala, da je tudi med Romi samimi. Če bi prišli na ta odbor in bi poslušali poročila policistov, bi videli, zakaj je ta sklep potreben. Ampak žal, v imate samo delno sliko in na nek način poskušate potegniti ven samo tisto kar vam paše. Ampak to ni prav. Dajte priti zraven, pa boste videli kaj vse se pogovarjamo in boste videli, da je ta sklep še kako potreben tudi zaradi varnosti Romih samih.
Naslednji ima besedo Predrag Baković, Poslanska skupina Socialnih demokratov. Izvoli.
Ja, hvala. Jaz bi še enkrat opozoril, da tukaj dajemo nekako nalogo policiji, da naj nekako opozori, kje ugotavljajo, da se lahko izboljša situacija z nekimi sistemskimi ukrepi. Glejte, varnostna problematika je pomembna na vseh področjih – kakor na bivanjskem, tako na vseh ostalih. Kajti, zakaj? Ker je zaupanje in odnosi med večinskim prebivalstvom in romsko skupnostjo ravno v jugovzhodnem delu Slovenije na zelo nizki točki in zaradi tega je zelo težko urejati vse, dokler se situacija tudi na varnostnem področju ne uredi. Da pa tukaj ne gre za stereotip, ampak gre dejansko za to, da so ta območja bolj varnostno obremenjena, govori tudi aktivnost policije. Policija ima t.i. delo v varnostno obremenjenih območjih, ki se nahajajo tudi v bližini samih romskih naselij. Ne nazadnje kaže na to, bom rekel, dejavnost tudi velika zadolženost Romov, ker zaradi tega, ker so zadolženi, ne morejo priti do nepremičnin. Zaradi tega, ker bo takoj prišlo do izvršbe. In to so vse problemi, s katerimi se ukvarjamo. Ko bomo rešili to zadevo, ko bomo ugotovili, da so se zadeve tudi na varnostnem področjem sanirale, seveda gremo tudi v druga področja. Kajti težko danes poskušamo urejati nepremičnino, tako da postanejo lastniki nepremičnin, če so zadolženi in jim bo ne nazadnje država z izvršbo vzela tisto, kar jim je dano. Moram povedati, da se lokalne skupnosti na jugovzhodnem delu Slovenije bolj ali manj uspešno ukvarjajo s temi. Da dejansko prihaja do tega, da dobivajo vodo, da dobivajo te osnovne, ki jim seveda gredo. In seveda gre tudi za ranljivo skupino, absolutno gre, vendar je trenutno situacija, kar se varnosti tiče in zaradi tega odnosa med večinskim prebivalstvom in romsko skupnostjo, na zelo nizkem nivoju. In tukaj lahko pride do večjih težav. Če samo statistiko pogledamo. Policija nam je postregla s podatkom, da se je v romskih naseljih v sedmih letih zgodilo 9 umorov in ne moremo reči, da tukaj varnostna problematika ni obremenjena oziroma, da ne prihaja do hudi stvari. Zaradi tega je potrebno v korist vseh, kot je bilo že rečeno – in romske skupnosti in večinskega prebivalstva, nekako opredeliti ukrepe, ki bodo pokazali na to, kje moramo kaj spremeniti. Ne zato, da bomo komu zategnili ne vem ketno da rečem, ampak zato, da postavimo odnose v dober položaj.  Hvala lepa.
Ugotavljam, da ni več interesa za razpravo. Zaradi tega razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki so ga članice in člani pododbora soglasno sprejeli na 8. seji pododbora. Glasujemo. Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je bil sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in s tem tudi 15. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Se vsem zahvaljujem za sodelovanje in vam želim lep dan še naprej!