Spoštovani kolegice in kolegi poslanci, spoštovani predstavniki Vlade, ostali vabljeni! Lepo vas pozdravljam na 13. nujni seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora, in sicer predsednik odbora gospod Zvonko Černač iz Poslanske skupine SDS in gospa Nataša Sukič iz Poslanske skupine Levica.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje, ki je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NADZORU DRŽAVNE MEJE, ki poteka po nujnem postopku z oznako EPA, 688-VIII, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada.

Kot gradivo ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 3. 7. 2019. K tej točki pa so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, predstavnica Zakonodajno-pravne službe in predstavniki Državnega sveta, ki so se s seje upravičili. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 39. seji dne 2. 7. 2019 sklenil, da se predlog zakona, kot rečeno, obravnava po nujnem postopku.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. K tej točki odboru predlagam, da obravnavo nadaljujemo na način, da razpravljamo po vrsti o posameznih členih ter sproti razpravljamo in glasujemo morebitnih amandmajih ter o morebitnih amandmajih odbora. Na koncu bomo glasovali še o vseh členih skupaj. Ali temu kdo nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k členom predlaganega zakona? Gospod državni sekretar imate besedo. Izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke, poslanci!

Uvodoma bom podal nekaj ključnih dejstev glede aktualnega zakona in pa seveda kaj s predlogom o spremembah in dopolnitvi zakona o nadzoru državne meje poskušamo urediti oziroma izboljšati. Se pravi, zakon o spremembah in dopolnitvi zakona o nadzoru državne meje je določil, da policija sme postaviti, namestiti in uporabljati tehnična in druga sredstva za opravljanje nadzora državne meje ali preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje. Za uspešno izvedbo teh nalog s policisti lahko uporabljajo zemljišča in vodne površine ne glede na lastništvo. Lastniki pa morajo policiji omogočiti prost dostop in gibanja za nemoteno opravljanje teh nalog nadzora državne meje. V skladu s tem so bili sprejeti, seveda, tudi nekateri ukrepi. Med njimi tudi postavitev začasnih tehničnih ovir. S postavitvijo in uporabo tehničnih ovir se pa seveda posega v ustavno pravico lastnine, zato zakon o nadzoru državne meje določa upravičenost do nadomestila lastniku in pa omejitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist, če je za opravljanje nalog nadzora državne meje potrebna trajnejša in nepretrgana uporaba zemljišč, ki otežuje redno rabo zemljišča in traja dlje kot 24 mesecev. Veljavni zakon določa, da upravičenci prejmejo prvič, nadomestila za obdobje obremenitve zemljišča do 24 mesecev in drugič, odškodnino za ustanovitev služnosti v javno korist, ki se določi od objave sklepa Vlade iz 8.c člena zakona do poteka obdobja obremenitve zemljišča. S ciljem ustreznejše in jasnejše določitve obdobja za odmero odškodnine iz naslova služnosti se določa, da se odškodnina za ustanovitev služnosti v javno korist določi za obdobje od poteka 24 mesecev od začetka uporabe zemljišča do poteka obdobja obremenitve zemljišča s služnostjo. Skratka, cilj predloga zakona je zagotoviti(nadaljevaje) učinkovitejše in hitrejše vodenje postopkov sporazumevanja za ustanovitev služnosti v javno korist oziroma sklepanja pogodb o ustanovitvi služnosti v javno korist. Zato se določa, da se odškodnina za ustanovitev služnosti v javno korist določi za obdobje od poteka teh 24 mesecev od uporabe zemljišč do poteka obdobja obremenitve zemljišča s služnostjo, za razliko od aktualnega, ker velja to obdobje od objave sklepa. Se pravi, s tem predlogom, s to rešitvijo pokrijemo to vmesno odboje, ko je bilo do sedaj, se pravi od poteka 24 mesecev do datuma sklepa. Se pravi, s to rešitvijo rešujemo zadevo v smeri kontinuiranega oziroma celovitega obdobja izplačevanje odškodnine. Nadalje, se določa višina odškodnine, ki se opredeli na podlagi predpisane metodologije, ki je priloga k zakonu in pa določa se tudi, da s sklepom ugotavljanja javna korist velja tudi na zemljiščih na katerih se po začetku veljavnosti sklepa naredi parcelacija. Rako pač ob vsakokratni parcelaciji ne bo treba popravljati priloge sklepov. Če povzamem, ureja se ta tri ključna vprašanja, se pravi obdobje, višino, ki je opredeljena z metodologijo in pa možnost, da se tudi v primeru parcelacij izplačuje te odškodnine brez dodatnih popravljanj prilog sklepov. Vse te rešitve pač jih opredeljujemo in jih naslavljamo predvsem v korist, v trajno korist oškodovancev oziroma upravičencev do, bi rekel, odškodnin in nadomestil, se pravi iz naslova postavitve začasnih tehničnih ovir.

Mogoče za konec še, da poudarim, da gre za dvoje oblik, se pravi gre za nadomestilo, ki velja za teh prvih 24 mesecev in pa potem se nadaljuje z odškodnino na podlagi ugotavljanja služnosti. V prvem primeru so pač upravičenci zahtevajo nadomestilo na upravnih enotah na letni osnovi. Med tem pa ko v drugem primeru, ko gre za nadomestila za ugotavljanje javno korist služnosti pa so postopki vodeni s strani Ministrstva za notranje zadeve. Toliko bi bilo na kratko. Hvala.

Mag. Sandi Čurin, hvala lepa. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospa Mira Palhartinger.

Dobro jutro! Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je včeraj izdala svoje mnenje k predlaganemu zakonu v katerem je oblikovala svoje pripombe z vidika svojih poslovniško določenih nalog, seveda z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika.

Ker Zakonodajno-pravna služba ni seznanjena, da bi bili predlagani členi deležni amandmajev in tudi pojasnil na svoje mnenje nismo prejeli, ga bom kar povzela. Pripombe k 1. členu predloga zakona se nanašajo na predlagano dopolnitev v zvezi s katero se zastavlja vprašanje podobno kot se je pravzaprav že ob sprejemanju novele B leta 2017, kateri so razlogi, ki narekujejo upravičenost do nadomestila za obdobje 42 mesecev od začetka uporabe zemljišča in zato menimo, da bi bilo to smiselno posebej pojasniti. Namreč 24 mesecev je tista meja od katere naprej se ustanavlja služnost v javno korist.

Kar se tiče 2. člena ugotavljamo, da je temeljna vsebinska sprememba vsebovana v rešitvi, po kateri naj bi se ugotovljena javna korist, ki se ugotovi s sklepom Vlade, da naj bi ta javna korist veljala tudi za zemljišča, ki nastanejo s parcelacijo naknadno zemljišč na katera se ta sklepa nanaša, če so potrebna za opravljanje nalog v skladu s prvim odstavkom tega člena. Tukaj menimo sicer, da bi šlo za naloge iz 8. člena tega zakona.

V zvezi s to spremembo, ki se sklicuje na učinkovitejše in hitrejše vodenje postopkov smo najprej opozorili, da je treba ob taki utemeljitvi pretehtati ali je uveljavitev rešitve s katero se je vendarle lahko še dodatno poseže v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena in varstvo zasebne lastnine iz 69. člena Ustave dopustno in stvarno utemeljeno opirati zgolj na namen poenostavitve in pospešitve postopkov razlogom navkljub, ki botrujejo predlog zakona. Sicer pa v zvezi s to rešitvijo izpostavljamo tudi vprašanje sorazmernosti posega v lastninsko pravico in ugotavljamo, da rešitev predstavlja še dodaten odmik od veljavne sistemske pravne ureditve. Kar se tiče pojma javne koristi je treba tukaj pojasniti, da ta poleg interesne komponente, to je javni interes, vsebuje tudi zahtevo po zagotovitvi sorazmernosti, ki pomeni, da mora biti omejitev lastninske pravice v vsakem konkretnem primeru nujna in seveda tudi v vsakem konkretnem primeru izvedena v najmanjšem nujnem potrebnem obsegu. To seveda narekuje, da mora biti tudi ugotovljena in izkazana jasna, povsem konkretno, tudi z natančno opredelitvijo zemljišč. S tem, da predlagana določba to ugotovitev o obstoju javne koristi že na ravni zakona in v načelu vzpostavlja za vsa zemljišča nastala z razdelitvijo ali združitvijo. Po našem mnenju tem zahtevam ne zadosti, hkrati pa tudi opozarjamo, da tudi ugotavljanje kriterija potrebnosti zemljišča za izvajanje nalog, tudi ta kriterij v bistvu te pripombe ne sanira in ugotavljamo, da bo ta kriterij zahteval seveda dodatno presojo in upoštevanje zahteve po sorazmernosti, pri čemer način te presoje in način, kako bo to izkazano predlagane določbe ne urejajo.

Glede besedila zadnjega stavka tega predlaganega besedila ugotavljamo, da je povzeto iz veljavne določbe tretjega odstavka 8.c člena zakona, se sklicujemo na opozorila, ki jih je Zakonodajno-pravna služba podala že ob sprejemanju zakona novele B. Ta določba namreč uporabo zemljišč za namene iz 8. člena zakona omogoča še pred pravnomočnostjo odločbe o ustanovitvi služnosti v javno korist in s tem odstopa od splošne ureditve. Tukaj se sklicujemo na sedmi odstavek 211. člena ZUREP, ki takojšen prevzem pred pravnomočnostjo praviloma izključuje, razen v nujnih postopkih. In ugotavljamo tudi, da ima tak dejanski učinek, seveda, tudi vpliv na učinkovitost pravnih sredstev, ki jih ima v postopku ustanovitve služnosti v javno korist na razpolago lastnik zemljišča.

Kar se tiče 4. člena ponovno pomislek, ki je bil nakazan že ob prvem, o razlogih zaradi katerih naj bi se služnost v javno korist ustanovila le v primerih, ko bi uporaba zemljišča trajala dlje kot 24 mesecev.

Glede predvidene spremembe po kateri naj bi se odškodnina določila za obdobje od poteka 24 mesecev od začetka uporabe pa kaže pojasniti, kako naj bi se dejansko trajanje omejitve rabe zemljišča objektivno izkazovala. Opozarjamo tudi, tako kot je bilo opozorjeno že ob noveli B, da je izplačilo odškodnine za ustanovitev služnosti praviloma predvidena po sistemski ureditvi vnaprej.

Prehodna določba 5. člena določa oprostitev plačila dohodnine do uveljavitve do ureditve take rešitve v zakonu, ki ureja dohodnino. V zvezi s takim načinom, čeprav se sklicuje na podobno določbo 26. člena novele B opozarjamo, da gre poseganje v gre poseganje v vsebino, ki je sicer del drugega zakona, pa čeprav je tak poseg začasen, takšne narave, da zmanjšuje preglednost pravnega urejanja in je na ta način poseženo v načelo pravne varnosti, zato tako opozorilo seveda moramo podati.

Pomembno je, po naši oceni, tudi prehodna določba 6. člena. Ta se nanaša na uskladitev višine odškodnine, ki je določena z že sklenjenimi pogodbami o služnosti. Predvidena je sklenitev aneksa k sklenjenim pogodbam, vendar tu opozarjamo, da je povsem prezrta možnost, da je seveda v primeru neuspešnega postopka sporazumevanja možno služnost v javno korist ustanoviti v upravnem postopku z odločbo. Teh primerov in uskladitve v teh primerih pa predlagani zakon ne določa, zato se seveda tukaj zastavlja pomislek o razlogih za neenako obravnavo teh okoliščin, ki so po svoji naravi vendarle primerljivi. Tukaj dodajamo, da tudi rokov za uskladitev predlagani zakon ne določa. In nazadnje, uveljavitev zakona naslednji dan po objavi je vsebovana v 7. členu. Tudi tu smo opozorili, da je skrajšanje siceršnjega običajnega 15 dnevnega roka kot ga določa Ustava možna samo iz nujnih in neodložljivih razlogov v javnem interesu ali zaradi varstva pravic drugih. Ugotavljamo, da se obrazložitev določbe sicer sklicuje na nujnost čim hitrejše uveljavitve zakonov, vendar razlogi, ki to v konkretnem primeru narekujejo tokrat niso posebej predstavljeni. Hvala.

Hvala lepa za vaša pojasnila.

Preden nadaljujemo pa mi dovolite, da preberem še eno pooblastilo, in sicer poslanko Mašo Kociper iz Poslanske skupine SAB nadomešča poslanec Andrej Rajh.

S tem prehajamo v razpravo, in sicer v razpravo dajem 1. člen, h kateremu ni bil vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja. Poslanec Koražija, izvolite.

Spoštovani, hvala za besedo. V Levici smo že na Kolegiju predsednika Državnega zbora nasprotovali temu nujnemu postopku. Prvič, zaradi tega, ker bi morali žico na meji odstraniti, kot so praktično vsi obljubljali pred volitvami. Žica je nepotrebna, je nevarna in ne preprečuje prehodov meje. Vse kar povzroča je to, da se v Kolpi utapljajo begunci, da kmetje ne morejo obdelovati svojih njiv in da turisti večkrat začudeno gledajo v panelno ograje in kolute rezilne žice. Drugič, zato, ker so razlogi za nujni postopek absurdni. Postopki omejitve lastninske pravice s služnostjo v javno korist in določitev odškodnine so dolgotrajne in zapletene, kar povzroča nezadovoljstvo lastnikov zemljišč ob državni meji. Rezultati te pretirane histerije okoli migracij je sledeči, 12 utopljenih, 2 pogrešana v letih 2018 in v letu 2019. 8 milijonov stroškov vojske za izvajanje patrulj. 3,6 milijona evrov stroškov vojske s postavljanjem in vzdrževanjem ograje in še dobrih 200 tisoč evrov stroškov za postavljanje in vzdrževanje ograje s strani policije. To je skoraj 12 milijonov evrov, brez stroška samega nakupa ograj in rezilnih žic in brez stroškov zunanjih izvajalcev. Če prištejemo še vse zaposlene, ki se po novem ukvarjajo še z odškodninami in nadomestili po zakonu o nadzoru državne meje pa je ta strošek še bistveno višji. Dejstvo je, da po novem bo ta strošek tako ali tako še dvakrat višji, saj so mešane patrulje začele delovati tudi na italijansko-slovenski meji. To ni nič drugega kot stopnjevanje represije in metanje denarja praktično skazi okno. Ograja, žica in mešane patrulje ne preprečujejo prehodov meje. Vse kar delajo je to, da situacijo dodatno zaostrujejo. Begunci se utapljajo, kmetje ne morejo obdelovati zemlje, dobri medsosedski odnosi krajanov na eni in na drugi strani meje so fizično presekani. Dejstvo je tudi, da prej omenjeni podatki ne vključujejo vseh stroškov in so stari že nekaj mesecev. Razpolagamo le s tistimi podatki, ki jih preko poslanskih vprašanj dobimo od posameznih ministrstev. Čisto točni podatki o vseh stroških, povezanih z rezilno žico in panelnimi ograjami pa pravzaprav še danes niso znani. Tako prejšnja Vlada, kot sedanja Vlada, točnih podatkov še niso razkrili.

Na tem mestu bi torej prosil za nekaj točnih in aktualnih podatkov, in sicer: koliko znašajo vsi stroški za nakup rezilne žice panelnih ograj? Koliko znašajo vsi stroški skupaj za vzdrževanje žice in panelnih ograj? Koliko znašajo skupni stroški za zunanje izvajalce, ki so sodelovali oziroma sodelujejo pri vzdrževanju in postavljanju ograje? Koliko znašajo skupni stroški za izvajanje mešanih patrulj? Koliko ljudi je od leta 2015 do danes utopilo v Kolpi in koliko je pogrešanih? Koliko so znašali skupni stroški za izplačilo odškodnin, po Zakonu o nadzoru državne meje? In, koliko znašajo vsi stroški, ki so kakorkoli povezani z nakupom, postavitvijo, vzdrževanjem, odškodninami in patruljami skupno? Hvala.

Hvala lepa.

Naslednji se je k razpravi prijavil poslanec Dušan Šiško.

Izvolite.

Podpredsednik, hvala za besedo.

Poglejte, zakon je strokovno slab. Verjetno se tega predlagatelj tudi zaveda. Avtorji tega zakona na veliko žalost nimajo razdelanih osnovnih pojmov civilnega prava. Kljub temu, da bomo zakon podprli v Slovenski nacionalni stranki, ker je dober za naše državljane. Seveda, bomo s to podporo tvegali tudi možnost, da bo kasneje Ustavno sodišče odločilo, da je zakon v neskladju z Ustavo Republike Slovenije in če pogledamo, naprej. Tukaj imamo težavo. Vlada Republike Slovenije po eni strani trdi, da migrantov ni več, po drugi strani pa danes obravnavamo novelo Zakona o nadzoru državne meje. Sprašujem se, le zakaj? In sicer, vtis, katerega daje naša Vlada v medijih je, da novega migrantskega toka ne pričakuje, da so zadeve urejene in pod nadzorom. Seveda so lahko, ker so že na Bosni začeli postavljat ograje.

Da se obvladuje situacija z migranti, je res, za tiste, ki to nasedajo. Od 300 migrantov, ko gre čez mejo, iz Bosne, jih slovenski policisti na meji pridržijo 27. Kje je pa ostalih? Kje je razlika? Nikjer ni napisano in ne ve, nihče. Potem, ocena finančnega stanja. To je številka 3, ker ni »poštevilčen« zakon, bom povedal, na kateri strani je – 3. ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva, prvi odstavek, čisto na koncu piše, da bo znesek 35 tisoč na letni ravni iz naslova odškodnin. Ta znesek je za obremenitev 2 tisoč 957 nepremičnin z služnostjo. Ali veste, koliko znese po eni nepremičnini? 11 celih evrov, 11,83 evrov. Pa mi se delamo bedake! Državljani na meji se bodo smejali vsem. Odkrhnite pri migrantih, saj smo dosti denarja tam v proračun namenili, pa bo tam tisti denar šel ven. S takim zneskom ne hodit pred državljane.

Naj povem, še za konec, da te ovire, katere so postavljene na rekah, so postavljene na slovenski strani, na slovenskem bregu reke, kar pomeni, da bodo Hrvatje čez čas rekli, to je naše, Slovenci imate tako na bregu postavljene ograje, reke so naše in te ograje, ko sem že govoril na enem izmed odborov, so zaraščene. Pozimi sem se vozil po cesti iz Krškega proti Ljubljani, delavci CGP so kosili, »laksal« so tisto mrežo ob avtocesti. Pojdite si te bodeče žice pogledat kakšne so. Sploh jih ne boste videli več na določenih mestih in ko je kolega, se bom samo dotaknil njega, ko je rekel, da je 12 - če sem ga prav razumel – da je 12 mrtvih bilo v 3 letih. Glejte, to je realen podatek. Neuradno, v mrliških vežicah ležijo po 2, 3, 4 mesece, da ugotovijo identiteto in prosim, ljudje na ministrstvu, ne zavajat državljane. Hvala.

Hvala lepa.

Naslednji ima besedo poslanec Robert Polnar.

Gospod predsedujoči, hvala za besedo. Gospe in gospodje.

Jaz mislim, da so migracije, zlasti ekonomske migracije, realiteta našega časa in ne samo iz azijskih držav in držav severne Afrike, v prihodnjih 10 letih bomo v Sloveniji in v Evropski uniji deležni tudi migracijskega vala zavoljo demografske slike v Podsaharski Afriki. To so zadeve, s katerimi se bomo morali soočati, je pa seveda danes vprašanje, ali se Evropska unija in mi z njo, s tem problemom sploh zmoremo in znamo soočiti. Za enkrat je evidentno, da na Evropski uniji ne obstaja niti politik, niti enotnih strategij, niti idej, na kak način se z migrantsko krizo soočiti. Vse države bi rade postale tranzitne, niti ena ne bi postala ciljna. Tiste, ki so se nekdaj, pred petimi ali pa pred štirimi leti hvalile, da bodo sprejele toliko in toliko migrantov, zato ker imajo za njih vzpostavljena delovna mesta, bi zdaj najraje postavile zidove in ograje.

V zvezi s tem, kar danes tukaj sprejemamo, v zvezi z Zakonom o nadzoru državne meje, mislim, da je potrebno izpostaviti dve stvari, ki sta nedvoumni, in sicer, da policija, slovenska policija sme postaviti, namestiti in uporabljati tehnična in druga sredstva za opravljanje nadzora nad državno mejo ali pa za preprečevanje nedovoljenih prehodov državne meje. Okrog tega ne more biti nobenega dvoma. Policija slovenska to sme opravljati. In druga stvar je, da lastniki zemljišč, kamor se te tehnične ovire postavljajo, morajo policiji omogočiti dostop in gibanje za njeno neovirano opravljanje nalog. Ravno tako je nesporno, da lastniki tovrstnih zemljišč za to svojo odobritev, morajo dobiti ustrezno nadomestilo ali pa odškodnino, v kolikor gre za vzpostavitev služenja oziroma služnosti v javno korist.

To, kar je danes na dnevnem redu, so pravzaprav 4 relativno benigne točke spremembe Zakona o nadzoru državne meje, ki se nanašajo predvsem na to, da bi se določeni postopki, ki so, resnici na ljubo, do skrajnosti zbirokratizirani in recimo samo od sklepa Vlade, pa do začetka ustanovitve postopkov za služnost, vzpostavitev služnosti v javno korist, ima denimo Ministrstvo za notranje zadeve, 6 mesecev časa. To je tisti inicialni čas, pol leta in to pomeni, da so potem dejansko ti ljudje, ki kasneje so upravičeni do različnih vrst odškodnin, dejansko v nekoliko defenzivnem položaju. To moramo priznati.

Vendar, tisto, kar se zdaj, s temi spremembami in dopolnitvami zakona popravlja oziroma dopolnjuje, pa mislim, da vendarle ni toliko pomembno, da bi lahko bilo predmet kakršnihkoli ideoloških debat ali pa sporov. Poleg poenostavitve postopkov in tudi skrajšanja postopkov, gre vendarle samo še za tisto jasno razmejitev 24 mesečnega roka od prejemanja nadomestila do upravičenosti do odškodnine. Potem gre za tisto, kar je tudi relativno pomembno, pa v končni posledici za državni proračun ne bo imelo tako velikih posledic – gre za, oprostite, vplačila dohodnine od prejete odškodnine in gre za čisto urejanje metodologije, po kateri se ta odškodnina določa in sicer, v skladu s tistimi tremi parametri, ki so določeni tudi za izračun nadomestila. To se pravi, gre za obseg posega na zemljišču, gre za boniteto zemljišča in gre za vrsto dejanske rabe, po kateri se to zemljišče uporablja.

Če pogledamo pričakovane posledice, zlasti finančne posledice – tudi sam ocenjujem, da na 2 tisoč 997 parcelah, je tistih predvidenih 36 tisoč evrov odhodkov, dodatnih, morda malo premalo, ko pa bolj natančno pomislim, da gre vendarle za zemljišča, ki so v relativno ozkem pasu in določeni dolžini in na koncu, ko se izračuna kvadratura, da morda gre za nekaj 10 ali pa nekaj 100 kvadratnih metrov po posameznem lastniku, pa je tudi logično, da prav pretirano visoke odškodnine na tako nizki kvadraturi ne more biti.

Kakorkoli, teh 35 tisoč evrov je za enkrat orientacijska vrednost, kakšna bo pa potem dejanska vrednost, bomo pa tako slej ko prej izvedeli. Jaz osebno bom to podprl, predvsem s tega vidika, ker mislim, da je prav, da ljudje, ki svoja zemljišča namenijo za to, da država lahko opravlja svojo funkcijo, kot jo država mora opravljat, tudi dobijo za to ustrezno odškodnino. Hvala lepa.