25. nujna seja (skupna seja)

Odbor za zdravstvo

13. 2. 2020
podatki objavljeni: 13. 2. 2020

Transkript

Pozdravljeni vsi skupaj, malo pozornosti, prosim. Malo pozornosti, malo bo zamude, čakamo sklepčnost, čakamo, da pridejo vsi vabljeni, ker vas je kar nekaj, ki boste imel prezentacije – prezentacije bojo potekale na tem računalniku, skratka, ko bo predsedujoči, kolega Pavlič, vam dal besedo, ali pred tem se pripravi in prezentacija poteka s tega računalnika. Vidno je tamle, koliko je vidna, pač, takšno je stanje informacijske družbe v Državnem zboru, zdaj pa še nekoliko počakamo in potem bomo uradno začeli sejo. Hvala. / izklop mikrofona/ 2. TRAK: (SC) - 14.05  (nadaljevanje) Prosim vse prisotne, da v treh minutah zasedejo sedeže, da lahko začnemo sejo, ki bo že tako ali tako zamujala 10 minut.
Spoštovana kolegice in kolegi!  Pričenjam 25. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in pozdravljam vse vabljene in prisotne.  Skupna seja obeh odborov je bila sklicana na zahtevo Poslanske skupine Levica. Imam nekaj pooblastil za nadomeščanje. In sicer poslanca Gregorja Periča nadomešča poslanska Mojca Žnidarič, poslanko Jerco Korče nadomešča poslanka Tina Heferle, poslanca Francija Kepo nadomešča poslanka Alenka Jeraj, poslanca Franca Rosca nadomešča poslanka Jelka Godec in pa poslanca Ivana Hrška nadomešča poslanec Branko Simonovič.  Besedo dajem predsedniku Odbora za zdravstvo dr. Francu Trčku.  Izvolite.
Hvala, kolega.  Lep pozdrav še v mojem imenu! Pričenjamo 26. nujno sejo Odbora za zdravstvo.  Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: mag. Bojana Muršič, kolega Felice Žiža in kolega Vojko Starović. Imamo pa tudi nekaj pooblastil o nadomeščanjih, kar nekaj jih je. Če grem po vrsti: mag. Andrej Rajh nadomešča poslanca Vojka Starovića, kolega Bojan Podkrajšek nadomešča kolega Marjana Pojbiča, poslanec Dušan Šiško nadomešča poslanca Janija Ivanušo,   (nadaljevanje) poslanec Jani Prednik nadomešča kolega poslanca Sama Bevka in kolega Matjaž Nemec nadomešča mag. Bojana Muršič. Preden nazaj predam besedo predsedniku Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ker sva se tako dogovorila, da bo on vodil to sejo bi rad opozoril še na dve zadevi. Citiram: »Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.« ter dalje: »Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja.« Zakaj to omenjam? Ker smo ustavna parlamentarna demokracija in sem navedel v prvi alineji 67. in 72. člena Ustave Republike Slovenije in ker apeliram, da se med razpravo vsi tukaj razpravo zavedamo te zadevne ustavnosti.  Kolega Paulič, izvolite.
Hvala lepa.  Imam še eno pooblastilo in sicer poslanca Aleksandra Rebrška nadomešča poslanka Iva Dimic.  Prehajamo na določitev dnevnega reda.  S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov. Ker k dnevnemu redu sej ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik je določen dnevni red kot ste prejeli s sklicem.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA.   Poslanska skupina Levica je dne 6. 2. 2020 vložila sejo za sklic skupne nujne seje Odbora za zdravstvo in Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor s točko dnevnega reda - ONESNAŽENOST SREDNJE SOŠKE DOLINE, ZARADI SOSEŽIGA ODPADKOV V CEMENTARNI SALONIT ANHOVO.   Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Levica s predlogi sklepov, ki naj bi jo sprejela odbora. Na sejo so bili vabljeni: predlagatelj zahteve Poslanska skupina Levica prvopodpisani dr. Matej Tašner Vatovec, Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje, dr. Dragan Matić vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje, Klinični inštitut za medicino delo, prometa in športa, dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica kliničnega instituta Nevenka Mlinar, dr. Milan Brvar vodja Centra za zastrupitve v UKC Ljubljana, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Eko Anhovo in dolina Soče, Eko krog, Fokus, dodatno pa so bili vabljeni še Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, dr. Ogrinec Nacionalni institut za javno zdravje območna enota Nova Gorica, Onkološki institut Ljubljana, Salonit Anhovo d.d., Občina Kanal ob Soči županja Tina Gerbec in pa Gospodarska zbornica Slovenije.  Prehajamo na obravnavo omenjene točke in najprej dajem besedo predstavniku predlagatelja Poslanske skupine Levica gospod Luka Mesec.  Izvolite.
Hvala za besedo in lep pozdrav.  Kot najbrž veste bo prihodnje leto minilo 100 let odkar je bila v Desklah ob Kanalu ob Soči zagnana proizvodnja cementa. Leta 1976 - prav približno pol stoletja kasneje - je bila izgrajena tam nova cementarna, ki jo danes poznamo pod imenom Salonit Anhovo in ki je bila v svojem času ena od največjih proizvajalk cementa v takratni Jugoslaviji. V svojem dolgem delovanju v dolgih desetletjih je na okoliško prebivalstvo pustila hud krvni davek predvsem, zaradi uporabe azbesta. To jasno kažejo zdravstvene slike, na katere zdravniki opozarjajo že dolgo. Lokalni zdravniki so bili nedvoumni že leta 2017, letos je peticijo, da je onesnaževanje v Desklah oziroma v širši Srednje Soški dolini nevzdržno podpisalo, kar 593 zdravnic in zdravnikov iz cele Slovenije. Dejstva so namreč zelo jasna. Med letoma 1998 in 2016 je v Sloveniji pretežni del azbestnih bolezni   (nadaljevanje) zajel prav to območje. Od skupno 559 primerov azbestoz je kar 500 obolelih s tega območja. Od skupno tisoč 866 plevralnih plakov jih je tisoč 773 s tega območja. Od skupno 189 mezoteliomov oziroma zelo agresivnih tumorjev v celi Sloveniji jih je kar 128 iz tega dela Slovenije. Stanje je alarmantno. Z vso upravičenostjo lahko govorimo o zdravstveni krizi in z vso upravičenostjo lahko govorimo o smrtni ogroženosti okoliškega prebivalstva. Na staro onesnaženje, za katerega je odgovorna cementarna, predvsem uporaba azbesta, se namreč zdaj nalaga novo onesnaženje. Že od leta 1981 namreč cementarna kot dodatno gorivo uporablja tudi odpadke, začela je z gumami 1981, kasneje, začetek devetdesetih nadaljevala, dobila dovoljenje za sežiganje olj in po novem v zadnjih desetletjih je postala največja sežigalnica odpadkov v Sloveniji. Za primerjavo, če sežigalnica odpadkov v Celju sežge na leto manj kot 30 tisoč ton odpadkov, jih v Anhovem sežgejo več kot trikrat toliko, 104 tisoč oziroma skoraj 105 tisoč ton na leto. Temu primerni so tudi izpusti. Če… / oglašanje iz dvorane/
Ja, prosim za tišino.
Če si boste ogledali tabele, ki smo jih priložili tudi v sklicu, boste videli, da je Anhovo ob, kot rečeno, trikratnem sežigu tistega v Celju izdal 58-krat višje emisije dušikovih ogljikov, skoraj tisočkrat višje emisije organskih spojin, 22-krat večje emisije žveplovih oksidov in tako dalje. Če pogledate rakotvorni benzen, boste ugotovili, da je samo emisij rakotvornega benzena, ki jih je bilo v Sloveniji med letoma 2013 in 2018 skupno za 45 ton, v Anhovem skoraj 19 ton oziroma 41 %. Skratka, govorimo o enem od najhujših onesnaževalcev v Sloveniji in o enem od najbolj zdravstveno ogroženih območij v Sloveniji. In do zdaj se o tem na nacionalnem nivoju praktično ni govorilo. Šele po zaslugi lokalnih gibanj, ki so bila dolgo medijsko prezrta, šele po zaslugi lokalnih zdravnikov in zdaj protesta zdravnikov iz celotne Slovenije smo prišli do tega, da razpravljamo o problemu, ki je bil dolgo skrit pred očmi javnosti, na nacionalnem nivoju. In odgovornost vseh nas poslank in poslancev danes je, da se jasno izrazimo o tem, kaj si mislimo o tovrstnem onesnaženju, o tovrstnem zastrupljanju in da se zavzamemo za lokalno prebivalstvo, ki, kot je Franc Trček prej lepo povedal, ko je citiral Ustavo, mora imeti tudi po Ustavi prednost pred izkoriščanjem, golim izkoriščanjem s strani kapitala, s strani tamkajšnjega onesnaževalca. Ta onesnaževalec Salonit Anhovo je danes v tuji lasti, deloma avstrijski, deloma so zraven še drugi delničarji, med drugim Italijani. In stvar zgleda takole. Lokacijo v Desklah uporabljajo za sežiganje odpadkov, ki k nam prihajajo več ali manj iz Italije in iz Avstrije. Tam proizvajajo polprodukt, se pravi klinker, ki je najbolj umazan del cementne proizvodnje, končne izdelke pa proizvajajo v cementarnah povečini v Italiji. In tukaj se je treba tudi vprašat o prihodnosti Slovenije. A si res želimo postati država, ki bo nekakšen rezervat za najbolj umazane in najbolj cenene dele industrije, medtem ko bodo končni produkti nastajali v tujini in ko se bodo dobički od te proizvodnje, ki zastruplja naše prebivalstvo, zlivali v tujino. Namreč, to je model, ki ga vidimo v Anhovem in da bi bila stvar še hujša, točno to dovoljujejo tudi slovenski predpisi. Vse, kar se tam dogaja, je legalno, vse kar se tam dogaja, je v okviru obstoječih okoljevarstvenih dovoljenj, ki pa so povsem nerazumna. Če za navadne sežigalnice, kot je tista v Celju, obstajajo absolutne mejne vrednosti emisij, pri sosežigalnicah obstajajo relativne mejne vrednosti emisij in posledično to vodi do tega, da imate recimo, če boste pogledal, za primerjavo, koliko PM10 delcev lahko sežigalnice po nacionalnih in EU mejnih vrednostih izdajo, boste ugotovil, da 10, v Salonitu se jih je lahko leta 2007 izdal trikrat več, leta 2018 pa dvakrat več. Podobno velja za dušikove okside - dva in pol krat višja mejna vrednost, podobno velja za organske spojine – petkrat višja mejna vrednost. Ogljikov monoksid je pri sežigalnicah odpadkov reguliran z absolutnim zgornjim pragom. V Salonitu Anhovo se ga lahko izpušča neomejeno. In, mi smo v Levici že od volitev 2018, kjer sem jaz tudi takrat na soočenju, na Pop TV-ju, to temo poudaril, kasneje smo jo uspeli vnesti tudi v koalicijsko pogodbo, čeprav se je že tam pokazalo široko nerazumevanje slovenske politike. Namreč, zaveza, ki naj bi šla v koalicijsko pogodbo, se je glasila takole; da je treba uredit normative za sosežigalnice, pri čemer smo poudarjal, da jih je treba vsaj izenačit s tistimi, ki veljajo za sežigalnice odpadkov. Ko je šla koalicijska pogodba v lekturo in kasneje v podpis petim strankam, je seveda v lekturi se zaznamek sosežigalnice, izgubil in zdaj piše samo, da je treba uredit normative za sežigalnice odpadkov. Skratka, niti se politika ni zavedala, da obstajata dva popolnoma različna tipa in z njima dve popolnoma različni vrsti predpisov za sežigalnice in za sosežigalnice, pri čemer so razlike enormne. Poudarjam, sosežigalnica lahko sežge trikrat več, kot sežigalnica, če primerjamo Anhovo Celje, če merimo njihove emisije, pa so lahko tudi po desetkrat, dvajsetkrat, petdesetkrat ali celo tisočkrat večje, kot velja za sežigalnice. Zato danes v Levici pozivamo poslanke, poslance, ministrstva in na sploh široko prisotno javnost, da podpre naslednje sklepe. Prvič; »da Odbor za zdravstvo in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, pozivata Agencijo Republike Slovenije za okolje, da ne odobri povečanja proizvodnje klinkerja in obsega sosežiga odpadkov v cementarni Salonit Anhovo.« Če na kratko obrazložim ta sklep – namreč, kljub temu, da je sežig v Salonitu trikrat večji, kot v Celju, je Salonit ARSO zaprosil za še dodatno dovoljenje za povečanje sežiga. Zdaj naj bi se ga povečalo iz 105 tisoč ton na 135 tisoč ton letno. Glede na to, da imamo zdravstveno krizo, da imamo enega od najbolj ogroženih območij v Sloveniji, bi bilo absolutno nesprejemljivo, da ARSO to sprejme. Zato poziv odbor, da sprejmemo sklep, s katerim napotimo ARSO, naj to prošnjo zavrne. Drugič; »Odbora pozivata Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, da nemudoma opravi izredni nadzor nad izpolnjevanjem pogoja uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij v cementarni Salonit Anhovo.« Zdaj, glede na emisije, o katerih sem prej govoril in glede na sklicevanje lastnikov cementarne, da se tam uporablja najboljše razpoložljive tehnologije, torej standard BAT, predlagamo, da se to preveri in pozivam poslance, da naložimo Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor, da preveri, če cementarna v resnici tem standardom ustreza. Tretjič; »Odbora pozivata Vlado Republike Slovenije, da v roku enega meseca izenači dovoljene izpuste škodljivih snovi sosežigalnic odpadkov s trenutno dovoljenimi izpusti škodljivih snovi sežigalnic odpadkov. To bi moral biti minimalni standard, minimalni pogoj pod katerim je nadaljnje delovanje Salonita Anhovo sploh dopustno. Sežigalnice odpadkov imajo namreč z namenom strogo regulirane emisije in ta namen je, da se zavaruje okolje in zdravje okoliškega prebivalstva. Pri uredbi, ki določa emisije sosežigalnic, kot rečeno so te pragovi fleksibilni, so relativni in rezultirajo v tem, da je lahko sežig trikrat večji, misije pa nekaj krat večje kot v primeru sežigalnic. Mi smo se v Levici to poskušali že dogovoriti z Ministrstvom za okolje in prostor v preteklem letu, žal neuspešno, tako da danes pozivamo odbor, da Ministrstvo za okolje in prostor napoti k temu, da to stori. Namreč, zato ni popolnoma nobenega razloga. Z ministrstva nam bodo verjetno odgovorili, da to dopušča evropska zakonodaja. Res je, to dopušča, ampak mi pa nimamo nobene moralne legitimnosti, da ne bi zaščitili okoliškega prebivalstva in ne bi izenačili standardov s tistimi, ki veljajo za sežigalnice in ki veljajo za varne. To je minimalni pogoj pod katerim je nadaljnje delovanje Salonita Anhovo sploh dopustno.  In četrtič. Odbor za zdravstvo in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozivata Vlado Republike Slovenije, da prouči nadaljnje vplive obratovanja Cementarne Salonit Anhovo in zdravstveno stanje prebivalcev srednje Soške doline in da prouči možnosti za omejevanje nadaljnjega sosežiga ali sežiga odpadkov na tem območju. Tukaj se vračam tistemu, kar sem na začetku rekle, srednja Soška dolina je ena od najbolj zdravstveno obremenjenih območij v Sloveniji. Namreč imamo dolga leta uporabe azbesta, imamo stoletno tradicijo obratovanja cementarne, ki že od leta 1981 za potrebe pridobivanja oziroma pridelave klinkerja uporablja tudi sosežig odpadkov. Poledice tega pa so zelo jasne in zelo grozljiva zdravstvena slika okoliškega prebivalstva, ob kateri mislim, da lahko upravičeno uporabimo besedo, ki jo uporablja civilna družba v teh krajih, to je da se tam vrši genocid nad prebivalstvom. Namreč prebivalstvo se sistematično zastruplja s tem sosežigom. In glede na to, da tako zdravstveno sliko imamo v tem kraju, pozivamo Vlado naj prouči ali je obratovanje Salonita Anhovo v takih okoliščinah sploh še dopustno, ali ga lahko umestimo znotraj ustavne kategorije, ki nam jasno veleva, da mora industrija opravljati tudi okolijsko in socialno funkcijo in pa da ima prebivalstvo ustavno zavarovano pravico do zdravega življenja. Temu pogoju tukaj absolutno ni zadoščeno, azbestni bolniki nikakor ne bi smeli biti izpostavljeni tovrstnim toksinom v zraku, ki so jim v Anhovem.  Toliko z moje strani za začetek, kot rečeno, pozivam vas, da sklepe podprete, ker prebivalstvo v srednje Sorški dolini že dolgo čaka da se zgane nacionalna politika. Do slej so bile vse njihove žrtve in klici na pomoč preslišani in danes imamo edinstveno priložnost, da temu naredimo konec oziroma da pokažemo, da nam za ta del Slovenije ni vseeno in da lahko tudi za njih obstaja lepši jutri.
Hvala lepa. Besedo dajem predstavniku Ministrstva za zdravje, državni sekretar dr. Pliberšek. Izvolite.
Tomaž Pliberšek
Spoštovani predsednik, predsedujoči in predsednik lepo pozdravljeni! Hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni, tudi vas lepo pozdravljam. Bom mogoče malo krajši. Torej, zdravje je povezano s številnimi dejavniki zdravja, vključno z življenjskimi in delovnimi pogoji, fizičnim okoljem in raznovrstnimi vedenjskimi dejavniki tveganja. Poslanstvo Ministrstva za zdravje je največja skrb za zdravje ljudi, tudi s krepitvijo in varovanjem zdravja ter preprečevanjem bolezni. Na tem področju ministrstvo vlaga velike napore in sledi načelu zdravja v vse politike. Vemo, da zdravje nastaja tam kjer ljudje živijo, se izobražujejo, delajo in preživljajo svoj prosti čas. Tako smo s številnimi preventivnimi programi uspešni in vplivamo na ohranjanje in krepitev zdravja naših prebivalcev. Glede na naše poslanstvo sledimo temu, da se tudi tveganje za zdravje ljudi zaradi onesnaževanja ne sme povečati. Ministrstvo za zdravje formalno kot mnenjedajalec sodeluje v postopkih pridobivanja ali sprememb okoljevarstvenih dovoljenj oziroma predhodnih soglasij, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za okolje. Pri tem je potrebno poudariti, da je vloga Ministrstva za zdravje bolj administrativna saj za mnenje zaprosi strokovni instituciji Nacionalni inštitut za javno zdravje ali pa Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano in ga po pridobitvi praviloma tudi potrdi. Mnenje tako izdelata tako nacionalni instituciji, kjer njihovi usposobljeni kadri zagotavljajo strokovno, tehnično, tehnološko in še kakšno kredibilno oceno. Ministrstvo za zdravje namreč teh kadrov ne poseduje. Poudarjamo, da tudi zaskrbljenost ljudi vpliva na njihovo zdravje. Kadar se pojavi zaskrbljenost prebivalcev, ki izražajo skrb za svoje zdravje jim je vselej in takoj potrebno prisluhniti. Tako je potrebno z vso skrbnostjo na kredibilen, transparenten, predvsem na podlagi razpoložljivih znanstvenih informacij in podatkov oceniti tveganje za zdravje ljudi in na tej podlagi ugotoviti dejansko stanje in sprejeti ustrezne odločitve. Ministrstvo za zdravje bo v takšnih primerih zmeraj prisluhnilo in odgovorno ukrepalo v smeri in v skladu z našimi možnostmi er v okviru zakonodajnega okolja in s ciljem suvisnega razvoja treh osnovnih stebrov sonaravnega razvoja, da pristojne institucije v okviru ocene vplivov na zdravje ljudi pristopijo k vsem potrebnim aktivnostim, da se bodo državljanke in državljani na vseh področjih počutili varno. Hvala predsednik.
Hvala lepa. Besedo dajem še predstavniku Ministrstva za okolje in prostor, državni sekretar gospod Maver, izvolite.
Marko Maver
Hvala za besedo. Lep pozdravljeni še z moje strani in Ministrstva za okolje in prostor.  Pozdravljam to današnjo sejo in mogoče za začetek naj povem, da razumemo, tudi sam razumem skrb, ki je bila izražena tako s strani prebivalcev in pa tudi s strani zdravniške stroke. Ta tematika je zelo pomembna in tudi na Ministrstvu se zavedamo, kjer je tudi naše poslanstvo varovanje okolja in posledično tudi zdravja prebivalcev.  Kot je že državni sekretar iz Ministrstva za zdravje pred mano povedal, zdravniška stroka je že sedaj v samih procesih izdajanja dovoljenj vključena v postopke, tako da to je ena izmed zelo pomembnih korakov. Ker pa se razprava, se mi zdi, da je v zadnjem času pretekla na čustveno varen sem s seboj pripeljal tudi številne sodelavce, katerim bi mogoče dal zdaj besedo, da pojasnijo oziroma povedo kakšno je stanje in pač pravni okvir glede sosežiga in pa tudi kakšno je stanje v okolju na območju Kanala ob Soči. Tako da upam, da se bo današnja razprava osredotočala in nastala na strokovni ravni.  Zdaj bi dal besedo gospodu Kvasiču iz oddelka za okolje, da pove svojo predstavitev.
Hvala lepa. Gospod Kvaisič. Izvolite.
Tone Kvasič
Spoštovani predsedujoči in poslanci. Zahvaljujem se za vaš čas in pozornost. Imam tukaj nekako prezentacijo, ki vam jo bomo pokazali zgolj v lažje sledenje k besedi.   (nadaljevanje) Okoljski vplivi proizvodnje cementa so normativno urejeni z Zakonom o varstvu okolja in njegovimi podzakonskimi akti. Izmed teh aktov so ključni predvsem Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, Uredba o sežigalnici odpadkov in napravah za sosežig odpadkov ter tako imenovani BAT zaključek oziroma izvedbeni sklep Evropske komisije o določitvi najboljših tehnik, BAT, za proizvodnjo cementa, apna in magnezijevega oksida. Pri tem bi poudaril, da so vse tri uredbe nastale na podlagi Direktive o industrijskih emisijah in so kot take v tem trenutku najbolj razvit akt na tem področju, ki ureja obratovanje velikih naprav, velikih tovarn, tudi cementarn v tem primeru.  Za start še en povzetek oziroma par stavkov glede razlike med sežigom in sosežigom. Sežigalnica odpadkov ima en in samo en namen - sežig odpadkov. Njegova tehnologija je namenjena temu, da odpadke, ki jih dobi, najbolj učinkovito sežge in pri tem nastaja čim manj dimnih plinov, ki jih mora kasneje čistiti. Sosežig je popolnoma druga stvar. Namen sosežiga je proizvodnja energije za namen proizvodnje v podjetju, ki izvaja sosežig. V Sloveniji imamo tri sosežigalnice, ena je Salonit Anhovo, druga je Vipap Krško, tretje je pa podjetje Lek. Vsaka izmed teh tovarn opravlja sosežig za namen proizvodnje in ne za namen… / nerazumljivo/ odpadkov. Cementarna Anhovo je uporabila kot gorivo tako odpadke kot tudi tako imenovana standardna goriva, kot so zemeljski plin, petrol koks, premog in težko kurilno olje. Pri tem se v ničemer ne razlikuje od nobene druge cementarne v Evropi na današnji dan. Skladno s predpisi, tako slovenskimi in evropskimi, jo obravnavamo kot cementarno, ki sosežiga odpadke. Za obratovanje naprav, smo rekli že prej, je ključni dokument tako imenovani BAT dokument, se pravi, zaključki o BAT, ki jih pripravlja evropski JRC biro, to je biro, ustanovljen v Evropski komisiji kot del skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije, tako imenovani JRC, Joint Research Center. Namen je za izmenjavo informacij med državami članicami, industrijo in okoljsko… / nerazumljivo/ in njegov razvoj in monitoring emisij. Se pravi, to je biro, kjer so na istem mestu zbrani tako tisti, ki pišejo predpise in jih izvajajo, kot tisti, ki proizvajajo, ter kot tretji tudi organizacije, ki nadzorujejo nas vse. Sam BAT dokument je dokument, ki povzema tako način proizvodnje kot možnosti zmanjševanja emisij kot rabo energije ter, konec koncev, tudi da neko vizijo razvoja v prihodnje. V samem upravnem postopku izdaje dovoljenja se na Agenciji za okolje prouči uporaba najboljših… / nerazumljivo/ tehnik in se tudi kot take predpišejo v samem dovoljenju. Nadzor nad njihovim izvajanjem kasneje izvaja inšpekcija za okolje. Iz dokumenta je razvidno, da v tem momentu, leta 2006, ko je bilo to narejeno, je bilo v EU-27 206 naprav za proizvodnjo cementa klinkerja in kasneje cementa. V sosednjih državah, to pomeni Italija, Avstrija, Madžarska, jih je 59 v Italiji, 9 v Avstriji in na Madžarskem so 4. Tipična cementarna danes je podobna cementarni v Anhovem in ima zmogljivost 3 tisoč ton cementa klinkerja na dan. Zadnjih 15 let na nivoju EU vse cementarne uporabljajo tudi gorivo iz odpadkov oziroma biomase. Pri tem poudarjajo, da iščejo cilj zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, namreč, nadomeščajo fosilna goriva z gorivi iz odpadkov, in pospešujejo krožno gospodarstvo. Mejne vrednosti emisij cementarne so skladne z zaključkom BAT in se ne razlikujejo in so popolnoma enake, ne glede na to, ali cementarne kot vir energije uporabljajo standardne energente ali pa uporabljajo tudi iz odpadkov narejeno gorivo.   (nadaljevanje) No, tule je ena tabelica o cementarnah v Evropi… / nerazumljivo/ in kasneje pridemo na to primerjavo, kakšne emisije so določene po predpisih, tako naših kot skupnih evropskih, najprej cementarna, ki uporablja zgolj standardna goriva, se pravi, govorimo o zemeljskem plinu, premogu, petrol koksu in podobnemu. In tule vidimo, kolegi bodo opazili, da so precej visoke emisije NOx in SOx, to je seveda normalno, ker premog kot tak pač ima kar nekaj žvepla. Druga stolpca sta stolpca za sosežig in stolpca za sežig. Morda boste opazili, da tisto, kar je rdeče, sta dva stolpca, kjer so razlike. Vsi drugi stolpci so pri sosežigu bistveno strožji, bistveno nižji. Res je, spodaj je footnote, opomba, za črko A, mejne vrednosti za emisije ogljika in žveplovega dioksida so lahko višje, v primeru, da podjetje dokaže, da le-te ne nastajajo zaradi sežiganja odpadkov. Kasneje v stolpcu pet so napisane mejne vrednosti emisij za Salonit Anhovo na največjem izpustu, to je izpust CS-1, poudarjam, preračunane na 11 % kisika, to je toliko, kot je predvideno v uredbi za sežigalnice za sam sežig odpadkov. Tako so vse številke primerljive, tako glede mejnih vrednosti kot tudi dejanskih emisij. In zadnji stolpec je monitoring emisij na tem izpustu iz Salonita, kjer boste videli, da so emisije podjetja krepko nižje od mejne vrednosti in tudi krepko nižje od predpisanih z uredbo o sosežigu ali sežigu odpadkov.  Poudarjam še enkrat, sosežig je namenjen proizvodnji, sežig je namenjen odstranjevanju odpadkov, to je ključna razlika.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo dajem še ostalim vabljenim. / oglašanje v ozadju/ Proceduralno? Kot predlagatelj, izvolite.
Hvala. Dva komentarja na tole, kar je bilo povedano. Najprej, ni bilo pojasnjeno, kako potem lahko prihaja do tega, da so te emisije - prej sem jih omenjal - dušikovih oksidov 58-krat večje v Anhovem kot v Celju, organskih spojin tisočkrat višje, žveplovih oksidov 22-krat višje in tako naprej. In druga stvar, ki iz vaših tabel, kjer ste pokazali številke, manjka, so ljudje - kje je tukaj mezoteliom, kje je tukaj azbestoza, kje so tu plevralni plaki. Če nimate podatka o ljudeh, potem se težko pogovarjamo o tem, ali ta proizvodnja zadostuje in ali so te omejitve znotraj ustavno varovanih kategorij, kot je to, da imajo ljudje pravice do zdravega življenjskega okolja.
Hvala lepa.  Torej, besedo dajem še preostalim vabljenim. Ker vas je na tej seji kar nekaj, predlagam, da začnemo z moje leve proti desni. Bi vas pa prosil za neko časovno ekonomiko v vaših prispevkih. Kdo se želi prijaviti k besedi? Izvolite, gospa. Prosim, da se usedete. Vse pa prosim, da se predstavite in navedete, iz katere institucije prihajate.
Dokler se ureja računalnik, v imenu Odbora za zdravstvo še eno pooblastilo, poslanca Janija Möderndorferja nadomešča poslanec Igor Zorčič. Hvala.
Boste vklopili mikrofon.
Vesna Zadnik
Hvala lepa za besedo. Vesna Zadnik je moje ime, prihajam z Onkološkega inštituta v vlogi vodje registra raka, z namenom pravzaprav o tem, kar je gospod Mesec prej izpostavil, pokazati nekaj   številk v bistvu. Na Onkološkem inštitutu namreč upravljamo z državno zbirko slovenskim nacionalnim registrom raka, kjer že od leta 1950 zbiramo podatke o vseh Slovencih, ki so zboleli z rakom za katerokoli obliko raka. Podatke, ki vam jih bom tukaj pokazala, smo predstavili tudi pred enim tednom na seji občinskega sveta v Kanalu. Podali smo tudi gradivo, ki vam je vsem, jaz mislim, bilo omogočeno ali vam pa še bo, kjer so te številke tudi malo bolj natančno razdelane. Povedati moram, da se te številke, ki jih bom jaz tukaj sedaj predstavila, same številke in predvsem tudi ta interpretacija le-teh se v določenih točkah nekoliko razlikuje od tistih, ki jih v zadnjih tednih slišimo v javnosti s strani različnih deležnikov.  Je pa tako, da preden vam pokažem te številke, bi vam rada predala še dve sporočili. Prvo sporočilo jeto, da na Onkološkem inštitutu stojimo za temi podatki, stojimo za svojo tradicijo, ki je dolga 70 let, stojimo za sistemom, ki ga imamo vzpostavljenega za zbiranje, obdelavo in pa prikaz teh podatkov. To je mednarodni sistem, kjer se spremljajo tudi kazalniki kakovosti in pa popolnosti in naš slovenski register raka dejansko izpolnjuje te kazalnike že od samega začetka ko zbiramo. Prijavljanje raka je v Sloveniji, kot veste, obvezno in zakonsko predpisano že od ustanovitve, se pravi že od leta 1950. In pa drugo sporočilo, ki se mi zdi tudi ključno, podatki, ki jih bomo tukaj videli, številke, kažejo na izjemno veliko breme raka Kanalu ob Soči. Večino tega bremena lahko pripišemo izpostavljenosti ljudem azbestu. Podatki, ki jih imamo danes nam pa, žal, v tem trenutku ne povedo nič o tem, kakšne bodo posledice onesnaženosti v današnji onesnaženosti ali pa prihodnje onesnaženosti. Rak je namreč bolezen ki traja kar nekaj časa, da se razvije. Hkrati poznamo več kot sto različnih rakov, ki imajo različne povzročitelje. In te snovi, ki izhajajo iz, recimo, sežiga odpadkov, so drugačne snovi kot je azbest. In raki, ki jih morda pričakujemo zaradi sosežiga ne bodo tisti raki najverjetneje, ki jih danes vidimo v Posočju. To ne bo mezoteliom, ampak se bomo pogovarjali o drugih oblikah raka. Zato v bistvu v imenu Onkološkega inštituta bi pozvala vse tukaj, ki se boste odločali, da te podatke v bistvu zelo previdno uporabljate in interpretirate, ker predvsem v povezavi s podporo ali pa ukinitvijo sosežiga v Anhovem. Ljudje so gotovo obremenjeni in teh bremen se moremo zavedati in jih tudi multisektorsko reševati.  No, sedaj pa kar nekaj številk. Kot rečeno, imamo v Sloveniji populacijski register raka od leta 1950 skladno z Zakonom o zbirkah podatkov s področja zdravstva. Zbiramo podatke o vseh, ki zbolijo z rakom v Sloveniji, o njihovi bolezni in zdravljenju. V tem zakonu so opredeljeni poročevalci od kod te podatke dobimo in opredeljene imamo tudi ustrezne norme za spremljanje popolnosti in kakovosti podatkov. Ni dovolj, da poročamo samo število zbolelih. Nujno je, da te številke umestimo v nek populacijski kontekst. Mi poročamo različne tako imenovane kazalnike bremena raka. Ključne so incidenca, to je število zbolelih v enem letu in pa prevalenca število živih z rakom. Vendar je važno koliko je velika populacija, med koliko ljudmi imamo določeno številko in pa pri raku tudi koliko je stara ta populacija. Rak je namreč bolezen starejših. In če imamo mi stare ljudi na nekem področju bo samo zaradi tega, ne glede na izpostavljenost, bomo imeli več zbolelih. Torej, podatki, ki jih tukaj gledate, so ustrezno umeščeni, ustrezno zbrani in ustrezno umeščeni tudi v populacijski kontekst.  Preden preidemo na Kanal samo nekaj osnovnih številk o raku v Sloveniji. Rak je javno zdravstven problem številka 1 v naši populaciji. Po naših izračunih vsak drugi deček rojen danes in vsaka tretja deklica rojena danes bo do 75 leta zbolel za rakom. 15 tisoč ljudi in več   (nadaljevanje) zboli za rakom v Sloveniji letno, danes med nami biva 100 tisoč in še nekaj ljudi, ki so že imeli diagnozo raka. Vsako leto imamo 2 % več bolnikov, kot smo jih imeli prejšnje leto, deloma zato, ker se staramo, delamo zato, ker živimo drugače. Približno polovica je ta razlika zaradi staranja prebivalstva in izpostavljenost dejavnikom tveganja. In pa še nekaj, kar je tudi nujno, da se pove, preden gremo na številke iz kanala, rak ni ena bolezen. Imamo več kot 100 različnih rakov, ki imajo različne začetke, različne poteke, različne izide. Je pa res, da so določeni raki izjemno redki, drugi pa bolj pogosti. In v naši populaciji med Slovenci imamo 5 rakov, ki so izjemno pogosti, to so nemelanomski kožni rak, rak na prostati, na pljučih, na debelem črevesu in danki, na dojki. Približno tisoč 500 ljudi imamo vsako leto, ki zboli za enim od teh rakov. Ostali raki, vključno z mezoteliomom, ki se ga bom kasneje še malo dotaknila, so v populaciji izjemno redki. 40 primerov, bomo videli, imamo v Sloveniji mezotelioma letno. No tukaj so pa številke v bistvu za Občino Kanal ob Soči. V Kanalu ob Soči zboli povprečno letno 52 oseb za rakom in pa konec leta 2016 je v Kanalu bivalo 296 oseb, ki je imelo diagnozo rak. Incidenca zboleli za rakom v Kanalu ob Soči se veča, veča kakor v celotni državi. Kar pa je problematično in je potrebno izpostaviti, tukaj vidimo kot modro krivuljo je incidenčna stopnja Kanala ob Soči, spodaj goriška regija in pa Slovenija, kot vidite, da se precej pokrivata. Breme raka je pri obeh spolih v Občini Kanal ob Soči precej višje kot v, če primerjamo z regijo ali pa s Slovenijo. Enake krivulje ali pa zelo podobne dobimo tudi, če tako imenovano starostno standardiziramo, čeprav, če izenačimo glede na starostno strukturo. Ni samo to, da bi bili ljudje tam starejši, ampak gre za to, da so očitno bolj izpostavljeni nečem. V materialih, ki smo jih pripravili, so razdelani ti raki po spolu, po različnih lokacijah raka. Tukaj samo hiter pregled tega, kjer kaže, da večino rakov v Kanalu je pravzaprav primerljivo goriškemu povprečju ali pa slovenskemu povprečju. Nekaterih je celo manj, imamo pa nekaj lokacij, kjer je breme le-teh večje v Kanalu, to je nemelanomska koža, deloma pljuča, trebušna slinavka, debelo črevo in pa, o čemer se bomo naprej pogovarjali, seveda mezoteliom, rak, ki je izključno vezan na izpostavljenost azbestu. Čisto spodaj na tej shemi vidimo, da je breme mezotelioma 100-krat večje v Kanalu kot v sami, v Sloveniji. In če se vrnem, najpogostejši raki v Sloveniji, smo povedali, katerih teh lokacij, katere so te lokacije, katere vrste raka so. In v Kanalu pravzaprav so te enake vrste, s tem da imamo na drugem mestu z rdečo označeno mezoteliom. Mezoteliom v Kanalu je pogostejši kot rak na dojki, kot rak na prostati, kot rak na debelem črevesu in tako naprej. V registru raka se seveda že dolgo časa zavedamo in epidemiološko spremljamo situacijo mezotelioma v državi. Prvi primer smo zabeležili leta 1961. V tej tabeli so predstavljeni primeri od leta 1977 naprej in do leta 2016 smo v Sloveniji zabeležili 828 mezoteliomov. Približno 15 % od teh ljudi je imelo stalno prebivališče v Občini Kanal ob Soči, konkretno gre za 119 oseb. Pripravljamo tudi, pripravili smo tudi bolj natančne analize, predvsem časovnih in pa prostorskih vzorcev. Tukaj samo na hitro 2 rezultata teh analiz, in sicer, da pojavljanje mezotelioma v Sloveniji in v goriški regiji v bistvu sledi s 30-letnim zamikom krivulje v državo uvoženega azbesta in pa da analiza časovnih trendov nakazuje, da se je rast števila novih primerov mezotelioma ustavila. Plato smo, tako računamo in upamo, dosegli pri približno 40 primerih letno v državi. In pa drug rezultat, kar se tiče geografskega razporejanja. Če so se prvi primeri mezotelioma pojavljali v okolici tovarn, ki so v proizvodnji uporabljale azbest, daleč seveda največ v okolici Anhovega, v zadnjem obdobju, ko smo 20 let po tem in več, ko smo azbest prepovedali, se novi primeri pojavljajo bolj enakomerno po državi. Tako da, če sklenem, v Občini Kanal ob Soči se število novo zbolelih z rakom s časom povečuje, enako kot v Sloveniji in v goriški regiji, breme raka pa je pri obeh spolih večje kot v regiji in Sloveniji. Večje breme gre skoraj izključno na račun izredno velikega bremena mezotelioma. Mezoteliom v Sloveniji redka bolezen sodi v Kanalu med najpogostejša rakava obolenja. Na podlagi analiz registra raka pa ocenjujemo, da se število novo zbolelih z mezoteliomom v Sloveniji in v goriški regiji ne bo več povečevalo. Se pravi, sanacija starih bremen, več porasta, podpora ljudem, ki danes zaradi teh bremen zbolevajo je minimalno, kar moramo narediti. Na Onkološkem inštitutu smo na voljo za nadaljnje analize, podatke, debate na temo bremena raka, dodatne razlage. Jaz danes sicer sedajle moram naprej na eno prej dogovorjeno zadevo. Če je pa kakšna stvar, ki bila sedajle urgentno za razjasniti pa lahko tudi. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospa Zadnik. Sprašujem, če želi besedo še kdo od vabljenih? Gospa…
Gospod _____
Jaz sem predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, sicer sem pa epidemiolog okolja. Hotela sem prej … /nerazumljivo/ Moj cilj je, da vam pokažem zakaj smo se zdravniki odločili, da podpišemo kar smo podpisali, in sicer zelo na hitro. Prve študije o sežigalnicah so bile objavljene leta 2004, kjer je Eva / nerazumljivo/ skupaj z drugimi epidemiologi objavila tole, da stare in tudi nove sežigalnice prispevajo h kontaminaciji lokalne zemlje. In to bi rada poudarila. Ne govorim o zraku, govorimo predvsem o zemlji. Predvsem je kontaminirano bilo takrat mleko krav z dioksini. Populacija pa je izpostavljena preko hrane, vode in kože. Raki, ki so se takrat omenjali v teh študijih so bili predvsem povezani s sežigalnicami rak pljuč in grla, levkemija in limfon ter sarkom mehkega tkiva, ki se je predvsem pojavljal v italijanskih koncih. Med drugimi nerakavimi obolenji so pa opazovali multipla rojstva, nenormalno razmerje spolov in moten nivo ščitničnih hormonov. To so opazovali tako pri delavcih, kjer je bilo to bolj izraženo kot pri okoliškem prebivalstvu. Te spremembe oziroma te spremembe so povezovali z emisijami težkih kovin, ki jih vidite napisne zgoraj. In to so povezovali predvsem z boleznimi ledvic, respiratornimi boleznimi krvi, nevrotoksičnost in z rakavimi obolenji. Kar se je spremljalo so bili predvsem prašni delci, to so tisti 10 mikronov nox-i, SO2 in CO. Pozneje so se pridružili še ultra fini delci, predvsem, prej ste videli že na tabelah in upam, da ste bili pozorni na policiklične aromatske ogljikovodike. Prosim, če to imate malo zapisano. Približno 75 tipih PCDD-jev in PCDF-jev 135, pa kot vidite, gre za ogromno snovi. Samo nekatere od teh sem izpisala, z rdečo so označeni tisti, ki so karcinogeni. To pomeni, da jih mednarodna organizacija za raziskavo raka EARK pri Svetovni zdravstveni organizaciji šteje v prvo skupino karcinogenosti. To pomeni, da so enako rakotvorni za človeka, kot tudi za žival. Z rumeno označeno so tisti, ki so potencialno onesnažujoči. Gre samo za občutek, da dobite občutek, da gre za en koktajl, eno mešanico različnih snovi. No, potem je pa, se pravi, tveganja, ki so jih dobili za pljučni rok, kot vidite, tu še vedno govorimo o letu 2004, je šlo predvsem za dvakrat večje tveganje za ljudi, ki so živeli v okolici, ki so dvakrat večje tveganje za razvoj pljučnega raka, za non hočkin limfom je 30 % večje tveganje. Kar je bilo najbolj presunljivo, je bil pa sarkom mehkega tkiva, ki je bil v enem kraju v Italiji višji za petindvajsetkrat. Takrat Italija, čeprav je šlo za leto 2004, ni upoštevala evropskih normativov. Premaknimo se na leto 2017 oziroma 2019. Doslej, v novejši dobi, je možno odkrit, ne odkrit, ampak, prebrat 93 študij, od teh je 19 analitičnih, 74 presečnih. To delim zaradi tega, ker so za nas bistvene, zato ker se pogovarjamo analitične študije. Kot vidite, je izjemno težko dobit dobro evalvacijo teh študij. Zadovoljivih je 5, med tem ko 14 je relativno nezadovoljivih. Za kaj gre? 9 študij od 93 govori o reproduktivnem zdravju, v 34 študijah so našli v okolici sežigalnic in sosežigalnic višje vrednosti, kot so v normativih, v 9 študijah so govorili o raku. Kaki so rezultati? Glede na koncentracije, je v krvi delavcev, so našli iste snovi, bistveno višje kot v, koncentracije kmetov v bližini, kar pomeni, da gre za direktno povezavo z, delavcev z prebivalci, se pravi, izvor je isti. Večja koncentracija je bila teh snovi, v mleku doječih mater in v tistih, ki so uživali lokalno hrano. To je nekaj, na kar bi vas opozorila, ker je izjemnega pomena – torej, ne gre samo za zrak, ampak gre za lokalno hrano. Izmed težkih kovin, so odkrili predvsem višje koncentracije živega srebra v okoliških prebivalcih. Tule bi vas opozorila na problem Anhova, da moramo bit izjemno previdni, zato, ker imamo bližino reke Idrijce, kjer priteče tudi zelo veliko živega srebra. Svinec v krvi otrok je bil tudi povišan, medtem ko so, nekaj posebej nevarnega je, kot vidite, policiklični aromatski ogljikovodiki, ki so tudi petnajstkrat višji bili pri teh ljudeh. Med rakom so odkrili non hočkin limfom in sicer, dvakrat višji, dvakrat višja verjetnost, da se razvije sarkom mehkega tkiva, sem vam že povedala, najhujša študija je bila, ko so odkrili tridesetkrat večje. Medtem, ko se v novejših študijah postavlja pod veliko vprašanje večje tveganje za pljučnega raka, to, kar se je v starih študijah bilo gotovo, je danes vprašljivo. Vprašljivo in raziskuje se še vpliv na želodec, kot razvoj raka želodca, mehurja, pljuč in plevre. V reproduktivnem zdravju imamo dvakrat večjo vrednost za razvoj predčasnega poroda. Analiza spermijev je bila sicer negotova, ampak je pokazala poškodbo genetskega materiala. Zanimive so bile japonske študije, ki so edine govorile o dozi odvisnega učinka in sicer od materah, ki so bile izpostavljene dioksinom v zemlji v okolici sežigalnic in smrt otrok zaradi kongenitalnih anomalij, v Evropi pa to opisujejo samo Francozi, če bo kdo hotel brat. Kake so težave pri teh vrednotenjih? Izjemno težko je dobit podatke o izpostavljenosti. Zato, ker se v glavnem ne ve, nikjer v svetu, katere so tiste snovi, ki se kurijo. Zelo malo se ve o emisiji zato, ker ni mogoče določit emisije niti na tovarniškem vrtu, predvsem pa je pomembno, kam se polutanti širijo. Boste videli, čisto malo pozneje. Še neka zadeva je. Industrija zelo dobro ve, kam postavit sežigalnice, saj sežigalnice so postavljene v sredini mesta, običajno, da se ne loči, od kje prihaja polutant. Neznano kdo prispeva, ali pa je v bližini prometnih, prometnic, kot veste, promet izloča ogromno »enoiksov«(?) in tam ste tudi videli, da je dosti »enoiksov«(?). To so pač perfektne stvari zabrisovanja in zaradi tega imamo tudi težave. V kanalu smo videli kar nekaj ti, modeliranju tipov izpostavljenosti, vendar imamo velike težave, kaj od izpostavljenosti upoštevat. Za kongenitalne »malformacije«  (nadaljevanje) upoštevamo pike, za karcinogene pa dolgotrajno izpostavljenost, ker gre za leta in leta. Biomarkerjev tukaj ne moremo uporabljati, zato ker je za večino teh snovi ni biomarkerjev in zato je škoda vsakega denarja poleg tega je to izjemno drago. Nizko izpostavljenosti dolgo obdobje skozi cel dan je tisto, kar nas straši čeprav so povsod te koncentracije v mejah dovoljenega preprosto gre za seštevanja. Še nekaj je, kar ste slišali izjemno dolgo latentna doba manjša kot je koncentracija in manjša kot je kumulativna koncentracija daljša je latentna doba. Če imamo danes za azbest latentno dobo 40 let do 50, potem lahko tukaj pričakujemo tudi daljšo. Latentna doba mimogrede je čas od prvega izpostavljenosti do pojavljanja bolezni.  Še na eno zadevo bi vas rada opozorila in sicer na socialno ekonomski status ljudi. Sežigalnice se običajno tudi izgrajujejo tam, ker je socialno - povsod na svetu - ekonomski status ljudi nizek in ti ljudje umirjajo, zaradi socialno ekonomskega statusa, zaradi istih bolezni kot se umira, zaradi polucije. Torej verjetnost, da se odkrije neposredna vzročna povezava med sežigalnico in med boleznijo je minimalna in nikar ne pričakujte, da tudi po 20, 30 ali 60 letih bomo lahko rekli, da je Salonit ali Celjska sežigalnica ali Lekova sežigalnica odgovorna za točno tega in tega raka, ki se bo odkril pri teh ljudeh. Dokazana pa se brez dvoma in tukaj zaključujem, dokazane ali vsaj visoko verjetno so povezave med izpostavljenostjo polutantom sežigalnic in sosežigalnih in nekaterih bolezni. Predvsem nekaterih rakov, ki sem vam jih že povedala, kongenitalnih malformacij in predčasnim porodom. Še enkrat poudarjam vzročne povezave ne bo nikoli mogoče izračunati - lahko razložim, če bo kdo hotel zakaj ne - in tudi najnovejše sežigalnice tiste, ki so res se razvile sedaj v teh zadnjih časih ne bomo nikoli reči še naslednjih 60 let ali so varne ali ne.  Še samo beseda o sosežigu. Sosežig je omenjen v dveh študijah - in sicer tega so se lotili samo Kitajci - in odkrili, da je polucije ni v neposredni bližini, ampak da je največja 1200 metrov proč od sežiga, da so predvsem onesnaženi sadeži, se pravi, ki se gojijo na tem koncu, da so odkrili 16 policikličnih aromatskih ogljikov vidikov. Govorimo o dejansko desetinah snovi. Nedvoumno je in to so sami Kitajci, ki imajo izjemno cenzurirano literaturo povedali, da obstaja potencialno tveganje za okoliško prebivalstvo. Na kaj torej smo opozorili zdravniki in se vam opravičujem za ta uvod. Opozorili smo na to tabelo število priznanih z azbestom povezanih bolezni od 1921 naprej do 31. decembra 2019 je tako kot ga vidite tukaj. To so najnovejše številke, ki sem jih danes izračunala. Kot vidite je dobrih 15 % tistih, ki se jim poklicne bolezni ali okoljske ne potrdi, drugim so potrjeni. To velja za Salonit, to je razlika za Slovenijo. Kolegica Zadnjikova vam je prej omenila, da se sedaj pojavlja mezoteliom tudi drugje v Sloveniji. Problem vsega tega je neozaveščenost. Če bi bila ozaveščenost večja bi bilo tudi mezotelioma po ostalem delu Slovenije več. Tudi mi smo imeli zdravniki pred seboj to tabelo, tabelo, ki govori o 520 azbestozah, ki govori o 160 mezoteliomih in če je kdo od vas samo enkrat videl mezoteliomskega ali pljučnega raka bolnika, ki je umiral za temi boleznimi bo, potem to razumel. Na kaj smo torej opozorili zdravniki. Na tem delu imate vsaka pikica pomeni eden mezoteliom v tem delu Slovenije. Dolina, ki je bila onesnažena z azbestom ni bila nikoli očiščena to je naš apel nikoli očiščena. Nihče nima tudi v načrtu čiščenje te doline. Bilo je očiščeno eden del fabrike to vem, ampak dolina kot taka ni bila očiščena. Drugič. Dodatna onesnaženost doline, ki je plačala do slej največji okoljski davek mimogrede vsi mezoteliomi so mrtvi ne bi   (nadaljevanje) smela biti niti potencialno ogrožati človeških življenj. Mi se tukaj nimamo za bogove. Mi zelo jasno vemo, da ta onesnaženost, ki je ne povzroča istih rakov mi to vemo. Ne vemo pa ali obstaja in to nihče na svetu ne ve ali obstaja povezava med enim in drugim karcinogenom se pravi med azbestom, ki je še tam, ki ni očiščem in med novimi polutanti.  Hvala lepa. Na vsak želimo biti del tega, kar imamo napisano.
Hvala lepa.  Želi besedo še kdo od vabljenih?  Izvolite, predstavite se.
Lepo pozdravljeni še v mojem imenu.  Moja ime je Janja Turšič in prihajam iz Agencije Republike Slovenije za okolje.  Rada bi vam na kratko predstavila stanje okolje na območju Občine Kanal ob Soči. To je v bistvu skrajšana predstavitev, ki je bila prejšnji teden za izredni seji, ki jo je sklicala Občina Kanal ob Soči. Daljša predstavitev oziroma izročki iz te predstavitve jih imam s seboj v obliki tiskanega materiala pa tudi vam bo na voljo, če bi kdo želel dodatne informacije. Predstavila bi na kratko vse prvine okolja tako stanje vodja, stanja tal, malo več pa bi vseeno povedala o stanju zraka na tem območju.  Kar se tiče stanja voda je kmetijsko stanje vodnih teles Soče dobro, če ne upoštevamo živega srebra in polibromiranih difenil etrov. Glede na osebnost tako živega srebra kot bromiranih difenil etrov v ribah ima slabo kemijsko stanje praktično cela Slovenija. Pri tem je treba upoštevati, da je mejna vrednost za živo srebro v ribah postavljena zelo nizko in je 25 krat nižja od mejne vrednosti za živila. Do te razlike prihaja zato, ker se upoštevajo tudi prehrambne navade ljudi. Namreč ptiči, ki se hranijo z ribami njim je to večinska hrana in so zato tudi te vrednosti postavljene tako nizko. Vsekakor, zaradi vpliva Idrijce je vsebnost živega srebra v ribah v Soči med najvišjimi v Sloveniji ta vpliv se pozna. Za spremljanje nevarnih snovi v sedimentih ni predpisanih majhnih vrednosti in se spremljajo, zaradi trendov. Kar se tiče osebnosti živega srebra v sedimentih je v Soči v Solkanu ta višja od slovenskega povprečja. Kar se tiče ekološkega stanja oziroma potenciala - to pomeni kako so spremenjene življenjske združbe v reki Soči - podatki kažejo, da je povsod doseženo dobro ekološko stanje, kar pomeni, da 100 % dosegamo okoljske cilje.  Kar se tiče onesnaženosti tal se ocenjuje na osnovi Uredbe o mejnih opozorilnih in kritičnih in emisijskih vrednosti nevarnih snovi   (nadaljevanje) v tleh. Treba je opozoriti, da je območje goriško specifično zaradi svojih naravnih danosti, namreč tam so prisotna flišna podlaga in za to podlago so značilne povišane vrednosti niklja in kroma. Agencija Republike Slovenije za okolje je izvajala vzorčenje tal v okviru raziskav o onesnaženosti tal Slovenije. Na tem območju so bila 3 vzorčna mesta, in sicer Ročinj, Gorenja vas in Deskle. Pokazalo se je, da so presežene opozorilne vrednosti za nikelj, v Gorenji vasi tudi presežena mejna vrednost za kobalt, v Desklah je bila presežena opozorilna vrednost za živo srebro in mejna za kadmij. Kritičnih vrednosti, ki v bistvu že predstavljajo tveganja tako za zdravje kot tudi na vpliv na podzemne vode, v vzorcih, ki so bili vzeti na tem območju, niso bile presežene. V primerjavi mogoče z zgornjo Mežiško dolino ali pa Celjsko kotlino, tam so vzorci, kjer redno prihaja do preseganj kritičnih vrednosti, v zgornji Mežiški dolini predvsem za svinec in kadmij, v Celju pa kadmij, cink. Potem je v letih 2015, 2016 in 2017 vzorčenje opravil Kmetijski inštitut Slovenije, in sicer sta bili v letu 2015 vzorčeni 2 njivi v naselju Gorenje Polje in Močila. Na obeh vzorčnih mestih je bila presežena opozorilna vrednost za nikelj, na njivi v Gorenjem Polju tudi mejna vrednost za kadmij. V 2016 in 2017 pa sta bila vzorčena zemlja v vrtcih v Desklah in v Kanalu ob Soči. V primeru živega srebra je bila presežena opozorilna vrednost v Kanalu in mejna vrednost v Desklah, nikelj in baker sta bili preseženi mejni vrednosti in kadmij presežena mejna vrednost v vrtcu v Desklah. S tem, da pri živem srebru je potrebno povedat, da je možno, da je to vpliv Soče in sedimenta, ker v bistvu prihaja v primeru tal do nekontroliranega premeščanja in je lahko živo srebro posledica tega. Nikelj povezujemo z naravnim ozadjem. Kadmij je lahko povezan tako, je lahko vpliv gnojenja ali pa mogoče kakšen drug vpliv je treba v bistvu te rezultate, preden jih posežemo po kakršnihkoli bolj rigoroznih ukrepih, je potrebno pač vse te zadeve upoštevat. Kar se tiče onesnaženosti zunanjega zraka, v naš pravni red sta preneseni 2 direktivi, in sicer so predpisane mejne in ciljne vrednosti v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka in Uredbi o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku. Te mejne oziroma ciljne vrednosti veljajo za celo Slovenijo in niso vezane na to, kaj je v bližini merilnih mest, ali so pod vplivom prometa, ali imamo kakršnokoli industrijo v bližini. Se pravi, veljajo za celotno območje Republike Slovenije. Svetovna zdravstvena organizacija ima smernice oziroma referenčne vrednosti in te smernice oziroma referenčne vrednosti so za nekatera onesnaževala primerljiva, to so svinec, arzen, kadmij in nikelj v delcih PM10 ter ogljikov monoksid. Za večino teh onesnaževal so pa strožja, to so delci PM10 in PM2.5, ozon, dušikov dioksid, benzoapiren, benzen. S cementarnami oziroma s cementarnami s sosežigom povezujemo emisije, ki so povezane s prahom, dušikovim oksidom, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in ogljikovim dioksidom, hlapnimi organskimi snovmi, med katere spada tudi benzen, potem kislimi plini, različnimi kovinami ter dioksini in forani. Zdaj, če pogledamo, kakšna je onesnaženost z delci PM10. V Sloveniji letna mejna vrednost na nobenem merilnem mestu v okviru državne mreže po letu 2008 ni bila presežena, imamo pa v Sloveniji probleme s preseganjem dopustnega števila preseganj dnevne mejne vrednosti in to v dolinah in kotlinah celinske Slovenije. Na Goriškem prihaja do preseganj dnevne mejne vrednosti, je pa teh preseganj bistveno manj od dovoljenega števila in so povezani predvsem z čezmejnim vplivom Padske nižine. Tudi v začetku prejšnjega tedna je bila takšna situacija, da so bile vrednosti delcev PM 10 povišane na Goriškem, v ostali Sloveniji ne. So pa ravni delcev zelo odvisno od meteoroloških pogojev v hladni polovici leta.  Najbolj problematično onesnaževalo na Goriškem oziroma tudi na Primorskem je ozon. In sicer ozon je sekundarno onesnaževalo, kar pomeni, da nimamo nekih direktnih izpustov onesnaževal v okolje. To je posledica kompleksnih reakcij med predhodniki ozona. To so dušikovi oksidi, različne organske spojine. Za nastanek ozona je potrebna tudi visoka temperatura in sončna svetloba. Zaradi vseh teh pogojev je onesnaženost z ozonom najvišja na Primorskem. Tudi v tem primeru gre za velik vpliv čezmejnega prenosa onesnaženja iz Padske nižine in na Goriškem imamo redno praktično vsako leto od kar potekajo meritve preseženo dovoljeno število preseganj maksimalne dnevne osemurne povprečne vrednosti. Občasno so poleti presežene tudi opozorilne vrednosti, kar se zgodi izključno samo na Primorskem in takrat tudi Agencija Republike Slovenije za okolje pripravlja posebna opozorila kako naj prebivalci v tem primeru ravnajo.  Sama Agencija je izzvala meritve ravni delcev PM 10 in osebnosti različnih kovin v obdobju med 3. 2. 2016 in 2. 2. 2017. Te meritve so bile izvedene na pobudo občine Kanal ob Soči. Namen je bil ugotoviti predvsem kakšen je vpliv podjetja na ravni delcev in osebnosti kovin v teh delcih.  V tem obdobju je vzorčenje potekalo na štirih merilnih mestih. In sicer se je vzorčevalni sistem selil. Najprej je bil postavljen v Kanal ob Soči, nato v Morskem, čez poletje na Kanalskem vrhu oziroma del jeseni in potem praktično najdaljši čas v Desklah. V obravnavanem obdobju so bile v Kanalu in Desklah ravni delcev primerljive z Novo Gorico, v Morskem so bile ravni nekoliko višje, na Kanalskem vrhu pa pričakovanju, ker je to območje, kjer praktično ni poseljeno, je malo dvignjeno, pa so bile te vrednosti nižje. Izmerjene ravni kovin, ki imajo tako v naši kot evropski zakonodaji predpisane mejne oziroma ciljne vrednosti so bile precej pod temi nivoji. To bi bilo na kratko iz moje strani vse. Saj pravim, več podatkov je možno dobiti tako v tiskanem gradivu, kot tudi verjetno boste dobili v elektronski obliki.
Hvala lepa. Nadaljujemo z vabljenimi in njihovimi predstavitvami. Izvolite, gospa. Prosim, da se predstavite.
Dokler traja to premeščanje in priklapljanje se bom tudi v vlogi predsedujočega Odbora za zdravstvo oglasil. Spoštovani strokovnjaki z ARSA, gospa Fikfak je zelo jasno izpostavila problematiko prsti in zemlje. Vi ste se tu samo orientirali na zrak, če se tako izrazim. Bi prosil, da nam v toku današnje razprave odgovorite tudi na to. To ni problematika, ki zadeva samo ta primer. Sam prihajam iz Bele Krajine. Imamo Krupo, imamo zgodbo Celja, imamo zgodbo Mežiške doline. Iz tega vašega ekspozeja je nekako malo izhajalo, da se to odriva na stran. Toliko na kratko.
Mogoče lahko komentiram. Na začetku so bile najprej predstavljene tudi onesnaženost voda in tal.
Nevenka Mlinar
Pozdravljeni, sem Nevenka Mlinar in sem že več kot dvajset let zdravnica v ambulanti v Desklah, ki je bila pred tem locirana v samem kompleksu tovarne. Kljub neizmerni lepoti naših krajev in reki Soči, ki velja za eno najlepših evropskih rek, se je v zadnjih 17 letih število prebivalcev v občini Kanal od Soči zmanjšalo za 15 %. V istem obdobju se je v Sloveniji število prebivalcev Slovenije povečalo za skoraj 5 %.  Zaradi dolgoletne uporabe azbesta v okolici moje ambulante vlada v naši dolini epidemija azbestnih bolezni. Azbest, moram na žalost povedati, da ni samo stvar preteklosti, je tudi stvar sedanjosti in prihodnosti. Naj vam povem, da ima azbest dvojno delovanje. Zaradi njegovega rakotvornega delovanja je po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije uvrščen v prvo skupino. To je v tisto skupino, ki povzroča dokazano raka pri človeku. Najpogostejši rak, ki ga povzroča, je mezotoljon?. To je rak pljučne ali pa trebušne mrene, pljučni rak, povzroča pa tudi rak drugih organov. Poleg tega, da povzroča raka, povzroča azbest tudi brazgotinjenje tkiva. Zaradi tega postajajo pljuča vedno bolj brazgotinasta, izgubljajo svojo funkcijo izmenjave plinov. Nastajajo pa tudi depoziti na sami pljučni mreni, kar imenujemo pleuralni plaki.  V naši dolini je, kot je povedala že dr. Dodićeva, mnogo bolezni povezanih z azbestozo. Sama imam starejši podatke. In sicer vidimo, da je bilo v obdobju od 1998 do 2016 priznanih od države 500 primerov azbestoz, 1773 pleuralnih plakov in 128 mezatoljomov. Že pred tem pa je bilo na invalidski komisiji, preden je to verificirala na Kliničnem inštitutu medicine dela, prometa in športa, priznanih 324 poklicnih bolezni zaposlenim v tovarni Salonit Anhovo. Žal zaradi azbestoze in drugih rakov ne obolevajo samo tisti, ki so kadarkoli delali v Salonitu, ampak tudi tisti, ki niso nikoli bili zaposleni tam, ampak živijo v okolici. Torej, v občini, ki ima približno 5.000 prebivalcev, vidimo kako veliko je breme bolezni zaradi azbesta.  Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, in sicer v publikaciji Zdravje v občini, se uvršča Kanal kar visoko glede različnih kazalcev zdravstvenega stanja, vendar ta publikacija ne upošteva azbestoze, ne upošteva bolezni, ki prizadene vitalni človeški organ – to so pljuča. Zaradi tega se z leti slabša pljučna funkcija prizadetih ljudi. Moti jih dražeč kašelj, imajo bolečine v prsih. Poleg teh telesnih težav pa je še mnogo hujše, da imajo v sebi stalen strah kako se bo bolezen poslabšala. Lahko rečemo, da živijo na robu med relativnim zdravjem in tem, da zbolijo zaradi raka. Poznamo družine, pri katerih so trije ali več sorojencev zbolelo in tudi umrlo zaradi mezatoljoma ali pljučnega raka.  Po prej imenovani publikaciji so primerjali med seboj 212 občin v Sloveniji in med tistimi, ki statistično značilno odstopajo od povprečja preostale Slovenije, je občina Kanal ob Soči na žalost na tretjem mestu. Statistično značilno je tudi od povprečja preostale Slovenije po kazalniku umrljivosti zaradi raka pred starostjo 74 let.  Sama sem zaposlena v ambulanti. In sicer je bilo v mesecu novembru je bilo v moji ambulanti 1676 pacientov. Podatki kažejo, da se je v zadnjih 20 letih v naši ambulanti odkrilo skupaj 450 rakavih bolezni. Tukaj nisem upoštevala tistih rakov nemenalomskih?, zato ker so manj hudi in v večini primerov ne ogrožajo življenja obolelega. Moram povedati, da so te podatki točni, da za vsakim stoji ime in priimek in z vsakim sem vzpostavila odnos zdravnica bolnik. Med temi številnimi rakavimi bolezni je najpogostejši mezoteliom, v zadnjih 20 letih je bilo v moji ambulanti odkritih 82 primerov mezotelioma. Preživetje nezdravljenega mezotelioma je približno 12 mesecev, kljub najsodobnejši onkološki terapiji in tudi kirurški terapiji le malokdo preživi 18 mesecev. Ali si vi predstavljate kako je meni kot zdravnici, če vsake štiri mesece v poprečju pride v mojo ambulanto nekdo, ki mu moram povedati, da ima to hudo bolezen in ki v večini primerov ve kaj ga čaka. Med nama vlada mučna tišina. Ko se mu stanje poslabša, ga zdravimo na domu, tolažimo svojce, lajšamo bolečino in podobne stvari. Tako izgleda pacient po operacijo mezotelioma. Tudi če bomo kdaj očistili našo dolino azbesta, teles teh ljudi ne bomo nikoli očistili. Vedno bomo imeli v svojih plučih in svojih telesih azbestna vlakna, ki dokazano delujejo rakotvorno. Mi zdravniki se bojimo kako do delovala na njihove zdravje in življenje še dodatni polotanti iz bližnje cementarne. Saj vemo, da pri sežigu in sožigu se sproščajo v ozračje številne škodljive snovi, kar smo že slišali in da so dokazano sežigalnice odpadkov povezane s pogostejšimi rakavimi obolenji in tudi reproduktivnimi težavami. Nedvoumno je dokazano, da skupno, če si izpostavljen azbestu in še kadiš cigarete, je tvoje tveganje, da boš zbolel za raka pluča lahko tudi 5o krat večje. Naj ob tem povem, da so v cigaretnem dihu nahajajo približno podobne stvari, kot so v izpustih iz sežigalnic in sosežigalnic. Tukaj bi vam rada prikazala grobe podatke, kako so se gibale količine odpadkov v cementarni in kakšen je predlog za prihodnost, in sicer 135 tisoč ton. V letu 2018 je bilo 70 procentov odpadkov, ki niso bili slovenski. Benzen je tudi dokazano povzročitelj raka pri človeku. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da ga uvrščamo v prvo skupino, to je tisto skupino, ki dokazano povzroča raka pri človeku. Naša uredba v slovenski zakonodaji ga je leta 2001 in prve nevarnostne skupine premestila v tretjo. To so, ta spodnja črta pomeni kakšni so dovoljeni izpusti v sežigalnici, zgornja pa v sosežigalnici za benzen. In v letu 2018 je po podatkih, ki smo jih dobili na spletni strani Arsa šli v zrak približno 2610 kilogramov azbesta. Večkrat sem slišala od Salonita, da ta količina predstavlja 2 procenta celotnega - ne azbesta, sem se zmotila – benzena. To pomeni, če 2 toni in pol 2 procenta je sto procentov kolikor bi bilo benzena v ozračju v občini Kanal, 130 ton, medtem, ko so po podatkih iz Ljubljane ne 130, ampak v Ljubljani je okoli 40 ton, kljub temu, da ima Ljubljana mnogo več prometa, kot pa v naši podeželsko občini.  Emisije v našem okolju so tudi težke kovine, za katere, tudi če so vse v mejnih vrednostih zaradi njihovega sinergističnega delovanja nezagotavljajo zdravega in varnega življenjskega okolja. Zaradi dolgoletnega dela in soočanja s takimi hudimi boleznimi mi ni dalo več tako delati, zato sem se obrnila na kolegico, ki je poziv prenesla na Skupščino Zdravniške zbornice Slovenije, ki je soglasno sprejela naša dva poziva odločevalcem. Zato ker je življenje samo eno in enako dragoceno za vsakega in zato ker moramo imeti pred očmi pri vsaki odločitvi s katero posegamo v zdravje in življenje drugega. Hvala vam.  PREDSEDNIK dr. FRANC TRČEK: Hvala gospa Mlinar. Gremo dalje. Prosim, da se predstavite za magnetogram.
Mirjam Bizjak Velikonja
(Poslanka zdravniške zbornice, predsednica Goriškega regijskega odbora in predvsem družinska zdravnica) Dober dan. Lepo pozdravljeni. Iz svojih izkušnje lahko povem, da je situacija bila že pred leti v Anhovem pravzaprav težka, z njo sem se srečala na začetku svoje poklicne poti, ko sem bila eno leto družinska zdravnica v obratni ambulanti Salonita Anhovo in tam sem se dejansko naučila emu česar danes rečemo paliativa. Toliko rakavih bolnikov, kot sem jih imela tam nisem srečala nikoli več v svojem življenju.  Danes pa bi rada v imenu zbornice in v svojem imenu povedala nekaj besed o pozivu zdravnikov širše goriške regije, ki jo je v januarju podprla zdravniška zbornica. Na željo dr. Mlinarjeve, ki je takrat že pričela z zbiranjem podpisov zdravnikov za peticijo o previdnosti pri dodatnem onesnaževanju zaradi zvišanega sosežiga v tovarni Salonit Anhovo sem predstavila poročilo o obolevanju v okolici Anhovega in o izpustih Cementarne na skupščinskem svetu in nato na skupščini zdravniške zbornice. Etični čut je v želji storiti vse kar je prav za ljudi, združil zdravnike, zbornico in skupščino zdravniške zbornice, ki šteje 90 poslancev, je soglasno sprejela oba poziva odločevalcem. To je poziv, da je potrebno pri uvajanju novih tehnologij in dejavnosti v okolje upoštevati tveganja, ki nastajajo za zdravje ljudi zaradi nepoznavanja vseh vplivov, ki so lahko tudi dolgoročnega značaja ter zaradi možnosti sinergijskega delovanja posameznih onesnaževalcev, kar se ti pojavijo istočasno. Odločevalce, ki sodelujejo v teh postopkih pozivamo, da pri odločanju o tem uporabijo načelo previdnosti. Nujno je upoštevati obstoječo zdravstveno obremenjenost lokalnih prebivalcev. In ker je ta velika, je potrebno onemogočiti nadaljnjo izpostavljeno polutantom. Drugi poziv odločevalcem pa je, naj pri določanju dopustnih mejnih vrednosti za vsakršno obremenitev okolja izhajajo iz zdravja ljudi in te mejne vrednosti določijo za vse prebivalce enako, ne glede na to iz kakšne dejavnosti ali tehnologije izhajajo. Zdravje mora biti zagotovljeno vsem prebivalcem v enaki meri ne glede na kraj njihovega bivanja ali osebne okoliščine. Zaradi tega skupščina še posebej poziva k spremembi različno določenih mejnih vrednosti za sežigalnice in sosežigalnice odpadkov, ki predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, vendar so sedaj postavljene po miri njihovega povzročitelja. Zato se je zdravniška zbornica kot taka pridružila k pozivu in pripravila skupno izjavo na tiskovni konferenci. V kratkem se je pod njo podpisalo 593 zdravnikov iz cele Slovenije, kot smo slišali, ne le iz goriške regije. Zdravnike skrb za okolje zavezuje 36. člen kodeksa zdravniške etike, kot smo slišali. Zdravniki kot del javnosti želimo in moramo dvigniti svoj glas takrat ko gre za človekove pravice. Odločevalce pozivamo, da začnejo z izenačevanjem dovoljenih emisij za sežig in sosežig odpadkov. Pričakujem, da se dovoljen izpust strupenih snovi za sosežig zniža na vrednosti, ki so določene za sežig in ki jih   (nadaljevanje) priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Vsaj občasno bi morale biti meritve izvedene neodvisno od onesnaževalca. Poudariti želimo, da nihče ne more napovedati, kako bo vrsta onesnaževal, ki se sprošča pri sosežigu, delovala skupaj. Vemo le za vsakega posameznega in ne vemo, kako ti vsi skupaj odreagirajo z azbestom. Okolica Anhovega je že tako obremenjena z azbestnimi boleznimi. Zdravniki svetujemo previdnost pri uvajanju novih tehnologij, ki lahko vplivajo na zdravje ljudi. Ne želimo, da se ponovi preteklosti, ko je zdravniška stroka čakala na neizpodbitne dokaze, da je azbest škodljiv. Danes imamo posledice. Menimo, da je z vidika zdravja ljudi in posledic, ki jih kot zdravniki vsak dan srečujemo, nedopustno, da prebivalci v okolici sosežigalnic nosijo večje okoljsko breme, ki se nato izraža na njihovem zdravju. Pri tem pa se še dodatno izpostavlja vprašanje sosežiga odpadkov iz tujine. Zdravniki želimo kot odgovorni del družbe opozoriti vas kot odločevalce na pomembnost vaših odločitev za življenje in zdravje ljudi v celi Sloveniji in ne samo v srednji Soški dolini. Kljub trenutnim razmeram v Vladi pričakujemo, da boste problematiko prednostno obravnavali. Pričakujemo tudi, da bo zbornica s potekom in z vsemi odločitvami sproti seznanjena. Sporočamo, da smo po strokovni plati vedno pripravljeni sodelovati. To je bilo z moje strani.
Hvala, gospa Mirjam Bizjak Velikonja.  Prosim, če se izključite. Zdaj bo na vrsti gospod, potem pa dalje. Prosim, če se vključite in se predstavite.
Tina Gerbec
Lahko po tej, ste nam dali po tej strani besedo. Tako da bi prosila, županja Občine Kanal, če lahko dam svoj prispevek.
Glejte, gospa županja, gospod je bil pred vami. Jaz vodim to sejo. Mimogrede, hotel sem priti kot predsedujoči Odbora za zdravstvo na vašo sejo zaprto, da bi poslušal, pa mi je bilo to onemogočeno. In vam tudi polagam na srce, a veste, nismo Ljubljana in karkoli, smo različne teritorialne ravni izvajanja oblasti, če se tako izrazim, in upam, da se v bodoče to ne bo več dogajalo. Izvolite.
Božidar Rustja
Dober dan vam želim. Lep pozdrav vsem. Moje ime je Božidar Rustja in prihajam iz okoljevarstvenega društva Eko Anhovo in dolina Soče. Rad bi vam predstavil razmišljanje o problematiki, kot jo mi vidimo v kraju našega bivanja, o težavah, o bremenih in tudi o strahovih, ki nas mučijo. Ti prvi diapozitivi so namenjeni bolj temu, da še enkrat povemo, da če stvari gledamo od daleč, niti ne zgledajo tako slabo. Drugače je, če se pomaknemo bližje in ugotovimo, da se industrijski kompleks nahaja v neposredni bližini poseljenih območij na severu naselja Kanal ob Soči in na jugu Deskel, levo in desno še več manjših naselij. In da bi ta občutek, o čem govorimo, o katerem teritoriju, dobili še v boljši meri, je najbolje, če si pogledamo ta aerofoto posnetek. V osrednjem delu tega območja vidimo industrijski kompleks, ki se vije proti severu, proti naselju Kanal. Tu na jugu vidimo naselje dolenje Deskle, Gorenje Deskle. In če zdaj pogledate naselje in če pogledate površino industrijskega kompleksa in če pogledate tole oznako 1 kilometra, si lahko približno predstavljate, kako so razmerja postavljena v tem prostoru. Pa ne mislit, da je to naselje Deskle, ki vam ga kažem, eno od najmanjših naselij v občini, gre za naselje, ki je poleg Kanala največje naselje v občini. V osrednjem delu tega industrijskega kompleksa se nahaja tako imenovana stara cementarna. Ta že več časa ne obratuje več, ni pa tudi še območje dokončno sanirano, pravzaprav v večinskem delu ni sanirano. V urbanistični terminologiji bi najlažje rekli, da gre za degradirano urbano območje. Na južnem delu industrijskega kompleksa se nahajajo objekti, kjer je včasih potekala proizvodnja azbest-cementnih izdelkov. Iz te lokacije prihajajo vsi ti mezoteliomi, plevralni plaki, azbestoze, o katerih je že bilo govora. In tako kot je zdravnica rekla, da imajo zanjo vsi ti ljudje oziroma vse te številke imena, moram poudariti, da tudi za nas to niso številke, ampak so naši svojci, so naši starši, so naši celo otroci.   (nadaljevanje) Na vzhodni strani vidimo kamnolom, v katerem poteka pridobivanje mineralnih surovin, in če se vam zdi velik, vam moram povedati, da se bo v kratkem, v naslednjih desetletjih širil še vsaj dvakrat proti jugu, kajti v lanskem letu je bilo že izdano okoljevarstveno soglasje za, grobo rečeno, enkratno povečanje izkopavanja mineralnih surovin. In končno tu na severu vidimo tako imenovano novo cementarno, to je pa cementarna, v kateri poteka tudi danes proizvodnja cementa in ki je leta 2007 tudi formalno dobila status sosežigalnice. Od takrat dalje oziroma že od prej dalje se količina odpadkov, ki se v cementarni sosežigajo, kar konkretno povečuje. Iz teh diagramov vidite, da se je energijski delež povečal v letu 2013 do preko 60 % in se tako tudi nadaljeval dalje. Ta energijski delež, ta diagram, je s spletne strani Salonita Anhovo. Spodaj je pa prikazan diagram sosežiga odpadkov v količini, v tonah. V letu 2018 je dosegel skoraj 105 tisoč ton, trenutna skupna količina dovoljenega sosežiga je 108 oziroma 109 tisoč ton, kar pomeni, da je v letu 2018 ta količina praktično dosegla limit. V nadaljevanju tega diagrama vidite številko 135 tisoč, za kolikor cementarna trenutno želi povečati količino sežiganja odpadkov. Slišali pa smo, prav pred kratkim, pa tudi malo prej že, da obstajajo načrti, da bi se uporaba odpadkov za gorivo uporabljalo v 100 % energijskega deleža, torej, da bi celotno gorivo predstavljali odpadki. No, in tu se nam postavlja bistveno vprašanje - če lahko sežigaš samo odpadke, kako je to sploh lahko še sosežig. Tu si bom v nadaljevanju izposodil misel, ki so jo zapisali v sorodni okoljevarstveni organizaciji. Rekli so, da so tisti, ki živimo v okolici sosežigalnic, pravzaprav tretjerazredni državljani, ne prvo- ali drugorazredni, kot dostikrat poslušamo razprave, ampak tretjerazredni, zato ker so prav industrijske naprave, v katerih je dovoljen sosežig, tiste, pri katerih so mejne vrednosti najohlapneje postavljene.  To tabelo smo danes že videli, pred mano so jo predavatelji oziroma referenti prikazovali, zato je ne bi v detajle ponavljal. Vidimo, da gre v okoljevarstvenem dovoljenju za sosežig za precej večje dovoljene emisijske vrednosti. Kaj pa to pomeni v praksi. Eno je, če govorimo 2,5-krat več, 5-krat več, 2-krat več. V teh diagramih so prikazane povprečne emisije nekaterih snovi v zrak pri sosežigu v cementarni Salonit Anhovo. Podatki so vzeti s spletne strani Salonita Anhovo do leta 2017, lahko jih preverite. Za leto 2018 so povzeti po letnem poročilu, ki smo ga pridobili na Agenciji za okolje. Rdeča črta, ki je na teh diagramih prikazana, prikazuje mejno vrednost za sežigalnice. Plava črta prikazuje mejno vrednost za sosežig. Vidite lahko krepke razlike. Prosil pa bi vas, če še nekaj opazite pri teh diagramih. Videli boste, da se v zadnjih letih mejne vrednosti povečujejo. To vas prosim, da si zapomnite zaradi tega, ker velikokrat slišimo, v zadnjem času sploh, da povečevanje količine odpadkov ne vpliva na emisije iz naprave. Ti podatki torej kažejo drugače.  Še ena bistvena razlika je med sežigalnicami in sosežigalnicami, ki pa je dostikrat ne omenjamo. Drugačen je tudi način izvajanja meritev. Pri sežigalnicah so pomembne tudi polurne mejne vrednosti in vsake pol ure mora torej sežigalnica izpolnjevati postavljeno mejno vrednost. Pri sosežigu so določene samo dnevne mejne vrednosti. Na levem diagramu, povzetem iz letnih meritev za leto 2017, vidite polurne   (nadaljevanje) dosežene mejne vrednosti. Zgornja črta, vijolična, je na 800 miligramih in predstavlja vrednost, ki je bila takrat 2007 še določena v okoljevarstvenem dovoljenju. Spodnja črta prestavlja, črtkana vijoličasta črta, mejno vrednost 500 miligramov, ki bi morala biti določena, če bi Arso sledil predpisom, pa je zamujal več kot eno leto. In spodnja rdeča črta je mejna vrednost, ki velja za sežigalnice. Na desni strani pa vidite dnevne mejne vrednosti, dnevne povprečne emisije. Vidite, da se ve tisti črti 800, ki je bila takrat določena kot mejna vrednost v okoljevarstvenem dovoljenju, praktično skrijejo vse polurne prekoračitve tekom dneva. Mogoče bo kdo rekel, da je ta primerjava nepomembna, nerelevantna, kar dostikrat slišimo zadnje čase za marsikatero primerjavo. Pa vas bom vprašal, če bi vas nekdo pol ure božal po licu ali pa vam vsakih pet minut dal eno klofuto, ali bi to še vedno bilo enako, saj vendar je pritisk v končni fazi na kožo v povprečju enak v enem in drugem primeru. Pomembne pa so tudi skupne emisije. Do zdaj smo govorili o povprečnih, se pravi, o miligramih na kubični meter. Pomembne pa so skupne emisije pri cementarnah predvsem zaradi tega, ker imajo cementarne veliko količino dimnih plinov, ki izhajajo iz dimnika. Tako je, recimo, v Anhovem bil povprečni izpust v letu 2018 okrog 454 tisoč kubičnih metrov na uro. Če se vam zdi veliko, preberite naprej, to še ni največji dovoljen izpust, po okoljevarstvenem dovoljenju je največji dovoljen izpust 620 tisoč kubičnih metrov na uro. Zdaj pa tiste miligrame, ki smo jih videli prej v enem kubičnem metru, pomnožite s 454 tisoč kubičnimi metri, upoštevajte pa pri tem tudi povečanje proizvodnje, kar pomeni, da se rotacijska peč vrti več ur tekom leta. In če tako oboje izračunamo, upoštevamo, dobimo skupne emisije v zrak v posameznem letu. In iz teh diagramov, ki jih spet kažem - pridobljeni so bili na spletni strani Agencije za okolje, vsak jih lahko preveri -, ponovno vidimo marsikje velika povečanja v zadnjih letih. Hvala bogu, še najbolj všeč nam je tisti diagram za skupni prah, kjer kaže, da se vrečasti filtri obnesejo, da prašenje ni več tak problem, zaskrbljujoče pa so plinaste snovi, ki se emitirajo v zrak.  Še nekaj nas skrbi, žveplov dioksid in anorganske spojine klora. Ta te se iz skupnih emisij vidi, da naraščajo v zadnjih letih. Ni nam znano, da bi Agencija za okolje ne kdorkoli drug presodil, preveril, zakaj do tega prihaja - ali zaradi spremembe strukture goriv, v odpadkih je vse več plastike, pravijo, ali zaradi česa drugega. Zadovoljni bomo, če nam bo v prihodnje kdo tudi to pojasnil.  Marsikdaj slišimo, ko razpravljamo o teh stvareh, ah, dajte, no, saj je bila narejena presoja vplivov na okolje. Treba je povedati, edina presoja doslej, ki je zajela vplive sosežiga, je bila izdelana leta 2007, ko je bilo izdano prvo okoljevarstveno dovoljenje. Ampak pri tej presoji vplivov na okolje je bil uporabljen modelni izračun emisij, za katerega je zapisano, da ni primeren, ker neustrezno zajema teren ob cementarni, teren naj bi bil prestrm. Ta modelni izračun je še vedno objavljen na spletni strani Arsa, lahko preverite. In tudi Salonit Anhovo tega modelnega izračuna ne priznava. Iz tega se razume, da je pravzaprav bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje, ne da bi vedeli, kako se bodo emisije, za katere predvidevamo, da bodo emitirane v okolje, razpršile v tem okolju in vplivale na zdravje ljudi. In še nekaj, ko govorimo o presoji vplivov na okolje, ki je bila opravljena leta 2007. Vplivno območje je bilo začrtano po meji kompleksa cementarne, ne glede na vse tiste tisoče ton emisij, ki smo jih prej videli v diagramu o skupnih emisijah. Mogoče boste rekli, ah, dobro, to je bilo leta 2007. Danes pri presojah drugače obravnavamo vpliv na območja. Ne leto dni nazaj je bilo izdano okoljevarstveno soglasje za širitev kamnolomov in vpliv na območje je ponovno začrtano po meji kamnoloma. Treba je tudi povedati, ko govorimo o presoji vplivov na okolje, da je bilo v letu 2014 v spremembi okoljevarstvenega dovoljenja, da je bila odpravljena omejitev deleža nenevarnih odpadkov v gorivu. Do takrat je bilo določeno, da se odpadki lahko uporabijo samo v določenem procentu. Od takrat naprej te omejitve ni, kar lahko bistveno spreminja strukturo goriv. Posledično tudi emisije. Presoje vplivov ni bilo. Leta 2014 je bila v spremembi okoljevarstvenega dovoljenja dovoljena tudi uporaba tako imenovanih 3D odpadkov. Gre za mešanico različnih vrst odpadkov, kartona, tekstila, lesa, plastike, in tudi vedno drugačnih lahko mešanic. Gre spet za bistveno spremembo goriv, ki ima lahko tudi bistveno drugačne posledice v emisijah. Presoje vplivov ni bilo. In končno, v letu 2019 je prijavljena namera za povečanje količine odpadkov za četrtino iz 109 tisoč ton na 135 tisoč ton. Salonit Anhovo trdi, da presoja vplivov ni potrebna. Kar pomeni, vsaj po našem razumevanju, kljub izdanemu okoljevarstvenemu dovoljenju in kljub večkratnim spremembam tega dovoljenja doslej še nihče ni proučil, kako vpliva na okolje in zdravje ljudi, prvič, velika količina nevarnih snovi, ki se spuščajo v zrak. Drugič, veliko različnih vrst nevarnih snovi, ki se spuščajo v zrak in lahko delujejo sinergijsko, o čemer so zdravniki že govorili. In vse to na ljudi, katerih večina ima poškodovana pljuča zaradi preteklega onesnaževanja. In naj dodam, tudi tisto onesnaževanje se je dogajalo takrat v skladu s tedanjimi predpisi. Ni mi razumljivo, kako se to sklada z 8. členom Zakona o varstvu okolja, ki govori o načelu previdnosti, ki govori, da je potrebno nove tehnologije uvajati samo, če ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih učinkov na okolje ali zdravje ljudi. Ali res ni mogoče nekaterih učinkov na okolje in zdravje ljudi predvideti. Mi mislimo, da bi jih bilo potrebno, saj zato pa imamo konec koncev okoljevarstvene presoje.  Velikokrat slišimo, veste, ampak mejne vrednosti za sežig in sosežig določa evropska zakonodaja. Spet bom omenil Zakon o varstvu okolja, konkretno 17. člen. Vlada za naprave iz 68. člena tega zakona, to so na primer tudi cementarne in sosežigalnice, lahko določi podrobnejša pravila za uporabo zaključkov Obat(?), pri čemer se dosežena raven varstva okolja ne sme poslabšati in sedaj poudarjam, mejne vrednosti emisij in druge zahteve pa so lahko določene tudi strožje, kot jih določajo zaključki Obat. Imamo v Zakonu o varstvu okolja direktno podlago, vsaj jaz tako razumem. Očitno volje ni.  Večkrat slišimo, zmanjšati moramo emisije CO2, toplogrednih plinov, naš ogljični odtis, zato moramo uporabljati goriva iz odpadkov. Na tem diagramu vidimo emisije CO2, ki jih imitira Salonit Anhovo. Od leta 2013 se samo povečujejo. Gre za skupne emisije. Tudi ti podatki so pridobljeni na spletni strani ARSO, so javno dostopni, lahko jih preverite. V istem času so pa ostale naprave, to se pravi ostala industrija, ki je vključena v trgovanje z emisijskimi kuponi, emisije CO2 dejansko zmanjševala. Če to soočimo z naraščanjem emisij CO2 v Salonitu Anhovo vidimo, da je delež Salonita Anhovo bil leta 2013 dobrih 5 % v emisijah vseh naprav, ki so vključene v trgovanje. Leta 2018 pa je narasel že na dobrih 10 %. Kako potem zmanjšujemo emisije CO2 z uporabo odpadkov za gorivo?  Pravijo tudi, da sosežiganje odpadkov ohranja delovna mesta in da je potrebno zaradi tega potrpeti. To je diagram, ki sem ga že prej pokazal,  (nadaljevanje) je pa vzet iz spletne strani Salonit na Anhovem. Prikazuje energijski delež sekundarni energentov, ki se z leti povečuje. To je diagram, ki prikazuje število delovnih mest v družbi Salonit in v skupini Salonit. Vidite, da ne glede na naraščanje količine odpadkov število delovnih mest upada. Dodali smo pa še en diagram, diagram, kako poslovni izid podjetja izgleda v teh letih, po domače rečeno, dobiček. Dobiček se pa v času, ko so se energijski deleži sekundarnih energentov povečevali, ravno tako povečuje. Ne želim prejudicirat zaključka in tudi prav je, da podjetja ustvarjajo dobiček, to nam je jasno, saj zato podjetja obstajajo, uporabil bi samo tisti izraz, ki so ga že naši starši radi rekli: »Bog naj jim požegna, samo če so pošteno dobili.« Slišimo tudi, da je treba za odpadke pač poskrbet pri sebi doma, da se ne moramo več zanašat na druge. To je diagram, ki smo ga videli že prej in prikazuje naraščanje količine odpadkov tekom let. Temu diagramu pa zdaj vidimo dodani 2 črti, eno roza in eno temno rdečo. Tista temno rdeča so odpadki, ki se uvažajo iz tujine, tista roza so slovenski odpadki. Tri četrtine odpadkov je bilo v letu 2018 uvoženih. Kaj sicer tudi danes doživljajo prebivalci Soške doline? Povečano proizvodnjo polizdelka klinkerja in izvoz klinkerja cementarnam v Italiji. To je bilo danes že omenjeno. In istočasno uvoz odpadkov iz sosednje Italije in povečano sosežiganje odpadkov. Kaj oboje pomeni? Posledično večje emisije nevarnih snovi v zrak, posledično številčnejše tovornjake na cesti. To je današnja slika. Kaj pa se nam obeta? Veliko povečanje, še naprej veliko povečanje izkopavanja mineralnih surovin. Prej sem omenil, da je bilo že izdano okoljevarstveno soglasje, na grobo rečeno, za enkrat večjo količino izkopavanja mineralnih surovin. Temu verjetno bo sledila še večja proizvodnja polizdelka klinkerja in izvoz vedno večjih količin klinkerja cementarnam v Italiji? Namenoma postavljam vprašaj na koncu, ne želim tega trditi, sprašujem. Kar pa pomeni, naše okolje in zdravje bojo vedno bolj obremenjeni, ob tem ko bodo lahko drugje ohranjali čisto in zdravo okolje. In, na čemer bi se morala predvsem tudi država zamislit, s čimer se bo nesorazmerno izkoriščalo slovenske mineralne surovine, ob tem ko bodo drugje te surovine lahko hranili za prihodnost. Ali se bo sočasno s tem tudi dodatno še povečal uvoz odpadkov iz sosednje Italije in dodatno povečala količina sosežiganja odpadkov? Ali bomo zapadli v neko spiralo, ki bo nato omogočala še večjo proizvodnjo klinkerja, še večji izvoz in tako naprej? To so vprašanja, ki odpirajo potrebo po resnem razmisleku o poslovnem modelu podjetja v srednji Soški dolini. Postavlja se celo vprašanje, v kolikšni meri je tak poslovni model še skladen z ustavnim načelom, po katerem se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Ne smemo pozabiti, mineralne surovine in proizvodnja, ki vključuje mineralne surovine, niso običajno blago in ni običajna proizvodnja. Mineralne surovine so po Zakonu o varstvu okolja opredeljene kot naravni vir, jaz bi dodal kot neobnovljiv naravni vir. Imamo Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, imamo Državno rudarsko strategijo, v obeh je izrecno poudarjeno, da je potrebno mineralne surovine izkoriščati preudarno, za potrebe, ki so realne, in mineralne surovine ohranjat za naslednje generacije. Ali se torej lahko taka gospodarska dejavnost, kot sem jo prej opisoval, da jo odčitavamo, še izvaja v skladu z javno koristjo? Kaj meni večina prebivalcev Soške doline? Jaz mislim, da to danes ni več dilema. Prav pred kratkim je bilo zbranih več kot 7 tisoč podpisov podpore k pozivu zdravnikov. Približno tisoč 700 teh podpisov je bilo zbranih na spletu, vsi ostali podpisi so bili zbrani v fizični obliki z lastnoročnim podpisom.   (nadaljevanje) A si predstavljate, koliko ljudi se je bilo pripravljeno potrudit, prit nekam in ta podpis lastnoročno oddat? In to je bilo vse narejeno v, mislim da, manj kot 3 tednih. Poziva zdravnikov, ki ga je teh 7 tisoč ljudi podprlo, pa niti ne bi ponovno ponavljal, saj so ga pred mano že posebej poudarili. Samo v 2 besedah. Ne obremenjujte dodatno okolja, ki so že obremenjena, upoštevajte načelo previdnosti. In dalje, začnimo določat mejne vrednosti ne po merilu, koliko onesnaževalec zmore, ampak po merilu zdravja ljudi, zato je čas. Kaj k temu naprej še menimo v samem društvu Eko Anhovo? 4 stvari. Prvič, da je treba namero za povečanje količine sosežiganja odpadkov v cementarni Salonita Anhovo absolutno zavrniti. Dalje, kot je bilo tudi že rečeno, kot so zdravniki poudarili, da je potrebno mejne vrednosti onesnaževal pri sosežigu izenačit vse na nivo, ki velja za sežigalnice. In mi dodajamo, ne samo pri uredbi o sežigu in sosežigu, tudi pri nekaterih drugih uredbah, ki imajo bistveno ohlapnejše mejne vrednosti za posamezne vrste industrije. Šele na tak način bo dejansko zagotovljeno enako zdravje vsem ljudem. Dalje pa razmišljamo nekoliko širše. Menimo, da je treba izboljšat sistem ločenega zbiranja odpadkov. Zakaj? Ker bi s tem lahko povečali možnost za snovno predelavo odpadkov, za reciklažo, ki ima prednost po vseh naših strategijah pred sosežigom odpadkov. Seveda bomo še zmeraj v situaciji, ko bo potrebno nekatere odpadke še vedno sežigat, ampak če bomo prej izpolnili pogoj iz tiste 2. točke, potem bo tudi to sežiganje, ki ga bomo še izvajali, potekalo v varnejših napravah, ki bodo izpolnjevale stroge mejne vrednosti. In četrtič, zdi se nam, da bi bilo potrebno podpreti razvoj novih tehnologij, ki omogočajo tudi drugačno snovno predelavo odpadkov, s čimer bi količino odpadkov, ki jih ni možno običajno snovno reciklirat, še zmanjšali na najmanjšo možno mero, mogoče v eni idealni situaciji sežiganje sploh ne bo več potrebno. O teh novih tehnologijah je bilo v zadnjem času veliko govora, jaz jih tukaj ne bi ponavljal. Mislim pa, da je to priložnost, ki bi jo bilo treba glede na stopnjo problematike, ki jo danes predstavlja ravnanje z odpadki, vsekakor na ministrstvu močno podpreti. Za konec, kaj menite pa odločevalci, h katerim smo se danes odpravili. Če se malo pohecam, a se nam boste pridružili s svojimi družinami v srednji Soški dolini? Zakaj? Ker pravijo itak, da je tam zrak pri nas čistejši kot v večini slovenskih krajev, da je primerljiv z Bovcem in Bohinjem in tudi za ceno garsonjere v Ljubljani dobite pri nas celo stanovanjsko hišo, take so vrednosti nepremičnin pri nas, veste. Ker pa vem, da veste, da se po svoje hecam, vas vprašam, a nam lahko vsaj svetujete, kaj nam po vsem tem, po vseh obremenitvah, po vseh dilemah, ki sem jih omenil, svetujete, da rečemo našim otrokom. Saj veste, tistim otrokom, ki prehitro odrastejo, grejo v Ljubljano, itak želijo tam ostat. A naj jih vabimo nazaj ali naj se tudi mi vdamo v usodo in jim rečemo, ma glejte, saj mi smo že malo v letih, dajte si vsaj vi najdite eno čistejše okolje?  Hvala, ker ste me poslušali.
Hvala, Eko Anhovo. Imam še eno pooblastilo. Na Odboru za zdravstvo gospo poslanko Alenko Jeraj nadomešča gospod poslanec Boris Doblekar. Gospa županja Tina Gerbec, beseda je vaša. Izvolite.
Tina Gerbec
Najlepša hvala za besedo. Tina Gerbec, županja Občine Kanal ob Soči. Spoštovana predsednika ter člani odborov in ostali prisotni.  Najprej se vam zahvaljujem oziroma se zahvaljujem predlagatelju in pa posebej poslancu Matjažu Nemcu, da ste prejšnji teden prestavili sejo in s tem omogočili, da je Občina Kanal ob Soči izpeljala svojo izredno sejo občinskega sveta, kamor so bili vabljeni bolj ali manj isti sogovorniki, kot so prisotni danes. V zadnjih mesecih se je v javnosti odprla intenzivna razprava, povezana   (nadaljevanje) delovanjem podjetja Salonit Anhovo. Ves čas se pojavljajo različne v glavnem zaskrbljujoče interpretacije stanja v občini, ki so z medijsko podporo dobile nacionalno razsežnost. Verjetno se vsi tukaj prisotni zavedamo, da se v občini Kanal ob Soči nahaja tovarna Salonit Anhovo, ki je vse do leta 1996 proizvajala smrtno nevaren azbest. Le ta je med občani pustil trajne posledice. Verjetno ni občana Občine Kanal ob Soči, ki se ne bi soočil s smrtjo, zaradi teh posledic če ne med družinskimi člani pa med prijatelji in znanci. Ljudje smo dejansko tam živeli z azbestom tudi sama sem. Na podeželju smo z azbestnimi filci ograjevali njive, uporabljali smo azbestne vreče za spravilo poljščin in sadja, otroci smo se igrali na salonitkah s salonitnimi cevmi in podobno. Tovarna je zaposlovala preko 2 tisoč 500 delavcev in je bila za marsikoga v Sorški dolini edina možnost preživetja. Ljudje so živeli v nevednosti. Pristojni so jim prikrivali nevarnosti te snovi in tragične posledice nosijo še danes. Seveda so nekateri pristojni tudi poznali nevarnost, a so jo zamolčali. Zgodba iz preteklosti tako še zdaleč ni zaključena. Ljudje pri nas še vedno zbolevajo in umirajo. Naša naloga je, da se do teh težkih zgodb obnašamo spoštljivo in hkrati, da obsodimo tako početje za katerega do danes ni še nihče odgovarjal. Vse te zgodbe dobro pozna tudi naša zdravnica Nevenka Mlinar, ki se s svoji ambulanti v Desklah vsak dan srečuje z azbestnimi bolniki in njihovimi svojci. Od tukaj izhaja tudi njena pobuda, poziv zdravnikom, ki ga vsi dobro poznate in tudi zato je občina sklicala tretjo izredno sejo občinskega sveta, kjer smo županja in občinski svetniki pričakovali konkretne odgovore in pojasnila s strani pristojnih institucij.  Kakšno je danes, če izvzamemo preteklost dejansko stanje okolja in zdravja na našem območju. Na tej seji sem predlagala štiri sklepe, ki so bili po večini soglasno sprejeti in vam jih bom sedaj tudi prebrala. Občinski svet Občine Kanal ob Soči zahteva, da državna institucija dosledno preverja ustreznost zakonodaje slovenske in evropske na področju sežiga in sosežiga odpadkov ter v primeru, da je le-ta neustrezna le to ustrezno spremeni na način, da bo tako v Občini Kanal ob Soči kot tudi drugje po Sloveniji občinam enakopravno omogočeno varno in zdravo življenje. Občinski svet Občine Kanal ob Soči od državnih institucij zahteva jasna merila in dokaze, ki zagotavljajo neoporečno stanje okolja v Občini Kanal ob Soči. Prej smo slišali, da se v podjetju Salonit sežiga že 30 let tako, da verjetno se da kaj razbrati. Občinski svet Občine Kanal ob Soči od podjetja Salonit Anhovo zahteva, da v najkrajšem možnem času zmanjša svoje vplive, ki izhajajo iz sežiga odpadkov na okolje z investiranjem v najsodobnejše tehnologije. In pa Občinski svet Občine Kanal ob Soči od državnih institucij in ostalih zahteva, da se občino seznanja z vsem dogajanjem na tem področju ter, da se pri odločanju pri konkretnih zadevah upoštevajo specifične okoliščine obravnavanega območja. Potem smo imeli pa še eden sklep, ki je bil podan na seji in je bil sprejet z večino in ta se glasi, naj se izvede revizija vseh / nerazumljivo/ za sežig odpadkov, ki so bila izdana podjetju Salonit Anhovo.  Ob zaključku naj povem še to, da na občini zelo dobro razumemo zaskrbljenost naših občanov, ki izvira iz tragične izkušnje z uporabo azbesta. Danes pa imamo v občini novo industrijsko dejavnost, ki zaradi izredno negativne zgodovinske izkušnje zbuja skrb med občani in tu se pojavlja dilema kako postaviti mejo med preteklostjo, sedanjostjo in kako zastaviti prihodnost. Poudariti moram, da na občini seveda spremljamo dogajanje okoli Salonita Anhovo. Vsi župani in občinski svetniki se že več let udeležujemo skupnih sestankov v podjetju, kjer nam zaposleni predstavijo podatek povezane s tehnologijami, podatke o meritvah in razvojne načrte podjetja. Vzpostavljena je skupna delovna skupina Krajevnih skupnosti Anhovo Deskle, Krajevne skupnosti Kanal in Družbe Salonit Anhovo, ki je kot že samo ime pove sestavljeno iz predstavnikov krajevnih   (nadaljevanje) skupnosti Deskle in Kanal in strokovnih predstavnikov podjetja. Ta skupina deluje kot vez med podjetjem in občani tako, da je tudi občina lani na prvem sestanku skupine predstavnikom krajevnih skupnosti zagotovila pomoč v obliki zunanjega strokovnjaka, ko bodo naleteli na vprašanja, ki potrebujejo dodatne neodvisne odgovore.  Kot županja sem že na začetku mandata ustanovila Odbor za okolje, prostor in varstvo okolja, ki je bil pred tem del Odbora za gospodarstvo. Na ta način smo zagotovili še bolj natančen in neodvisen vpogled v dogajanje. Zato, da bi razčistili dvome v meritve, ki jih sedaj po zakonu izvaja podjetje same s kreditiranjem institucijami je občina v letošnjem proračunu namenila 100 tisoč evrov za izvedbo svojih neodvisnih meritev, katerim naj bi ljudje zaupali.  Za zaključek se bom dotaknila še nekaterih dejstev v zvezi s podjetjem Salonit Anhovo kot jih spremljamo na občini. Po našem vedenju podjetje Salonit Anhovo deluje v skladu z obstoječo evropsko in slovensko zakonodajo. Ne presega dovoljenih mejnih vrednosti izpustov ter deluje v smeri zmanjševanja svojih vplivov na okolje. O tukaj izvira prvi sklep občinskega sveta naj se zakonodaja preveri in po potrebi spremeni če je le-ta neustrezna. Kajti, država mora na eni strani skrbeti tako za varno in zdravo okolje. Na drugi strani pa ustvariti pogoje za nemoten gospodarski razvoj. Podjetje v industrijski coni Anhovo zaposluje okoli 400 delavcev prebivalcev imamo 5 tisoč 300 približno. Na drugi strani pa ustvariti pogoje za nemoten gospodarski razvoj. Podjetje v industrijski coni Anhovo zaposluje okoli 400 delavcev, prebivalcev imamo 5 tisoč 300 približno. V coni delujejo podjetja, ki so neposredno odvisna od Salonitove proizvodnje čemur lahko prištejemo še dodatnih 150 delavcev. Od večjih podjetij v industrijski coni so odvisni številni lokalni obrtniki pa prevozniki, gostinski obrati in vsi ti delavci in zaposleni so v glavnem domačini. Podjetje z različnimi sponzorskimi sredstvi raznim društvom in krajevnim skupnostim tudi v obliki materiala močno vpeta v lokalno okolje. Zakonodaja nalaga podjetju izvedbo meritev svojih izpustov. Podjetje si samo izbira in plačuje kreditiranje institucije, ki izvajajo meritve. Če želimo doseči večje zaupanje vanje bi bilo smiselno, da izvedbo meritev prevzeme država. Podjetje občini plačuje koncesijo za rudarjenje, ki je lani znašala 19 tisoč evrov in edino, kar mu nalaga zakona in za naše pojme je to bistveno premalo v primerjavi z izkoriščanjem kamnoloma. Naj povem še, da 600 tisoč evrov, o katerih smo slišali v zadnjih dneh, da se to nanaša na dohodnino in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Tako da pri tem predlagamo, da država zviša koncesijo za rudarjenje.  Občina Kanal ob Soči je majhna občina in na svojem območju gosti veliko podjetje, ki na Primorskem ob Luki Koper ustvari največjo dodano vrednost na zaposlenega. Podjetje že desetletje usodno vpliva na gospodarski razvoj občine pa tudi regije. Seveda je prva naša skrb zdravje občanov in čisto okolje ob tem pa tudi gospodarski, socialni, urbanistični razvoj občine. V zadnjih šestih mesecih smo bili žrtve sistematičnega napadanje in obtožb, za katere ne moremo prevzeti odgovornost, ker so stvar države in državnih institucij so pa tudi idealno orodje za nabiranje političnih točk posameznika in skupin, ki ob tem šikaniranju ne prevzamejo prav nobene odgovornosti. Kot izrazito majhen subjekt lokalne samouprave pričakujemo aktivno vlogo države in državnih institucij.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Izvolite, gospa.  Prosim, da se predstavite.
Nevenka Volk Rožič
Hvala za besedo.  (Nevenka Vovk Rožič) Na tem mestu predstavljam severno primorsko gospodarsko zbornico.  Uvodoma moram pojasniti, da se mi ne zdi prav, da smo danes tukaj zbrani v hramu demokracije z namenom, da razpravljamo o enem samem podjetju. Če že, potem bi danes morali tukaj konstruktivno razpravljati o okoljskih vplivih vseh podjetij v Sloveniji. Če sem že povabljena, da spregovorim o tem dotičnem podjetju, potem naj povem, da je Salonit Anhovo največji zaposlovalec v občini Kanal in sodi med večja podjetja na severnem primorskem. Glede na dodano vrednost na zaposlenega v Sloveniji med 50 največjimi industrijskimi podjetji zaseda drugo mesto.   (nadaljevanje) Rada bi opozorila ne nezanikljive multiplikativne učinke, ki jih je omenila že gospa županja, Salonita na celotno regijo. Na eno njihovo delovno mesto ustvarijo šest novih delovnih mest. S tem v mislih zato danes pozivam k odgovornemu dialogu. Ne govorimo torej o nekem tujem zlobnem kapitalu, ampak o pomembnem delodajalcu v regiji. Odgovornost javne besede je izjemnega pomena. Obenem se danes pogovarjamo tudi o podjetju, ki je izjemno družbeno odgovorno. Nekje sem prebrala, pa naj me predstavniki občine ali pa podjetja popravijo, da podjetje kar en milijon evrov letno nameni lokalni skupnosti. To je primer dobre prakse. Koliko takih podjetij pa še je v Sloveniji, ob nižanju povprečnin je Salonit Anhovo izjemnega pomena v tem smislu. 600 tisoč evrov, kot smo slišali, gre neposredno v proračun občine, 400 tisoč evrov letno namenijo z različnimi prispevki za skupnost, denimo, tudi brezplačna distribucija vode za prebivalce Občine Kanal ob Soči iz vodarne Močila, razna sponzorstva in donacije številnim lokalno umeščenim organizacijam. Nenazadnje je v Salonitu zaposlenih 372 ljudi, povprečna plača zaposlenega pa je 500 evrov višja, kot sicer znaša povprečna plača v regiji. Še več, glede na enega zaposlenega v Salonitu se v regiji ustvari posredno šest delovnih mest.  Dovolite mi še čisto osebno noto. Sama veliko časa preživim v Občini Kanal, tam imam hišo. Kar sama kot državljanka izredno cenim pri Salonitu, je to, da odpirajo dialog tudi okrog teh težkih tem. Leta pomagajo bolnikom, obolelim zaradi azbesta, odstranjujejo azbest iz doline, četudi tega niso zakrivili trenutni lastniki, ampak država.  Hvala.
Hvala lepa. Nadaljujemo razpravo vabljenih. Kdo želi besedo? Izvolite, gospod.
Julijan Fortunat
(Julijan Fortunat, predsednik Uprave Salonita, d.d.) Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, lep pozdrav! Lep pozdrav tudi vsem prisotnim!  Zares smo bili veseli, ko smo dobili to povabilo in priložnost, da predstavimo tudi svojo resnico v tej zgodbi, ki se je v zadnjem času zelo, zelo razgrela. Rad bi samo nekaj besed o podjetju povedal, nekaj so povedali moji predhodniki. Mogoče bi par internih zgodb povedal, mislim, da so tudi te pomembne za razumevanje dogajanja.  Kot prvo ugotovitev bi rad predstavil dejstvo, da se v podjetju vsi zavedamo, v kako težavni panogi delujemo, in pa predvsem, kakšno težko breme smo prevzeli z azbestno zgodbo, ko se je končno ugotovilo in izkazalo, kako strupen je ta material, ki je bil dolga leta v uporabi, ne samo v Salonitu, pač pa tudi v drugih obratih v Sloveniji in povsod po svetu. Svojo razpravo bi razdelil samo na dve ključni sporočili; mislim, da bo kar dovolj, da poskusimo zgostiti te svoje misli. Prva je, da smo se v podjetju zavezali k temu, da bomo ravnali odgovorno, odgovorno do svojih zaposlenih, odgovorno do naše okolice, še posebej zaradi dejstva, ki sem ga prej omenil, namreč, grenke in tragične izkušnje azbesta, ki so se odvijale prav na prostorih današnje cementarne. S tem namenom smo v zadnjih letih ob podpori lastnikov namenili ogromna sredstva v najboljše možne tehnologije, in sicer v 15 letih je bilo investicij za približno 150 milijonov. Velika večina ima vedno tudi okoljski značaj, tako smo prepričani, da   (nadaljevanje) s svojim delovanjem gremo v pravo smer; pozneje bomo videli tudi par prosojnic, ki smo jih pripravili, mislim, da ste jih tudi sami prejeli, ampak mogoče katera od njih potrebuje kakšen komentar. Rad bi poudaril, da delujemo kot cementarna v popolnoma enakem zakonodajnem področju, kot delujejo vse cementarne v Evropi. To nam sicer večkrat celo tisti, ki se ne strinjajo z našimi aktivnostmi oponašajo, pa vendar radi to ponovimo. Namreč, za vse cementarne, ki delujejo v Evropi, veljajo skoraj zagotovo enaka pravila. Podpiram idejo, da se še enkrat mogoče pregleda, ali je bila v celoti evropska zakonodaja prenesena v slovenske okvire. Prepričan sem, da tu verjetno ne bomo odkrili nobenih odstopanj. Kar je zelo pomembno, z velikimi vlaganji letno zmanjšujemo svoje vplive, iz leta v leto zmanjšujemo svoje vpliva na okolje in to bo tudi videti iz nekaterih prosojnic, ki bodo kasneje prikazane. Torej, prvi poudarek, samo najboljša oziroma vrhunska, lahko ji rečemo tudi čista tehnologija lahko zagotovi čisto okolje. Drugi poudarek, samo strokovni dialog vodi tudi v strokovne rešitve. V zadnjem času smo bili deležni veliko emocionalnih soočenj na različnih ravneh. Moram reči, da včasih tudi ta emocionalna diskusija ne škodi v smislu razumevanja vseh težav, ki so se nakopičile v dolini, seveda pa je pri končnih presojah potem treba le stopiti na racionalno plat in soočiti dejstva, argumente, podatke in se na podlagi njih odločati. Kar nekaj smo govorili tudi o problemu slovenskih odpadkov in tematiki uvoženi pa domači odpadki, ki se sosežigajo v Salonitu. No, tu bi rad poudaril, da je bilo povprečje zadnjih štirih, petih let nekje okrog 50 % uvoženih tako imenovanih alternativnih goriv, pa 50 % domačih, v letu 2018 je bilo to razmerje res bistveno večje v korist uvoženih. No, obstaja tudi razlaga. Pred tremi leti, ko smo bistveno investirali ravno v tem delu svojega procesa, smo začeli povečevati izključno domača alternativna goriva in naleteli na tehnično težavo, namreč, nimamo dovolj podjetij v tem trenutku, ki bi bila sposobna dovolj dobro tehnično predpripraviti ta goriva. Treba se je zavedati, da goriva, ki gredo v naš proces, niso smeti, ki jih stresamo kar iz tovornjakov komunale, pač pa morajo biti predpripravljena. Gre za to, da je najprej predvideno sortiranje, potem biološka obdelava, kasneje je treba izločiti vodni delež. Tako smo tako rekoč pred tremi leti, mislim, da je bilo konec leta 2016, začetek 2017, ko smo začeli pospešen postopek uvajanja novih goriv, naleteli res na to oviro, ki nam je povzročila težavo v smislu, da so najprej okoliški prebivalci se zelo pritoževali, in seveda mimo tega tudi ne gremo, hočemo biti transparentni, odprti in poslušati tudi glas okolice. In smo morali prekiniti začasno z domačimi dobavitelji. V zadnjem času pa lahko sporočim, da imamo zelo spodbudne novice tudi iz nekaterih drugih podjetij, slovenskih tokrat, ki že preizkušajo svoja goriva pri nas, in sem prepričan, da bomo v Salonitu, kar se odpadkov tiče, res lahko postali del slovenske rešitve odpadkov, ne pa del slovenskega problema. Torej, naša želja je, vedno prvi med enakimi, se pravi, če je možno, bomo slovenske smeti, morajo biti pa ustrezno tehnično pripravljene. Naša ideja je, da gremo tudi proti 100 % - to so naši poslovni načrti - alternativnih goriv. Tu bi rad poudaril, da sama sestava goriv, tako kot je gospod iz Ministrstva za okolje in prostor poudaril, sama sestava goriv ne menja mejnih vrednosti pri sosežigu oziroma tudi pri mejnih vrednostih cementarne. Menja se struktura in sicer, zmanjšuje se Co2 oziroma ogljični odtis podjetja. Tudi tu smo med najboljšimi cementarnami v Evropi. Preostala struktura se pa bistveno ne menja. Namreč, tudi tu je mala, mala tehnična razlaga, ki pravi, manj uporabe fosilnih goriv, več uporabe alternativnih goriv, struktura emisij skoraj enaka, ne odstopa bistveno, razen pri Co2-ju, ki se bistveno zmanjšuje in je na evropski agendi prehoda v brezogljično družbo. Pozivamo k dialogu in današnjo sejo obeh odborov razumem tudi v tem smislu, odprti smo za vsako diskusijo, posebej glede neodvisnosti meritev, posebej glede vseh podatkov, ki jih imamo na razpolago. V podjetju imamo zagotovo eno največjih podatkovnih baz, okoljskih, v Sloveniji, kjer že leta in leta merimo, seveda, predpisane vsebine naših emisij, pa tudi, izvajamo celo vrsto nadstandardnih meritev. Po tej kratki predstavitvi bi pa mogoče samo pokomentiral še malo današnjega dogajanja, namreč, rad bi se vrnil na prvi predlog sklepa, ki je bil predlagan s strani stranke Levica. Mi ga ocenjujemo kot sklep, ki bi lahko omejeval razvoj podjetja, kar bi pa seveda lahko tudi negativno vplivalo na razvoj naše sposobnosti zmanjševanja vplivov na okolje. Skratka, če govorimo o temu, da moramo zmanjšati proizvedeno količino, je jasno, tu imamo eno spiralo, ki ni nujno ravno dobra za podjetje. To je naš osebni pogled, seveda. Drugi pogled, ki pa danes ni bil izpostavljen, ob možnem omejevanju delovanja podjetja, si predstavljam, da si marsikateri od naše konkurence, mane roke. Namreč, pred sabo imamo 2, 3 velike infrastrukturne projekte in rad bi poudaril, da boste v vsaki slovenski hidrocentrali, hm, v večini nebotičnikov, vseh mostovih, v nuklearki, vsepovsod, boste našli Salonitov cement. Skratka, ker vemo, da smo med najboljšimi cementarnami, ne samo v regiji, ampak v Evropi, predpostavljam, da bo kdo od naše konkurence tudi vesel, če bomo te omejitve zares doživeli. Verjamem, da bo prevladala zdrava pamet. Pa še nekaj, bil sem na seji občinskega sveta, v Kanalu, kjer je ARSO zelo jasno povedal, da območje ne izpolnjuje prav nikakršnega pogoja za degradirano območje. Teh napeljevanj smo v zadnjem času doživeli že kar nekaj in dokler imamo tu predstavnike ARSA, prosim, če je potrebno, da to ponovijo oziroma da razčistimo to dilemo. Bilo bi potrebno, da se o podjetju ne govori kot o tistem, ki degradira, v tem trenutku področje. Namreč, prepričani smo, da so emisije, ki jih merimo v podjetju, ki nam jih drugi izmerijo v podjetju, daleč pod mejnimi, to kažejo podatki ni da s tem nimamo tako negativnega vpliva na okolje, kot se v nekaterih primerih poskuša prikazati. Zdaj pa, če mi dovolite, bom od osmih »slajdov« oziroma prosojnic, ki so pripravljene v predstavitvi, mogoče pogledal samo dve, tri, ki potrebujejo nekatere ključne poudarke. Hvala lepa. / izklop mikrofona/ / vklop mikrofona/ No, tu je, 100 let zgodovine, o tem ne bi veliko. 1996, kot veste, je bila proizvodnja azbesta prepovedana. Posledice čutimo še danes in te so res tragične. Tudi sam sem rojen v Občini Kanal in poznam to zgodovino  (nadaljevanje) zelo dobro. Mogoče, preden preskočimo, zadnja slika EBRD, ko nam je dal, ko nam je predal leta 2017 nagrado za trajnostno energetiko, je podal v obrazložitvi tudi naslednjo izjavo: »Salonit je na nivoju, ki bo zahtevana od cementarn v letu 2030.« Mišljena je bila tehnologija. V zdravniške podatke se ne bi spuščal. Rad bi povedal samo to, da to, kar je v spodnjih plavih kvadratkih, govori o naši družbeni odgovornosti, trudimo se čim bolj omiliti vse vplive, ki nastajajo zaradi bolezni, povezanih z azbestozami. Naš shematičen prikaz našega procesa, cementarna ni sežigalnica, to so zelo tehnični podatki. Hoteli smo samo prikazat, to je bilo pripravljeno za sejo občinskega sveta, hoteli samo prikazat, da samo en del našega procesa je tisti, ki ga danes obdelujemo, poleg tega je pa seveda še cel kup drugih, celota pa je zelo, zelo pomembna za to, kakšni so naši vplivi na okolje. Imamo agendo, imamo srednjeročne načrte, kako bomo podjetje razvijali, imamo zelo jasno strategijo lastnikov tudi, ki pravijo, še bomo vlagali v podjetje, predvsem tudi na področju okolja. O tem, da smo med najboljšimi po tehnologiji, smo že slišali. Tu je tudi razlaga, zakaj. Tega ne bi posebej, lahko, torej predstavitev mislim, da je tudi v vaših gradivih. Imamo precej, tako kot zgleda na prvi pogled naša proizvodnja, težka industrija in neatraktivna, smo zelo veseli, ko zaposluje mlade strokovnjake. 57 jih je bilo v zadnjih 2 letih in to so visoko šolani kadri in mislim, da smo eni od redkih, ki uspemo zadržati odliv mladih strokovnjakov v regiji. No, o sami uporabi alternativnih goriv smo že videli zgornji graf. Tega spodnjega pa danes še nismo, in sicer je to CO2. Tu bi rad dodal k razlagi predstavnika Eko Anhovega oziroma Eko iniciative, da so podatki, ko rečemo o tem, da zmanjšujemo svoje vplive pri ogljičnem odtisu, vezani seveda na tono klinkerja proizvedenega. To je pravi podatek, absoluten znesek je pa točno tak, kot ga je predstavnik Eko Anhovega pred mano predstavil. Ampak, če pogledamo linije, ki jih imamo pred sabo, imamo izpuste na tono klinkerja v svetu, v Evropi, v Nemčiji, Salonit je zaenkrat še spodaj. Pa še ena, ta je malček slabše vidljiva, iz gradiva boste nekoliko bolje, najprej bi pokomentiral sredinske 3 grafe. 200 križcev, krogcev in, kaj so že, kvadratki je 200 cementarn v Evropi. Oranžna na desni strani je naša. Na ordinatni osi imamo pa izpuste. No in vse cementarne tukaj so grupirane po deležu uporabe alternativnih goriv in vidimo, da smo v Anhovem praktično zelo, zelo primerljivi oziroma med najboljšimi, to, kar trdimo, med 10 % najboljših tudi po emisijah. Pa še, mogoče pomembnejši podatek na levem spodnjem grafu, kjer govorimo o trendu koncentracij delcev PM10, ki so med najbolj škodljivimi za zdravje. To znajo zdravniki povedat. Vidimo, koliko se je naš vpliv na okolje nižal iz leta 2006 do 2019. To sta 2 merilni mesti v neposredni bližini podjetja. Mejna vrednost je 40 mikrogramov. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča 20 mikrogramov, no mi smo to mejo že dosegli. To je podoben graf, ki pa pove stanje prašnih delcev v Sloveniji. Mislim, da boste, spoštovani poslanci in poslanke, dobili tudi svoje kraje vmes. 2 zeleni črti sta v neposredni bližini, bližini podjetja ponovno. Najčistejši zrak je v referenčni točki Arsa v Kočevskem rogu v Iskrbi, takoj za tem je naše Morsko in na četrtem mestu Gorenje polje. Mejna vrednost je, kar se naše dejavnosti tiče daleč višja.  Še en podatke. Štirkat v lanskem letu smo v teh postajah namerili preseganja mejnih vrednosti za dnevno koncentracijo PM delcev, od tega trikrat podjetje ni delovalo, je bilo v fazi remonta. Ravno tako prejšnji teden gospa iz Arsa je povedala, da je prejšnji teden bilo preseganje, vpliv Padske nižine je tu nezanemarljiv, moram povedati, da so tudi Italijani že nekoliko zlorabili diskusijo, prevročo diskusijo, ki se je vnela na naši strani. Namreč nekateri od njihovih poslancev že sprožajo pobude, da bi preverili čezmejne vplive Salonita glede na vlive PM delcev v Stari Gorici pa hkrati že postavljajo pod vprašanje tudi čezmejnih vplivov za drugi tir. Skratka, predpostavljam, da imamo tukaj nekaj tudi že takih aktivnostih, ki niso prav naklonjene nacionalnemu edinemu proizvajalcu cementa.  Torej, prejšnji teden se je res zgodilo, dobili smo tudi alarm iz javnosti, ja fantje presegate, presegate močno koncentracijo PM delcev, to je bilo ob dveh ponoči, med dvema in temi. Mi smo bili v tistem trenutku že tri tedne v generalnem remontu. Skratka, v podjetju ni tekla nobena aktivnost.  Benzen, ena od sestavin o kateri se veliko govori. Če pogledamo spodnji del, zimsko obdobje imamo razdeljeno na obdobje, to bilo v letu 2015 smo to merili, v zimskem obdobju so merili enkrat ko je peč obratovala, drugič ko peč ni obratovala. Potem smo imeli še poleti in tu so jasni vplivi zime. Individualna kurišča imajo strahovit vpliv na misije benzena. Salonit ima samo dvoodstotno, samo pogojno rečeno, dvoodstoten vpliv oziroma doprinos benzenu v občini Kanal. To bodo lahko strokovnjaki iz Arsa ponovno potrdili, ker je to bilo od študiji PVO pripravljeno kot matematični model. No, to so podatki o katerih govorim v tem trenutku.  Naše zaveze, ena manjka tukaj, in sicer nikoli več. Govorim seveda o azbestu ali podobni napaki, to je zaveza poslovodstva in vseh zaposlenih, hkrati transparentnost, strokovnost. Imamo čez 1000 obiskovalcev v cementarni na leto in moram reči, da dobimo zelo zelo zanimiva vprašanja, zanimive pobude, poskušamo upoštevati kar se upoštevati da.  Spoštovane poslanke in poslanci vabim tudi vas osebno ali pa mogoče posamične odbore, da nas obiščete. Marsikdaj se mnenje ljudi, ko vidijo našo proizvodno spremeni v primerjavi s tem kar berejo po časopisih.  To je bila naša predstavitev. Hvala za vso pozornost. Spoštovani predsedujoči, jaz sem tukaj na razpolago za katerokoli vprašanje, ki se bo direktno tikalo Salonita. Če bo prišlo do njega, bom zelo vesel, če me ponovno povabite k besedi. Hvala lepa.
Hvala lepa. Želi besedo še kdo od vabljenih. Gospa Izvolite.
Kornelija Marzel
(Varuh človekovih pravic) Varuhu je problematika Anhovega in Soške doline poznana, saj smo v preteklosti večkrat obravnavali in pristojne opozarjali na ustrezne rešitve. Čeprav je uporaba azbesta prepovedana, pa se stanje okolja ne izboljšuje. Zdaj, mi poudarjamo, da je treba zaščiti vso okoliško prebivalstvo, sprejeti načrt učinkovitega izvajanja dolgoročnih ukrepov, pri tem pa skrbno spremljati stanje in preprečevati morebitno nadaljnje onesnaževanje. Dodatno onesnaževanje že tako obremenjenega okolja je nedopustno. Nujno pa je poglobljeno sodelovanje že na resorni ravni, torej obeh ministrstev pristojnih za okolje in zdravje, seveda pa je treba vključiti v to tudi lokalno skupnost.  Zdaj, opozarjamo, seveda vi ste odločevalci, predvsem ste zato tukaj, na vlogo države glede sprejema in izvajanja ustrezne prostorske in okolijske politike ter vzpostavitve mehanizmov za preprečevanje onesnaževanja, ki bodo predstavljali eno trdno podlago za učinkovit inšpekcijski nadzor Pomembno pa je zagotoviti visoko stopnjo skrbnosti in previdnosti pri sprejemanju vseh odločitev, ki vplivajo na okolje. Ob vsem tem varuh še pripominja, da je stalna naloga pristojnih organov oblasti, vlade, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za zdravje ter seveda tudi ostalih, da nadaljujejo sprejemanje in izvajanje vse ukrepov za izboljšanje kakovosti življenjskega okolja pa ne samo v dej dolini, temveč tudi drugje na vseh čezmerno onesnaženih indikadiranih območjih, kar vključuje tudi izvajanje javno zdravstvenih ukrepov. Zdaj poudarjam, da ni samo ta dolina, nenazadnje tudi jaz prihajam iz enega takega okolja Mežiška dolina, nisem sicer čisto tam, kjer je tudi na eni strani jo sanirajo, na drugi strani pa ugotavljamo istočasno še obremenjevanje.  Zdaj, mi z razmerami na področju okolja nikakor nismo zadovoljni. Država se ne meni za naše predloge in nekako ravno, kot da pravica do zdravega življenjskega okolja in zdravja ter dostojanstva, kot da te pravice ne bi bile zapisane v Ustavi.  Zdaj, mogoče bi še nekaj poudarila, eno naše priporočilo, ki je bilo tako posebno tudi omenjeno, mislim da ga je gospa županja omenila, pa bi res kazalo nekaj narediti. Treba je proučiti obstoječi sistem obratovalnega monitoringa ter po evalvaciji pripraviti spremembe, ki bodo zagotavljale neodvisno izvajanje meritev, neodvisen nadzor in tudi in tudi neodvisno financiranje tega monitoringa. Takšen sistem, kot je zdaj vzpostavljen velikokrat že v naprej dopušča dvome o objektivnosti, tudi če so meritve objektivne, ljudje pogosto dvomijo že zaradi tega sistema in to ni dobro. Hvala lepa.
Hvala lepa gospa Marzel. Nadaljujemo z razpravo. Kdo želi naslednji besedo? Izvolite.
Uroš Macerl
(Eko krog) Bom probal tole kar v bistvu strniti naš pogled na bolj kot ne vse kar se je danes dogajalo, pa bom probal biti čim bolj kratek. Mogoče za začetek samo, da se dotaknem izvajanja gospoda direktorja. Tako bi rekel, poglejte, če se človek malo norčuje je v redu, če se preveč pa hudič oboli pa v bistvu ne izpade resen. Ker če tovarna, ki prijavi letno, ne vem milijon 491 kilogramov dušikovih oksidov, 103 tisoč kilogramov TOC, več kot 500 tisoč to ogljikovega monoksida, nekaj ton benzena, da ne govorimo o letu 2018, v letu 2013 so prijavili tudi več sto kilogramov težkih kovin, vsota težkih kovih ne je bila 617 kilogramov, pa da ne naštevam kaj je vse zraven, ob tem pa se primerjaš z Bovcem pa z Bohinjem, v bistvu izpadeš neresen. Samo toliko.  Naslednje okrog teh kvalitetnih meritev. In veliki bazi meritev in v vsem kar imajo. Poglejte, Zero … Europa in Eko krog smo zaprosili za podatkovno bazo za vse kar se da dobiti. Zelo preprost odgovor. Nič vam ne damo, mi imamo privatno lastništvo in ni treba da vam damo karkoli in ne dobiš. Tako, da potem dobivaš, probaš dobivati podatke iz drugih baz in tak naprej in se boriš za te podatke. Tako da, eno je imeti podatkovno bazo, drugo je pa da jo prikazuješ takrat in način kot sam hočeš. In v bistvu tukaj se z gospodom direktorjem v eni stvari strinjam, samo vrhunska tehnologije lahko da vrhunske rezultate. Res je. In pri sežiganju odpadkov se pač pogovarjamo o različnih tehnologijah. In zato imamo različne peči. Imamo specialno peč za sežiganje odpadkov v specializiranih sežigalnicah, imamo potem peč v cementarnah, cementarniško peč, ki je v osnovi namenjena za izdelovanje cementa oziroma klinkerja, imamo pote neko elektrarniško peč. Tukaj v Sloveniji se pojavljajo tendence, da se sežiga v vseh možnih pečeh. In potem se izenačuje vse kot neka vrhunska tehnologija. Ampak če damo primer, recimo, za sežig odpadkov pač rabiš peč. In smo našteli tri vrste peči. Za prevoz ljudi rabiš pa prevozno sredstvo. In sedaj imamo en luksuzen avto, imamo kombi in imamo tovornjak. Sedaj vsi lahko prevažamo ljudi, tudi v tovornjak lahko damo klopi, pa peljemo. Samo kakšni bodo ljudje na cilj prišli je razlika in kakšna bo kvaliteta tega prevoza. To pomeni, že tukaj je osnovna razlika. In če se tako hudičevo hvalijo kakšne namene imajo in kako hočejo zmanjšati vplive in kako bodo zmanjšali vplive ne / nerazumljivo/ iniciativno rečejo, da bodo jutri nehali, dokler ne bodo imeli istih mejnih vrednosti kot specializirana sosežigalnica. Ne pa kot cementarna s toliko in toliko odpustki in za 600 tisoč kubikov pretoka, ki ga dovolijo.  Če mogoče samo njegovo izvajanje mogoče v enem stavku zaključim sedaj, pa bom pokomentiral, kar nekajkrat sem vas že slišal, danes ste to rekli, na Odmevih ste rekli, neprestano ponavljate, da sama sestava goriva ne vpliva na emisije in da ne bo nič spremenila. Poglejte, ko vas bom videl, da pečete čevapčiče s 3D pa 4D odpadki in da jih boste na koncu tudi pojedli, evo, potem vam bom mogoče vsaj malo verjel. Ampak najprej morate čevapčiče peči s 3D pa 4D. Ne ga hecati, da se pogovarjamo o enih in istih stvareh, ker je to norčevanje iz ljudi.  In drugo Gospodarska zbornica, ki se je danes tukaj pojavila, jaz mislim, da je danes cilj te seje je vpliv na zdravje. Zdravstveno stanje, ki je v tej dolini previdnostno načelo, obolevnost ljudi in danes, da se pojavlja Gospodarska zbornica s takšnim izvajanjem ob 16 milijonih čistega dobička je neetično. In zato, ker se neprestano pojavljajo tudi v fazi pridobivanja raznih dovoljenj in vsepovsod, potem imamo to kar imamo.  Kar se tiče zdravnikov in pa predstavitev Eko Anhovega, jaz mislim, da na tej točki kar so povedali zdravniki in na tej točki kar je predstavil Eko Anhovo bi lahko pravzaprav tudi kar zaključili in sprejemali sklepe. Mogoče samo majhen komentar, Janja Turšič iz ARSA, v času izvajanja meritev, ki smo jih danes gledali smo mi preverili, cementarna kar nekaj časa ni obratovala. In niso merili niti živega srebra, tako da takrat, ko se izvajajo meritve je v redu, če cementarna dela. Ko smo mi preverjali, blizu polovice časa je zadeva stala.  Kar se tiče izvajanja Onkološkega inštituta, mislim, da je korektno predstavljana problematika v Sloveniji. In seveda tudi pomislek, da zaenkrat, ker je rak pač stvar, ki se po dolgem času prikaže, težko trdijo in izračunajo in dokažejo, da je danes ta in ta rak v Anhovem kriv za njega kriv sosežig, kar je tudi Fikfakova povedala jasno. Ampak jaz ne vem kaj bomo sedaj, zavzeli stališče, da bomo počakali. Ali bomo počakali, da se bo pokazalo? Ali bomo uporabili previdnostno načelo? Ali bomo počakali eno katastrofo? Ali bomo mogoče pomislili, da izpusti, ki sem jih prej naštel, mogoče zdravijo. Jaz mislim, da po kmečki logiki je jasno, da ti izpusti lahko samo še dodatno škodno vplivajo na te ljudi in na to dolino. Absolutno tukaj je treba zavzeti previdnostno načelo.  Kar se tiče izvajanja gospoda Kvasiča, ja, poglejte, v bistvu ko se MOP postavi v pozo v kateri se je sedajle postavil gospod Kvasič prejle, meni, če se še tako trudim, pa čeprav imam 15 let izkušenj, mi srce začne tolči in mi tolče in boli. In se vprašam, koliko boli tudi Eko Anhovo in te ljudi, ki to doživljajo. Ker ko se MOP postavi v eno pozicijo, da brani dobiček pa kapital, namesto, da bi se postavil v pozicijo, da brani okolje in zdravje ljudi, je to zelo težko poslušati in zelo težko doživljati, sploh če si v teh zgodbi bil nekaj let in jo doživljaš. Tukaj razlagati, da sosežig in sežig nista eno in isto, ja seveda nista in ravno v tem je problem, da nista. Ampak, iz stališča prebivalca, ki živi tam, v tej dolini, je čisto vseeno, ali se mu reče sosežig ali se mu reče sežig, njega samo zanima, kaj diha in potem ste povedal, da obstaja pa tudi zakonodaja, ki lahko mejne emisijske vrednosti zviša, če dokažeš, da strupi ne prihajajo iz energenta, ampak prihajajo iz surovine in tistega, ki umira za rakom, prav zelo zanima, od kje je dobil strup, ali ga je dobil iz energenta, iz surovine, od kje ga je dobil. Mislim, kot da je to poglavitno, to je, mislim, to je beda te zakonodaje, da nekomu dovoliš, da si izmisli, da njegov problem izhaja iz surovine, ne iz energenta in mu zato dovoliš več. No, to smo v Zasavju doživel. TOC se v sežigalnicah, sežigalnica se mora sama ustavit pri 10 in se mora do toliko goriv ustavit. V Lafažu smo ravno zaradi takšne zakonodaje, doživljal sežig odpadkov z 200 TOC-ja. In, ob vsem tem, je bistvo samo eno, čisto vseeno, ali se reče sosežig ali sežig ali je ta mejna vrednost ali je ona, ljudi samo zanima, kaj pride skozi dimnik in, to je vse kar je za njih bistveno v tem. In, v Zasavju smo doživel eno situacijo, ko je bila pravzaprav krivica uzakonjena in krivica za cementno uredbo in za uredbo o sosežigu je uzakonjena in ta uzakonjena krivica daje, enim, omogoča, da delajo milijonske dobičke, druge pa postavi v pozicijo, ko so prepuščeni življenju v tem onesnaženem okolju in mu potem razlaga, da je to evropska zakonodaja. No in, ker smo to krivico doživel in ker vemo, kako je, ker si predstavljamo, kako je ljudem, ki živijo tam v Anhovem, jaz mislim, da je skrajni čas, da se te stvari in te krivice odpravijo in da bo današnje glasovanje šlo resno v smer, da sežig in sosežig ni več razlike, vse mora dosegat najboljše razpoložljive tehnike, ki jih omogoča sežig. Ker če imamo tehniko, ki lahko prečisti in sežge odpadke, z minimalnim vplivom, jaz ne vem, po kateri logiki nekdo lahko da eni tovarni sežig odpadkov, ki da bistveno več in jih namensko izpostavi toliko večjim vplivom na okolje. Jaz mislim, da tukaj so ti tretjerazredni državljani še kako prisotni in je skrajni čas, da se te zadeve iz slovenske zakonodaje dajo ven in se ne več izgovarjat na evropsko zakonodajo, ker danes smo že nekajkrat slišal, z lahkoto jo zaostrimo, z lahkoto. Hvala.
Hvala lepa. Nadaljujemo, izvolite, prosim, da se predstavitev.
Karl Lipič
Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije. Imamo status društva o javnem interesu po Zakonu o varstvu okolja in tudi status stranskega udeleženca pri presoji vplivov na okolje Nacionalnega energetsko podnebnega načrta. Zakaj tole poudarjam? Ker sta to dva dokumenta, ki sta sedaj nekako še vedno v javni razpravi in tudi pred sprejetjem v tej hiši. Gre za pomembna dokumenta, ki imata v svojem poglavju tudi področje ravnanja z odpadki in pa kvaliteta zraka. To je to, kar danes tudi obravnavamo, v povezavi z Salonitom Anhovo. Zdaj, seveda, ta dva dokumenta, ki ju je potrebno kvalitetno pripraviti in tudi njihove odločitve, imajo še druge segmente in zato tudi mislim par stvari odpirat, ki, jaz bi rekel, tudi, nekatera ozadja. Na področju ravnanja z odpadki, smo prišli do stanja, ko je Slovenija, pravzaprav, se utaplja v smeteh oziroma komunalnih odpadkih in skladiščijo se ti odpadki povsod. Tudi današnja informacija, da preko 70 javnih komunalnih podjetij, ne ve več kam z odpadki, kot veste, stvari so se nam zaprle v Avstriji, na dunajski sežigalnici, stvari so se nam zaprle z industrijskim in pa komunalnim blatom. Tudi tu nimamo rešitve. In seveda, rešitve niso v »zero waste-u«, ker to je dobra teorija, na področju okolja, ki lahko služi boljšem, okoljsko ozaveščanju oziroma izobraževanju, ampak brez tega, da bi odpadke sami reševali  (nadaljevanje) v slovenskem prostoru, ne bomo mogli imeti napredka.  Pri teh stvareh bo pomembno, da v tem procesu sodelujejo vsi, tako Vlada, resorna ministrstva, predvsem Ministrstvo za okolje in prostor, podjetja, občine, zbornica, pa tudi nevladne organizacije. Vendar pri nevladnih organizacijah je pomembno, da pristopijo k temu strokovno in z argumenti ter na nek način gledajo, da se bodo problemi reševali, ne pa zaostrovali oziroma ne reševali. Za našo nevladno okoljsko organizacijo, ki deluje 28 let v slovenskem prostoru, in toliko časa smo aktivni tudi na področju ravnanja z odpadki, deset let na področju kvalitete zraka, te stvari preverjamo skozi strokovne posvete že 23 let. Letos bo strokovno posvet v Moravskih Toplicah na temo Okoljska samozadostnost Slovenije, neizogibna nujnost, kjer imamo panele energije iz odpadkov, snovna izraba odpadkov v sistemu krožnega gospodarstva, okoljska učinkovitost in krožno gospodarstvo, okoljsko komuniciranje in onesnažen zrak za naše zdravje ter ukrepi za izboljšanje stanja. In na teh posvetih tudi letos pričakujemo preko 150 udeležencev, preko 45 predavateljev, domačih in tujih strokovnjakov, ki iščejo rešitve na področju ravnanja z odpadki in tudi kvalitete zraka.
Gospod Lipič, moram se opravičiti…
Karl Lipič
Ne, ne, tule bom prišel do tega, ker je zelo pomembno…
Vem, dajte se malo koncentrirati…
Karl Lipič
… kar vam mislim povedati, tudi Levici.
Vem…
Karl Lipič
Drugi so imeli priložnost in prosim, da imam tudi jaz priložnost.
Prosim.
Karl Lipič
Prosim. Ker tudi okoli Levice bom nekaj še povedal.
Veste, kaj, naloga vabljenih ni… / govorita oba hkrati/
Karl Lipič
Prosim, da mi daste besedo… / govorita oba hkrati/
Naloga vabljenih ni polemiziranje, kar dobro veste kot zelo izkušen obiskovalec teh sej. Lepo vas prosim, da se koncentrirate na tematiko seje. Naslavljam vas kot predsedujoči, ki se tudi samoomejuje kot član Levice, ko predseduje. Hvala. Izvolite.
Karl Lipič
Hvala. Bom nadaljeval. Namreč, na to posvetovanje, kjer bodo predstavniki tako gospodarstva, zbornic in tako naprej, vabimo tudi predstavnike nevladnih organizacij, ki so danes tu prisotni, da soočijo svoja strokovna mnenja in iščemo skupne rešitve pri reševanju tega NIMBYNIMET efekta. In to je zelo pomembno, da ne ustvarjamo samo problema, ampak problem poskušamo tudi reševati v slovenskem prostoru.  Drugo, kar sem hotel povedati, je to, da je zelo pomembno tudi v nevladnem sektorju, da se zavedamo funkcije, ki jo imamo v slovenskem prostoru, ko dejansko rešujemo okoljske probleme. Namreč, na področju ravnanja z odpadki pričakujemo, da nevladne organizacije opravljajo trajno funkcijo, in sicer funkcijo nadzornika vladnih postopkov, funkcijo predsedovalca, ekspertnega znanja oziroma neodvisne stroke in pa funkcijo partnerja v oblikovanju odločitev. In tudi tu so odgovorne nevladne organizacije za to, ali predlagajo dobre ali slabe rešitve oziroma rešitve, ki so lahko ne samo za kvaliteto življenja, bivanja in zdravja, ampak povzročajo tudi gospodarsko škodo. In tu bo treba v slovenskem prostoru, tudi tisti, ki prihajajo s temi pobudami, imeti tudi strokovne argumente. In ko je kolega prej iz nevladne organizacije Eko krog trdil svoje stvari, moram reči, da ga moram spomniti na njegovo izjavo v časniku Finance, ko smo govorili, kam s temi odpadki, in je dejal, da naj stanje, kakršno je, rešuje resorno ministrstvo. Jaz mislim, da o teh stvareh, ko jih izvažamo, na nek način tudi okoljsko revolucijo, enostavno moramo tudi reči, kaj je realno, kaj ni realno in kje so dolgoročne rešitve na tem področju. Jaz nikakor ne ščitim Salonita Anhovo, še zdaleč ne, mislim, da so zaključki seje občinskega sveta pravilni in dobri in da je treba iskati tudi rešitve v tem, da je potrebna kdaj pa kdaj tudi zelena mediacija. Prvo zeleno in končno zeleno mediacijo smo imeli okoli odlagališča Tenetiše v Kranju, kjer smo pravzaprav iskali rešitev tako znotraj resornih ministrstev, občine, pa tudi nevladnega sektorja in občanov in smo jo našli. In tudi tu bo treba iskati dolgoročne rešitve, ker dejansko s tem, da najprej zapremo eno cementarno, z nekimi argumenti, ki ne držijo, potem rečemo sedaj bomo zaprli cementarno še v Anhovem, isti akterji se pojavljajo v TEŠ-6,. kjer bomo prav tako zaprli stvari. S tem, da se ponujajo rešitve na področju izrabe odpadkov, tako termične izrabe odpadkov in pa tudi s predelavo alternativnih virov RDF in RSF goriv. In tule je treba iskati v slovenskem prostoru možnosti, drugače nas bodo ti odpadki tudi zasuli.  In še na kratko komentiram, jaz sem zelo vesel, da je danes tudi dr. Fikfak Dodičeva iz Inštituta stvari predstavila. Jaz samo želim, da enake kriterije in pa pristop in merila treba uveljavljati tudi na drugih področjih, ki so po nacionalnem programu varstva okolja in / nerazumljivo/ kot prioritetne. To pomeni, daje ta trenutek na prvem mestu onesnaženost iz prometa in pa malih kurilnih naprav, ker preko tisoč 700 ljudi umre zaradi onesnaženosti zraka in jaz mislim, da Zdravniška zbornica mora tudi dati apel, podobno kot / nerazumljivo/ Salonit, videti zakaj se te stvari v slovenskem prostoru ne rešujejo, zakaj se promet povečuje namesto zmanjšuje. In drug kriterij, načelo previdnosti, ki ga v vsakem primeru moramo uvesti, bi enako rekel, da moramo tudi na področju neoniziranih sevanj, 5G, Wi-fi, baz in tako naprej enake kriterije imeti, ker tudi ogromne bolezni so na tem področju in tudi pomeni, da isti strokovnjaki, ki se tu pojavljajo morajo tudi, čeprav so bili v forumu EMS enake kriterije imeti tudi za to področje. Bodimo tu pošteni in dajmo iskati alternative, rešitve, strokovne rešitve tuje in domače stroke in jaz mislim, da bo potem na tem področju znatno boljše. Brez predelave odpadkov oziroma termične predelave odpadkov si jaz ta trenutek ne predstavljam rešitev in enostavno bo treba videti rešitve kratkoročne znotraj Salonit Anhovo, znotraj TEŠ, znotraj VIP-a(?) pa drugih. Drugo so pa dolgoročne rešitve na katerih tudi Ministrstvo za okolje in prostor išče rešitve, to pomeni 5 lokacij ta trenutek, Ljubljana, Maribor, Ptuj in pa drugi, da iščejo rešitve okoli obratov za termično predelavo odpadkov. To so rešitve. Seveda moramo pa tu skrbeti za sprejemljivost, pa lokalno, da ne onesnažujejo okolje, so sodobne tehnologije in to so te stvari, ki jih mi vidimo kot dolgoročne rešitve. Zato dajmo iskati stvari strpno v dialogu, privabiti stroko in pa moramo dejansko v tem procesu sodelovati vsi in pa noben izvoz ekološke revolucije ni dober, če nima za seboj strokovnih rešitev.
Hvala lepa. Nadaljujemo. Želi še kdo besedo? Izvolite.
Dejan Ogrinec
Novinar, revija Zarja. Moj članek z naslovom Dolina smrti je bil tisti, ki je meni pridelal kazenski pregon. V njem sem samo to napisal kar ste danes poslušali, čisto nič drugega. Ja malo sem sestavil vse skupaj. Ta kazenski pregon je bil zanimiv zato, ker, recimo, komandir novogoriške postaje je mamo 84 let staro od prijateljice osebno gnjavil nekako, da se je morala ta reva potem pri pravniku zagovarjati in iskati rešitev, potem da sem bil ustavljen na meji z Italijo iz Slovenije s strani petih, celo petih patrulj, verjeli ali ne, in to v bojni opremi. To je vse skupaj malo smešno. Gremo sedaj pa zares, ker nisem namreč sarkastičen, čeprav bi lahko bil. Članek, ki je samo povedal to, kar se je vedelo takrat pred dvema letoma, jasno je bil udarec, temu se reče v našem medijskem jeziku, tisto pravi udarec, penal je naredil. Ni bil pa povšeči ljudem iz Salonita. Jaz sem se ga lotil pa zato pisati, ker sem bil v kljub sicer medijski blokadi vseeno osebno prisoten na pogovor med evropskimi poslanci in predstavniki tovarne. To imam tudi jasno posneto v svoj backup in ko sem slišal kar so oni mi govorili in sem začel potem popolnoma nehote, ker sem se tam po naključju znašel, ko sem začel to raziskovati sem ugotovil, da vse kar sem poslušal so bile, ne mi zameriti, izrazu, ampak nekakšne laži. Okej, pač rezultat tega članka sem že nekako povedal. Ampak sedaj pa recimo, da naredim preskok od takrat na danes.   (nadaljevanje) Vmes je jasno, ko imaš enkrat tako kot jaz kot novinar na glavi, ko ti ljudje dobesedno prihajajo in ti grozijo s smrtjo torej policija te na polno išče, te zastrašuje v sodnijo v Ljubljano sem bil odpeljan, ko se v tem položaju začneš svojo - ne zameriti mi izrazu - rit reševati in začneš še bolj poglobljeno raziskovati za kaj se gre, ker ponavljam še enkrat, ko sem se prvič pojavil v tovarni Salonita se meni še sanjalo ni kaj tam doli ljudje sploh doživljajo in za kaj gre. Sedaj so sem se celo preselil tja in sem še malo bolj recimo dal osebno povezan z vsem skupaj, ampak na primer nekako zaposlen kdor ima te običajno zaposleni ljudi mi glede na visoke plače trdijo, da imajo minimalca. Običajno zaposleni ljudje mi trdijo, da so odnosi v tovarni precej slabi po njihovih besedah in zaposleni v tej tovarni so mi prav povedali kdaj naj gledam na meritve na spletu se torej pojavljajo te meritve, ker tovarna trdi, da ne obratuje medtem, ko oni vedo, da obratuje, saj namreč notri delajo. Jaz sicer vem, da to sedaj, kar govorim je precej nerodno, ker sem torej že nekajkrat slišal z grožnjo, da me bodo pospravili v tej dolini in če me ne bo več boste vsaj vedeli zakaj.  Dajmo še nekaj drugega povedati. Prej je gospod Furtunat omenil neke Italijane. Ja, Italiji so postavili tovarna tega ne ve merilne postaje okoli tovarne in te merilci so nekaj recimo prejšnji vikend pokazali, da ko bi naj morale biti vrednosti 40 do 50 delcev teh 2, 5 pa 10 jih je bilo v soboti ponoči 800 v povprečju torej teh pik, najvišje vrednosti so bile pa tisoč 800. Torej v soboto ponoči, ko tovarna menda ne dela in tako naprej vse skupaj presega krat 40 krat 50. To vse, kar vam govorim je dostopno na spletu torej to ni na mojem zelniku zrastlo ali pa ne vem pri teh Italijanih in ravno, zaradi teh, kar so oni odkrili kaj se res dogaja tukaj - ja, resnica - podano poslansko vprašanje v italijanskem parlamentu. Merilci niso v Stari Gorici, merilci so okoli tovarne. Tukaj se morate zavedati tudi mojem zagovoru v kazenskem pregonu je zahtevek po neodvisnem merjenju in ker nekako ne zaupam nobenim od naših institucij sem jasno našel v Evropi nekoga, ki bo to izvajal. Je pa zanimivo, da predvsem manj denarja kot ga občina potrebuje.  Lahko vam še nekaj drugega povem. Kot davkoplačevalec je mene še ene par stvari zmotilo glede te silno uspešne tovarne Salonit. Namreč, ne vem če veste, samo v enem dnevu so člani Eko Anhovo našteli v 11 urah čez 280 težkih tovornjakov, ker sto tisoč petsto ton odpadkov se mora tam pripeljati pa še kaj za odpeljati. Ne vem koliko vam je znano, vsak tovornjak naredi nekje 52-kratno večjo škodo kot avto in nekako mi ni jasno kot davkoplačevalcu, da to bomo plačali mi vsi ostali. Tudi razni odškodninski zahtevki, ki so ali pa glede zdravja bo šlo na račun in breme davkoplačevalcev. Če še nekaj. Ne vem, če veste, da oni plačujejo torej Salonit Anhovo plačuje najcenejšo elektriko v Sloveniji. Sem rekel zakaj, komu na čas ne vem, ampak spet plačujemo mi davkoplačevalci to elektriko. Če še malo kaj dodam. Uradno imajo oni 221 kakor zaposlenih v cementarni meni notranje informacije govorijo o dve tretjinah torej nekako malo manj kot 130 ljudi, ki naj bi resno delali. Nekako malo ljudi je to vseeno na škodo, ki jo povzročajo. Če pomislimo, da so za cel hrib Laporja plačali v vrednosti enega majhnega avtomobila to je tudi sicer davkoplačevalska stvar vsaj meni se to zdi, ker to je nekako našo. Potem se jasno vprašam torej mi dobimo bolne, mi dobimo, da bo pol hriba manjkalo, mi dobimo Sočo, v katero se marsikaj izteka, kar se da tudi vse odkriti profit gre pa dvem nekako ali pa dvem lastnikom od katerih ne vem če veste je december 2019 po itak izgubljeni tožbi, za katero morajo plačati 8,8 milijona evrov dobil še dodatnih 450 tisoč evrov kazni, ker je v kazenskem zagovoru svojem lagal torej govorimo o / nerazumljivo/ osebi. To je pač lastnik te silne tovarne uspešne in tako naprej. Ne vem tudi če veste, da po evropskih… Mislim obstaja na spletu izračun ekološke škode,   (nadaljevanje) ki jo dela Salonit in je na tretjem mestu in številka, ki jo on dosega je nekje 90 milijonov evrov. Torej, 90 milijonov evrov škode je naredil na okolju pač, ko se nekako vračuna skupaj.  Še nekaj tako malo v šali, ker jaz to govorim. Majico, ki jo imam tukaj na sebi to ni moja majica to so mi jo dali ljudje iz tovarne, da naj s tem sporočim kaj si oni mislijo o svoji tovarni, ki jo imajo tako radi. Ne želim tako kot poslanec Primož Siter samo nekaj namigovati, ampak kar direktno vam pokazati kaj si oni mislijo o vsem skupaj.  Hvala.
Hvala.  Gospa, izvolite.
Antonija Cerar
Dober dan.  (Antonija Cerar.) Gospodarska zbornica.  Nekajkrat je bila omenjena danes evropska zakonodaja in bi rada povedala kako ta evropska zakonodaja nastaja, ker ne vem, če je vsem to jasno.  1996 leta je bila sprejeta direktiva o celovitem nadzoru nad onesnaževanjem, kjer je bilo v bistvu uvedeno, da prihaja do tehničnih, tehnoloških dokumentov z opisi tehnologij, z opisi emisij, kjer sodeluje vsa industrija določene panoge v Evropi in skupaj ustvarjajo te dokumente, ampak tukaj ne sodeluje le industrija sodelujejo tudi nevladne organizacije, Evropska komisija, posamezne države članice tako, da je to forum sodeležnikov, ki skupaj opisujejo tehnologije in prepoznavajo tudi katera je najboljša. Cementna industrija je sedaj doživela prvo posodobljenje svojih tako imenovanih BAT zaključkov tako, da se v bistvu stalno zaostrujejo pogoji, ki prihajajo neposredno v dovoljenje, saj potem, ko so BAT zaključki objavljeni v Uradnem listu EU imajo podjetja štiri leta časa, da se prilagodijo in v tem času, ko pridobivajo dovoljenje morajo biti skladni tako, da je to v bistvu tak širok proces, kjer sodelujejo tudi nevladne organizacije, kjer v bistvu dobivamo vsi prednost iz tega na ravni EU saj ustvarja neke enotne pogoje za industrije in merila za industrijo tudi v izogib tega, da bi neka država imela olajšala oziroma nižje standarde na področju okolja.  Kar se pa odpadkov tiče v cementarnah se moramo zavedati, da vse cementarne kurijo odpadke in da tudi v opisu razvoja tehnologij na ravni EU piše, da če hočemo doseči preboj v podnebno nevtralno družbo je ena od najboljših tehnik to, da kurijo odpadke oziroma da uporabljajo odpadke kot gorivo v cementarnah.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Želi še kdo od vabljenih besedo? (Ne.)  Prehajam oziroma odpiram razpravo poslank in poslancev.  Kot prvi ima besedo predlagatelj gospod Mesec.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Sedaj kot smo slišali v razpravi vabljenih, kjer mislim, da smo slišali vse različne vidike od zdravstvenega do stališča industrije do stališča lokalnih skupnosti. Mislim, da je prvi zaključek, ki ga lahko potegnemo je to, da se situacije tam ne da meriti z eno samo stroko. Na začetku je predstavnik Ministrstva za okolje in prostor kot strokovno predstavil obstoječe normative, ampak jih je treba gledati skozi različna očala. Glede na to, kar je Franc Trček na začetku te seje opozoril, da smo demokratična republika, kjer imamo v Ustavi zapisano, da lastnina ni ne omejena, ampak mora vršiti tudi neko družbeno odgovorno funkcijo je treba jasno poudariti, da je treba v presojo absolutno zavzeti zdravstveni vidik in okoljski vidik. Mislim, da sta tako zdravstveni kot okoljski vidik delovanja cementirane zelo jasna. Zdravstveni vidik ste slišali, da imamo študije, ki jih je predstavljala dr. Dodič Fikfak, ki kažejo, da se na območjih sosežigalnic cementarn pljučni rak pojavlja dvakrat pogosteje, da imamo tam različna druga rakava obolenja kot je sarkom mehkega tkiva in tako naprej, kot je tudi zelo jasen okoljski vidik, ki mislim, da ga je zelo korektno predstavil, na podlagi uradnih podatkov, predstavnik društva EKO Anhovo. Torej, čeprav smo slišal poskus zavrnitve teh podatkov s strani predstavnikov industrije, mislim, da je treba tukaj potegnit neko črto in danes na odboru alarm, ki ga že dolgo prižigajo lokalni prebivalci, vzet resno in sprejet sklepe, ki bodo šli v smer razrešitve tega problema. Med predstavitvami smo se predstavniki poslanskih skupin, zunaj, pred sejno sobo že usklajeval glede sklepov in prišli do, mislim da, vsaj delnega konsenza o tem, da je treba ukrepat na naslednje načine. Najprej, da Odbor za infrastrukturo in Odbor za zdravstvo, pozivata Agencijo Republike Slovenije, da v prihodnjih treh letih ne odobri povečanja sosežiga nenevarnih odpadkov in posodobitve peči v cementarni Salonit Anhovo. Kot sem povedal na začetku te seje, je Salonit zaprosil ARSO za dovoljenje, da se sosežig poveča za ca 25 % in glede na to, da imamo tukaj, mislim da, utemeljen sum resnih zdravstvenih in okolijskih tveganj in da ne moremo mižat na obe očesi in čakat 50, 60 let, da se nove vrste raka pojavijo, ampak je treba delovat po previdnostnem načelu in mislim, da je to edina razumna stvar, ki jo lahko danes naredimo – da kot poslanci Državnega zbora, ki smo v službi prebivalca, v službi naroda, pozovemo Agencijo Republike Slovenije za okolje, naj ne izda dovoljenja za povečanje sosežiga. Drugič, odbora pozivata Vlado Republike Slovenije, da ustanovi medresorsko delovno skupino, ki naj v sodelovanju z zdravstveno in okoljevarstveno stroko, podjetjem Salonit Anhovo, lokalno skupnostjo in predstavniki civilnih iniciativ goriške regije, v roku šestih mesecev preuči možnost za izenačitev normativov dovoljenih emisij sosežigalnic tistim, ki veljajo za sežigalnice odpadkov in pa, da naj delovna skupina, prav tako v časovnem okviru šestih mesecev, pripravi časovni načrt in ukrepe za namen okoljske sanacije v delih srednje Soške doline, kjer je to potrebno, ki bo zagotavljala varno in zdravo življenje tamkajšnjim prebivalcem. To sledi smislu drugega sklepa, ki smo ga predlagal predlagatelji. Mi smo sicer Vladi želeli naložit, naj v roku enega meseca normative izenači z tistimi za sežigalnice odpadkov. Razloge sem navedel prej, ste jih slišali tudi skozi razpravo, večkrat. Emisije so lahko nekajkrat večje. Sežig je, recimo v Anhovem, trikrat večji, kot je v Celju, kjer je sežigalnica odpadkov in ker so druge poslanske skupine na stališču, da to ne bi bilo sprejemljivo, smo prišli do konsenza, da se ustanovi medresorsko skupino, v kateri bodo tudi predstavniki civilnih iniciativ, zdravstvena stroka in okoljska, da se tam poskuša oblikovat konsenz okrog izenačitve teh normativov oziroma oblikovanja sprejemljivih normativov. Če ne bo šlo, se seveda ponovno vidimo čez 6 mesecev. Potem tretji sklep; Odbor za zdravstvo in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozivata Vlado Republike Slovenije, da v roku šestih mesecev pripravi predloge sprememb, na podlagi katerih bo za izvajanje monitoringa nad emisijami, ki jih pri izvajanju svoje dejavnosti povzroča, emitira, podjetje Salonit Anhovo, pristojna Republika Slovenija. Republika Slovenija naj prav tako prevzame odgovornost za izvajanje monitoringa nad emisijami, tudi na drugih okoljsko, delno degradiranih območjih v državi. To sledi zahtevi, ki je bila večkrat slišana, namreč, da ne more podjetje samo naročat študij, ki mu merijo emisije, ampak, da to mora počet neodvisen organ, torej, direktno pač Republika Slovenija naj poskrbi za to, da bodo te študije izvedene neodvisno, neodvisno od podjetja in da bodo dale, (nadaljevanje) pokazale dejansko sliko. Četrtič; Odbor za zdravstvo in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozivata Vlado Republike Slovenije, da v roku šestih mesecev opravi evalvacijo veljavne zakonodaje na področju sežiga in sosežiga odpadkov, zlasti pri izvajanju te dejavnosti v okoljsko degradiranih območjih, ter predlaga spremembe, ki bodo v bodoče tovrstna območja v veliki meri zaščitila pred okolijskimi emisijami. To zopet sledi temu načelu, naj se jih izenačuje z normativi za sežigalnice. Skratka, odbora pozivata Vlado Republike Slovenije, da preuči možnosti za spremembo poviševanja plačevanje koncesije za rudarjenje, ki jo vplačuje podjetje Salonit Anhovo, pri čemer se ta vir uporabi za namene okoljske sanacije srednje Soške doline. Mislim, da je bilo v predstavitvah zelo jasno povedano, da še vedno, v srednje Soški dolini niso odstranjene posledice uporabe azbesta in smiselno bi bilo, da se tukaj sledi načelu onesnaževalec naj plača, ki naj tudi bi bilo vodilno načelo Zakona o varovanju okolja in da se ta »koncesnina« pač poviša na raven, da bo to omogočala. Jaz se tukaj lahko samo pridružujem mnenju, da je koncesija v znesku, ki jo podjetje občini plačuje zdaj, 19 tisoč evrov za izrabo mineralnih virov, absolutno prenizka in da jo je treba nekajkrat povečat, zato, da bo omogočala, da se s temi sredstvi sanira okoljsko degradirano območje okrog Salonita, ki je okoljsko degradirano zaradi delovanja Salonita zadnjih 100 let. In pa zadnji sklep; Odbor za zdravstvo in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor predlagata Vladi Republike Slovenije, da pripravi celovito strategijo ravnanja z odpadki, vključno z njihovim sežigom, s katero bodo v skladu z načeli samozadostnosti, bližine in odgovornosti povzročitelja, obremenitve, ter ob upoštevanju ukrepov za varstvo okolja in zdravja ljudi, zagotovljeni pogoji za prednostno predelavo in odstranjevanje odpadkov, nastalih v Republiki Sloveniji. Tukaj bi poudaril samo to – prej je predsednik uprave rekel, da je razmerje med domačimi in tujimi odpadki 50:50. Slišali smo, da je bilo to razmerje v letu 2018 bistveno slabše in mislim, da bi bilo treba razmišljat tudi v smeri, da se rešuje problem domačih odpadkov v naših sežigalnicah. Nenazadnje, če se ne motim, z goriške regije, medtem ko se tam sežigajo tuji odpadki, odpadki z goriške regije gredo v odlagališče pri Hrastniku, če se ne motim, kajne? Tako da, tudi o tem se je treba pač povprašat o smislu. Skratka, če potegnem črto, zdaj hm, mislim da, okrog teh sklepov, kakor smo govoril z drugimi poslanskimi skupinami, med sejo, lahko pridemo do konsenza, da se postavijo prve rdeče črte, prek katerih onesnaževalec ne sme, konkretno govorim o tem, da se oblikuje konsenz, da se ne sme povečat trenutnega obsega sežiga in pa drugič, da se na najvišji ravni, torej na ravni Vlade, oblikuje več oziroma ta, medresorska skupina in pa več pobud, da se poskrbi za okoljsko sanacijo degradiranega območja in da se poskrbi, da se normativi približajo ravni tistih, ki veljajo za sežigalnice odpadkov ali pa, da se izenači, kar je namen predlagatelja in da se na ta način v prvi plan zajame zdravje in dobrobit lokalnega prebivalstva. Kot rečeno, časovnica, ki smo jo dogovoril z drugimi poslanskimi skupinami zunaj, za to delo, bi bila pol leta. V kolikor po pol leta stvar ne bo opravljena, bomo seveda pripravljeni ponovno organizirat posvet, tak, kakršnega imamo danes in se dogovoril o nadaljevanju dela, mislim pa, da… Sam bom sklepe podprl, čeprav niso zdaj čisto tisto, kar smo želeli kot predlagatelj, ampak, so pa kompromis, ki lahko pelje do tega, da se po sto letih onesnaženja srednje Sorške doline začnemo približevati neki smiselni rešitvi.
Hvala lepa. Če prav razumem predlagatelja vaše prvotne predloge sklepov umikate, ali pa se motim? Umikate.  Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima Matjaž Nemec. Pripravi se dr. Franc Trček. Izvolite.
Spoštovani predsednik hvala za besedo. Vsi navzoči, kolegice, kolegi, vsi tisti, ki ste prišli iz celotne Slovenije, predvsem pa občanke in občanke Kanal ter seveda vse prebivalce, predvsem tiste, ki se vas dotika ta tema.  Mogoče bom v prvem delu nekoliko bolj oseben, v drugem delu pa nekoliko bolj, bom rekel, politično razpoložen v smeri iskanja rešitve za nastale situacije. Čustven bom iz dveh razlogov. En razlog je to, da sam prihajam iz teh krajev. Namreč občina Kanal ob Soči velja za zaledje mojega doma. Tam sem odraščal, tam je moja družina, tam so moji prijatelji, sorodniki, znanci, seveda vsak s svojo zgodbo in izkušnjo iz preteklosti kar se tiče azbesta v povezavi s salonitom. Na drug način, drug razlog zakaj bom bolj čustven je, ker po dnevih usklajevanja, zavzemanja, iskanja kompromisov, drugačnih dogovorov, je kolega Mesec ravno ukradel moje delo in predstavil tisto, kar je bilo naše delo in kot zadnji je pristopil in dal soglasje za to in je ravno kar predstavil tisto za kar smo se mnogi tukaj prisotni, jaz v prvi vrsti zavzemali nekaj dni, zato da smo našli konsenz in ga danes predstavil vsem vam in širši javnosti, kot delo Stranke Levice. Jaz to obžalujem. V politiki je potrebno biti korekten. Dogovor je bil, da bom jaz kot tisti, ki je v zadnjih dneh od Poncija do Pilata opravil nešteto pogovorov in iskal soglasje, predstavil tisto kar smo dosegli nekaj minut nazaj in še več. Ti dogovori se še niso zaključili, kajti še vedno v morebitni pavzi računamo na to, da se bo pridružila Stranka SDS k amandmajem. Mogoče bomo to storili še v nadaljevanju. Žal mi je, kajti če zmagamo, zmagamo vsi skupaj. Še posebej, ko se naša Slovenija predstavlja za zeleno državo, ki veljamo v svetu za trajnostno naravnano državo. Če obstaja eno soglasje v naši družbi, je to zahteva po zelenem okolju, seveda v soglasju z vsem kar živi, dela, sobiva v naši državi.  Slovenija je v pričakovanju pomembne odločitve, kajti v kolikor bomo znali najti neko soglasje med preteklostjo, bolečine preteklosti s sedanjostjo bomo imeli skupaj tudi prihodnost. Seveda ta slika je popačena, ker imamo vrsto območij, kjer je dolgotrajna degradacija povzročila veliko škode in iz tega naslova so tisti prizadeti nekoliko bolj čustveni in težko je ohraniti trezno glavo in iskati trezne rešitve. Po objavi odmevnega poročila zdravnikov, kjer se je ponovno vzpostavil in obnovil tisti strah, ki je že bil v dolini prisoten, da se predvsem tistim industrijskim praksam iz preteklosti zastruplja naše življenje, okolje in zdravje ljudi. Seveda v letu 2020 je prednostna naloga, da postavljamo ljudi na prvo mesto. Noben industrijski proces ne more biti večji od prioritete zdravja in varnosti in kakovosti bivanja naših ljudi. Zato sem sam kot hočeš nočeš udeležen v te procese se spokojno tudi udeležil, po moji oceni enega od najbolj kulturnih, dostojnih, kot že rečeno spokojnih zborovanj, ki je potekal v Kanalu in nekako ob robu spremljal dogajanje, kjer se je dotaknilo vsakogar, ki je bi tam prisoten. Zato je današnje iskanje soglasja in nekajdnevno iskanje soglasja politike, ki je v teh tednih tako razdrobljena v svojih pogledih za prihodnost, toliko bolj naporno, še posebej v reševanju spornih praks, ki se bodo prej ali slej dotikale tudi drugih koncev Slovenije.  Sklepi, ki jih je Luka Mesec predstavil, ki so plod usklajevanj smo želeli preprečiti, želimo preprečiti povečanje obremenitve okolja v dolini srednjega Posočja obdanega z smaragdno reko Sočo na katero smo tako ponosni še posebej ko doseže to znamenito barvo. Pri previdnosti in predvidenem povečanju obsega sežiga imamo izjemen pomislek. Izvajanje monitoringa na okolje v javni državni domeni mora postati strošek Republike Slovenije, ne samo v tem primeru ampak na splošno. V domeni Republike Slovenije, da ureja to okolje, ki bi dejansko izpostavilo neko ponovno sodelovanje in zaupanje med državo in lokalnimi skupnostmi je to nujno zlo. Torej, v nadaljevanju ne pričakujem kakršnegakoli odpora pri tej pobudi. Seveda zelo pomembna za občane je povečanje koncesnine, ki je tudi izpostavljena v sklepih, seveda je to tudi priložnost, da se degradirano oziroma tisto okolje, ki se je dotaknilo in posamezniki, ki se ga je dotaknila pretekla, bom rekel, kar katastrofa, lahko neko ublaži standard življenja, seveda ob predpogojem, da se prenova zakonodaje in z njo uveljavljenih standardov, ki preprečujejo vpliv industrijskih praks na zdravje ljudi in kakovost prostora prevetri, ne samo z evropsko zakonodajo, ampak da si jo prikrojimo dostojnemu oziroma življenju dostojnega človeka tudi v dolini reke Soče in širše po Sloveniji. Če je nekaj prišlo iz Bruslja, še ni noben garant, da je to dovolj kakovosten normativ, ki zagotavlja kakovostno bivanje ali pa sobivanje. Ljudem v dolini reke Soče, v Celjsko kotlini v Šaleški dolini in drugod moramo zato povrniti zaupanje. In zato moramo sprejemati takšno zakonodajo, ki bo jamčila za zdravo življenje in varno življenje ter seveda zdravo okolje. Samo tako bomo uresničili tako znani 72. člen Ustave Republike Slovenije, ki javno zahtevo oziroma jasno zahteva, da ima vsakdo pravico do zdravega življenja in okolja. To je naša dolžnost ko politika.  Dovolite mi, da kljub temu, da je nekdo pred menoj to naredil, vseeno še enkrat preberem tiste sklepe, ki so plod, bom rekel, usklajevanja, kot že rečeno, ne samo nacionalne politike, ampak so nadaljevanje tistih, ki jih je Občinski svet Občine Kanal ob Soči sprejel teden nazaj, in sicer: Predlog sklepov odbora k 1. točki dnevnega reda skupne seje, se glasi: »Odbor za zdravstvo, ter Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozivata Agencijo Republike Slovenije za okolje, da v prihodnjih treh letih ne odobri povečanja sosežiga nenavadnih odpadkov in posodobitve peči v cementarni Salonit Anhovo«. Drugi sklep: »Odbor za zdravstvo in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozivata Vlado Republike Slovenije, da v roku šestih mesecev ustanovi medresorsko delovno skupino, ki naj v sodelovanju z zdravstveno in okoljevarstveno stroko podjetjem Salonit Anhovo, lokalno skupnostjo in predstavniki civilnih iniciativ goriške regije prouči možnost za izenačitev normativov dovoljenih emisij sožigalnic s tistimi, ki veljajo za sosežigalnice odpadkov. Delovna skupina naj pripravi tudi časovni načrt in ukrepe za namen okolijske sanacije v delih srednje Sorške doline, kjer je to potrebno, ki bo zagotavljala varno in zdravo življenje tamkajšnjih prebivalcev.« Sklep številka tri: »Odbor za zdravstvo, ter Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozivata Vlado Republike Slovenije, da v roku šestih mesecev pripravi predloge sprememb na podlagi katerih bo za izvajanje monitoringa med emisijami, ki jih pri izvajanju svoje dejavnosti povzroča podjetje Salonit Anhova pristojna republika Slovenija. Republika Slovenija naj prevzame odgovornost za izvajanje za izvajanje monitoringa nad emisijami tudi v drugih okolijsko delno degradiranih območjih v državi. Odbor za zdravstvo in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozivata Vlado Republike Slovenije, da v roku šestih mesecev opravi   (nadaljevanje) evalvacijo veljavne zakonodaje na področju degradiranih območij ter predlaga spremembe, ki bodo v bodoče tovrstna območja v večji meri zaščitila pred okoljskimi emisijami.  Odbor za zdravstvo in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozivata Vlado Republike Slovenije, da prouči možnosti za spremembo povišanja plačevanja koncesije za rudarjenje, ki jo plačuje podjetje Salonit Anhovo, pri čemer ta vir uporabi za namene okoljske sanacije srednje Soške doline.«  In zadnji sklep: »Odbor za zdravstvo in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor predlagata Vladi Republike Slovenije, da pripravi celovito strategijo ravnanja z odpadki, vključno z njihovim sežigom, s katero bodo v skladu z načeli samozadostnosti, bližine in odgovornosti povzročitelja obremenitve ter ob upoštevanju ukrepov za varstvo okolja in zdravja ter življenja zagotovljeni pogoji za prednostno predelavo in odstranjevanje odpadkov, nastalih v Republiki Sloveniji.« Če povzamem zadnji sklep, da v skladu s krožnim gospodarstvom Republika Slovenija zagotovi samozadostnost pri odpravljanju svojih lastnih odpadkov, ne pa tujih. Torej, da gre za vzpostavitev sistemov in mehanizmov, da bomo svoje odpadke, ki jih pridelamo v Republiki Sloveniji, uporabljali za tovrstne dejavnosti. Spoštovana predsednika, hvala za besedo. Želel bi si, da bodo ti sklepi, ki so bili tako težko usklajeni in zapisani na en list papirja, lahko spremenili tok dogajanja ne samo v osrednjem Posočju, ampak tudi širše v Republiki Sloveniji in bi ta primer lahko bil zgled sodelovanja med različnimi akterji, tudi tako različnih pogledov, ne samo politike, ampak naše celotne slovenske družbe. Z upanjem, da v naslednjih minutah, kot že napovedano, bi se nam z vso našo dobro voljo lahko ob tem sklepu, ki je zdaj postal sklep odbora, lahko pridružila še kakšna druga poslanska skupina. Hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednji ima besedo dr. Trček. Pripravi naj se mag. Rajh.
Hvala lepa za besedo. Jaz se strinjam, kar je rekla gospa iz območne, če pravilno razumem, gospodarske zbornice, odgovornost javne besede je izrednega pomena. Osebno menim tudi, da gre za preresne zadeve, da bi se tu šli neko napenjanje mišic, ne vem, kolega Nemec, ki ga sicer zelo cenim, versus Luka Mesec, ali kakorkoli; tudi ne vem, kaj sta se zunaj menila. Dejstvo je, da smo imeli to sejo sklicano. Dejstvo je, da je kolega Nemec me kontaktiral, da se zaradi občinske seje predlaga preložitev; tudi to je res. Dejstvo je, da sem ga prosil, da si kot predsedujoči Odbora za zdravstvo želim sodelovati na tej občinski seji, ne da bi karkoli posegal v debato, ampak enostavno da dobim več informacij za kvalitetnejši soodločevalski proces. Dejstvo je - vem, da si dobronamerno to poskušal -, da sem dobil povratno informacijo, če rečem vljudno, da tam nisem zaželen, da ne bom pripuščen na sejo, tudi ti da ne boš. Priznam, da so me določeni ljudje iz Anhovega klicali, zakaj nisem tam prisoten. Osebno sem neko fazo protestništva dal skozi in dokler sem poslanec, mislim, da je moja primarna naloga tukaj, ne pa paradiranje po protestih; to moram povedati.  Druga zgodba, če gremo na samo tematiko. Najprej se bom dotaknil Gospodarske zbornice Slovenije. Glejte, odgovornost javne besede je izrednega pomena, kar pomeni, za vse nas. Zlasti to, kar ubeseduje vaša gospa Sonja vizavi Levici pa onkraj, nekako kaže nespoštovanje. A veste, dajmo najprej avtorefleksivni biti vsi. Drugič, kaže na to, veste, jaz po petih letih in pol imam pogosto mnenje, »pa, Franjo, ti si edina budala tukaj, ki bere Ustavo Republike Slovenije.«   (nadaljevanje) Pet izvodov imam v pisarni, dva izvoda imam, ker je nekdo vrgel dva v smeti, ker je neka zgodba desnice mu uničila življenje kot strokovca v tej hiši, tri izvode imam od prej, enega nosim s sabo, enega za rezervo, enega imam na mizi. Doma imam ob časopisih v dnevni sobi Ustavo Republike Slovenije v stripu, ki jo občasno z enajstletnico preberemo, pa se mi zdi, da bi to moralo vsako gospodinjstvo v Sloveniji imeti, tudi če damo zdaj za to 10 milijonov. Da se nehamo hecat. Zakon o varovanju okolja je šel čez Ekonomsko-socialni svet. V njem je člen, kjer imamo načelo previdnosti. Se opravičujem, delodajalci, tudi vi ste del tega procesa in, ne vem, če vam ne odgovarja, mogoče ob nekem drugem prečenju pojdite spreminjat ustavo pa zakon. A veste, jaz sem šel dobesedno še enkrat gledat. Zdaj je nekako ustava v bistvu razdeljena na neka dva ključna dela. Prvih 79 členov, pa člen 3a, ko smo postali članica EU, pa člen 70a, vpis vode v ustavo, skratka, 81 členov govori o tem, kako naj bi mi v tej družbi skupaj živeli. Kolikor je bilo meni povedano, Miro Cerar je bil tisti mladi pubec takrat, ki je sedel pa si je to zapisoval pa redigiral; tudi sociološko društvo je bilo zelo udeleženo v tem. Od teh 81 členov, kolikor sem šel zdaj gledat, se jih te teme dotika vsaj 20, ena četrtina. Lahko vas bi zdaj moril z vsemi temi členi. Če teh prvih splošnih, recimo, do 26. spustim, pa 26., se mi zdi, se nanaša na to, da bi ti ljudje iz te doline morali dobiti tudi kake peneze, pravico do povračila škode. Pa grem potem naprej, recimo, na člen 51, pravica do zdravstvenega varstva. Pa tu je celo en redkih primerov, ko se ta poklicna bolezen celo upošteva. Veste, predstavniki delodajalcev, vi blokirate že koliko časa na ESS resno razpravo o poklicnih boleznih, ki jo imamo zastarelo že 20, 25 let. To je protiustavno. Mi je prav žal, spoštovana gospoda, to je skrajno neodgovorno in protiustavno. In to je dejansko, a veste, jaz imam občutek, to, kar govorite delodajalci, pa tudi z določenimi delodajalci se pogovarjam, da smo mi v gospodarskem modelu, kjer se delavca reže kot klobaso, pa se lahko še onesnažuje okolje. Navsezadnje, tudi institut varuha človekovih pravic, če resno berete njegova poročila, to izkazuje. A veste, in vse, dajmo, ne vem, na razpelo pripeti Levico - Levica je vsebinska stranka, ki v bistvu izhaja iz Ustave Republike Slovenije. Mogoče, če bi moji pubeci bili piarovsko bolj pametni, pa ne bi govorili o ekosocializmu ali demokratičnem socializmu, bi desnica mogoče imela manj prostora za ropotanje. Potem imamo 56. člen, ki govori o pravicah otrok, kar je gospod iz Eko Anhovo zelo lepo povedal. Potem imamo cel niz členov, 67. sem že navedel, ker se vedno znova, a veste, pozablja. Nekdo je to zapisal. Dobro, če je nekdo tako močan, naj to spremeni. »Način pridobivanja in uživanja lastnine, tako da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.« In tudi ko delamo cost benefit, a veste, saj sem jaz vedel, veste, to je ta argumentacija, glejte, to je taka pa taka firma, ima toliko pa toliko zaposlenih - to je neka zgodba, ki jo jaz imenujem »mati fabrika«. Mi smo imeli pač proces industrializacije, zdaj bo desnica rekla, seveda, za to je kriv socializem, kajne, ampak, a veste, Erin Brockovich ni živela v socializmu, pa poznamo to zgodbo, kajne. V začetku se niti ni vedelo, kako je nekaj škodljivo, v nekem trenutku se je to vedelo, pa se je tudi tajilo. Veste, jaz prihajam iz Bele krajine in imamo to zgodbo Krupa, kondenzatorji, gor in dol. Sem se par let nazaj pogovarjal, so mi rekli: »A veš, ko je tisti Francoz pripeljal tisti material,   (nadaljevanje) oblekel v bel skafander, zaščita kot marsovec, pa je tisto s kamiona dol prelagal, mi smo pa v kratkih majicah, delavci, skakali pa to prelagali.« Verjetno bi kakemu vodstvu moralo malo že blink, blink rdeči alarmi delati, ker tisti gospod ni pripeljal tega kamiona v Iskro Semič v teh časih, ko jemo krofe, kajne, pa je neko maškaro izvajal. / oglašanje v ozadju/ Se fokusiram.  In to so v bistvu te zgodbe, ki jih mi imamo. To ni zgodba samo Anhovega. In tu se ne strinjam tudi z gospod iz Gospodarske zbornice, ki ste nekako rekli, »nam se zdi malo to pod nivojem, morali bi se ukvarjati z vsemi… » Jaz se strinjam s tem, morali bi se ukvarjati z in-in /?/. In tu lahko odkrito rečem, tudi pozdravljam in izrekam pohvalo SDS, ki je predlagal svoje amandmaje, da se ti trije sklepi razširijo tudi v smislu, da zajamejo tudi druge tovrstne primere. In potem imamo cel niz členov v ustavi, ki gredo od 71. člena naprej, pa vam jih ne bom bral, javno dobro, naravno bogastvo, pravica do pitne vode, varstvo zemljišča, zdravo življenjsko okolje, varovanje narave in kulturne dediščine, pa vse, če hočete, do primernega stanovanja; verjetno je tudi cena stanovanja tam takšna, kot je. Imamo neko načelo previdnosti, ki je vpisano v zakon.  Če se zdaj dotaknem evropske zakonodaje - žal sem poslanec, ki se največ s tem ukvarja -, tri četrt časa pri sprejemanju evropske zakonodaje evroposlanci porabijo za komunikacijo z lobisti. To je uradni podatek par resnih tako imenovanih nadzornikov dela Evropskega parlamenta. To je dejstvo, ni se tega spomnil Miha Kordiš, ni se tega spomnil Franc Trček, ni se tega spomnila Levica. Seveda, najlažja neka situacija bi bila, a veste, če imate nekaj ne malignega, ne kožnega -, evo, jaz imam trenutno neke… -, se odreže in - gremo preč. To ni možno tu v tej situaciji, tudi verjetno ni neka rešitev, je pa lahko tudi neka alternativa, ki naj jo država razmisli. A veste, zlasti v luči, mi smo za zeleni petzvezdnični butični nekaj. Je neka alternativa, seveda, ker mora tudi odločevalec prevzeti odgovornost, v neki dolini neke dejavnosti ne bo več, kaj to pomeni. Seveda, v neki firmi, tudi če bi jaz bil, s tem niso zadovoljni.  Res je tudi - pa, gospa županja, vi bi mene morali najbolj radi imeti, ker največ v tem parlamentu tulim, da je skrajni čas, da gremo v reformo lokalne samouprave. Najtežja funkcija v Sloveniji je biti župan ali županja. Mi tu pozabljamo, kaj vam vse na ramena tukaj naložimo.  Potem imamo še neko zadevo, ki jo delno popravlja amandma SDS. Naslednje leto nam poteče cel niz koncesij za mineralne snovi. Tu bo mesarsko klanje. Ali se tega resno zaveda politika ali ne. In bom rekel, navsezadnje so to neke - pa ne me dojeti kot »new age« - rane v lokalnih okoljih, s katerimi se morajo potem občine ukvarjati, za to pa ne dobijo ravno dosti penezev.  Tudi sam sem v svoji zgodnji znanstveni karieri, če se tako izrazim, delal presojo vplivov na okolje. Zdaj, če bi mi nekdo dal delati presojo vplivov na okolje, teh dveh primerov, in če bi videl, kakšno je vplivno območje, jaz kot profesionalec ne bi mogel molčati, bi bil to molk organa. Dejansko je tako, glejte, ne moremo se tako pogovarjati.  Dalje, vplivi strupov, če je kdo hotel poslušati gospe zdravnici. Vplivi strupov se multiplicirajo, zato je tudi to težko. One so se seveda kot znanstvenice, kot strokovnjakinje tudi malo tu zaščitile, tu jih v bistvu zelo razumem. In mi imamo potem neki dve problematiki, a veste, da nekako na nek način tudi   (nadaljevanje) preprečimo to, kar se dandanes imenuje »fake news«, moramo razviti nek organ, ki bo te zadeve meril, ki bo imel svojo odgovornost in ki bo imel svojo avtonomijo. To ni zdaj nekaj, da bomo naredili agencijo zaradi agencije ali pa nekaj zaradi nečesa, kjer seveda naj vse stroke sodelujejo. Da se vzpostavi ta nek organ, na ta način, da bodo te seje tudi krajše, kjer bo tudi potem manj nabijanja okrog tega, katere meritve ustrezno držijo ali ne. A veste, mi imamo lahko, zdravnice povejo, mi imamo tudi problematiko poklicnih bolezni. Firma plača, pa imamo problematiko specialistov za to, ko bomo kmalu brez njih, če boš preveč resno pisal, koliko je poklicnih bolezni, boš ostal brez česa ali te bodo začeli nabijati po medijih. Nakar jaz kot delavec bom pa moral to še plačati, verifikacijo; portal Pod črto je nekaj resno pisal o tem, pa se noben s tem ne ukvarja.  Da res ne bom predolg. Sklepi, ki so tukaj, so neki kompromisni sklepi, ki grejo v smeri, da se ta problematika na primeru Anhovega končno začne reševati.  Kar zadeva zažiganja in peči in tako naprej, tu se z vami, kolega Lipič, strinjam. Ampak tu bi bilo treba tudi postaviti vprašanje, kje to locirati. V neki relativno ozki dolini voziti s kamioni, čakajte, tisti ljudje so se v Anhovem z okolici že dovolj natrpeli tega. Veste, kje imajo sežigalnico Danci - sredi Kopenhagna. To je taka lepa arhitekturna tvorba, sežigajo tudi ogromno za Veliko Britanijo. In kot je rekla gospa Fikfak, je delno tudi seveda zaradi tega, da se težje izmerijo vplivi in šteje ali sešteje. Se mi zdi, da mi potrebujemo tudi resen razmislek - pa ne zdaj, da bo, ne vem, sedem županov tekmovalo med sabo, ko bo evropska prestolnica kulture, kje bo to dobil -, a veste, tudi eno triangulacijo Slovenije, kam umestiti sežigalnico, da bo promet, prevoz, predpriprava goriva, če se tako izrazim, povzročala čim manj entropije in dodatnega onesnaževanja. Veste, izraza »smetarska mafija« si nisem izmislil jaz, izmislili so si ga novinarji, ko so pač opažali, kako se… Luka je prej omenil smeti. A veste, saj to je ta norost, mi bomo zdaj tu sežigali za Italijane, z onega konca bodo vozili nekam drugam, potem naredijo nekaj v Ljubljani, potem bo amortizacijo Janković noter vključil, potem bodo malo licitirali župane… A veste, mi se moramo tudi resno s temi smetmi začeti ukvarjati.  Zdaj pa tudi ta nesrečni drugi tir in neka gradnja. Jaz nisem strokovnjak za zemljine, nisem strokovnjak za prst in tako naprej. Ampak verjetno imamo neko priložnost, ko bi se mogoče končno dalo ali se bi se morali začeti ukvarjati s tem, kar je omenjala gospa županja, ker tudi izhaja iz njenega otroštva, kajne, ali še prej. Saj včasih se pač ni vedelo. In tudi ko sem se jaz pogovarjal z lokalnim okoljem, to je nek ključni problem, ki ga je tudi malo Arso na hitro porinil. Cela vrsta nekih zadev iz - zdaj vemo - rakotvornih snovi, ki se v tistem okolju nalagajo. In tudi s tem se nekako moramo resno začeti ukvarjati, ne le v tem okolju.  Mene veseli, da je tokrat zdravniški ceh odreagiral, kot je odreagiral, a veste, ker navsezadnje večina nas tu prisotnih je strokovnjakov za neko področje in naša naloga je, da opozarjamo na te zadeve, ko vemo. A veste, to je osnova, kot jaz profesorsko rečem, profesionalne deontologije.  Naj zaključim. Mi se bomo resno morali začeti ukvarjati, tudi ne glede na to, kdo bo na oblasti ali ne bo, mogoče se boste mene celo rešili, pa me ne boste več tu gledali. Mogoče bom šel, evo, živeti v Posočje. Z veseljem bi se ukvarjal z razvojem urbanizma v vašem koncu. S transformacijo tovrstnih lokalno regionalnih gospodarstev, s transformacijo teh naših industrijskih zgodb, ki niso samo naš unicum. Nekdo je to že delal, nekdo je to že počel. Ampak pri nas imamo neka pometanja. Imeli smo neko pometanje v Zasavju. Saj se je vedelo, da se bo zgodba enkrat končala. S tem se moramo začeti ukvarjati. Ustava nam veleva, da se s tem začnemo ukvarjati. Ustava nam veleva, da je to dosti bolj pomembno od tega in prioritetno v proračunu, kot pa kaj bo ne vem katerim politiku kakšen Nato general rekel, naj kupi. In to so v bistvu neke prioritete s katerimi se moramo začeti ukvarjati. Jaz upam, da čez šest mesecev ne bo potrebe, da bomo tukaj sedeli, čeprav sem zmerno pesimističen. Upam, da končno vzpostavimo nek organ, ki bo izvajal tozadevne meritve pri nas z vso profesionalnostjo in z vso odgovornostjo. In kot človek, ki navsezadnje prihajam iz nekih teh prostorskih fohov, žal je tako, da je Ministrstvo za okolje in prostor pozabilo na svojo nalogo in da je očitno v nekem trenutku tudi zaradi krize mogoče nehalo brati Ustavo. In če kdaj so sedaj neki časi relativno debelih krav, seveda ne na način dajmo gospodarstvu jajca odrezati, po domače povedano. Veste, gospod, jaz do nazaj nisem vedel, da so cementi tudi v sefih, pa so mi v Mariboru razložili. Ok, dajmo imeti inštitut za specialne cemente, takoj dajmo sejo narediti, grem jutri na Gospodarsko zbornic pa jo skupaj naredimo. Ampak ne na način, da bomo onesnaževali okolje. Toliko na kratko.
Hvala lepa. …/ oglašanje iz klopi/ Boste kasneje, vam bom dal besedo na koncu. Naslednji je k besedi prijavljen mag. Rajh, pripravi se gospa Nataša Sukič. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani vsi vabljeni prisotni. Danes razpravljamo o posledicah ene dejavnosti na območju, ki je zaradi minule proizvodnje azbestnih izdelkov močno zaznamovana. Krvavi davek ljudje plačujejo še danes. Meni je v spominu ostala pripoved mojih staršev, ko so se leta 1970 kopali v beli Soči, pili tisto vodo, zalivali vrtove. To se je seveda dogajalo tudi zaradi nevednosti, pa mogoče tudi zaradi nevednosti, pa mogoče deloma tudi zaradi prikrivanja. Tako početje je žal bilo del brezskrbnega vsakdana prebivalcev. Posledice pa so se pokazale kasneje in so zelo hude. Prebivalci na tem območju so pa upravičeno zaskrbljeni nad potencialnimi posledicami novih vplivov. Danes cementarna za izdelavo cementnih izdelkov azbesta ne uporablja več. Posledic delovanja predhodnih lastnikov pa se zavedajo tudi v podjetju. Kot del vhodnega energenta, danes cementarna uporablja predelane odpadke, ki ustrezajo predpisanim standardom, žal, pa teh odpadkov ne znamo sami doma predelati v ustrezni količini. Sinergetskih učinkov posledic, torej multiplikativnega seštevka posledic delovanja v času azbestnih izdelkov, današnje proizvodnje vpliva kontaminacije tudi iz sosednje Padske nižine, kot tudi nezdravega življenjskega sloga niso znana in jih ne moremo poznati. In vsa ta kombinacija tveganj bistveno bolj kot kumulativni seštevek posameznih tveganj ogrožajo naše Kanalčane. Torej, težava je širša, tudi čezmejna. Ustanovitev medresorske komisije z vsemi deležniki iz lokalnega okolja je tako edina prava pot. Sanacija okolja, priprava časovnega okvira je zato nujna. In prav je, da tudi na čelu povzročitelj plača, da se to načelo uresniči tudi v   (nadaljevanje) praksi. Sredstva iz koncesij, vodnih nadomestil, rent in podobno morajo biti vrnjena v okolje, iz katerega so pridobljena. Višina pa taka, da je iz nje mogoče sanirati tudi morebitno nastalo škodo. Problematika je torej širša vseslovenska in ni omejena samo na področje vplivnega območja tovarne Anhovo. Nadaljnji problem predstavlja seveda tudi izziv monitoringa v Sloveniji, ki je praviloma povzročeno povzročitelju, ki sam plača in izbire izvajalca storitve. V Sloveniji imajo srečo, da ta monitoring izvajajo podjetja v dobri veri. V okolju, v katerem živimo pa je tako prepleteno bom rekel majhno, da bi se morebitne zlorabe monitoringa hitro razvedele. Kljub temu pa sem mnenja, da bi nad okoljskim monitoringom industrijskih objektov, objektov o zapiranju, energetskih objektov, raznih deponij rudnikov moralo potekati pod nadzorom države. Povzročitelj bi tako za izvajanje morali te storitve plačati državi le ta pa bi, potem sama izbrala izvajalca monitoringa torej tistega, za katerega meni, da je usposobljen in primeren in ima tudi mednarodne reference. Tudi današnja razprava je pokazala, da rezultati monitoringov ne dajo odgovore na vprašanje ali objekt deluje varno, zanesljivo tako kot v tehnično proizvodnem smislu kot tudi za zdravje ljudi in okolico. Večina monitoringov ima namreč zaključke, da so izpusti v dolgoletnem povprečju oziroma da so vrednosti malenkost povišane ali pa znižane. Nas kot družbo zanima ali je mogoče med potencialnimi izpusti zaznati nove posledice. Zakon, ki bi za to zagotovil neodvisen monitoring bi moral spremljati tako tehnične kot socioekonomske vplive, ki vključujejo tudi vplive in tveganje za zdravje. Tudi iskanje tistih za enkrat ne poznanih. Na to so opozorili tudi predstavniki tukaj prisotne medicinske stroke. Sodelovanje javnosti, komuniciranje rezultatov z javnostjo na razumljiv način kot tudi pojasnjevanje rezultatov je za to nuja.  Dovolite, da sklenem. Zdravje in varnost ljudi je za mene kot poslanca stranke SAB prioriteta. Predlog sklepa odbora, ki vključuje dognanje stroke zahteve lokalne skupnosti kot tudi ugotovitve ministrstva bom, zato podprl.  Hvala lepa.
Hvala, kolega Rajh.  Na kratko je želel besedo še državni sekretar z nekim pojasnilom, ki bo še bolj tvorno prispevalo k razpravi poslancev.  Izvolite, ampak prosim kratko.
Gospod _____
Hvala lepa, spoštovani predsedujoči.  Lepo pozdravljam, spoštovane poslanke in poslance!  Ta neprimeren incident, ki se je zgodil sedaj med izvajanjem gospoda Trčka je povzročil uslužbenec našega ministrstva jaz se v imenu ministrstva gospodu poslancu opravičujem se pa zavezujem, da bomo proti uslužbencu, zaradi tega neprimernega obnašanja disciplinsko ukrepali, zaradi nespoštovanja Državnega zbora.
Sam ne čutim potrebe po tem, ampak to je vaša diskrecijska pravica.  Kolegica Sukič, naslednji je na vrsti kolega Černač.  Izvolite.
Hvala za besedo, spoštovani kolega! Lep pozdrav z moje strani vsem skupaj! Težko je sploh strniti, ampak poskušala bom biti čim krajša. Vse te vtise danes, ki sem jih pač doživela ob razlagah raznoraznih deležnikov vesela sem, da smo vsi tukaj nekako, da se slišijo vsi ti vidiki. Zelo sem vesela, da ste torej zdravniki se organizirali in opozorili na to dobesedno socialno srhljivko, ki smo ji priča. Je resnično pretresljivo, ko vidimo vse te podatke. Mi je zelo žal vem, da boste rekli, da ne smemo biti čustveni, jaz bom poslušala biti čim manj čustvena. Ko slišiš te podatke po drugi strani pa, potem nekatere razprave zvenijo tako kot, da vsaj to so posledice azbesta sedaj pa še ne vemo točno, potem pa slišiš izjavo nikoli več kot ste povedal direktor to je sicer hvalevredna izjava, ampak upam, da ne bo čez 30, 40 let neki drugi direktor vaše firme ponovno rekel nikoli več, ko se bo pa videlo, da so tudi seveda izpusti, ki se pa sedaj dogajajo ob nekem drugem načinu proizvodnje   (nadaljevanje) prav tako škodljivi. Mi se moramo pač seveda vsi nekako po mojem zavedati mislim, da to ni samo neka domneva, ampak je dejstvo, da se pač nekomu, ki je bil izpostavljen azbestu in je že, zaradi tega v slabšem zdravstvenem stanju in se mu, potem še dodatno nalagajo drugi slabi vplivi okolja verjetno je ta oseba še tem bolj izpostavljena temu, da lahko prej tudi usodno zboli. Nekdo je danes povedal mislim, da ena izmed oseb, ki se torej ukvarja z zdravstveno stroko, da če je neki azbestni bolnik pa ni treba, da je to tisti, ki ima mezoteliom lahko ima katero drugo posledico azbesta kadilec ali kadilka pomeni, da ima 50 % večjo možnost, da usodno zboli za eno izmed rakavih onkoloških obolenj. Ker so seveda snovi, ko ti kadiš nekaj podobno škodljivega je precej podobnosti s tem, kar se izpušča v zraku oprostite mi ne bo nihče rekel, da je to samo neka insinuacija kako je to škodljivo.  Jaz ne vem, če sem vas dobro razumela, spoštovani direktor, ampak nekako ste poskušal dokazati in pokazati kot, da niso ti vaši izpusti nič kaj posebej problematični, ampak jaz imam vseeno tukaj podatke. To smo danes že slišali, ampak bom vseeno podčrtala, ker je medtem razprava šla v tisoč različnih smeri pa se je mogoče to malo že pozabilo. V glavnem, slovenska sežigalnica v Celju, ki se izključno z sežigom ukvarja trikrat manj odpadkov sežge kot pa vi, ki imate to kot sosežig kot neko dodatno dejavnost že tukaj vidimo to blazno razliko. V letu 2018 smo slišali koliko odpadkov ste sosežgali. Vaše emisije dušikovih oksidov so bile 58-krat višje kot v Celju. Emisija organskih spojin skoraj tisočkrat višje, emisije žveplovih oksidov 22-krat višje kar pa najbolj skrbi rakotvorni benzen recimo v emisijah v Celju ni bil zaznan do čim pri vas pa na žalost ste izustili kar dobri 2 toni in pol in to je rakotvorna spojina benzen. Ne moremo biti presenečeni, da če vse te podatke pogledamo, da pač Salonit Anhovo na žalost velja kljub vsemu vašemu trudi kako naj bi se to zmanjševalo in vašim zavezam in temu, da nikoli več kot pravite, da ste vendarle eden najhujših onesnaževalcev v državi ta trenutek to pravijo pač podatki. Kar se tiče benzena ste tudi poskušal nekako dopovedati, da neka domače korišča večino prispevajo pa, da vi skoraj nič, ampak moj podatek pravi, da smo v državi med letoma 2013 in 2018 torej v zrak spustili 45,7 ton benzena od tega jih je Salonit Anhovo v zrak izpustil 18,7 ton oziroma 41 %. Takšne podatke imam jaz tukaj in ti podatki verjetno niso, kar izmišljeni.  Če nekako zaključim. Kar se tiče neodvisnosti meritev. Neodvisnost meritev za mene pomeni, da ne tista firma, ki ima pač logično tendenco po čim več dobička, da si izbere presajevalca in merilca teh vplivov. Mislim, da to ni 100 % neodvisnost neke evalvacije oziroma nekih meritev obremenjenosti okolja in mislim, da za to mora poskrbeti ministrstvo in država preko svojih institucij nikakor pa ne neka privatna firma, mi je zelo žal. Če hočemo pomiriti ljudi in če hočemo vsi skupaj biti mirni tudi v vašem interesu navsezadnje to mora biti je to lahko samo tako.  Kar se tiče uvoza teh odpadkov, ko pravite tam so predani ustrezno in zaradi tega jih toliko uvažamo. Pač mislim, da bi morala biti naša nacionalna strategija, da se domači odpadki pripravijo do te mere in da se potem to, kajne, to mislim, da bi morala bit ena izmed naših bistvenih zaključkov današnje razprave, da moramo stremeti k temu, ne pa da iz Italije, pa ne vem od kod, mi kar, 70 % tega, pripeljemo teh umazanih snovi in smo tu na koncu, res na koncu periferija, evropska, ki tam nekaj, se onesnažuje, onesnažuje bolj, kot pa sosedje, ki to k nam pripeljejo. Kar se tiče evropskih direktiv, oprostite, mi imamo, torej, vse zakonske podlage za to, da lahko mi zaostrimo normative, če menimo, da so, da evropska direktiva ne zadošča in danes, glejte, recimo, saj se ne gre samo za sosežigalnico v Anhovem, gre za vse sosežigalnice, v Sloveniji, ta trenutek, Šaleško eko gibanje recimo danes, prav danes, je zahtevalo od ministra Zajca, da zadrži izvajanje uredbe in izdajo vseh soglasij oziroma dovoljenj na podlagi te uredbe, o sosežigalnicah odpadkov. Zakaj? Zato ker imajo tudi tam problem s tem dejstvom, da lahko sosežigalnice v zrak spustijo bistveno večjo količino strupenih snovi, kot jih spustijo ta trenutek po normativih in po nekih zakonih, zakonodaji, sežigalnice, klasične in jaz res ne vidim niti najmanjšega razloga, da bi bila tukaj kakršnakoli razlika, ker, kot je nekdo danes povedal – tisti človek, ki trpi za neko hudo obliko obolenja, recimo, mezotelioma, njega ali njo prav nič ne zanima, ali, zakaj, je lahko, sosežigalnica ima možnost večjega izpusta strupenih snovi v zrak ali pa v zemljo, samo v zrak, kot smo danes slišali, kot pa recimo sežigalnica. To človeka, ki zboli, oprostite, ne zanima. Jaz, ko bom zbolela, me ne bo zanimalo, to, meni to ne bo pomagalo, ta utemeljitev in to se je treba zavedat. Ni razloga, da tu prihaja do razlike in jaz upam, da bo medresorska skupina skupaj v sodelovanju z vsemi vami, deležniki, prišla do tega spoznanja, da bo te normative tudi izenačila. Tako da, ne vem, sploh, kot rečeno, težko je to poslušat in težko se je, si je zamislit, da bi naj ti novi izpusti, teh škodljivih snovi, ne dodatno prizadeli ljudi, ki tam živijo. To se je treba zavedat. Ti izpusti so škodljivi povsod, ne samo v Anhovem, povsod, kjer se to dogaja, ampak, v Anhovem je pa še posebej občutljiva zgodba, ravno zaradi tega historiata obremenjenosti z azbestom, zdaj se pa k temu dodajajo še te nove oblike onesnaževanja… Tako da, če že govorite o družbeni odgovornosti, družbeno odgovorno bo dejanje takrat, ko boste seveda absolutno najvišje standarde uvedli, se pravi, tudi tehnologijo, ki bo najčistejša, absolutno najčistejša in ko bodo meritve teh izpustov povsem neodvisne, za katere bo pa poskrbela država in ministrstvo, ne vem firma sama. Toliko iz moje strani. Hvala lepa.
Hvala, kolegica Nataša. Kolega Černač, pripravi naj se kolega Pavšič.
Ja, hvala lepa. En lep pozdrav vsem prisotnim, tudi z moje strani. Danes govorimo o dveh temeljnih vrednotah – o zdravju in o zdravem življenjskem okolju. Zaradi tega, ker govorimo tudi o konkretnem primeru, ki je obremenjen s preteklostjo, je ta razprava še bolj tankočutna in tudi obremenjena s čustvi in zaradi tega je verjetno prav, da smo v tej razpravi čim bolj profesionalni in da ne ustvarjamo dodatnih strahov med ljudmi. Mislim, da se moramo v konkretnem primeru pri razpravah, še posebej mi, ki smo politiki, postavit v kožo oziroma v čevlje ljudi, ki živijo v tem okolju, predvsem v čevlje tistih ljudi, ki so bili družinsko obremenjeni s temi boleznimi in so obremenjeni še danes in moramo v teh razpravah zaupat stroki, ki smo jo danes slišali zelo veliko. Zelo težko bomo politiki sodili o tem, ali so neki standardi, ki so določeni in ki jih konkretno podjetje izpolnjuje v celoti oziroma eno izmed najboljših v evropskem merilu, ustrezni ali niso ustrezni. Standardi so postavljeni, moramo jim verjeti in ne smemo ustvarjati dodatnih strahov med ljudmi, ker morate se postavit v kožo nekega človeka, ki že nekaj časa posluša to razpravo in jaz verjamem, da je bila ta iniciativa in pobuda s strani zdravnikov dobronamerna in v skrbi za zdravje ljudi, ampak je na drugi strani vzpostavila tudi dodaten strah med vsemi tistimi, ki so bili v preteklosti s to boleznijo, za katero ni krivo sedanje podjetje, obremenjeni, kajti Salonit Anhovo danes ni Salonit Anhovo pred tridesetimi leti. Salonit Anhovo danes ne proizvaja škodljivih emisij, kot smo jih poznali pred tridesetimi leti in kar je najbolj pomembno, standardi, ki so veljali pred tridesetimi leti, okoljski standardi, so bili bistveno drugačni, kot okoljski standardi, ki veljajo danes. Da ne govorimo o tem, da so ljudje bolj ozaveščeni, da je zdravstvena stroka napredovala, da je okoljska stroka napredovala in v tem okviru mislim, da je potrebno prisluhnit tudi Onkološkemu inštitutu, ki je v tem prispevku, tudi gospa, ki je bila danes tukaj, je to poudarila, da je analiza pojavnosti raka v Kanalu ob Soči, v primerjavi z goriško regijo in Slovenijo, govori o izjemno velikem bremenu raka, vezanem predvsem na izpostavljenost azbesta v preteklosti. Ti podatki po drugi strani ne povedo nič o morebitnih posledicah onesnaževanja okolja danes ali v prihodnosti. To je dejstvo in mi danes ne vemo, žal ne vemo, in tega verjetno še nekaj časa ne bomo vedeli, kateri so vsi tisti parametri, ki to bolezen povzročajo in po moji oceni, laični oceni, je verjetnost danes, za nastanek raka v okolju Soška dolina ali kjerkoli drugje v Sloveniji, enaka, nič drugačna in Onkološki inštitut pravi; zaradi tega vse deležnike pozivamo k previdni in ustrezni interpretaciji podatkov ob pojavljanju raka v Kanalu ob Soči in okolici danes ali v preteklosti. To je glede tega, ker, jaz mislim, da tisto, kar bi morali danes ljudje, ki so ponovno v strahu po tridesetih letih slišat, je to, da zaradi trenutne dejavnosti, potencialna izpostavljenost ni nič višja, kot v ostalih okoljih v Republiki Sloveniji. Danes smo slišali predstavnike ARSA glede meritev. Vse te meritve v tej dolini, so po parametrih bistveno boljše, kot v nekaterih drugih dolinah v tej državi, pa jih danes ne obravnavamo in ne moremo reči, da v tistih dolinah, onesnaženost, ki je višja, kot v tej dolini, ni potencialni pokazatelj oziroma ne predstavlja potencialne nevarnosti za povečanje nevarnosti raka. Torej, še enkrat, ločiti moramo tisto, kar se je dogajalo pred tridesetimi leti in tisto, kar se dogaja danes.  Pred sabo imamo poleg tega neko podjetje, ki se te okoljske odgovornosti zelo zaveda. Slišali smo prej od direktorja, da je podjetje v zadnjih desetih letih v nove tehnologije namenilo 150 milijonov evrov in vsi ukrepi, ki naj bi šli v prihodnje, gredo v smer, da se parametri, okoljski parametri izboljšajo, ne poslabšajo in sklepi, ki govorijo o tem, da se neko podjetje v teh prizadevanjih blokira, so slabi sklepi. Sklepi, ki govorijo o tem, da neko podjetje ne more uveljavljat novih tehnologij in da ne more tehnologij posodabljat, znanost napreduje, govorijo ravno v nasprotno smer temu, kar naj bi bil namen današnje seje. Torej namen današnje seje naj bi bil prvenstveno ta, da se ljudi, ki so ponovno v stiski in v strahu, pomiri, ker ni nobenega razloga za ponovni strah, nobenega razloga, in na drugi strani, da se sprejmejo vsi ukrepi za naprej, da bodo vsi deležniki, ki delujejo v tem prostoru pri odločitvah, ki se bodo sprejemale v prihodnje, sodelovali. Jaz mislim da, zato, da se preseči nezaupanje, ki je zdaj ustvarjeno, ker je pač ustvarjeno. To je treba vedet, zadeva je bila zelo široka in ljudje nobenemu več ne verjamejo. Glejte, tudi če bi jaz bil tam, v tej koži, ne bi verjel nobenemu več, še najmanj nekemu politiku, v končni fazi, kajne? In zaradi tega je edini način, da se to nezaupanje preseči, je transparentnost. Se pravi, vse, kar se dogaja, se mora dogajat transparentno, pred očmi javnosti in s sodelovanjem javnosti in v tej smeri, mislim da, se vsi, ki so deležniki na tem območju, občina, podjetje, zdravstvena stroka, okoljevarstvena stroka, tega zavedajo in mislim, da sklepi, ki grejo v tej smeri, ki se zdaj na novo predlagajo, so dobri sklepi, z nekaterimi popravki, ki mislim, da bi jih bilo pametno, da bi jih bilo pametno sprejeti v prid temu, da se stanje na tem območju še izboljša, ne pa da se poslabšuje. Mi smo danes slišali veliko o tem, da ni prav, da se sosežigajo odpadki, ki niso naši. S tem se je mogoče strinjati. Ampak poglejte, za to ni odgovorno to podjetje, če ste prej poslušali v čem je problem. Problem je, da v tej državi preko sedanje regulative očitno ni dovolj pritiska na tiste, ki te odpadke pripravljajo, da bi bili primerni za ta sosežig. In je prej direktor lepo povedal, da ko je bilo nekaj več tega sosežiga neprimerno pripravljenih odpadkov, slovenskih odpadkov, je bil revolt v lokalni skupnosti pri ljudeh. To je problem. Ampak to ni problem tega podjetja, ampak problem naše regulative in vseh tistih, ki morajo poskrbeti, da bodo naši odpadki pripravljeni na enak način, kot so vsi ostali, da jih bo mogoče in to seveda moramo čim prej narediti, ker vidite, da se v teh odpadkih dobesedno utapljamo.  Glede meritev, ki naj jih zagotovi država, jaz mislim, da tudi ni nobenega v tej dvorani, ki se s tem ne bi strinjal in ki seveda naj jih plača povzročitelj, tisti, ki ga te zadeve zadevajo. Mislim, da ni nobenega spora glede tega, ampak to spet ni stvar podjetja. To je stvar regulative in nas tukaj v parlamentu v končni fazi oziroma Vlade, da take predpise sprejme in da na taki osnovi potem te meritve tudi vrši. In jaz mislim, da to ni problem samo enega podjetja v tej državi, ampak je problem vseh obratov v tej državi. Za vse obrate mora veljati enaka regulativa. Ne more biti Salonit Anhovo izjema. Ker če bo sprejet prvi sklep tako kot je predlagan, tri leta Salonit Anhovo ne bo smel niti dati nobene vloge za karkoli, niti presojati se ne bodalo. Na drugi strani pa, recimo, v Šoštanju lahko jutri dajo vlogo in čez eno leto tam sežigajo. Mislim, da to je absurd, če bi se tak sklep kot je sedaj predlagal spremenjen sprejel je pa res absurd. Mislim, da je tudi protizakonit in protiustaven zaradi tega, ker ne morete v nekem sklepu derogirati veljavne zakonodaje, ki govori o tem, kakšni so postopki. Lahko pa zavežemo, da nobene spremembe v dejavnosti za katerokoli podjetje v tej državi, ki se ukvarja s tem področju ne sme biti brez presoje vplivov na okolje in zdravje, seveda, ampak to je del sestavni presoje vplivov na okolje. In to je tudi prav in jaz mislim, da v tej smeri bi morali to odločitev danes sprejeti.  Glede izpustov je bilo tudi povedano, da so daleč pod mejnimi vrednostmi. In danes je bil večkrat izpostavljen, mislim, da rakotovrni benzen in jaz ne vem od kje ti podatki, ki so bili ničkolikokrat izpostavljeni. Prej smo videli na začetku s strani predstavnika Ministrstva za okolje in prostor eno tabelo na strani 5, kjer je mejna vrednost benzena 4,5 miligrama na kubični meter in v primeru Salonita Anhovo 0,7 miligrama na kubični meter. Se pravi, sedemkrat manj od mejne vrednosti. Prej smo slišali tudi, da je to podjetje dobilo 2017 nek okoljski certifikat, če sem si prav zapomnil, EBRD, kjer je bilo rečeno, da dosega standarde, ki bodo veljali šele čez 20 let. Tako da pri teh razpravah, poglejte, je treba biti dejansko previden. Kljub temu, da je treba razumeti ljudi, ki živijo in ki so s temi boleznimi, ki so posledica preteklega delovanja Salonita Anhovo obremenjeni je potrebno na eni strani storiti vse, da se okolje v tem prostoru ne poslabša, ampak da se izboljša in vse seveda da se omogoči opravljanje dejavnosti, ki okoljsko ni sporna. V kolikor je okoljsko sporna, potem je pač ne sme biti. In če bi jaz danes slišal argumente, da je dejavnost tega podjetja okoljsko sporna in če bi stroka dane govorila o tem bi bil prvi, ki bi dvignil roko, da to podjetje preneha obratovati, ne glede na vse posledice, ki iz tega nastanejo. Ampak tega danes nismo slišali. Slišali smo ravno nasprotno temu, kar ste nekateri ob pomanjkljivih podatkih trdili in poskušali predstaviti in s tem tudi vzpostaviti dodaten strah med ljudmi, ki si tega, moram reči, tega dodatnega strahu in dodatne skepse ne zaslužijo.  Gospa Fikfakova je nekje vmes omenila, da se sežigalnice postavljajo, če sem prav razumel, v okolja, kjer gre za revnejše, ali nekaj podobnega, prebivalstvo. Sem si nekam zapisal, pa sedaj tega, žal, ne najdem. Se pravi tam, kjer je finančno bolj šibko prebivalstvo, ki… Sredi Dunaja, jaz ne vem, če je tam finančno šibko prebivalstvo.  (nadaljevanje) Tako je tudi glede tega po moje treba biti previden, no, take izjave, mislim, da puščajo čudno luč. Še posebej, če se spomnimo nekaterih primerov iz preteklosti, pa ne govorim, da je zdaj to ta primer, daleč od tega, ampak spomnim se primera, ko je Mobitel začenjal postavljati bazne postaje in nikakor ni šlo, povsod je bil problem. Potem pa so s pticami začeli deliti nebo in kar naenkrat ni bilo več nobenih problemov pri nobenem sevanju. Ne govorim, da je to ta primer, daleč od tega, ampak govorim o tem, da je treba biti pri teh stvareh, ki zadevajo zdravje, ki zadevajo okolje, zelo dosleden, spoštovati standarde, preprečiti kakršnokoli dejavnost, ki bi poslabševala življenjsko okolje, predvsem dejavnost, ki bi škodljivo vplivala na zdravje ljudi in na drugi strani ne omogočala dejavnosti v prostoru, tam, kjer so ti standardi zagotovljeni.  Glede sklepov. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke se ne bi strinjali s tistim, kar je bilo na začetku predlagano, in ne bi mogli takih sklepov podpreti, zaradi tega smo pripravili drugačne zaključke. Vendar so se vmes ti sklepi spremenili in moram reči, da je vsebina po naši oceni pravilna in gre v pravo smer, razen glede treh točk, in bi povedal, na kaj se nanašajo naši predlogi, ki ste jih dobili na mizo kot amandmaje k tem predlogom. Če se predlagatelji strinjajo, predlagam, da se jih vključi v besedilo, če pa ne, bomo pač na koncu glasovali in bo pač podprto, kar bo podprto.  Glede prvega sklepa. Glejte, prvi sklep pravi: »Odbora pozivata Arso, da v prihodnjih treh letih ne odobri povečanja sosežiga nenevarnih odpadkov in posodobitve peči v cementarni Anhovo.« To je kontra sklep temu, kar naj bi bili učinki, ker posodobitev ravno omogoča, da so emisije še manjše in da je okolje bolj čisto. Poleg tega je tak sklep protizakonit. Če gremo zdaj vprašat našo Zakonodajno-pravno službo, bo to povedala nedvoumno, da takega sklepa ni mogoče sprejeti. Tudi ni mogoče sprejeti sklepa, ki je vezan na poslovanje samo enega podjetja, je diskriminatoren. Tako predlagamo, da se v vseh teh primerih kakršnihkoli sprememb opravi presojo vplivov na okolje in da brez presoje ni mogoče ničesar. Mi pa vemo, da je tako ali tako presoja vplivov na okolje nek proces, ki traja vsaj dve leti. In zaradi tega predlagamo v amandmaju, da »odbora pričakujeta, da bo pred kakršnimikoli spremembami na področju sosežiga v obratih, ki na območju Republike Slovenije izvajajo dejavnost sosežiga odpadkov, opravljena presoja vplivov na okolje,« torej, na območju celotne Slovenije, ne samo tukaj.  Pri tretjem sklepu predlagamo, da se ta monitoring ne nanaša samo na en obrat, ampak da se nanaša na vse obrate v Republiki Sloveniji. Se pravi, vsi obrati, ki opravljajo to dejavnost, za vse te obrate morajo biti zagotovljene neodvisne meritve, ki naj jih zagotovi Republika Slovenija in ki se seveda plačajo iz naslova teh obratov. Se pravi, tudi tu ne more biti sklep vezan samo na eno podjetje. Zaradi tega je predlog spremembe tega sklepa naslednji: »Odbor za zdravstvo in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozivata Vlado, da v roku 6 mesecev pripravi predlog sprememb zakonodaje, na podlagi katerih bo za izvajanje monitoringa nad emisijami, ki jih pri izvajanju svoje dejavnosti povzročajo obrati za sosežig oziroma sežig odpadkov v Republiki Sloveniji, pristojna Republika Slovenija.«  K drugemu, četrtemu in šestemu nimamo pripomb.  In še pri petem, močno podpiramo, da se revidira področje podeljevanja koncesij za izkoriščanje mineralnih surovin. Bilo je že povedano, da se večina teh koncesij izteče prihodnje leto, ker so bile podeljene pred desetimi leti nekatere, nekatere pa pred dvajsetimi in se iztečejo leta 2021. Tu podpiramo, da se to področje uredi na tak način, da se preveri višina za območje celotne države. Ni samo kamnolom v Anhovem problem, imamo po celi državi ogromno kamnolomov, in tudi tu ne more veljati zakonodaja samo za en obrat, samo za en kamnolom. Zaradi tega predlagamo, da se ta peti sklep glasi: »Odbor za zdravstvo in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozivata Vlado, da prouči možnosti za spremembo povišanja plačevanja koncesije za izkoriščanje mineralnih surovin na območju Republike Slovenije. Ta sredstva naj se uporabijo za namene okoljskih sanacij na območjih, kjer se te mineralne surovine izkoriščajo,« se pravi, da ostanejo v občinah, kjer ti obrati stojijo.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo želi predlagatelj, gospod Mesec, izvolite.
Hvala za besedo.  Gospod Černač, ko govorite, da se je treba postaviti v kožo lokalnega prebivalstva, imate   (nadaljevanje) prav, ampak potem potegnete popolnoma napačen sklep. Vi ste zdaj predstavili stanje, ki ga imamo danes, kot češ, lokalno prebivalstvo je zaslepljeno, lokalno prebivalstvo je nekdo nahujskal, lokalno prebivalstvo živi v strahu brez razloga. Ampak lokalno prebivalstvo je tisto, ki ste ga danes slišali, ste bili, po mojem, na celi seji prisotni in ste jasno slišali iz njihovih ust, kaj se v tej dolini dogaja. V dolini praktično ni družine - in to je tudi županja povedala -, kjer ne bi bilo primera kroničnega obolenja, smrti, raka in tako naprej zaradi onesnaženja, je ni družine. In vi pričakujete, da zdaj, kot je to lokalno prebivalstvo prišlo sem, bomo pa poslanci rekli, kot ste vi nam predlagali, pomirite se, vse je v redu. Ne vem, kako si to predstavljate. Lokalno prebivalstvo je dolga leta trpelo to onesnaženje, dolga leta so ljudje umirali, zdravstvena slika ne bi mogla biti bolj jasna, kot je, in danes so končno prišli do tega, da lahko spregovorijo v Državnem zboru. In mi naj bi bili tisti, poslanke in poslanci, ministrstva in ministri, ki bi jim rekli, pomirite se, vse je v redu. Mislim, da ste vi tisti, ki se morate postaviti v njihovo kožo. Postavite se v kožo tistih, ki gledajo okrog sebe, kako ljudje zbolevajo, kako ljudje umirajo, ki jih skrbi za prihodnost svojih otrok, in se vprašajte, kako bi vi ravnali v tem primeru in kako bi se počutili, če bi prišli v Državni zbor po dolgih letih klicanja na pomoč in bi vam nekdo rekel, pomirite se, vse je v redu, nekdo vas je samo nahujskal. Mislim, da ste popolnoma zgrešili poanto današnjega srečanja in ste izkazali izjemno nerazumevanje za problem, ki so nam ga danes poskušali predstaviti. Zdaj pa, kar se vaših predlogov sklepov tiče. Amandma k prvemu predlogu sklepa kot predlagatelj zavračam, ker je bistveno, da kot Odbor za zdravstvo in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozovemo Agencijo Republike Slovenije za okolje, da se konkretno ne odobri predlaganega povečanja sosežiga odpadkov za Salonit Anhovo. Kot smo že prej poudarjali večkrat, Salonit Anhovo trenutno sežge trikrat več odpadkov, kot jih sežge sežigalnica v Celju. Vrednosti emisij, med njimi rakotvornih, so nekajkrat višje, kot so v Celju ali drugih delih Slovenije. In bi bilo popolnoma neresno in neodgovorno, da niti tega minimuma, da je povečanje nezaslišano, da niti tega danes ne sprejmemo. Tako je ta amandma zame nesprejemljiv. Lahko pa to glede presoje za okolje oblikujete kot dodaten predlog sklepa, pa ga bomo dodali.  Drugi in tretji predlog sklepa sta v redu. Drugi predlog sklepa, ki dopolnjuje tretji sklep, sprejemam. Prav tako sprejemam amandma k petemu predlogu sklepa, ki pravi, naj se sredstva iz povečane koncesije uporabijo za namene okoljskih sanacij na območjih, kjer se te mineralne surovine izkoriščajo. Sam sem bil prepričan, da se to razume že samo po sebi, ker je občina tista, ki to koncesijo prejema, in ne državni proračun, torej, da bo občina s tem denarjem razpolagala, na način, da se sanira okolje na tem območju. Ni pa nobene škode, če ta stavek dodamo. Še enkrat pa predlagam, da poslušate ljudi, ki so nam danes prišli povedati o svoji stiski, o zdravstveni sliki na tem območju, in se zares poskušate postaviti v njihovo kožo in ne na pozicijo tistih, ki pravijo, da problema ni.
Hvala lepa.  Gospod Černač ima repliko, predvidevam.
Ja, glejte, kolega Mesec, jaz nisem bil cel čas v dvorani, ampak sem celotno razpravo poslušal v pisarni, ker sem imel še neko drugo delo, tako sem slišal vse. Vi pa očitno niste poslušali mene, ker če bi mene poslušali, potem ne bi prišli do takih zaključkov, kot ste prišli na koncu. Jaz sem večkrat poudaril, da Salonit Anhovo danes, ni Salonit Anhovo pred tridesetimi leti, da okoljski standardi, ki veljajo danes, niso okoljski standardi, ki so veljali pred tridesetimi leti. Če bi ti okoljski standardi, ki veljajo danes, veljali pred tridesetimi leti, sem jaz trdno prepričan, da tega raka ne bi bilo, ne bi bilo in zaradi tega sem poudaril, da tega ni dobro mešat in da ni dobro ustvarjat pri ljudeh, ki so že tako trpeli in še danes trpijo, še dodaten strah in dodatno negotovost in izrecno poudaril, da zaradi tega podpiramo te zaključke, ki so bili spremenjeni, ker prvotni niso bili v redu in tudi povedal, zakaj predlagamo te tri dopolnitve. In ker sem že pri besedi, proceduralno predlagam, da se glede našega predloga k prvemu sklepu opredeli tako ministrstvo, kot Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora oziroma, ali je sklep, ki je predlagan kot prva točka s strani gospoda Mesca, formalno pravno sploh dopusten ali je protizakonit.
Hvala lepa. Gospa Sukič, imate repliko, predvidevam?
Ja, seveda, hvala za besedo. Glejte, spoštovani kolega, pred tridesetimi leti, če bi vi takrat sedel na nekem takem odboru, bi tako isto rekel – naši standardi so v redu in tako naprej in tako naprej. In, danes smo več kot dokazali, na primeru številk, v čem je problem. Problem je tudi med drugim v tem, da ti normativi niso izenačeni med sežigalnicami ni sosežigalnicami in meni je to povsem nerazumljivo, ker pač izpusti, škodljivi izpusti v okolje, bodisi v tla, bodisi v zrak, ni razloga, da so lahko eni toliko in toliko višji, samo zato, ker gre za sosežig in ne za sežig. Enostavno ni razloga in tukaj je treba enostavno stremet k izenačenju teh normativov, ker, kot rečeno, ko ljudje zbolevajo ali pa, ko je okolje, trpi, to pač se noben več ne bo vprašal, ali je šlo tam noter za sosežig ali sežig, ampak bodo samo gledali posledice, ki se zgodijo zaradi teh obremenitev v okolju. In zdaj, če vi menite, da niste slišal dovolj argumentov – jaz še enkrat ponavljam, v letu 2018 je Salonit Anhovo sežgal malo več kot trikrat toliko odpadkov, kot sežigalnica v Celju. Emisije dušikovih oksidov so bile oseminpetdesetkrat višje, emisije organskih spojin skoraj tisočkrat višje, emisije žveplovih oksidov dvaindvajsetkrat višje, medtem ko so emisije rakotvornega benzena bile izpuščene v Anhovem, v količini 2 toni in pol, v Celju pa nič. Tako da, ne mi reči, da to niso argumenti, da nekaj ni v redu. To so jasne številke, ki so argumenti, spoštovani kolega in zato, ker obstajajo ti argumenti, mi moramo danes poskrbeti, da ne bomo ljudem rekli, tako kot bi res izzvenelo, kot ste vi predlagal, pomirite se, nekdo vas je spravil po nepotrebnem v paniko. Ne, ti ljudje živijo v tem okolju, izpostavljeni so tem emisijam in prav je, da naredimo vse, da se te emisije obrzdajo na najnižjo možno raven in to moramo mi, kot zakonodajalec poskrbet. Toliko, hvala.
Hvala lepa. Gospod Černač, imate…?
Ja… Replika, ker, ni mogla imet replike name, ker jaz sem imel repliko na kolego Mesca.
Ja, samo je… / oglašanje iz dvorane/ …je gospa Sukič, je pred vami razpravljala, zato…
No, potem pa proceduralno, lahko?
Lahko.
Proceduralno potem predlagam, da se glede prvega predloga preveri, ali je formalno dopusten in ali je zakonit in seveda tudi glede ostalega, kar je bilo povedano, lahko povem, da sva midva politika in da morava v takem primeru verjet stroki in jaz sem citiral podatke, ki jih je navajala stroka in interpretacijo, ki jo je dala stroka. Zdaj, vaša interpretacija, pa žal, moram ocenit, ni strokovna, ampak to ni najbolj bistveno… Če ste spregledala, mi podpiramo ta drugi sklep, kajne, smo povedali, da ga podpiramo in mislim, da smo tukaj vsi na isti valovni dolžini in na isti barki.
Hvala lepa. Predlagam, da nadaljujemo z razpravo. V vmesnem času bodo strokovni sodelavci preverili ustreznost vašega predloga, glede mnenja Zakonodajno-pravne službe. Tako da, naslednji ima besedo Robert Pavšič, pripravi se gospod Željko Cigler. Izvolite.
Hvala in dober večer. No, prišli smo do tistega, čemur bi se morali na tej razpravi, če sploh na kateri izmed razprav, strogo izogibat – to je na neki polarizaciji, na konceptualni razdvojenosti ali pa dualnosti. Navzven zgleda, da imamo zdaj na eni strani neke eko bojevnike, ki so popolni nasprotniki, na drugi strani pa zagovornike, med katerimi so tudi državne inštitucije, vmes so pa ljudje, mi pa se moramo tukaj odločat, ampak resnica je vedno nekje vmes. Jaz razumem poziv svojega kolega, da je potrebno umirit žogo, razumem pa tudi to, da je strah ljudi, ki živijo tam, upravičen, prisoten in predvsem razumljiv. Soška dolina je plačala strahovit davek, zaradi dejavnosti, ki so se tam opravljale in ga plačuje še danes in hočeš nočeš, ob tem plačilu tega strašnega davka, ne moremo bit samo racionalni, moramo tudi malo čustveno pogledat na vse zadeve skupaj, tudi zaradi, zagotovo vsak izmed nas pozna te kraje, je čustveno z njimi vpleten, prepleten, pozna kakšne ljudi in pozna veliko tragičnih zgodb. Nekatere smo slišali tudi danes, tako da, je težko ostat na strogo nivoju racionalnosti, sploh, če se odloča o tako pomembnih zadevah, kot je okolje, zdravje in življenje. Da industrija vpliva na zdravje, je popolnoma jasno - govorim na splošno - kar je pa ključno in to se je tudi izpostavljajo, tako v vseh procesih priprave vseh teh sklepov, ki jih je predstavil kolega Nemec, je zaupanje. Ljudje ne verjamemo nobenemu več, sploh pa ne politiku, kot je rekel kolega Černač in zakaj, se ne verjame nobenemu več? Zato, ker imamo danes vsak pravico ali nekaj merit, izmerit, ali pa na koncu celo interpretirat in potem, kdo je tisti, ki se bo odločil o tem, kdo ima prav? Danes smo na tej strani tisti, ki bomo odločali, kdo ima prav in kdo ima narobe oziroma, kdo ima bolj prav in kdo ima manj prav. In s predlogom teh sklepov, da bi to zadevo prevzela država, bom uporabil pa besede gospoda Trčka, jaz sem tudi zmerno pesimističen, čeprav sem po naravi zelo velik optimist in rad zaupam v neko normalno človeškost, ker če tako pogledam, da bi kdo zavestno zastrupljal okolje, tega jaz, ne vem, kot človek ne morem verjet in tudi ne verjamem in tudi vsi tisti, ki izvajajo te meritve, ki izvajajo te inšpekcije, ki se odločajo o tem, kdo bo dobil dovoljenje za opravljanje dejavnosti, tudi tem ljudem moram verjet, da so konec koncev ljudje, če ne, pa mi pokažite enega, ki bo rekel, ja vi ste krivi, da je umrlo, ne vem, tisoč ljudi, zaradi strašnih bolezni. Konec koncev moramo bit vsi ljudje. Danes bomo tukaj določili neka izhodišča za ustvarjanje novih pravil, ampak, pravila se potem morajo upoštevat, pa izvajat in tukaj je tisto, vprašanje zaupanja, ki ga bomo, kot kaže, morali vedno bolj gradit, gradit, ampak nikoli ne bo zgrajeno. Jaz upam, da se je kolega Nemec zmotil prej, ko je rekel, da bi stroški monitoringa morali bit državni – verjetno je prišlo do lapsusa? Stroške mora plačat tisti, ki je pregledovan… / oglašanje iz dvorane/ mislim, je bil lapsus, verjetno? / oglašanje iz dvorane/ Ja, prej jih mora plačat pač tisti, ki ima, neko okoljsko obremenjujočo dejavnost, mora poskrbet tudi za to, da se njegova dejavnost meri, izmeri, interpretira in na koncu, če je potrebno, tudi sanira in za ta aparat mora poskrbet, v prvi vrsti, ta hiša, v drugi vrsti pa izvršna veja oblasti in mislim, da je danes, po dolgem času, nastopil tisti moment, ko bodo lahko strokovnjaki dobili v roke orodje, čeprav to je samo nekaj stavkov izgledat, ampak to je zelo pomenljivo, teh nekaj stavkov je zelo pomembnih in s tem orodjem se bo dalo marsikaj narediti. Da ne bomo govorili samo o Soški dolini, bomo govorili tudi o Saleški dolini, pa Mežici, pa Idriji, pa Hrastniku, pa Jesenicah, konec koncev tudi mojemu lokalnemu okolju Postojni, kjer imamo Poček, pa imamo avtocesto, pa imamo železnico. Vse to, vemo, so ogromni onesnaževalci. In imamo tudi Ljubljano, ki je ena najbolj okoljsko obremenjenih oziroma najbolj onesnaženih okolij. Zakaj? Predvsem zaradi prometa. In potem na koncu, pa ne mi zameriti, takšne seje izpadejo kot nek lov na čarovnice. Sedaj pa tisti gospod tam, ko v kravati sedi, je morilec. Ne, tega jez ne sprejmem in tega vem, da tudi vi ne sprejmete, ker to ni res. Pač vsak mora svoj del odgovornosti sprejet. Tudi tisti, ki se vsak dan samo eden, tudi jaz sem med tistimi, vozi v službo sam, ampak pač moje delo je takšno, da drugače ne gre, z železnico pa porabim dvakrat več časa kot ga z avtomobilom, pa verjemite, da bi se raje vozil v miru, pa pač ne gre, tudi frekvenca je napačna.  In če se posvetim sklepom, mi seveda bomo podprli sklepe, ki smo jih uskladili, ne vem kako naj nas označim, iz koalicije v odstopu. Strinjam pa se tudi z amandmajema k tretjemu predlogu sklepa in k petemu predlogu sklepa, ki jih je vložila Poslanska skupina SDS. Upam, da mi niste zamerili, ker ni bilo mišljeno slabo. Vas vsekakor podpiram vse, ampak bodimo res realni, pa ne vedno iskati samo enega krivca, ki ni samo en kriv. Resnica je vedno siva, nikoli ni črno bela. Hvala, ker ste me poslušali.
Hvala lepa. Repliko ima dr. Trček, potem pa Matjaž Nemec. Izvolite.
Poglejte, zelo kratka replika na to, kar je kolega govoril. Saj se mi ne prejudiciramo kot poslanci, saj mi nismo strokovnjaki za merjenje, dajmo biti odkriti. V drugem predlogu, o katerem naj bi glasovali, pa v bistvu vzpostavljamo možnost, da vsi tisti, ki so strokovnjaki za to v nekem skupnem telesu z vso profesionalno odgovornostjo dejansko tudi razrešite vprašanje metodologije merjenja ustreznosti. Zgolj to sem hotel povedati. In to je navsezadnje tudi naša dolžnost, ne da se delamo bolj pametni kot v bistvu smo.
Hvala lepa. Replika še gospod Nemec. Izvolite.
Čisto dobronamerna. Hvala kolegu Pavšiču, sploh zavedal se nisem. Moj namen je bil sicer seveda, da je plačnik onesnaževalec, država pa je tista, ki mora izbrati naročnika oziroma izvajalca, se opravičujem, ter seveda ustvariti pogoje zato, da do tega pride. Hvala za to opozorilo.
Hvala lepa. Besedo ima Željko Cigler, pripravi naj se Tina Heferle. Izvolite.
Hvala za besedo. Spoštovani! Današnjo razpravo jaz razumem predvsem in vesel sem, da je do nje prišlo, in želim si, da bi imela ene konkretne rezultate. In vem tudi, da jo sedajle spremljajo ljudje širom Slovenije, tako v mojem Celju kot Šaleški dolini, Vrhniki, v Mežici, Idriji, Jesenicah in še na mnogih koncih, kjer se soočajo z onesnaženostjo in posledicami onesnaženosti, ki se tekom časa sedajle naprej dodaja s strani onesnaževalcev in posledicami tako okoljevarstvenimi kot tudi zdravstvenimi. In prav zanima jih, kakšni bodo zaključki. In ugotavljamo to, kar je bilo na začetku izpostavljeno, dejstvo je, da v vseh teh primerih prihaja do kršitve ustavnih pravic ljudi s stališča 67. in 72. člena Ustave. In dejstvo je tudi, da pristojni državni organi ob tem ne reagirajo, samo /nerazumljivo/ Kanal bom izpostavil, da ne bi sedajle našteval nekatere druge stvari. Ljudem se dejansko postavlja vprašanje, ali res moramo organizirati gibanja civilne iniciative, eko povezave in tako naprej, da si zaščitimo in si pridobimo svoje zakonske in ustavne pravice. Ali se ne dajo te stvari razrešiti na pristojnih organih, ministrstvih in njihovih organih oziroma na koncu v Državnem zboru, da moramo iti potem na sodišče te stvari uveljavljati.  In danes, ko govorimo, zato so pomembni zaključki te današnje seje, jaz sem mislil, da bo zaključena takrat, ko je začel kolega Luka Mesec brati zaključke in bi bilo takrat dobro, da bi izglasovali, ampak zadeva je, žal, šla naprej. In se je začelo sklicevati na ene in druge strokovnjake, ki so danes tukaj nastopali. Oprostite, če nastopi zdravniška stroka v tako visokem številu in opozarja, halo država, ljudje v tem koncu umirajo na grozovit način, bolni so, izseljujejo se. In ni problem in vemo kje vzrok, kdo je povzročitelj onesnaženosti in posledic, ki sem jih sedajle…, posledično pa izhajajo te osebno usode. In ni vprašanje sedaj ali se bo dovolilo povečanje obsega sežiga in proizvodnje v Salonitu Anhovo. Problematika je obstoječe funkcioniranje. Ker če ste slišali kakšne emisije se dejansko dnevno proizvajajo in se usedejo v okolje oziroma na zdravje ljudi. To je problem. In stvari so bile jasno povedane s številkami iz zdravstvenih kartonov z meritvami. Kdo tega ni slišal, ne vem. In sedaj se postavlja vprašanje, ali bomo prisluhnili interesom lastnikov in kapitala, ki ima očitno interes in se mu splača delati v Sloveniji. Saj veste kaj je avstrijska vlada, ki je sedalje bila postavljena, rekla Magni, ko je rekla, če boste zaostrovali ekološke pogoje funkcioniranja bomo šli pa mi v Slovenijo. Poglejte, to je to. To je odgovor. Dejstvo je, da se lastnikom, avstrijskim, italijanskim, kdorkoli pač so, so tuji lastniki, splača delati tukaj, ustvarjajo dobičke. Dobivajo denar za tuje nevarne odpadke, ki jih kurijo v Sloveniji. Dejansko umazano proizvodnjo se izvaja tukaj v Sloveniji, posledice smo pa slišali, okolje in življenja jih čutijo. Imamo cenejšo energijo, imajo cenejšo energijo na voljo, kot je bilo v razpravi povedano. Onesnaževanje se praktično ne kontrolira. Oprostite, se ne kontrolira. Trdim to s stališča podatkov o zdravstvenem stanju in onesnaženosti okolja, ki iz tega ven izhaja. In še nekaj, kar je najbolj cinično danes ugotovljeno. Poglejte, očitno, da se ne bo zgodilo to, da bo tisti, ki na te podatke in takšen način funkcioniranja proizvodnje v zamejstvu Italije funkcionira, da bodo Italijani prej reagirali kot pa Republika Slovenija. Ali bomo tako dolgo čakali?  Mislim, da je bilo danes zelo jasno povedano, da gospodarska dejavnost, ki se tukaj opravlja, na sedanji način kot je, se ne izvaja v skladu z javno koristjo. In iz tega zornega kota se je povedalo, da ni v skladu s 67. in 72. členom njena dejavnost, to kar je zapisano v slovenski ustavi. Zato se mi zdi dobro, da je sedajle prišlo do enih teh zaključkov in da se bomo na njih, vsaj tako kaže, nekje uspeli poenotiti in da se dejansko v državi začne na en konkreten način s strani pristojnih, za to plačanih in za to tudi odgovornih, organov reagirati v vseh primerih, kjer se dogaja ekološka degradacija s strani različnih onesnaževalcev, v tem primeru, dobro je pač govorimo o Salonitu Anhovo, ampak vem, da so še v drugih krajih tudi drugi. Zadeva, ki je bila sedajle izvedena se mi zdi dobra in ljudje, ki so jih spremljali mislim, da so z zelo hudimi občutki spremljali podatke, ki so bili podani predvsem na začetku današnje razprave o stanju onesnaženosti okolja in pa zdravstvenem stanju prebivalstva, še posebej,   (nadaljevanje) zaradi tega, ker sedaj čakajo na odločitev ali smo sposobni v tej državi temu reči stop. Vzpostaviti kontrolo in ene pogoje normalne za funkcioniranje tudi industrije kot je ta, če lahko tako rečem umazana, zato da bo pod enimi kriteriji funkcionirala, da bo prenehala onesnaževati okolico in ogrožati in jemati človeška življenja.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima Tina Heferle, pripravi se Branko Simonovič.  Izvolite.
Hvala, gospod predsednik, za besedo.  Nedvoumno je današnja tema izjemnega pomena, o tem se verjetno vsi strinjamo, ki danes tukaj sedimo. Verjetno tudi nihče v tej dvorani ne more očitati ne predlagatelju še manj prebivalcem Soške doline ali pa konec koncev niti ne tisti 160 zdravnikov, ki so se podpisali pod peticijo, da so izrazili skrb in svoj apel na pristojne institucije in prav, zaradi njih imamo danes priložnost slišati stališča iz vseh strani, vseh deležnikov v tej zgodbi in prav je tako. Vsekakor se strinjam in tukaj ne bi smelo biti nobenega popuščanja ali sklepanja kakršnikoli kompromisov, da je prav vsak državljan enako opravičen do zdravja, do zdravega okolja ne glede na to iz katerega konca Slovenije prihaja. To je in mora biti ena izmed temeljnih pravic. Za prebivalce Soške doline območja, ki je bilo v preteklosti več desetletij izpostavljeno azbestno cementni industriji lahko rečemo, da so bili v tej pravici depriviligirani, zato je odziv lokalnega prebivalstva na aktualno situacijo popolnoma razumljiv. Verjetno pa vsem tem je potrebno, ko se danes pogovarjamo o posledicah izpostavljanja takšnemu nezdravemu življenjskemu okolju in ko vsi ocenjujemo nastale razmere med drugim vzeti v ozir tudi dejstvo, da so posledice takšnega izpostavljanja nastopijo šele čez leta lahko čez nekaj deset let in ta vidik smo lahko zasledili v spremnem dopisu Onkološkega instituta, ki so ga skupaj z gradivom poslali za namene tega odbora. V tem zapisu so vse nas, ki danes lahko polemiziramo s temi podatki o rakavih obolenjih na območju Soške doline opozorili da in tukaj citiram: »Je izjemna pojavnost rakavih obolenj na tem področju vezana predvsem na izpostavljenost azbestu v preteklosti in da ti podatki ne povedo nič o morebitnih posledicah onesnaženja okolja danes ali v prihodnosti.« Slednje je tudi na začetku tega odbora predstavnica Onkološkega instituta tudi danes potrdila v svoji predstavitvi. Nadalje je predstavnica zdravnikov, ki so se podpisali pod ta poziv doktorica Fikfak v svoji uvodni predstavitvi med drugim poudarila, da vzročne zveze med sosežigom in rakavimi obolenji ne moremo izračunati in da je bil eden izmed njihovih glavnih apelov to, da se očisti Soško dolino, ki je še vedno onesnažena, zaradi azbestne preteklosti. Pomenljiv je tudi med drugim podatek, da je povečanje rakavih obolenj na območju Soške doline enak kot drugod po Sloveniji so pa prebivalci Soške doline nedvomno podvrženi večjemu bremenu, to vse smo danes slišali. Vse navedeno se mi je zdelo vredno omeniti pa ne, zato da bi zmanjševala pomen današnjih dogodkov ali pa današnjega stanja, ko so ljudje, zaradi cementne industrije, ki jo imajo v svojem okolju prav tako ali pa še vedno izpostavljeni temi emisijam, ki vplivajo na njihovo okolje, ampak sem to izpostavila bolj z vidika neke korektnosti, ki po mojem mnenju je potrebna v takšnih razpravah predvsem takrat, ko govorimo o tako pomembnih in občutljivih temah kot je današnja, ki je prevzeta z čustvi. Pa vendar kljub temu dejstvu je potrebno na glas spregovoriti o tem, da prebivalci Deskel ali pa Kanala ob Soči so izpostavljeni emisijam in vplivom na okolje, ki vplivajo na kvaliteto njihovega življenjskega okolja in ki upravičeno povzročajo skrb, da je ali pa da bo njihovo zdravje, zaradi tega ogroženo.   (nadaljevanje) Zdravniki so ob tem opozarjali, da se mora ob umeščanju praktično vsega v prostor upoštevati tako imenovano previdnostno načelo, kar seveda ne gre spregledati in je tudi nekako logično, da se vseh posledic, ki jih današnja tehnologija povzroča na zdravje ali ne zdravje ljudi ne da predvideti. Po drugi strani pa se absolutno tega načela v praksi tudi ne da upoštevati in izvajati, ker bi po tem takem ostali brez vse industrije, ker dejansko vsaka proizvodnja ali pa če hočete promet negativno vpliva na naše okolje. Prav zato moramo biti pri dejanjih, ki posegajo v okolje in posledično v zdravje ljudi biti še bolj dosledni in transparentni in tukaj se vsekakor strinjam, da mora država oziroma pristojni državni organi, ki odločajo recimo o okoljevarstvenem dovoljenju ravnati z vso skrbnostjo in tudi tukaj ne moremo zanikati, da nekatere anomalije v teh postopkih že danes obstajajo, žal. Tukaj mislim predvsem na ureditev, po kateri upravljavec, ki želi pridobiti okoljevarstveno soglasje plača in izbere izvajalca, ki opravi vse te potrebne meritve na podlagi katerih, potem Arso odloči ali bo izdalo neko okoljevarstveno soglasje ali ne. Ta anomalija nekako, kar bode v oči, zato tudi v LMŠ danes pozdravljamo sklep na podlagi katerega bo ta odbor ministru naložil prav slednje torej, da prouči možnost zakonskih izboljšav in sprememb točno na tem področju. Po mojem mnenju bi bile te spremembe nujne.  Druga stvar, ki bi jo rada omenila v zvezi z okoljevarstvenimi dovoljenji, na kar je opozoril tudi že predlagatelj je trajanju okoljevarstvenega dovoljenja. Vemo, da smo imeli pred leti zakonodajo, po kateri je Arso od teh velikih onesnaževalcev zahteval okoljevarstveno soglasje vsakih 10 let torej se je obnavljalo, potem pa se je leta 2016 sprejela sprememba po kateri se sedaj lahko oddajo takšna okoljevarstvena dovoljenja tudi za nedoločen čas. Tukaj se vsekakor strinjam s predlagateljem, ki pravi - v gradivu lahko preberemo -, da nobena odprava administrativnih ovir, zaradi česar je takrat Vlada sprejela to spremembo ni razlog, da bi se okoljevarstveni standardi nižali, zato gre takšni ureditvi torej okoljevarstvenega dovoljenja za nedoločen čas moj velik pomislek in moram priznati, da ne razumem te odločitve, ki jo je Vlada sprejela leta 2016.  Tretja stvar oziroma anomalija, na katero bi v okviru postopka izdaje okoljevarstvenega dovoljenja rada opozorila pa je ureditev določitev vplivnega območja, ki se v postopku presoja. Tega namreč določi, kar sam upravljavec obrata oziroma onesnaževalec, če hočete in tudi to določbo bi bilo potrebno spremeniti, da bi na koncu ljudje oziroma širša javnost zaupala vsem tem postopkom, od katerih je nenazadnje odvisno, v kakšnem okolju bo živelo prebivalstvo v bližini posameznega industrijskega obrata. Morda bi bila prevetritev krovnega zakona, Zakona o varstvu okolja, smiselna kot pa sem razumela predstavnike ministrstva se mi zdi, da se na tem področju že pripravljajo spremembe tako, da tudi to pozdravljam.  Nenazadnje, če pogledamo še na celotno situacijo z nekoliko drugega vzornega kota, na katerega sta opozorila oba predstavnika gospodarstva in hočeš ali nočeš ta industrija v Soški daje kar nekaj delovnih mest in večinsko lokalno prebivalstvo niti ne podpisa ideje, da bi recimo Salonit Anhovo zaprli. Emisije tako emisije hrupa, zraka in druge emisije, ki so v mejah, ki jih predpisuje tako evropska kot slovenska zakonodaja danes smo sicer glede tega slišali kar nekaj različnih stališč oziroma interpretacij in jaz žal nisem strokovnjak na tem področju tako, da nisem niti kompetentna presojati o tem kdo ima prav in kdo ne. Zdi se mi, ne glede na to, smiselno in na to lahko opozorim, da bi pa se morali v prihodnosti osredotočiti in posvetiti temu, da bodo okoljevarstveni postopki izvajanja teh meritev in priprave poročil bolj transparentni in bolj neodvisni od upravljavcev oziroma vlagatelja vloge za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Potemtakem jim bodo ljudje sploh lahko verjeli in zaupali. Pomembno je po mojem mnenju, če želimo v družbi doseči neko soglasje in zadostne standarde za sobivanje lokalnega prebivalstva s tovrstno industrijo, da to dosežemo, ker če ljudje ne zaupajo v postopke, ne zaupajo v meritve, ne zaupajo v odločitve pristojnih državnih organov, potem imamo lahko pred seboj nešteto študij, nešteto analiz, ki bodo dokazovale skladno z okoljevarstvenimi standardi pa te ne bodo imele nobene teže. Morda si moramo že danes to priznati in delati tudi v tej smeri. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima Branko Simonovič. Pripravi naj se Mojca Žnidarič. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem. Današnja razprava je dolga, ampak obravnavamo tri ključne probleme: zdravje, okolje, zato je to tudi razumeti. Predvsem tako prebivalstvo kot okolje, kjer je proizvodnja azbesta povzročila veliko težav in bolečin. Pregovor pravi, če te piči kača se tudi martinčkov bojiš. In dejansko je to to.  Pa vendar, da ne bom predolg, moram reči, da podpiram predloge sklepov, ki smo jih skupaj pripravili in tudi pripravljavce pobude nekako predstavil z izjemo prvega sklepa. Mislim, da mi nimamo te pristojnosti, da kot zakonodajalec naročamo izvršni veji oblasti, da ne odobri povečanje sežiga nenevarnih odpadkov. Sam mislim, da to ne zdrži. Namesto tega prvega sklepa predlagam sklep in pravzaprav vse sklepe in amandmaje, ki jih je pripravila Poslanska skupina SDS. Prvi naj bo njihov, drugi pa naj se nekako umestijo v te ostale sklepe. Gospodu Pavšiču bi pa nekaj malo rad povedal. Prav tisto, da država mora biti pristojna za moratorij in noben drugi. Prav država. Oni bodo zbrali stroške in že vemo kdo jih bo nosil. Ker samo tako bomo mogoče tako neko zaupanje povrnili. Hvala lepa.
Hvala lepa. Replika, gospod Pavšič. Izvolite.
Hvala lepa. Gospod Simonovič, midva se verjetno nisva najbolj razumela. Seveda mora država biti odgovorna za izvajanje moratoringov. Govoril sem samo o tem kdo jih plača. In na to opozoril gospod Nemca, ki je naredil jezikovni lapsus. Samo o tem je bila razlika. Seveda pa zagovarjamo to, da krovno prevzame država vse potrebno glede izvajanja, ne samo okoljskega moratorija v Soški dolini, ampak v vseh okoljskih moratoringov zaradi industrije ali česarkoli v celotni Sloveniji. Hvala.
Hvala lepa. Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima Mojca Žnidarič, pripravi se Soniboj Knežak. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Dober večer vsem. Verjamem, da se po petih urah res še zelo težko in natančno en drugega poslušamo, zato bom poskušala biti tudi sama precej kratka.  Verjamem, da se vsi strinjamo, torej da sta okolje in zdravje vsekakor tesno povezano. Tega se zagotovo vsi zavedamo. V tem današnjem ali pa vašem primeru, ki smo ga danes poslušali vseh teh dolgih pet ur, pa tudi že prej brali in tudi poslušali prej izredne seje občinskega sveta in drugo, vem oziroma se zavedam, da gre za res staro težko zgodbo povezano z azbestom, torej obolenji in da je za to še toliko večji strah pred zdravo prihodnostjo. Glede tega vas popolnoma razumem in se strinjam tudi s potrebo po nekaj nujnih stvareh, ki ste jih danes izpostavili. To je na primer to neodvisno izvajanje meritev, potem vrhunska tehnologija proizvodnje je bila izpostavljena – se vsekakor strinjam – potem dialog in sodelovanje. Kolikor mi je znano, kolikor sem dobro poslušala je bil iz večih strani izpostavljen tudi s strani podjetja ponujen, tako da si želim in upam, da ga boste vsi skupaj še okrepili, da boste tako ali pa bomo tako še lažje rešili vse te stvari. Bila je omenjena zelena mediacija. Vsekakor. Pri vseh teh zadevah, čeprav so težke, ker vedno ko govorimo o zdravju ljudi ni enostavno poslušati te zgodbe, ampak kljub temu je treba tehtati oziroma nek test sorazmernosti uporabiti pri tem v kako skrajne ukrepe iti.  Tukaj bi mogoče res kratko povzela izjavo županije, ki jo je podala na tej izredni seji občinskega sveta, kjer apelira na državo, da sprejme vse potrebne ukrepe, ki bi omogočili čimboljše življenje, delo in zdravje občanov, ob čemer tudi pričakuje vključenost lokalne skupnosti. Poudarila bi torej življenje, delo in zdravje. Kajti na zdravje vplivajo zraven onesnaževanja in okoljskih dejavnikov tudi zaposlitev oziroma negativno vpliva brezposelnost, dolgotrajna brezposelnost in tudi življenjski standard ljudi. Vse skupaj je treba upoštevati in strinjam se, da je treba imeti v obziru tudi 550 delovnih mest, kot je bilo rečeno 400 v podjetju in tudi drugod. Treba je najti neke rešitve v tej izboljšani tehnologiji in izboljšanju zakonodaje ali česarkoli, da se najdejo najboljše rešitve.  Na tem mestu v imenu poslanskih skupin SMC, LMŠ, SD, SAB in DeSUS predlagala dva sklepa. Sklepe smo uskladili že včeraj. Sicer se vsebinsko malo pokrivajo ali pa kar precej pokrivajo z vsemi sklepi, ki so že danes bili predstavljeni, ampak kljub temu, ker ni povsem vse zajeto, vseeno prosim, da se kot sklepi odbora, torej da se glasuje tudi o teh dveh sklepih.  In sicer: »Odbor za zdravstvo in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor (v nadaljevanju torej odbora) pozivata Vlado Republike Slovenije, da ustanovi medresorsko delovno skupino, ki naj v sodelovanju z zdravstveno in okoljevarstveno stroko podjetjem Salonit Anhovo d.d., lokalno skupnostjo in predstavniki civilnih iniciativ goriške regije preuči nadaljnje vplive obratovanje cementarne Salonit Anhovo na okolje in zdravstveno stanje prebivalcev srednje soške doline, pri čemer se prouči tudi ustreznost naslednje zakonodaje slovenske in evropske na področju sežiga in sosežiga, zakonodajo glede obratovanja moratoringa emisij ter postopkov izdaje okoljevarstvenih dovoljenj.« In drugi sklep: »Odbora pozivata Ministrstvo za okolje in prostor, da izvede strokovni pregled vseh okoljevarstvenih dovoljenj za sosežig odpadkov, ki so bila izdana podjetju Salonit Anhovo d.d. in v primerov ugotovljenih nezakonitosti v zvezi z njimi uporabi možna pravna sredstva.« Torej to so predlogi poslanskih skupin, ki sem jih navedla in smo jih uskladili včeraj. Vsa vsebina ni povzeta v današnjih sklepih, ki so bili že predstavljeni predlagam, da se glasuje tudi o teh dveh sklepih. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima Soniboj Knežak. Pripravi naj se Boris Doblekar.
Hvala, predsedujoči. Kolegice in kolegi, spoštovani gostje, lep pozdrav tudi v mojem imenu! Moram reči, da že kar nekaj časa spremljam, vsaj tisto, kar je medijsko bilo objavljeno, to zgodbo okrog Anhovega in vse te zadeve. Moram pa reči, da sem bil danes po teh uvodnih predstavitvah, verjamem, da ne edini v tej sobi, pa kar pretresen no; mislim, če si normalen, se te morajo dotakniti zgodbe. Vsaj kar se mene tiče, sem že težko poslušal, recimo, izpoved dr. Mlinarjeve, ki se vsakodnevno srečuje z ljudmi, ki plačujejo najvišjo ceno onesnaženja in vsega tega, kar se je počelo v zadnjih desetletjih v tej dolini. Sam prihajam iz podobnega okolja, ki je danes - verjamem, da je še veliko treba postoriti - precej onesnaženo, iz Zasavja, iz revirjev, iz treh ozkih dolin, v katere se je naselila industrija, pa ne z namenom tega, da bo uničevala in pobijala okoliško prebivalstvo, ampak iz preprostega razloga, ker so bili ti naši kraji bogati s premogom. Tako smo imeli, recimo, s Pohorja, z znane pohorske Glažute so se preselile v tistem obdobju v vse tri zasavske občine, kjer so zamenjali energent, namesto lesa so začeli kuriti zasavski premog. Pa še kakšna industrija je verjetno posledično prišla v te naše doline, za katere bi rekel, glede na konfiguracijo, da niso ravno najbolj primerne. Pa vendar so desetletja omogočale preživetje in socialno varnost vsem prebivalcem. Z ozaveščanjem prebivalstva in s čedalje večjimi okoljskimi posegi smo se srečevali z enakimi problemi, kot se danes sprašujete vi, povečana obolevnost raka, ozaveščena javnost, ljudje, Eko krog, predstavniki, ki so odigrali pomembno vlogo pri tem, da smo kar dosti izboljšali položaj, kar se tiče onesnaženosti v Zasavju. Je pa treba povedati tudi obe zgodbi. Sam sem še generacija, ki se spomnim, da smo imeli pozimi črn sneg, da je bilo območje okrog Cementarne Trbovlje, gozd, hrib, zacementirano, dobesedno zacementirano. Spomnim se hribovja okrog dimnika Termoelektrarne Trbovlje, požgano, puščava. Skratka, vse tisto, kar nam je prinesla ta industrija, ki nam je na eni strani dajala kruh za preživetje, po drugi strani pa globoko posegla tudi v zdravstveno stanje našega prebivalstva.  V preteklih letih smo zaprli Cementarno Trbovlje, kot enega izmed večjih onesnaževalcev. Termoelektrarna Trbovlje, veste, ne dela več. Država se je odločila in rudnike zaprla, nam pa ostane še ves ta dolg, s katerim se bomo verjetno še dolgo soočali. Naj samo omenim, da nam je ostalo 9 milijonov elektrofiltrskega pepela, to je hrib, recimo, ranga 20 stolpnic TR-3, da si boste lahko predstavljali. Sicer vsi trdijo, da elektrofiltrski pepel ni škodljiv. Jaz upam, da to drži, ker smo s tem elektrofiltrskim pepelom sanirali plazovje, plaz Ruardi v Zagorju, Europark je zgrajen v Trbovljah, vse rudnike zasipamo s tem materialom. Kljub temu, da smo te največje onesnaževalce zaprli, se strinjam, mislim, da je nekdo od zdravnikov danes rekel, da bomo posledice raka in vseh teh negativnih vplivov čutili še dolga leta. Podatki, vem za Hrastnik za leto… / medsebojni pogovor v dvorani/
Prosim malo tišine. Če ima kdo kaj usklajevati, naj gre ven usklajevati. Izvoli, kolega, nadaljuj.
Hvala, predsednik. Podatki za Hrastnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da smo bili v letu 2018 v špici po rakavih obolenjih. Saj narava si opomore, vzrok je tisto, kar je v ljudeh, to bomo pa, kot je bilo danes rečeno, čutili še desetletja.  Kar je razlika med zgodbo iz Zasavja, pa boj za zdravo delovno okolje, iz tega, kar sem danes uspel, vsaj tako sem jaz zaznal iz razprav tistih, ki ste udeleženi v tem dialogu, da je ta dialog malo bolj konstruktiven, kot je bil pri nas. Da se zavedate, da je treba imeti   (nadaljevanje) na eni strani vire preživljanja, da pa s tem virom preživljanja ne moreš samega sebe dobesedno ubijati. Danes tehnologije to omogočajo. Jaz sem bil eden izmed tistih, pa mislim, da nas je bilo kar nekaj kolegic in kolegov, ki smo si ogledali sežigalnico na Dunaju, sredi mesta. Danes nam tehnologija to omogoča, res pa je, da to stane. Na tri ali štiri leta menjajo filtre, so nam rekli, ki stanejo 4 milijone evrov, precej, ampak življenje na drugi strani pa nima cene. Pa tudi dnevno sežgejo 220 tovornjakov, ki pripeljejo. Tisto, kar je mene fasciniralo, je podatek, kar je trenutno aktualna tema, kam s temi RDF odpadki, da je tona velenjskega lignita, s katerim kurimo v sežigalnici, baje okrog 9,2 gigajoula, pa me popravite, če nimam prav, da pa ima tona sežiga RDF frakcij kalorično vrednost od 15 do 22 gigajoulov. Mi pa plačujemo po 160 ali koliko evrov tono nekomu, da si pripelje gorivo. Mislim, da je šla danes tehnologija tako naprej, da bo potreben razmislek, da bomo našli pravo ravnovesje. Vsakršna industrija, ki bo prišla k nam, rabi za svoje delo energijo, seveda spušča tudi vplive na okolje, tu moramo najti nek kompromis. V končni fazi, od nečesa moramo tudi živeti. In se mi zdi, da je zavedanje v Soški dolini prevladalo, da poteka dialog, in upam, da se boste v korist vseh dogovorili.  Veseli me pa, da smo danes po letu in pol, kolikor sem sam v državni politiki, mislim, da prvič dva skupna odbora, da smo večina strank enotnih, da je med samo sejo potekalo usklajevanje med vsemi strankami in prihajamo do nekega čistopisa, ki ga bom sam z veseljem podprl in za katerega računam, da je tudi eden izmed korakov, ki bodo pripomogli k izboljšanju stanja v Soški dolini in tudi drugod po Sloveniji.  Morda zaključim samo še s tem, tudi država in lokalne skupnosti bodo morale svoj del posla, kar se tiče zaščite okolja, še postoriti. Naš zasavski primer, kljub temu, da omenjene tovarne, veliki onesnaževalci ne delajo več, imamo še kar probleme s temi PM10 delci. Nihče od lokalnih oblasti ne razmišlja o brezplačnem javnem prevozu in tako naprej. Skratka, bomo morali vsi še kakšno nalogo narediti. Tisto, kar pa jaz pričakujem, vsaj kar se Zasavja tiče, pa tudi danes je bilo večkrat izpostavljeno, pa danes ni ustrezno zakonsko urejeno, to je ureditev monitoringa. Konec leta bo uradno rudnik RTH zaprt, nimamo pa dogovorjenega monitoringa. Jaz upam, da bo, ne samo za rudnik in Zasavje, ta monitoring zakonsko urejen tudi za celo državo.  Hvala lepa.
Hvala, Soniboj.  Besedo dobi gospod Boris Doblekar. Pripravi naj se poslanka Lidija Divjak Mirnik.
Hvala za besedo, predsednik. Spoštovane in spoštovani! Zdaj vidim, da nas je koncentracija že malo zapustila, po celem popoldnevu, kar sedimo tukaj in obravnavamo zelo zanimivo ter aktualno temo, o kateri bi lahko govorili še cel teden. Bom skušal biti čim krajši, da ne bom kradel časa vsem vam, ki imate verjetno še kakšne druge obveznosti, ne samo te. Poslušal sem vse, torej ministrstva in vse goste, zelo pozorno. Pozorno sem poslušal tudi razprave poslank in poslancev, zato se bom skušal izogniti temam, ki so bile že izpostavljene.  Rekel bi samo to, da zgodovina te Soške doline in Anhovega je seveda klavrna. Vsi vemo, kaj je bilo tam, bil je azbest, vsi vemo, koliko jih je zbolelo, koliko jih še bo zbolelo, vemo, po koliko letih še ljudje zbolevajo. To so bili neki drugi časi, ko se pač nismo zavedali pomena ekologije, pomena vpliva industrije na zdravje in tako naprej. Ni to samo Anhovo pa Soška dolina, to je bilo po celi bivši državi po istem »muštru« narejeno, tako si tu ni treba zatiskati oči ali pa izpostavljali samo to regijo. Resda izpostavljamo zdaj to regijo zaradi težav, ki so bile nakopičene, ampak tako je bilo povsod. Delalo se je čisto na pamet, brez vsake strategije, brez da bi kdo kaj razmišljal. Skratka, naredili smo ogromno škode. Tisto, ko pravite, da ne bi zaupali evropskim uredbam na področju ekologije pa meritev izpustov in tako naprej, jaz se tukaj pač ne morem strinjati. Jaz mislim, da Evropa ima na tem področju red in disciplino, sploh tiste države, ki so v Evropski uniji že mnoga leta oziroma desetletja. Mi se jim poskušamo približevati, poskušamo povzemati, kar tudi moramo, spoštovati evropske direktive in stanje se počasi popravlja tudi pri nas, ampak kljub temu imamo ogromno degradiranih območij, ne samo v Soški dolini, ampak po celi Sloveniji. Vemo kako izpostavljamo te težave in probleme.  Jaz bom samo navezal se še na to, ko ste veliko govorili o pač tej čustveni plati do obolelih in tako naprej. Jaz seveda vsekakor se lahko z lahkoto postavim v kožo vseh tam živečih ljudi, torej v Soški dolini, okoli te zloglasne nekoč cementarne, torej Anhovo, ker sem tudi sam bil zaposlen na železnici, kjer sem konkretno delal z azbestom, konkretno sem delal z azbestom kot proizvodnji delavec na začetku, mlad fant, 15, 16, 17 let star, ker smo azbest dobesedno rezali tam po lokomotivah in smo ga vdihavali, dobesedno smo ga jedli. Imam ga polna pljuča. Bil sem tudi zelo aktiven potem kasneje, ko sem pač izgubil prvo zdravstveno skupino v Sindikatu azbestnih bolnikov in tako naprej. Ampak jaz to ne bom sedaj pogreval. Skratka, vem kako to je in tudi jaz lahko samo čakam, pač, tisti dan, ko bo prišel in vemo kako je potem, ampak jaz s tem poskušam oziroma se ne obremenjujem, poskušam pozabiti na vse to, pač, živiš dokler živiš. In mnogo mojih kolegov in kolegic, ki je s tem delalo ima podobne težave, predvsem so to psihične težave.  In samo še primer bom dal, tudi na železnici, kjer je bilo polno azbesta po lokomotivah, ker so bile izolacije iz tega mehko brizganega azbesta in pa tudi vse obločne komore ali pa dimniki, če želite, za visoko napetostne kontaktorje, releje in tako naprej, vse je bil azbest. In vse to se je vzdrževalo, to se je moralo brusiti, obnavljati in tako naprej. Mi smo na železnici potem, ko se je to začelo veliko o tem govoriti, tako kot mi sedaj govorimo, v Anhovem, se je začelo to sanirati in se je ta azbest iz lokomotiv in iz vsepovsod pravzaprav odstranil. Bil sem zraven tudi prisoten pri tem odstranjevanju, potem kot kontrolni delavec, in sem hodil gor z maskami, pa v skafandrih, pa tako kot tile za koronavirus, pa sem si mislil kaj hodim sedaj tako oblečen, pa s temi maskami pa to, če sem ga pa prej toliko let dobesedno vsak dan vdihoval, tudi kasneje, ko sem bil strojevodja, ko ga je polno na lokomotivah. No, ampak smo to odstranili in tudi firme, proizvodnje očistili, pospravili kolikor se je najbolj dalo. Zadeva je konec, to se pravi, mi nimamo več azbesta uradno na železnicah, ne po voznih sredstvih, ne po proizvodnjah, kjer se je z njim delalo. Ampak kljub temu ljudje so pa seveda polni azbesta in ostaja azbest notri v pljučih, pljuča se napihujejo, notri so, lahko je samo en delček in trga, trga, trga dokler se ne zgodi najhujše. No, ampak hočem reči, primerjavo naredim, isto nekako je bilo v Anhovem, kjer se je delalo ta zloglasni strupeni, smrtonosni azbest, kritje in tako naprej. Sedaj so pa s tem nehali, to vemo in to se moramo tudi zavedati in kolega Černač je lepo razložil, kako to izgleda. Bilo je nekaj posmehov s strani različnih okoljskih organizacij, ampak to so dejstva. Sedaj trenutno je s tem dol konec. To se moramo zavedati. Problemi seveda ostajajo na ljudeh, v okolju in tako naprej. Okolje kmalu ali pa nikoli ne bo čisto očiščeno od tega. Zato je tudi prav, da sprejemamo takšne sklepe, da gremo nasproti ljudem, nasproti tam živečim občankam in občanom, da se jim pač naredi svetlejša prihodnost, da bodo bolj z optimizmom tam živel, da se bodo vračal nazaj in da ne bodo imel več strahu pred tem azbestom. Zdaj, je seveda tarča spet, še vedno, ta tovarna v Anhovem, kjer prihaja torej do tega sosežiga. Tudi o tem smo zdaj ogromno slišal, jaz to ne bom zdaj ponavljal, direktor je svoje povedal, ostali tudi. Kakšne so emisije, so nam znane. Potrebno je, jaz mislim, da se vsi strinjamo, še naprej opravljat monitoring. Direktor oziroma podjetje, ima namen še posodobit, torej, proizvodnjo, da bo še manj emisij in tako naprej, vložit denar v to, vlagajo tudi v občinske proračune, kar je seveda zelo dobrodošlo, ampak, ali veste, nobeno življenje, nobeno zdravje ni, noben milijon, 10 milijonov, ni vrednih toliko, kolikor eno življenje, saj to je jasno, ampak, še hvala bogu, da je podjetje pripravljeno na tak način sodelovat. Zdaj, zakaj sežigajo odpadke iz tujine, smo tudi slišal, tudi vemo, to že, ptički čivkajo, da so ti odpadki bolj sortirani, bolje pripravljeni za ta proces, kot pa naši odpadki. Naj povem še to, da so odpadki, smeti, embalaža, skratka, celi »šleparji« iz Nove Gorice in iz teh predelov, o katerih zdaj govorimo, hodili v Zasavje, do pred kratkim, v CEROZ, v Hrastnik, so to fural po cestah, s »šleparji« non stop in tudi tam se zdaj kopičijo te smeti, tudi tam so težave, vse smrdi, vse je razvlečeno, okrog, kup težav, zastrupila se je, potok, ni ustrezna čistilna naprava in, ne bom zdaj o tem govoril. Skratka, smo nekako Zasavje, povezani tudi s tem problemom. Zelo malo se pogovarjamo ali pa slišim zelo malo rešitev, kako bomo pa dejansko celostno rešil to problematiko z odpadki, pa ne bom zdaj šel v to smer, ker me bo predsednik prekinil, da to pač ni tema, ampak kljub temu…
/ nerazumljivo/ …z veseljem vam poslušam, še zlasti železnice, pa to, kar nadaljuj.
Hvala, poslanec Trček. Ja, on se tudi, z vlakom vozi in je tudi verjetno nekaj azbesta užil na »gomulkah«, starih, upam, da ne bo imel zato kakšnih posledic. Torej, več bi mogli najti, torej nekega skupnega jezika, za rešitev, za te vse odpadke. Premalo recikliramo ali pa skoraj nič, ločujemo, pa ne ločujemo. Regijski centri so ustanovljeni po neki stihiji, samoiniciativno, po dogovorih občin, določenih in sami problemi. Vsepovsod gorijo ti odpadki, se kopičijo, zdaj je še blato problem, iz čistilnih naprav, skratka, nimamo neke jasne strategije za naprej. Vem, da se ministrstvo trudi, pa verjetno se bo moglo še veliko bolj trudit, kot doslej. Jaz sem samo poslanec, nisem strokovnjak s tega področja, tako ne morem bit bolj pameten, kot strokovnjak z ministrstva, opozorim pa lahko na to, ker to me tudi ljudje opozarjajo in / nerazumljivo/ moramo to povedat, kajne? Tako da, ne samo, ali bomo sežigal ali ne bomo sežigal, kje bomo sežigal? Bili smo vsi poslanci iz odbora, na Dunaju, v sežigalnici. Vsi smo videli, kako to deluje. Tudi povedal so, koliko gre emisij v zrak. On je dal neko primerjavo, če se prav spomnim – približno v enem dnevu toliko, kakor če bi en volkswagen, en mal večji passat, cel dal »laufal«, pod štant gasom, nekaj v tem smislu, je rekel. Torej, ni to, ne vem, neki bav bav, nek strah, kajne? Pa še kje drugje so te sežigalnice, smo slišal, po večjih mestih. Tako da, mi se bomo mogli lotit. Saj imamo v Celju že tudi, pa tako naprej, ampak, mi se bomo te problematike mogli lotit, nekaj bo treba naredit. Na kitajskih… pač, ne bomo več mogli vozit, pa na Madžarsko blata tudi ne in tako naprej. Sami se moramo lotit te problematike in jo začet intenzivno reševat. Samo še to bom povedal – tudi sam se borim s temi starimi stvarmi, tako kot vi okoljevarstveniki, pa ne vem, vas nikoli ne vidim v odlagališču Rakovnik. Ne vem, vas to ne zanima? Nič ne pridete pogledat… Velika težava, velik problem, zastrupljanje, cianidi, kemikalije, težke kovine v naravo, v travo, v potok,   (nadaljevanje) v Savo, v Zasavje naprej teče in tako naprej. Še kar nekaj se je ministrstvo sicer zganilo po mojem letu in pol pogovarjanju, ampak kljub temu bazen je polen, se ga ne odvaža in še kar odteka v naravo. Pridite si pogledati - lepo vabljeni - pa boste videli kako to zgleda pa kako to smrdi tam. To so taka degradirana območja iz tistih starih časov. Sedaj se trudimo, počasi odpravljati. Denarja ni neomejeno. Upamo, da bo Evropa pri tem pomagala. Jaz si želim, da pomaga znatno in želim si več takih podjetij kot je Anhovo, da imajo takšno vizijo, da bodo vložili še denar v posodobitev proizvodnje in tako naprej. Da dovolijo monitoring, da ga delajo tako kot je potrebno, da sodelujejo z lokalno skupnostjo in tudi te naši sklepi, ki so tukaj pripravljeni mislim, da je bilo že ene pet, šest listov prenesenih sem na mizo sedaj ne vem že kateri več je prav, ampak potrdil bom tiste, ki se mi zdijo, da so najbolj primerni za to, da pomagamo skupaj reševati to problematiko.  Bom počasi končal. Mislim, da sem se nekako dotaknil vseh teh večjih težav vključno, če sem združil skupaj s to problematiko Soške doline pa še malo sem razširil.  Hvala lepa za pozornost.
Hvala lepa.  Besedo ima še Lidija Divjak Mirnik, potem bom dal besedo predstavnikom Vlade in pa Arsa.  Gospa Divjak Mirnik, izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.  Lep pozdrav, spoštovani gostje! Ker sem zadnja bom pa res kratka samo eno vprašanje bom imela. Ker je bilo ogromno povedanega tudi sklepov je ogromno, kar samo govori o tem kako pomembna je tematika, ki jo imamo na mizi. Podprla bom tudi predlagane sklepe. Bi pa želela tako reda radi rečemo tam pri nas odgovor na eno samo vprašanje in upam, da me bo državni sekretar ali kdo iz ministrstva znal odgovoriti. Namreč, leta 2016 je tedanja Vlada Republike Slovenije pripravila spremembo resorne zakonodaje se pravi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja z namenom - poslušajte - odprave administrativnih ovir. Sedaj dve ključni spremembi sta se takrat zgodili. Prva se je nanašala na veljavnost okoljevarstvenega dovoljenja, pred spremembo je moral namreč onesnaževalec novo okoljevarstveno dovoljenje pridobiti na vsakih 10 let v skladu s spremembo zakona pa se onesnaževalcu dovoljenje lahko izda za nedoločen čas in se je to tudi zgodilo. To je bila prva sprememba. Druga sprememba pa se je nanašala na dovoljene višje vrednosti emisij. Onesnaževalcu so namreč lahko dovoljene višje vrednosti emisij od tistih, ki jih predpisuje zakonodaja na podlagi - pazite - lastne ocene stroškov in koristi. Uh, meni pri tem res rdeče lučke zasvetijo. To so neverjetne odločitve, zato me zanima zakaj je Vlada Mira Cerarja te spremembe 2016 uvedla, s kakšnim namenom, ker obrazložitev, ki govori o odpravi administrativnih ovir meni pač žal ne pije vode, ker sem pa po naravi malce radovedna, blontna ženska pa me res zanima zakaj?  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Sprašujem če želi še kdo od poslank in poslancev besedo? (Ne.) Dajem besedo še predstavnikom ministrstva. Boste vi, gospod Prion.  Izvolite.
Aleš Prijon
Hvala lepa za besedo, predsedujoči.  Gospod Černač je prosil, če se opredelimo do njegovega opozorila na ta prvi predlog sklepov. Tukaj se z njim strinjamo. Mi na ministrstvu vse sklepe vladnih odborov jemljemo, jih tudi želimo dobesedno izvršiti, zaradi tega, da bi v tem konkretnem primeru imeli težave z zakonitostjo. Odprte imamo konkretne upravne postopke in sedaj v teh upravnih postopkih seveda upravni organ je neodvisen in zavezan, da odloča na podlagi zakonov, predpisov in ustaljene sodne prakse. To so edini kriteriji na odnosi kateri odloča in v teh postopkih moramo varovati pravico udeležencev, kar pomeni pravice udeležencev na obeh straneh in mi se tega držimo. V tem smislu sprejemamo odločitve ali so nam všeč ali ne včasih nam niso všeč, ampak se vseeno teh pravil držimo. Zato bi seveda prosil odbor, če lahko ta prvi predlog umaknejo z vsemi ostalimi predlogi se pa strinjamo.   (nadaljevanje) Povedal bi samo še mogoče na to temo, da pripravljamo tudi spremembo zakonodaje, kjer predvidevamo, da se v Sloveniji ne bi smelo več sežigati odpadki, ki ne nastal na ozemlju Republike Slovenije. Pripravljamo še več teh sprememb, o katerih bi pa prosil mogoče kolegico iz direktorata, direktorico iz Doktorata za okolje, če lahko kaj več pove.
Hvala lepa.  Gospa, izvolite.
Gospa _________
Mogoče bi samo še k tem sklepu, ki je eden izmed njih tudi to, da se izvaja monitoring nad emisijami, ki bi naj ga izvajala ne Republika Slovenija, ampak onesnaževalec plača Republika Slovenija pa poskrbi za to, da pač je izveden neodvisno in tako naprej. Rada bi samo povedala, da strokovne podlage so že v pripravi tako, da dejansko lahko predloži preko šestih mesecih že odboru dejansko rešitev oziroma predlog morebitne rešitve in potem sprememba zakonodaje, to je sprememba zakona.  Mogoče bi samo še predlagala, da je tukaj samo nedvoumno napisano. V razpravi ste tudi večkrat poudarili, da to ne bo plačala Republika Slovenija, ampak onesnaževalec oziroma podjetje. Na kakšen način se pač mi opredeljujemo pa mogoče samo toliko, da je nedvoumno napisano.
Hvala lepa. Verjamem, da smo vsi verjeli, da po novem predlogu plača onesnaževalec. Želi še kdo z vladne strani besedo? (Ne.)  Glede na to, da je kar nekaj predlogov sklepov prišlo na mizo tudi tekom seje in da se nekateri tudi morda delno podvajajo oziroma bi morali to preveriti bi jaz predlagal pol urno prekinitev, da se pregleda vse predloge, ki so na mizi.  Proceduralno, gospod Černač.  Izvolite.
Hvala lepa.  Jaz mislim, da lahko v 15 minutah te zadeve saj več ali manj vemo v katero smer smo razpravljali tako, da jaz ne vidim kakšne posebne težave s tem, da ne bi v 15 minutah te zadeve uskladili. Bi pa prosil državnega sekretarja vseeno on je povedal, da se pač ne strinja s tem prvim predlogom sklepa, ki ga predlaga levica oziroma večina poslanskih skupin, ker je diskriminatoren in da se predlaga, da se umakne. Ni se pa nič opredelil do tega, kar mi predlagamo, da se pač zagotovijo v teh primerih te celovite presoje. Ali podpira tak predlog?
Samo trenutek. Glede na to, da bi morali biti predlogi sklepov dani v pisni obliki in da se zna zgoditi, da bo treba določene predloge preoblikovati sprašujem tudi predstavnike Vlade, da v 20 minutah lahko oblikujemo neke sprejemljive sklepe? V redu.  Gospod Prijon prosim, da odgovorite na vprašanje.
Aleš Prijon
Se strinjamo. Sem uvodoma tudi povedal, da se strinjamo z vsemi temi predlaganimi amandmaji razen s tem prvim.
Hvala lepa.  Sejo prekinjam do 20.10.
Kolegice in kolegi! Spoštovani prisotni! Nadaljujemo prekinjeno sejo. Na začetku bi dal besedo gospodu Nemcu, kasneje gospodu Mescu in pa gospe Žnidarič. Izvolite, gospod Nemec.
Hvala lepa, predsednik. Seveda v teh dneh, urah, ko smo iskali čim širše soglasje mislim, upam, da smo tik pred tem, kajti to je smisel politike, da se najde soglasje na tisto, kar so ključni premiki na področju politike, tudi ob morebitnih spremembah, ko se bodo dogajale. Ampak dovolite mi, da najprej umaknem prvi sklep in bi predlagal v imenu odbora drugačno dikcijo prvega sklepa. Če mi dovolite ga bom prebral: Odbor za zdravstvo ter Odbor za infrastrukturo ocenjujeta, da je glede na aktualno stanje povečanje sosežiga nenevarnih(?) odpadkov in posodobitve peči v cementarni Salonit Anhovo neprimerno. Takšna bi bila dikcija novega prvega sklepa. Ali sem dovolj jasen ali je potrebno, da še enkrat preberem? Vidim, da ne.  Drugi sklep bi ostal nespremenjen.  Za tretji sklep bi predlagal, da se vključi predlagan sklep s strani Poslanske skupine SDS. Četrti sklep bi ostal isti.  Peti sklep bi ravno tako predlagal, da ga umaknem in bi ga nadomestili z dovoljenjem Poslanske skupine SDS in bi to vse skupaj postali sklepi odborov v kolikor se predstavnik SDS tudi strinja s tem predlogom. V kolikor ne bom potem pa samo umaknil 3. in 5. točko in prepustil pobudo kolegom iz stranke Slovenske demokratske stranke.
Hvala lepa. Gospod Mesec… /oglašanje iz klopi/ Gospod Černač želite besedo?
Tretji in peti sklep je bil vključen, če sem prav razumel.
Tako ja.
Seveda se s tem strinjamo. Sedaj ali lahko še glede ostalega ali kasneje?
Lahko tudi sedaj. Izvolite.
Glede tega prvega sklepa, prej sem jaz vprašal državnega sekretarja gospoda Prijona in je povedal, da s tako oblikovanim sklepom se ne strinja in predlaga, da se ga umakne in tako je bilo tudi, jaz sem razumel, akceptirano. Ta sklep se je glasil, da odbora pozivata ARSO, da v prihodnjih treh letih ne odobri povečanja sosežiga in posodobitve peči. Sedaj je pa ta sklep po intervenciji direktorice ARSA gospe Lilijane Kozlovič nadomeščen s tem, kar je gospod Nemec prebral, ampak je v bistvu po vsebini enaka zgodba. Popolnoma identična. Politično telo se spušča na strokovna tla, se pravi na področje presoje vplivov na okolje. To nikakor ne pije vode, zaradi tega proceduralno predlagam, da pridobimo na podlagi četrtega odstavka 73. člena Poslovnika, preden bomo o tem odločali, mnenje Zakonodajno-pravne službe.
Hvala lepa. Gospod Mesec, izvolite.
Hvala za besedo. Seja je bila zastavljena bistveno bolj ambiciozno, kot je njen izkupiček. Želeli smo sprejeti jasno usmeritev za ARSO naj ne odobri dovoljenja za povečanje proizvodnje klinkerja in obsega sežiga. Želeli smo dati jasno navodilo Vladi naj v roku enega meseca izenači normative za sosežigalnice s tistimi za sežigalnice. Kot je jasno iz teh kompromisnih sklepov ne eno, ne drugo ni obstalo. Odbor bo zgolj sprejel mnenje, kjer upam, da tudi vseeno napotujemo ARSO na to naj zavrne dovoljenje za povečanje proizvodnje klinkerja in obseg sežiga odpadkov. Glede drugih bistvenih stvari, predvsem izenačevanja normativov pa bodo oblikovane delovne skupine na Vladi v katere bo vključena tudi civilna družba. Jaz ocenjujem, da to prvi koraki na tej poti so, zato bom sklepe tudi podprl. Bomo, to lahko obljubim že vnaprej, v Levici budno bdeli nad tem, kako se bo to odvijalo in bomo še naprej stali z lokalnim prebivalstvom, ki je zdravstveno ogroženo. Nikoli ne pozabiti na to, kar so prej omenjali iz Onkološkega inštituta in drugi zdravstveni strokovnjaki, kjer je zdravje že načeto zaradi azbesta in več desetletnega onesnaževanja. Tam lahko računamo na kumulativne učinke novih toksinov v okolju. In zato je treba tukaj zdravstveno krizo v srednji Soški dolini vzeti resno in narediti vse, kar je v naši moči, da stanje popravimo. V Levici bomo v naslednjih mesecih, ko se bo to, kar bomo danes sprejeli, izvrševalo, budno bdeli nad temi procesi. Nikakor pa te bitke ni konec, ampak se tukaj začenja. Jaz sem prepričan, da je edina pravična rešitev za Anhovo, Kanal ob Soči in nasploh srednje Soško dolino ta, da se pripelje stvari postopoma do tega, kar je naš drugi sklep napotoval, torej, da se izenači normative za sosežigalnice s tistimi za sežigalnice in da se omogoči ljudem v tem okolju ustavno pravico do okolja v katerem lahko zdravo živijo.
Hvala lepa. Besedo dajem še gospe Žnidarič. Izvolite.
Hvala za besedo. V imenu Poslanskih skupin SMC, SD, LMŠ, SAB in Desus umikam prvi sklep oziroma prvi predlog sklepa, ker smo ugotovili, da dejansko vsebina je zajeta v vseh ostalih sklepih odbora. Drugače pa ostane drugi predlog sklepa, pa torej ostaja in želimo, da se o njem glasuje. Bom to vsebino prebrala: Odbora pozivata Ministrstvo za okolje in prostor, da izvede strokovni pregled vseh okoljevarstvenih   (nadaljevanje) dovoljenj za sosežig odpadkov, ki so bila izdana podjetju Salonit Anhovo, in v primeru ugotovljenih nezakonitosti v zvezi z njimi uporabi možna pravna sredstva.«  Hvala.
Hvala lepa. Naj samo dodam, da je gospa Žnidarič umaknila predlog sklepa na dokumentu, ki vsebuje dva sklepa, ker, še enkrat poudarjam, imamo kar nekaj dokumentov »sklepi«. Bi pa želel, da se do teh novih predlogov opredelijo še predstavniki Vlade. Gospod Prijon, izvolite.
Aleš Prijon
Hvala lepa. Glede na to, da je ta prvi sklep zdaj spremenjen v tem smislu, da je bolj deklarativne narave, se strinjamo z vsemi predlaganimi sklepi in jih podpiramo.  Hvala.
Hvala lepa. Sprašujem še gospoda Černača, ali vztraja na proceduralnem predlogu, glede mnenja Zakonodajno-pravne službe. Izvolite.
Ja, glejte, če sem jaz dobro razumel, »odbora ocenjujeta, da povečanje sosežiga in posodobitev peči v Salonitu Anhovo ni primerno,« nekako tako je bilo rečeno, ker si nisem v celoti zapomnil, ampak mislim, da je to vsebina tega sklepa. Odbora tega ne moreta ocenjevati, ne moreta. Odbora sta politični telesi in ne moreta ocenjevati tehnoloških rešitev, ker naslednjič bomo imeli pred sabo na mizi sklep »odbora ocenjujeta, da povečanje oziroma zamenjava tehnologije v Teš6 ni primerna,« in me zanima, kako bo organ, ki naj bi to ocenjeval, ob taki politični odločitvi lahko delal. Zaradi tega moram izraziti globoko razočaranje nad direktorico Arsa - pokazala je, da ni primerna za opravljanje te funkcije, to moram javno povedati, če zanemarim vse tisto, kar se na Arsu dogaja in kar ni urejeno, tudi v času njenega direktorovanja.  Zaradi tega še enkrat, v izogib sprejemanju sklepov, ki ne pritičejo Državnemu zboru, in zaradi odgovornosti do tega okolja, kjer je treba omogočiti, da se tehnologija izboljša, ne pa poslabša, če želimo, da je tam okolje boljše, predlagam, da tega sklepa ne sprejmemo oziroma predlagam, na podlagi poslovnika, da naj se do njega, ali je formalnopravno sploh mogoče tak sklep sprejeti, opredeli na podlagi četrtega odstavka 73. člena poslovnika Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Če ta sklep ne bo sprejet, da se ne bom še enkrat oglašal, vam povem, da v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke takega sklepa ne bomo podprli. Podpiramo pa vse ostale sklepe, zaradi tega, ker gredo v pravo smer, zagotavljajo komunikacijo v lokalnem okolju, zagotavljajo soudeležbo vseh vpletenih, vseh civilnih iniciativ, ki si prizadevajo za čisto okolje in za zdravje prebivalstva, sodelovanje zdravstvene stroke in seveda tudi podjetja, ki je pri tem najbolj tangirano in najbolj udeleženo.
Hvala lepa. V skladu s 73. členom, četrtim odstavkom, poslovnika bom vaš predlog o tem, ali potrebujemo mnenje Zakonodajno-pravne službe, dal na glasovanje. Najprej bomo glasovali člani Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki glasujemo z glasovalnimi napravami od 1 do 20.  Glasujemo torej o predlogu, da se pridobi mnenje Zakonodajno-pravne službe glede prvega sklepa. / oglašanje v ozadju/ Obrazložitev glasu, gospod Mesec, izvolite.
Hvala. Kot sem že prej povedal, ta sklep je razvodenel iz tega, da smo poskušali pozvati Arso, naj ne odobri, v to, da zgolj odbor sprejema mnenje, se pravi, mi tu za to mizo ocenjujemo, da bi bilo neprimerno. In to je popolnoma legitimno stališče odbora, odbor lahko sprejme mnenje o čemer hoče. To ni nikakršen pritisk na neodvisen organ, to je mnenje odbora. In do mnenja ima ta odbor polno pravico; če nima pravice do mnenja, potem ne vem, o čem sploh lahko ta odbor odloča. Če bo zdaj še to razvodenelo, potem mislim, da izkupiček današnje seje res ne bo nikakršen. Tako bom jaz absolutno glasoval proti temu, da se glede tega sklepa postopkovno komplicira, in želim, da vsaj ta sklep pripeljemo do epiloga, takšnega kot je.
Hvala lepa. Gospod Černač, imate proceduralno ali…
Ne, obrazložitev glasu.
Izvolite.
Jaz mislim, da je pametno ta sklep sprejeti - mi lahko sprejmemo tudi sklep, da je Zemlja ravna, ampak se s tem smešimo -, ker s tem ne prejudiciramo odločitve. Mi samo sprejmemo odločitev, da naj glede tega, ali je ta sklep primeren ali ne, svoje mnenje pove Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. In če bo mnenje Zakonodajno-pravne službe, da s tem sklepom ni nič narobe, bomo o njem glasovali. Tako mi zdaj o tem, če se sprejme moj predlog, ne glasujemo po vsebini.
Hvala lepa. Želi še kdo obrazložiti glas? Ugotavljam, da ne.  Prehajamo na glasovanje o predlogu, da se za sklep številka ena pridobi mnenje Zakonodajno-pravne službe. Še enkrat ponavljam, člani Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor glasujemo z glasovalnimi napravami od 1 do 20. Glasujemo. Kdo je za? (4 člani.) Kdo je proti? (11 članov.) Ugotavljam, da je sklep ni sprejet.  Besedo predajam kolegu dr. Trčku.
Hvala za besedo.  Tudi Odbor za zdravstvo bo glasoval o identičnem sklepu, ki je bil že prebran. Za magnetogram, glasujemo z glasovalnimi napravami B od 21 naprej. Glasujemo. Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Vračam besedo predsedujočemu Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.
Hvala lepa. Zdaj prehajamo na glasovanje o predlogih sklepov.  Najprej bomo glasovali o predlogu sklepa številka ena, v dokumentu, ki vsebuje šest sklepov. Ta predlog sklepa je bil s strani gospoda Nemca spremenjen, samo za informacijo, da vemo, o katerem predlogu sklepa glasujemo. Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (4 člani.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Zdaj bomo glasovali o predlogu sklepa številka ena, ki je bil vložen s strani Poslanske skupine SDS. Glasujemo. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (9 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Glasujemo o predlogu sklepa številka dve, v dokumentu, ki vsebuje šest sklepov. Glasujemo. Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Glasujemo o predlogu sklepa Poslanske skupine SDS številka tri. Glasujemo. Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Glasujemo o predlogu sklepa številka štiri, v dokumentu, ki vsebuje šest sklepov. Glasujemo. Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Glasujemo o predlogu sklepa številka pet, ki je bil vložen s strani Poslanske skupine SDS. Glasujemo. Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet. In pa, glasujemo še o šestem predlogu sklepa na dokumentu, ki vsebuje teh 6 predlogov. Glasujemo. Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je tudi ta predlog sklepa sprejet. Sedaj bomo glasovali še o predlogu sklepa številka 2, ki je bil predstavljen s strani kolegice Žnidarič, tako da, pričenjam z glasovanjem o predlogu sklepa številka 2. Glasujemo. Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet. Zaključujem to točko dnevnega reda in 25. nujno sejo Odbora za infrastrukturo okolje in prostor in besedo dajem predsedniku Odbora za zdravstvo, dr. Trčku. Izvolite.
Hvala za besedo. Opravili bomo identična glasovanja, ampak vidim, ker smo bili nekoliko malo izgubljeni med tem glasovanjem, pa tudi za magnetogram in javnost, bom prebral vse sklepe, ker navsezadnje gre zdaj za usklajene sklepe odbora. Prvi sklep, ki nadomešča tisti sklep, ki ga je prvotno predlagala Levica, je bil usklajevan in je bil problematiziran. Povedal ga je kolega Nemec, se glasi takole: »Odbora ocenjujeta, da je glede na aktualno stanje povečanje sosežiga nevarnih odpadkov in posodobitve peči v cementarni Salonit Anhovo neprimerno.« Glasujemo z B kompletom glasovalnih naprav in začenjamo glasovanje. Glasujejo samo tisti, ki seveda predstavljate zdaj Odbor za zdravstvo. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (5 članov.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Prehajamo zdaj na drugi sklep odbora, ki se glasi: »Odbor za zdravstvo in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozivata Vlado Republike Slovenije, da ustanovi medresorsko delovno skupino, ki naj v sodelovanju z zdravstveno in okoljevarstveno stroko, podjetjem Salonit Anhovo, d.d., lokalno skupnostjo in predstavniki civilnih iniciativ Goriške regije v roku šestih mesecev preuči možnosti za izenačitev normativov dovoljenih emisij sosežigalnic s tistimi, ki veljajo za sežigalnice odpadkov. Delovna skupina naj pripravi tudi časovni načrt in ukrepe za namen okoljske sanacije v delih srednje Soške doline, kjer je to potrebno, ki bo zagotavljala varno in zdravo življenje tamkajšnjim prebivalcem.« / oglašanje iz dvorane/ Prosim.
Ja, kolega Trček, pozabil ste naš sklep, prvi sklep, prejšnji odbor je glasoval o njemu, tako da mora tudi Odbor za zdravje.
Se opravičujem, kolega Černač. Se opravičujem. Prav imate. Res je. Glasujemo o prvem sklepu, ki ga je predlagala Poslanska skupina SDS in se glasi: »Odbor za zdravstvo ter Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pričakujeta, da bo pred kakršnimikoli spremembami na področju sosežiga v obratih, ki na območju Republike Slovenije izvajajo dejavnosti sosežiga odpadkov, opravljena presoja vplivov na okolje.« Glasujemo. Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Potem prehajamo na glasovanje o drugem sklepu, ki sem ga predhodno prebral – sklepu, ki govori o ustanovitvi medresorske delovne skupine. Glasujemo. Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Sedaj glasujemo o tretjem sklepu odbora. V bistvu gre za sklep, ki ga je predlagala Poslanska skupina SDS in nadomešča umaknjeni, predhodni usklajeni sklep. Sklep se glasi: »Odbor za zdravstvo ter Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozivata Vlado Republike Slovenije, da v roku 6 mesecev pripravi predloge sprememb zakonodaje, na podlagi katerih bo za izvajanje monitoringa nad emisijami, ki jih pri izvajanju svoje dejavnosti povzročajo obrati za sosežig oziroma sežig odpadkov v Republiki Sloveniji pristojna Republika Slovenija.« Glasujemo.  Kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Prehajamo na četrti sklep odbora, ki se glasi: »Odbor za zdravstvo ter Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozivata Vlado Republike Slovenije, da v roku 6 mesecev opravi evalvacijo veljavne zakonodaje na področju sežiga in sosežiga odpadkov, zlasti pri izvajanju te dejavnosti v okoljsko degradiranih območjih ter predlaga spremembe, ki bodo v bodoče tovrstna območja v večji meri zaščitila pred okoljskimi emisijami. Prehajamo na glasovanje o tem sklepu.  Kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Sledi peti sklep. Gre v bistvu za sklep predlagatelja SDS, ki nadomesti predhodni usklajeni sklep. Sklep se glasi: »Odbor za zdravstvo ter Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozivata Vlado Republike Slovenije, da prouči možnosti za spremembo povišanja plačevanja koncesije za izkoriščanje mineralnih surovin na območju Republike Slovenije. Ta sredstva naj se uporabljajo za namene okoljskih sanacij na območjih, kjer se te mineralne surovine izkoriščajo.« Glasujemo.  Kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Potem sledi šesti sklep, ki se glasi: »Odbor za zdravstvo ter Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor predlagata Vladi Republike Slovenije, da pripravi celovito strategijo ravnanja z odpadki, vključno z njihovim sežigom, s katero bodo v skladu z načeli samozadostnosti bližine in odgovornosti povzročitelja obremenitve ter ob upoštevanju ukrepov za varstvo okolja in zdravja ljudi zagotovljeni pogoji za prednostno predelavo in odstranjevanje odpadkov, nastalih v Republiki Sloveniji.« Glasujemo o tem sklepu.  Kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Sledi še zadnji sklep odbora, ki se glasi: »Odbora pozivata Ministrstvo za okolje in prostor, da izvede strokovni pregled vseh okoljevarstvenih dovoljenj za sosežig odpadkov, ki so bila izdana podjetju Salonit Anhovo d.d. in v primeru ugotovljenih nezakonitosti v zvezi z njimi uporabi možna pravna sredstva.« Glasujemo še o tem sklepu. Kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Končno lahko zaključimo tudi to točko dnevnega reda in 26. nujno sejo Odbora za zdravstvo. Želim vam varno pot domov!  Skupna seja je bila končana 20. februarja 2020 ob 20.39.