Dragi kolegice in kolegi! Nadaljujemo sejo, ki je sedaj odprta za javnost.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU DNE 18. 7. 2019.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 11. 7. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Prosim mag. Dobrana Božiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, da nam predstavi izhodišča. Izvolite.

Najlepša hvala. Spoštovana gospoda predsednika, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! Dovolite mi, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju sveta za splošne zadeve, 18. julija 2019, v Bruslju. Na tem zasedanju, ki je bilo sklicano zelo pozno, bo svet obravnaval naslednje vsebinske točke: večletni finančni okvir 2021-2027, prednostne naloge finskega predsedstva, izvajanje strateške agende EU in stanje pravne države na Poljskem. Predvidoma se bo seznanil tudi s poročilom komisije o nadaljnji krepitvi pravne države v Uniji. Kar se tiče večletnega finančnega okvirja, finsko predsedstvo, ki je predsedovanje svetu Evropske unije prevzelo ta mesec bo predstavilo načrt dela glede pogajanja o novem proračunu Evropske unije. Predvidoma bo izpostavilo sklepe z junijskega zasedanja evropskega sveta, ki določajo, da bo evropski svet ponovno obravnaval to pomembno temo oktobra s ciljem, da bi bil dogovor o večletnem finančnem okvirju sprejet do konca letošnjega leta. Predsedstvo je napovedalo, da bo septembra organiziralo bilateralna srečanja z državami članicami, ki bodo med drugim služila tudi kot podlaga za pripravo kompromisnih rešitev in predlogov glede številk, ki naj bi bili objavljeni jeseni 2019. Torej, jeseni naj bi dobili nek okvir s številkami proračuna. Širša razprava na zasedanju sveta za splošne zadeve tokrat ni predvidena, kar se tiče večletnega finančnega okvirja. Druga točka predstavitev prednostnih nalog finksega predsedstva. Naslednja točka, torej druga točka bo predstavitev programa finskega predsedovanja Svetu Evropske unije, s poudarkom na temah, ki jih bo obravnaval Svet za splošne zadeve. Finska v programu izpostavlja pet prednostnih nalog, krepitev skupnih vrednot in pravne države, povečanje konkurenčnosti in socialen vključenosti Evropske unije, krepitev položaja Evropske unije kot vodilnega globalnega akterja na področju podnebnih ukrepov, celovita zaščita državljanov in 5. točka, ostale ključne zadeve v katero spada tudi celostno opravljanje migracij in prizadevanje za dokončanje pogajanj o novem večletnem finančnem okvirju. Slovenija podpira prednostne naloge finskega predsedovanja.

3. točka, izvajanje strateške agende za obdobje 219-2024. Svet bo izmenjal mnenja o načrtih za izvajanje strateške agende Evropske unije za obdobje 2019-2024. Dokument je na junijskem zasedanju sprejel Evropski svet. Strateška agenda opredeljuje ključne prednostne naloge za delovanje Evropske unije v naslednjih petih letih. Pri tem izpostavlja zaščito državljanov in svoboščin, razvoj gospodarstva, izgradnjo podnebno nevtralne, zelene in pravične ter socialne Evrope ter širjenje evropskih interesov in vrednot po svetu. Republika Slovenija navedene prioritete in usmerjenost v prihodnost podpira, med drugim pozdravljamo napoved, da bodo na ravni Evropske unije sprejeti potrebni ukrepi za pravilno delovanje šengenske ureditve. Naj s tem omenim, da je Slovenija, kot ste že seznanjeni, nedavno odločila za okrepljeno sodelovanje in skupni nadzor na zahodni meji, s ciljem da zagotovimo učinkovitejše opravljanje migracij. V razpravi o izvajanju strateške agende o novem zakonodajnem obdobju si bo Slovenija vseskozi prizadevala za krepitev zaupanja institucij Evropske unije ter za spoštovanje temeljnih načel in skupnih vrednot Evropske unije.

4. točka, četrto poglavje, sporočilo komisije o nadaljnji krepitvi pravne države v uniji. Evropska komisija bo predvidoma predstavila končno sporočilo glede nadaljevanja krepitve vladavine prava v uniji ter odzive na svoje prvo sporočilo, ki ga je objavila aprila letos. V prvotnem sporočilu je bil zajet pregled instrumentov za sprejemanje, vrednotenje in zaščito vladavine prava v primeru kršitev. Nam je spodbuditi razmislek, kako ta orodja in s tem vladavino prava okrepiti, predvsem pa kako jih optimizirati. Kaže zlasti na potrebo o učinkovitem spodbujanju, zgodnjem preprečevanju tveganj ali kršitev načela vladavine prava ter učinkovitem odzivanju na takšne primere. Slovenija podpira prizadevanje za krepitev vladavine prava in za večjo učinkovitost orodij, ki bodo prispevali k boljšemu spoštovanju tega načela v Evropski uniji. Menimo, da se mora Evropska unija vrniti k spoštovanju lastnih temeljnih vrednot.

Pravna država na Poljskem. To je 5. točka. Obrazložitveni predlog v skladu s členom 7/1 Pogodbe o Evropski uniji. Svet se bo seznanil s pregledom stanja vladavine prava na Poljskem. Osrednja tema bo predstavitev razmer po zadnji sodbi sodišča Evropske unije. Slednje je 23. junija odločilo, da so odločbe poljske zakonodaje, ki se nanašajo na znižanje upokojitvene starosti sodnikov vrhovnega sodišča v nasprotju s pravom unije. Dodatno je presodilo, da sta bili s spornimi ukrepi kršeni načeli neodstavljivosti sodnikov in neodvisnosti sodstva. Slovenija vseskozi podpira aktivnosti za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava. Menimo, da je neodvisno sodstvo ena od temeljnih stebrov vladavine prava, zato poudarjamo, da je sodbe vseh sodišče treba spoštovati. Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa mag. Božič. Sedaj odpiram razpravo. Želi kdo od kolegic in kolegov besedo? Gospod Boris Doblekar. Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovani državni sekretar z ekipo, poslanke, poslanci! Bom zelo kratek. Omenili ste širjenje evropskih vrednot doma in po svetu, potem pa pri naslednji toči vrnitev k spoštovanju lastnih vrednot. Nekaj mi skupaj ne gre, ampak mogoče stavek, dva na to temo. In pa ali bo Slovenija potem, ko bo prevzela predsedovanje tudi nadaljevala po tem finskem sistemu, ki se mi zdi, da ima kar nekaj zanimivih izhodišč in pa tem za samo predsedovanje. Pa mogoče še kakšno mnenje, stališče Republike Slovenije o finančnem okviru oziroma proračunu za prihodnje. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Doblekar. Besedo dajem mag. Andreju Rajhu. Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.

Mene zelo veseli, da je ena od prioritet finskega predsedstva, zavedanje, da so podnebne spremembe in prehod k ogljični nevtralnosti ena od prioritet. Moramo se zavedat, da Evropska unija uvozi za več kot 400 milijard evrov fosilnih goriv in to ravno iz držav, ki jih lahko določeni konflikti v regiji, torej, iz regij, kjer so konflikti in lahko se soočimo kmalu z kakšnimi, bom rekel, motnjami dobave. Vemo, da k podnebnim spremembam veliko prispevajo promet, kmetijstvo in gospodinjstva ter industrija ni ravno odmik od uporabe fosilnih goriv, k novim tehnologijam, tudi za Evropo predstavlja en razvojni potencial, h kateremu moramo vsi stremeti, zato v SAB to namero in cilje finskega predsedstva zelo podpiramo. Hvala lepa.

Hvala lepa, mag. Rajh.

Želi besedo še kdo? Ugotavljam, da ne, zato dajem besedo mag. Božiču, izvolite.

Najlepša hvala.

Torej, pravilno ste ugotovili, torej, širjenje EU vrednot in potem, urejanje nekih vrednot pri nas. Torej, vrednote, če jih samo gledamo, vrednote so definirane v 2. členu Lizbonske pogodbe in govorijo o demokraciji, človeško dostojanstvo, svoboda, vladavina prava in človekove pravice. Torej, jaz menim, da smo lahko zadovoljni z vsemi vrednotami, ki so definirane in ki jih živimo in ki jih Evropska unija, jaz verjamem in sem prepričan v to, pooseblja. Vrednota je pa tudi to, če vidimo, da je kakšna vrednota kje je kršena oziroma kršena, da jo znamo tudi popravit.

Torej, jaz menim, da Evropska unija lahko prispeva k širjenju naših vrednot, EU vrednot po svetu in je čas, da to tudi stori na bolj aktiven način in to vedno govorimo, da je potrebno, da je Evropska unija veliko bolj vidna tudi navzven in tudi vrednota je ta, da jasno povemo, da, če ugotovimo, da kakšna vrednota pa mogoče nekje ni najbolj spoštovana, da je tudi vrednota to, da se ta vrednota začne spreminjat oziroma, da se doseže, da je potem, da jo vse države spoštujemo in gre predvsem pri vladavini prava, ki je najbolj aktualna in pereča trenutno v Evropski uniji in mislim, da je Evropska unija kot taka, z državami članicami, aktivna pri tem in tudi aktivno odpravlja neke pomisleke, da mogoče vse vrednote v Evropski uniji pa niso, niso upoštevane na način, kot je definirano v 2. členu Lizbonske pogodbe.

Mislim pa, da je zadnji čas, da Evropska unija res pride iz mogoče nekega okvira in postane res globalni »player«, z ekonomsko diplomacijo, z vrednotami, ki jih imamo in z vsem tem, ki zagovarjamo. Finsko predsedstvo je dalo vsekakor zanimive teme, ki so pa nekako, več ali manj imajo danes predsedstva, tisti, ki predsedujejo, imajo nekako že bolj ali manj definirane programe, definirane, izoblikovane programe. Mi vsekakor podpiramo in so v duhu naših prioritet vedno. Torej, mi podpiramo te prioritete in nadaljujemo z zelo podobnimi prioritetami, torej, mi govorimo nekako, se zavzemamo, da bi naše prioritete bile v okviru, pa ne govorim, da bojo to prioritete kot vladavina prava, gospodarski razvoj in trajnostna rast z digitalno agendo, socialna pravičnost, boj proti podnebnim spremembam, kar vključuje vse to, zahodni Balkan, torej, širitev na zahodni Balkan in stabilnost regije, voda, vsekakor voda, ki je naša pomembna sestavina vedno, krepitev evra in varnost prebivalstev. Vsekakor govorimo tudi o nekem trajnostnem, novem razvoju, kot je digitalna agenda in umetna inteligenca, ker mislim, da Slovenija je tista, ki je država, ki lahko nekaj ponudi. V tem digitalnem svetu je ravno umetna inteligenca tista, ki po mojem predstavlja preboj Slovenije na tem področju. Torej, to je tisto, kar vidimo mi.

Kar se tiče finančnega okvirja, je za Slovenijo ključno ohranit nivo kohezijskih sredstev, ki ga je predlagala že komisija, najti rešitev za visok padec sredstev za zahodno Slovenijo in ublažiti padec sredstev za razvoj podeželja – to so naše prioritete, katere bomo zagovarjali in upam, da bomo čim bolj uspešni. Prva prioriteta Slovenije je tudi ohraniti ugoden predlog kohezijske alokacije, kar je povezano z možnostjo hitrega dogovora, tega hitrega dogovora, ki smo ga vseskozi zagovarjali in smo nekako tudi vedeli, na žalost, ni. Torej, ta finančni okvir, ki smo ga postavili že pred časom, ostaja, ki ga bomo, upam, da aktivno in uspešno zagovarjali.

Kar se tiče okolja in nevtralnosti, je naše stališče - in mislim, da smo šli še celo preko teh okvirov, krepko bolj v zeleno Slovenijo in zeleno Evropo in to bomo tudi zagovarjali in bo naša prioriteta. In je bila že vedno, torej tudi pri zadnjem forumu oziroma Treh morij smo šli iz te črne energije v tisto pravo zeleno energijo in je bil tudi poudarek, ne iz tradicionalnih virov, iz obnovljivih virov v zeleno energijo.

Upam, da sem odgovoril. Če sem pa kaj izpustil, pa se opravičujem.

Hvala lepa, mag. Božič.

Ker interesa za razpravo ni več, jo zaključujem.

Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenija na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 18. 7. 2019, in jih podprl.« Glasujemo z glasovalnimi napravami od številke 1 do 20. Glasujemo.

Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Hvala lepa vsem.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda.

Besedo predajam predsedniku Odbora za zunanjo politiko, gospodu Matjažu Nemcu.

Dovolite mi, da preberem še eno pooblastilo: namesto gospoda Jožefa Horvata je z nami gospod Blaž Pavlin.

Spoštovani, ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 18. 7. 2019.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda in 39. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Besedo predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Igorju Pečku.