71. redna seja (skupna seja)

Odbor za zadeve Evropske unije

14. 2. 2020
podatki objavljeni: 14. 2. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice, dragi kolegi.  Začenjam 56. sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora. Imamo opravičilo, najprej s strani gospoda Branka Grimsa, gospe Nine Maurovič, gospod Ferenc Horváth manjka oziroma se je opravičil, mag. Matej Tonin, gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Imamo tudi nekaj pooblastil, in sicer gospod Gregor Perič nadomešča gospo Moniko Gregorčič, dr. Franc Trček nadomešča dr. Mateja Tašner Vatovca, mag. Marko Koprivc nadomešča mag. Meiro Hot, gospod Igor Peček nadomešča gospoda Aljaža Kovačiča in gospod Gregor Židan nadomešča mag. Branislava Rajića. Vse navzoče lepo pozdravljam.  Prehajam na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje Odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.  Besedo tako dajem predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije gospodu Igorju Pečku.
Hvala lepa. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi.  Začenjam 71. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Do začetka sem prejel tri opravičila, in sicer se seje ne morejo udeležiti naslednji člani: gospa Nataša Sukič, gospod Zmago Jelinčič Plemeniti in pa gospod mag. Branko Grims. Na seji pa kot nadomestni člani s pooblastili sodelujejo gospod Jožef Horvat, ki nadomešča poslanca gospoda Blaža Pavlina iz Poslanske skupine NSi in gospod Matjaž Nemec, ki nadomešča poslanko gospo mag. Meiro Hot iz Poslanske skupine SD.  Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam.  Prehajam na določitev dnevnega reda seje Odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje Odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU, 17. 2. 2020. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade, dne 13. 2. 2020 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.  Prosim gospoda Mateja Marna, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, da nam predstavi izhodišča. Izvolite.
Mg. Matej Marn
Spoštovana predsednika, spoštovane poslanke in poslanci dobro jutri. Svet za splošne zadeve v ponedeljek, ki se ga bo udeležil, bo v celoti posvečen večletnemu finančnemu okviru. Svet bo obravnaval kompromisni predlog pogajalskega okvirja in s tem pripravil razpravo voditeljev na zasedanju Evropskega sveta, ki se bo začel 20. februarja. Kot veste je vodenje pogajanj na večletnem finančnem okviru z decembrom prevzel predsednik Evropskega sveta Michel. Kljub pričakovanjem oziroma napovedim, da bi bil nov kompromisni predlog lahko predstavljen že včeraj do tega trenutka še ni bilo, tako da še ne vemo, kakšen bo nov pogajalski okvir z novimi številkami glede obsega proračuna in razdelitve sredstev po posameznih poglavjih. Ključno odprto vprašanje v pogajanjih ostaja obseg večletnega finančnega okvira, obseg financiranja kohezijske politike in skupne kmetijske politike ter vprašanje rabatov. Slovenija bo zastopala stališča, ki jih je v gradivu izhodišča Slovenija za zadnjo fazo pogajanj o večletnem finančnem okviru 10. decembra lani potrdil Državni zbor. Za Slovenijo so ključne tri pogajalske prioritete: obseg kohezijske ovojnice za Slovenijo, to vprašanje je povezano tudi s problematiko uporabe novejših statističnih podatkov, rešiti vprašanje izrazitega padca sredstev v kohezijski regiji zahodna Slovenija, ki je posledica njene razvitosti ter obseg sredstev za politiko razvoja podeželja.  (nadaljevanje) Tukaj gre za politiko, ki je v predlogu večletnega finančnega okvirja s strani Evropske komisije doživela največji padec sredstev. Predlagam, da morebitne bolj podrobne predstavitve opraviva z državnim sekretarjem iz Kabineta predsednika Vlade Mallyjem v okviru obravnave izhodišč za udeležbo predsednika Vlade Marjana Šarca na Evropskem svetu. Hvala.
Presednik Igor Peček
Hvala lepa gospod Marn. Strinjam se, da bomo podrobnejše podatke potem obravnavali tudi pri 3. točki naše seje, se pravi seje Odbora za zadeve Evropske unije. Zdaj pa odpiram razpravo. Kot prvemu dajem besedo dr. Trček Francu. Izvolite.
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Zadeve so znane. Gospod Juncker se je lahko malo napihnil, ker je odhajal. Finci so to malo balansirali, zdaj pa smo, kjer smo. Penez bo definitivno manj. Ne bom dolg. V bistvu bi rad opozoril samo na dve zadevi, takrat še v funkciji v.d. prve osebe SVRK je gospa Alenka Bratušek nekako na seji ubesedovala glede, ko smo jo iz raznolike opozicije spraševali, kako bo z naslednjo kohezijo: ah, saj problemov sploh ni, interesov je za 30 milijard, milijarde bodo pa zgolj tri, kar kaže na neko neresnost ukvarjanja s tozadevnostmi.  Druga zgodba, ki se nam pa dogaja, že v tej perspektivi je, da glede seveda na priliv obveznih nalog lokalne oblasti, občin, ki jih seveda spacamo tukaj v Državnem zboru le-te že sedaj nimajo kot jaz rečem penez za sofinanciranje, v naslednji perspektivi bo pa to še bolj problematično. In se mi zdi, da to sta dve zadevi, s katerimi se bi mi morali resno ukvarjati. Seveda bodo potem, veste, s katerega dela Trojan prihajam, neki poskusi, kako iz vzhoda nekaj potegniti na zahod, ampak to je spet neka problematika, ki jo je treba premisliti skozi rebalanse proračunov in naslednje proračune. Zelo me žalosti, da sem že sedmo koledarsko leto osamljena oseba v Državnem zboru, ki opozarja, da po četrt stoletja mi res rabimo nek premislek in resno reformo lokalne samouprave. Tudi razmislek o tem, kaj naj bi bile obvezne naloge občin, kaj naj bi bilo verjetno bolj smotrno, da se na državni ravni financira in ne prerazporeja, čisto tako odkrito povem, če smo se mi v tej državi odločili, da imamo obvezno šolstvo do neke stopnje je to obvezno šolstvo do neke stopnje in izhajajoč tudi iz 2. in 14. člena Ustave, moramo to zagotavljati ne glede »čigav si«, kot bi rekli Beli Krajini ali od kje teritorialno si in osebno menim, da bi to moralo biti financirano z nacionalne ravni, ne pa to spuščati na občinsko raven. In to so v bistvu neki problemi, s katerimi bi se morali ukvarjati, s katerimi se ne ukvarjamo v zadostni meri, 42 % proračuna EU bo prišlo pač iz Francije in iz Nemčije in tukaj je tudi neka paritetnost vlog, zdaj ali se mi zdaj tukaj nekaj napenjamo ali ne, ali se srečujemo na Portugalskem, kar ni ravno blazno ekološko, če sem odkrit ali ne. To so neka dejanska dejstva. Skratka vsebine, ki bodo imele preživetveno logiko tudi po izteku sofinanciranj, mi imamo, skoraj upal bi si reči, tragikomične izkušnje za las, z zgodbami, kot ne ujemamo tistega post financiranja, kaj šele kaj drugega. Imamo seveda neke velike težave v nerazvitosti z neko bazično infrastrukturo. Veste, če mi gremo gledati raven naših občin, koliko občin ima pa komunalo poštimano v celoti.  (nadaljevanje) Tako, da mi lahko cirkularka kak prst odreže, pa jih bom še preveč, če bi to našteval. In se mi zdi, da so to neke zgodbe, s katerimi bi se morali ukvarjati, katerim bi se morali posvečati recimo, glejte ena od mestnih občin je pred kratkim rekla enostavno in je dala na stand by 1,2 milijona evrov iz te perspektive, ki jih seveda tudi nujno potrebuje za nek infrastrukturni razvoj, ker enostavno nima penez v občinskem proračunu za sofinanciranje. Maribor je občina, ki po tej centralizirani redistribuciji najbolj kratko potegne ne glede na to, kdo bi bil zdaj župan ali županja. V nekih simulacijah naslednjih proračunov 21/22/23 med obsegom obveznih nalog in dejansko nekim denarjem, ki se dobi po tako imenovanem indeksu razvojne ogroženosti po tozadevni delitveni bilanci striže že 20 milijonov skoraj. To so neke zadeve, s katerimi se bo moral neki novi Medved na Ministrstvu za javno upravo in lokalno samoupravno ter regionalni razvoj soočiti. Tudi zaradi tega nekako ne bom danes na dolgo in široko ubesedoval o tem špilu, ki se bo pač v Bruslju verjetno dogajal verjetno še kar nekaj časa. Hvala.
Hvala lepa dr. Trček. Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima mag. Andrej Šircelj, izvolite.
Hvala lepa predsednik. Spoštovani predstavniki Vlade.  Mi danes obravnavamo dve točki z isto vsebino, kakor jaz razumem oziroma v Bruslju je ista vsebina. Eno je Odbor za splošne zadeve in sicer seja bo 17. februarja. In tukaj obravnavamo izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije. In tukaj se obravnava večletni finančni okvir 2021-2027 to, kar je bilo povedano. Kot 3. točka, dana točka je udeležba predsednika Vlade na Evropskem svetu 20. februarja in tudi tukaj so izhodišča in tudi tukaj je kot razumem tema večletni finančni okvir 2021-2027. Spoštovani predsednik, ena točka je pod interno, ena točka ni pod interno. In jaz bom zato v okviru te točke govoril o vsem in želim, da se glavna obravnava naredi v okviru te točke. Tudi vsebinsko tisto, kar se bo obravnavalo dejansko v Bruslju na sestanku vseh predsednikov Vlad. Kako do tega pride, tukaj jaz to ne vem, ampak prosim, da mi - trije predstavniki Vlade so tukaj – trije državni sekretarji povedo, kje Slovenija je tukaj, kaj lahko pričakuje od tega denarja, od tega večletnega finančnega okvirja, več ali manj? In da to enostavno transparentno povedo tudi slovenski javnosti. Še enkrat, ti dve točki se nista združili in kakšna so pogajalska izhodišča Slovenije? Kot vemo na nek sestanek na Portugalsko predsednik Vlade ni šel, tam mislim, da je bil gospod Mally v njegovem imenu. lahko bo iz prve roke povedal vse, kje je dejansko Slovenija in kaj dejansko lahko pričakuje. Jaz ne vem, če ima Slovenija na podlagi teh izhodišč kakšne zadeve, ki jih ne bi mogla tukaj povedati in da dejansko predoči finančno stanje in položaj, prvič – Evropske unije in drugič – položaj Slovenije v okviru večletnega sporazuma. To jaz pričakujem spoštovana predsednika odborov, ker mislim, da tukaj gre za pomembno temo, izredno pomembno temo.  (nadaljevanje) Tudi, kaj se bo dogajalo z lokalno samoupravo v naslednjem obdobju v Sloveniji, kaj se bo obravnavalo, kako bo finančno Slovenija dejansko pozicionirana v okviru Evropske unije in jaz mislim, da je to danes pravi trenutek, da se nalije čistega vina. Izvolite gospodje iz Vlade, predlagam, da poveste, kje dejansko smo in brez, s številkami in primerjalno glede na prejšnje obdobje, prosim. Hvala lepa.
Hvala lepa mag. Šircelj. Besedo ima gospod Jožef Horvat. Izvolite.
Hvala lepa gospod predsednik. Vsem prav lep pozdrav, predstavnikom Vlade, vam kolegice in kolegi.  Seveda se strinjam z mag. Šircljem. Gre za izjemno pomembno temo – zdaj ali je na odprti ali zaprti seji, kakorkoli že, čeprav vse te številke, podatki, ki so tukaj pri naslednji točki označeni kot interno, jih jaz najdem tudi objavljene javno. Gre za Slovenijo zelo pomembna sredstva, zelo pomemben denar, to so naša edina, ko govorimo o koheziji, recimo edina nepovratna razvojna sredstva. Kot se vidi in logično sklepam, zmagujejo države članice neto plačnice. Sklestile so tisti prvi predlog komisije tistega maja 2018, ko je večletni finančni okvir bil na višini 1135 milijard evrov. Zdaj je to zmanjšano za 48, to je pač finski predlog. In očitno smo tukaj države neto prejemnice v manjšini, kar se tiče moči odločanja. Tudi jaz bi rad vedel, predvsem pa to sprašujem zaradi slovenske javnosti. Občutek je, da smo zamočili, ko je bilo srečanje koalicije, prijatelji kohezije ali kakorkoli se temu že reče. Predsednika Vlade tam ni bilo, jaz povsem razumem, če so bili zdravstveni razlogi. Imamo tudi podpredsednike, ob tem seveda gospod Mally je odličen diplomat, ampak zaenkrat še ni predsednik Vlade, pa tudi podpredsednik ne. Tako, da moja ocena je, da tam nismo pokazali dovolj resnosti. Lahko se mi doma tukaj delamo, da si prizadevamo za to, pa si prizadevamo za ono, ampak če nas ni tam, kjer se o tem razpravlja, potem nas pač ni in se naš glas ne sliši. Morda se motim, jaz tam nisem bil, kako je ta zadeva potekala, ne vem. In kakšne šanse torej imamo mi, ki smo v tej koaliciji prijatelji kohezije ali se nam kaj obeta ali ne, ker mene močno skrbi ta podatek za Slovenijo, ki ga je tudi gospod Šarec obelodanil, minus 28 % kohezijskih sredstev za Slovenijo je za nas velik poraz, velik poraz. In kot je rekel dr. Trček, iz vzhoda nekaj potegniti na zahod, v to tudi sam ne pristajam. Zahod je hvala bogu, morda ima kdo drug kakšne novejše podatke na 102 % povprečja razvitosti Evropske unije. Mi na vzhodu smo na 70 % in če bomo zdaj iz vzhoda še vlekli kaj na zahod, potem z vsem spoštovanjem do prebivalcev zahodne kohezijske regije, potem se bo ta razvojni prepad samo še povečeval in se dejansko povečuje. Tako, da, ja, se strinjam, ta razprava mora biti odprta, da vidimo dejansko kakšna, kje smo, kje je zdaj koordinatno izhodišče in kakšne šanse imamo zdaj na naslednjem tem izrednem zasedanju Evropskega sveta, da se za nas za Slovenijo enostavno, direktno bom povedal, poveča ta košara denarja za razvoj naše države. Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Horvat. Repliko ima dr. Franc Trček. Potem pa bom dal besedo mag. Igorju Mallyju.
Hvala za besedo, ker imam poslovniško možnost. Ne le, da se bo povečeval razvojni prepad, kot opozarja prekmurski ali pomurski kolega, tudi nadaljevalo se bo izseljevanje.  (nadaljevanje) Veste, nadaljevalo se bo izseljevanje, zlasti v smeri Avstrije tistih razvojno najbolj potrebnih mladih in sočasno, čeprav to mogoče spada na neko zaprto sejo, načrtno taktično »orbanistično« zasedanje Prekmurja skozi investicije, zdi se mi, da se tudi o tem moramo odkrito pogovoriti, kot tudi o tistih zadevah, ki so trenutno v kleti in je realni red velikosti dosti večji kot trenutno to objavljajo mediji. Hvala.
Hvala lepa. Zdaj pa ima besedo državni sekretar, mag. Igor Mally, izvolite.
Igor Mally
Najlepša hvala. Lep pozdrav vsem, predsedujočim in pa vsem poslancem.  Nekako sem dobil vtis, kot da na naši strani, ko se zadnje, bom rekel, že skoraj dve leti ukvarjamo z večletnim finančnim okvirjem, da se nekaj skriva. Daleč od tega. Mi smo večkrat prišli v Državni zbor predstaviti stanje, v decembru prav za ta pogajanja v Državnem zboru so tudi sprejeta stališča s konkretnim mandatom pogajalskim. Tako, da na eni strani, na drugi strani pa tudi v vseh medijskih sporočilih smo jasno povedali, kje trenutno stanje je, ampak ni problema.  Kar se tiče samih pogajanj, na decembrskem Evropskem svetu praktično pogajanj na to temo ni bilo. Bile so druge teme, ki so časovno prevladale. Kar je bilo decembra v bistvu dogovorjeno je samo to, da vajeti pogajanj prevzame nov predsednik Evropskega sveta, to je gospod Michel. V januarju je sledil niz bilateralne, najprej na ravni Sherp(?), nato pa v začetku februarja tudi na ravni predsednika Evropskega sveta Michela, bilateralna srečanja so bila v bistvu namenjena samo temu, da vsaka država članica oziroma vsak konkretno premier vodji pogajanj predstavi pričakovanja in pa v bistvu neke vrste red lines oziroma rdeče linije, kaj, do kam je pripravljen še iti. Seveda, v teh bilateralah je bil tudi premier Šarec, ki je tudi jasno povedal, kaj so naše ključne prioritete, kar je bilo že tudi omenjeno in pa kakšna so tudi naša pričakovanja. Vmes se je, se pravi med enimi in drugimi bilateralnimi sta se zgodila še dva dogodka, kot je bilo vrh oziroma srečanje, tretje srečanje prijateljev kohezije v portugalski Beji. Res je, premier Šarec se pač dogodka ni mogel udeležiti zaradi bolezni. Se je pa udeležil prvih dveh dogodkov, ki so bile, prvih dveh vrhov, ki sta bila v Bratislavi in pa v Pragi.  Kar se same Portugalske tiče, deklaracija sama je bila dogovorjeno že bistveno prej. Sam dogodek je bil v bistvu samo nek politični dogodek, kjer je vsak stran povedala svoje stališče in pričakovanja in sprejeli smo deklaracijo. Tako, da udeležba ali neudeležba na samem tem srečanju s strani premierja v bistvu nima tolikšnega pomena, kot se zdi. Omenili ste, da smo nekako s tem zamočili. Če je temu tako, potem so zamočili tudi nekateri drugi, kot so Italijani, Grki, Litvanci, ki so bili predstavljeni na ravni državnega sekretarja za EU ali pa celo Bolgari, ki so bili predstavljeni s strani njihovega bilateralnega veleposlanika, ampak okej.  Kar se tiče konkretnega stanja v pogajanjih. Predsednik Evropskega sveta Michel je sklical tako imenovani posebni Evropski svet na to temo v naslednjem tednu, 20. Stanje je v bistvu bolj ali manj podobno zaenkrat kot je bil doslej. Na eni strani imamo neto plačnice, države neto plačnice, ki so v bistvu, še bolj  (nadaljevanje) trmasto vztrajajo na znižanju celotnega obsega na 1 %, to pomeni okoli 1020 milijard evrov za sedemletno obdobje. Na drugi strani imamo prijateljice kohezije, ki v bistvu želimo, da je proračun čim bolj ambiciozen, da se ohrani približno tam, kot ga predlaga Evropska komisija, se pravi na 1,11 % oziroma 1135 milijardah. Nekateri so malo bolj fleksibilni znotraj prijateljev kohezije, nekateri malo manj. Recimo konkretno, Portugalci želijo celo malce več. Na tretji strani imamo Evropski parlament, ki je po novem tudi zelo pomemben faktor v tej igri, bolj kot pa je to veljalo za doslej. Evropski parlament, kot vete vztraja še na večjem obsegu proračuna in to je na 1,3 %. Tako, da sama pogajanja bodo v bistvu zelo zanimiva. Imamo občutek, da je želja po končnem dogovoru na februarskem zasedanju velika z vseh strani, je pa dejstvo, da se razkorak med neto plačnicami in neto prejemnicami oziroma kohezijskimi državami in pa neto plačnicami enostavno še ni zbližal. Tako, da vsaj jaz osebno pričakujem zelo dolga, naporna, trda pogajanja ali bo pa dejansko prišlo do končnega dogovora, je pa trenutno še bistveno prezgodaj reči. Naj pa tudi opomnim, da na podlagi preteklih izkušenj v teh pogajanjih da še nikoli doslej se ni dogovor sklenil na enem evropskem svetu. Vedno sta bila potrebna za ta končni kompromis vsaj dva predloga.  Svet za splošne zadeve in pa Evropski svet bo temeljil praktično na kompromisnem predlogu pogajalskega okvira, na kompromisnih številkah, se pravi, poenostavljeno rečeno, nov predlog, ki bo povozil finski predlog – tega zaenkrat še nimamo. Pričakovali smo ga včeraj oziroma predvčerajšnjim, zaenkrat ga še ni. Kakšen bo ta predlog v bistvu je težko reči, zaradi tega, ker so tudi s stališča držav članic zelo narazen.  Kar se tiče konkretno Slovenije je bilo že tudi večkrat omenjeno, da Slovenija se je v tem času razvila. Tako da, na drugi strani celotnega proračuna v primerjavi z zdajšnjim bo manj, tudi zaradi brexita, tako, da bo tudi sredstev kohezijske politike na sploh manj. To je v bistvu dejstvo. Pomeni, da bo vsaka država članica dobila manj kohezijskih sredstev. V predlogu komisije so vse kohezijske države smo dobile manj, Slovenija jo je v bistvu še zelo dobro odnesla v tistem predlogu komisije, ki je zniževal celotna kohezijska sredstva za 10 %. Vmes, kot je bilo že omenjeno, se je zgodil finski predlog, ki je bil nek kompromis med neto plačnicami in neto prejemnicami in ta predlog je seveda znižal obseg kohezije še dodatno. Se pravi, da tudi naš položaj tukaj se je poslabšal. Zaradi dolžine pogajanj smo pa, to je tudi že znano, smo pa prišli do te točke, da so vmes prišli v poštev tudi novi statistični podatki za regije. Kar pomeni, da se je tudi slovenska kohezijska ovojnica temu primerno tudi še zmanjšala, ker je Slovenija v zadnjem obdobju gospodarsko rasla. Tako da v pogajanjih si želimo oziroma cilj je, da se naslovi ustrezno tako ta padec kohezijskih sredstev iz naslova statistike, če govorimo konkretno za Slovenijo. Hkrati, kar še ni bilo omenjeno, ampak je tudi znano, je treba ustrezno nasloviti tudi velik padec, pričakovani je velik padec kohezijskih sredstev za zahodno Slovenijo. Vemo, da je zahodna Slovenija (nadaljevanje) v prejšnji finančni perspektivi bila že v tako imenovanem prehodnem režimu, kar smo si posebej takrat izpogajali. Vemo, da je zahodna Slovenija po novem nad 100 % povprečja v Evropski uniji. Ampak na drugi strani pa enostavno je nevzdržno, da pride do nekih, čez noč do nekih zelo drastičnih padcev kohezijskih sredstev. In pa kot tretje, kar pa tudi še ni bilo omenjeno, zelo veliko pozornost polagamo tudi področju razvoja podeželja. Finski predlog nam je tam nekoliko izboljšal sliko, ampak to še ni sam končni dogovor. To je v bistvu stanje, ki ga zdaj imamo. Če povzamem kohezijskih sredstev bo iz več vidikov, iz več razlogov za Slovenijo manj kot doslej, to je realno pričakovati. Zagotovo bo manj sredstev kot doslej za zahodno Slovenijo, tudi zaradi same razvitosti. Koliko bo tega oziroma kako bo zadeva naprej zgledala, pa je v trenutku izredno težko povedati, zaradi tega, ker se pogajanja pravzaprav pričenjajo. Toliko zaenkrat v odgovor.
Hvala lepa mag. Mally. Repliko imate gospod Jožef Horvat. Izvolite.
Hvala lepa gospod predsednik. Hvala tudi vam državni sekretar gospod Mally. Jaz bi rad samo to pojasnil, da tukaj ne bi neke napetosti nastajale. Jaz nisem vam, pa ne Vladi, nikomur nisem očital, ste zamočili, jaz sem sam sebe spraševal, kje smo zamočili. Torej govorim o prvi osebi množine. Normalno pa je, ker prihajam iz vzhodne kohezijske regije, seveda zastopam celotno Slovenijo, jaz se preprosto ne morem sprijazniti s to velikansko razliko v stopnji razvoja zahodne kohezijske regije, ki seveda ima tudi osrednjo slovensko, glavno mesto in tako naprej, da takšna razlika dejansko kaže na to, da dejansko, tukaj pa ponovno, smo zamočili pri spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Kdaj se bo to premaknilo, enostavno ne vem in tukaj tudi podčrtujem to, kar je dr. Trček povedal, občine preprosto nimajo dovolj sredstev za svoj lastni sofinancerski delež, tu je problem. To ni problem današnje točke dnevnega reda, je pa problem razvoja te države. Seveda, jaz samo želim, da bodo ta pogajanja se zaključila v dobro Slovenije in upam, da razumete, da je pravzaprav želja tega omizja, da vam, ki sicer opravljate tekoče posle, dajemo spodbudo, da dejansko te razprave, te želje, če hočete zahteve prenesete tudi naprej, zahteve. Hvala.
Hvala lepa. Nadaljujemo z razpravo. Replika...
Jaz se sem javil.
Nadaljujemo razpravo, prvi dobi besedo dr. Franc Trček, potem mag. Marko Pogačnik in pa kot razumem mag. Andrej Šircelj se prijavljate na razpravo? V redu. Nadaljujemo z razpravo, dr. Trček, izvolite.
Hvala za besedo. Upam, da nekako 1. in 3. točko obravnavamo skupaj. Kar zadeva internosti gradiva, če se politično ne napenjamo vemo, od kjer je ta zgodba, podobna kot je bila včeraj zgodba v kleti, ker neki najnižji rang zaščite ima to, ko prihaja iz Bruslja, po domače povedano se to potem preslika v naše stanje. Kar zadeva, razumem kolega Mallyja, ki ga zelo cenim mimogrede, neke zadrege zamolčitve, nezamolčitve, kdo kaj skriva, temu ni tako, zdaj odkrito povedano, saj tista dva poslanca, ki zelo natančno pa redno delamo zadeve EU, prekmursko pomurski kolega in jaz v osnovi vse te informacije imamo. Mi imamo zdaj srečo, lahko rečem v ljudskem jeziku, hvala bogu, da imamo tako dobrega »šerpo«. Šerpa mimogrede ni slabšalni nickname, kot je nek gospod, ki je letel zaradi sendvičev  (nadaljevanje) mislil, najdemo ga v zgodovini diplomacije že pred »Džingiskanom« v 11., v 12. stoletju, je neka anekdotična zgodba, ko so enega kitajskega šerpo ubili, ker domače naloge ni oddelal. Kolega Mally vseeno smo v demokraciji, to se vam ne bo zgodilo, pa navsezadnje ste tudi vi zgolj človek in me zelo skrbi, kaj se bi zgodilo, če bi končali kot jaz na kaki intenzivi. Nek poslanec je lažje pogrešljiv kot šerpa, ki mora seveda v glavi imeti vso vsebino, vso taktično pogajalsko zgodbo vnaprej in seveda tudi vrhunske diplomatske uzance, kar na srečo gospod Mally ima. Pa da ne bo neke pomote, celo vrsto ljudi, ki sedite na tej nasprotni strani zelo cenim, vključno z našo bivšo veleposlanico iz Zagreba, ki je dobro oddelala svojo nalogo, mimogrede javno povejo. Proslavljali smo neko 30-letnico, nekih ustavnih podlag za samostojnost Slovenije. Veste meni osebno kot nekem človeku, ki se celo profesionalno življenje ukvarja z družbeno prostorskim razvojem, se bi mi zdela neka druga ključna vprašanja. Zakaj mi nismo bližje neto plačnicam, če že nismo neto plačnica? Drugo neko vprašanje je tudi, kam gre dobiček? Levica opozarja in veste, kaj je bil nek prvi napad na odhajajočega gospoda Šarca, ampak takrat je bilo govora samo o tem, tisti dobiček, ki bi se vam privatno nekam prelil. Tudi, čeprav izhajam iz vzhodne kohezije, moramo teritorialno gledati tudi na ravni NUTS3, kjer obstajajo tudi velike znotraj regionalne razlike v zahodni koheziji. Neko Dobro Polje ni razvito kot Ljubljana, zdaj upam, da mi ne zamerijo pripadniki občine, ki sem jo omenil in se mi zdi, da o teh zadevah se pogovarjati. Kje smo zamočili, to kar bom zdaj povedal slovenski desnici ne bo všeč. Evropska unija je zamočila v desničarskem populizmu in posledica tega so delno tudi tovrstna zmanjševanja. Čeprav neto plačnice, kar sem že večkrat povedal si te peneze tudi lepo nazaj pripeljejo. Dela se železniška infrastruktura, vi boste iz nekih skladov dobili toliko in toliko penez. Iz proračuna boste morali dati toliko in toliko penez. Siemens je kupil neko fabriko v Mariboru za vagone, da jo je lahko zaprl. Iskro smo skozi prvi val / nerazumljivo/ na pol uničili, urediti pa en, kolega, evo gospod, da ne boš rekel kolega, da te vikam, bolj ve kot jaz, se pa ve, koliko stane da urediš eno križanje cest z železniškim prehodom, kjer pač pride notri Siemensova informatika in tako naprej. Se mi zdi, jaz imam že rahlo poln / nerazumljivo/, če sem vljuden v izrekanju, ko se mi vedno pogovarjamo o tistih procentkih, koliko smo jih dobili, koliko jih nismo dobili. To, da bo teh penez občutno manj, smo že vedeli, že kar nekaj časa in se mi zdi, da je to nek cenen populizem, da zdaj kolega Mallya nabijamo, upam, ko boste desni, ki ste svetlobna leta pred nami prevzeli oblast kot se kaže, bomo pa kaj, vas tukaj nabijali ali pa prodajati nekim našim upokojencem, ki še gredo na volitve, zdaj bo pa prišla Angelika Mlinar, bomo pa eno milijardo več dobili. Mislim, mi imamo tudi problem, da v tej državi, če dam kralje ulice na stran, pa mogoče še kak portal, niti resnega medija nimamo več, v katerem bi neke zadeve ubesedovali. Tudi tukaj smo zamočili spoštovani kolega, ker trenutno smo v nekem stanju politike poraza razuma. Ne le pri nas, to je sploh neki šekspirjanski trend iztirjenja. Se mi zdi, da je brez veze, da se tukaj nekaj politično prenapenjamo. Povedal sem, kaj so nekaj ključni izzivi, ki jih imamo, kam to zmanjšano število razvojnih penez usmeriti, tudi na način, če sem nemarksist(?) in če damo multiplikator, kako razrešiti problematiko sofinanciranja   (nadaljevanje) in seveda tudi se zaveda, da tudi znotraj zahodne kohezijske regije obstajajo razlike, upam si celo trditi naraščajo razlike in kako se soočati s tem. To je nek naš razvojni problem. Navsezadnje, kaj se bo pa dogajalo v Bruslju, saj niso gospoda Michela zgolj tako izbrali. Izbrali so ga zaradi tega, ker ima Belgija nek svoj ustroj in je že tam, kot bi rekli, tam, kjer se Donava pa Sava srečata »ispeko zanat«, kako se iti zahtevna pogajanja. Toliko na kratko. Hvala.
Hvala lepa dr. Trček. Nadaljujemo, besedo ima mag. Marko Pogačnik. Izvolite.
Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Bolj kratek, glede na to, da je že kolega Šircelj bi rekel izpostavil ključne zadeve. Jaz sem tudi osebno prepričan, da ta večletni finančni okvir je bi rekel, eden izmed najpomembnejših bi rekel za Slovenijo za prihodnost.  Jaz sem osebnega mnenja, da obstoječa Vlada in ekipa ni naredila dovolj pri tem ali pa, če me boste zdaj tukaj popravili glede samih pogajanj, vemo tukaj notri, da danes pri teh pogajanjih, verjetno se bomo pogovarjali v enem intervalu in v enem okviru od 1 % do 1,11 % in tukaj notri nekje bo verjetno tudi dogovor. Spoštovani generalni sekretar Mally dobro veste verjetno, da na tem svetu nekaj resna pogajanja verjetno ne bodo, da bo tukaj bolj romantika na mizi, pa bi rekel neki predlog, ki se bo potrdil, da sama pogajanja se pa dogajajo nekje drugje. In tukaj sem prepričan, da ste pa vi kot Vlada in pa ekipa močno zamočili. Avstrija bi rekel je tukaj notri zelo intenzivna. Avstrija je, bi rekel, jasno povedala, tako zunanji minister kot ministrica za zadeve Evropske unije, kot kancler, da bo Avstrija dala veto. In to so jasno povedali, da bodo veto na proračun. Ministrica za evropske zadeve je v 10-ih dneh obiskala 10 držav, izključno z namenom pogajanja v zvezi s finančno perspektivo. Obiskala je, bi rekel tako neto plačnice, kot celotno višegrajsko skupino. Koliko pogajanj je na tem nivoju opravila Slovenija? Imamo ministrico za evropsko kohezijo, ki daje bi rekel v dane trenutku intervjuje, kako bo ponovno kandidirala na parlamentarnih volitvah. Hvala.
Hvala lepa mag. Pogačnik. Besedo ima mag. Andrej Šircelj.
Hvala lepa. Jaz bi v bistvu tukaj nadaljeval, kjer je nekako kolega Pogačnik zaključil in jaz mislim, da seveda na ta vprašanja je vsekakor treba odgovoriti, tudi jaz imam dejansko ta vprašanja, se pravi glede pogajanj, koliko so jih opravili visoki predstavniki Vlade, to se pravi, koliko kolegov v drugih državah so obiskali. Še enkrat, ta podatek je vsekakor pomemben.  Druga zadeva, jaz tukaj mislim, da v javnosti je pač ali pa v tisku je pač ocena, da naj bi na področju kohezije dobili za 9,1 % manj denarja. Neka ocena je, lahko jo zavržete, če ni prava. Je iz Bruslja. Kaj to dejansko pomeni in seveda vi pravite ni zdaj novega predloga in mi čakamo na ta nov predlog. Verjetno je ta predlog pripravljen ali se pa vsaj do neke mere pripravlja, tako da s tega zornega kota bi moralo biti seveda tudi pogajalska pozicija Slovenije popolnoma jasna. Ampak v teh gradivih tukaj, teh pogajalskih pozicij ni, MZZ tukaj ni dala kakšnih novih pogajalskih pozicij, pravi, da so stare, kot da se nič ne dogaja, tako je bilo dejansko rečeno.  Naslednja zadeva, spreminja se tudi namen tega denarja. Gre veliko več za inovacije, gre za zaščito okolja, gre za, skratka popolnoma druge projekte. Zanima me, koliko je Vlada tukaj pripravljena, ker pač sredstva se namenjajo za druge namene, kot so se do zdaj. Vsak takšen je predlog s strani Evropske komisije ali pa je že bil tak predlog in   (nadaljevanje) tako naprej. To se pravi, za katere vsebine se bo Slovenija zavzemala. Ali ima programe Slovenija tukaj ali je Vlada pripravila te programe – kdo drug, če ne Vlada. Morda tudi kdo drug, ampak kje so ti programi, da lahko konkurira drugim država v Evropski uniji. To so seveda zdaj ta vprašanja. Jaz tudi mislim, da tukaj ni nobenega vprašanja glede tega, da si karkoli skriva, jaz nisem nikoli rekel, da karkoli skriva. Res pa je, da se pač v tem Državnem zboru pač nekatere seje sklicuje v kleti, nekatere tukaj, ista tematika, nekatere so pod interno, nekatere niso, tukaj je pač malo zmešnjave, kakorkoli že vzamemo. In jaz itak mislim, da morda vsekakor tisti, ki nas spremljajo ali pa tisti, ki so konkurenti so daleč pred nami. Tako, da jaz, mislim, da kaj dosti tukaj ne bomo razkrili, ampak še enkrat, zdaj je zadnja faza glede tega, pa naj Vlada pove v odstopu, kako se je ekipirala, da bo dobila čim več teh sredstev ali se je kaj dodatno ekipirala, dodatno zahtevala kakršnakoli pogajanja in tako naprej. Ampak še enkrat, saj ni treba povedati točno s kom ste se pogajali, ampak koliko pogajanj je bilo. Na primer, kot je bilo rečeno avstrijska ministrica, ki je za to zadolžena, ona je povedala, mislim, da na spletnih straneh, s kom se pogaja in kako se pogaja. Tako da tukaj niso neke velike skrivnosti. Tukaj pa imamo neka gradiva za isto tematiko pot interno, nekaj v klet v gremo, skratka malo zmešnjave je tukaj zdaj. Vlada je pa tista, ki določa ta gradiva stopnjo zaupnosti, potem pa tukaj predsednik pač določi, tako kot je Vlada določala, tako da malo več informacij glede tega.
Hvala lepa. Hvala lepa tudi, da ste pojasnil, kdo določa stopnjo internosti posameznih dokumentov. To ni v domeni ne predsednika Odbora za zunanjo politiko, niti ne v moji.  Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima gospod Boris Doblekar, potem pa bom dal besedo državnemu sekretarju mag. Mallyju.
Predsednik hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj, predstavnikom izvršilne oblasti, predvsem državnim sekretarjem in pa predvsem državnemu sekretarju gospodu Mallyju, ki ga je Vlada v bistvu edinega do zdaj pošiljala v ta boj, ki je v sklepni fazi. Mi kot poslanci in jaz tudi sam kot poslanec kot izvoljen sem od začetka mandata, odkar sem v tem Odboru za zadeve Evropske unije, vedno opozarjal in povedal mnenje volivcev, volivk, kaj si želijo. Vemo, kakšen je razvoj, predvsem podeželja, kmetijstva. Vedno smo opozarjali, da je treba sredstev pridobiti čim več, da je potrebno tudi sredstva hitro, pravočasno kvalitetno črpati. V zadnjem letu in pol so se zamenjali trije ministri na ministrstvu za kohezijo oziroma na vladni službi. Ni delal informacijski sistem, skratka same težave. V teh sklepnih pogajanjih, kjer je v bistvu konec koncev že skorajda vse dogovorjeno, kot je tudi povedal že kolega poslanec Marko, bomo mi pravzaprav verjetno samo še lahko bolj kot ne od daleč opazovali in poslušali, kaj so se drugi dogovorili, predvsem velike države, močne države neto plačnice. Vemo celo to, da je Avstrija zagrozila z vetom, če ne bo tako kot so predlagali, skratka 10 % manj denarja se predvideva za kmetijsko in kohezijsko politiko. Glejte, ljudje to gledajo, poslušajo, spremljajo, teren poznajo, tudi lokalne skupnosti, občine poznajo, teren vedo, kako je dejansko na terenu in pač vsi smo zaskrbljeni, v skrbeh za razliko od Vlade, ki očitno ni zaskrbljena. Pogrešam danes tukaj ministric za kohezijo, pogrešam predsednika Vlade, to so zelo pomembne zadeve in na takih sestankih, kjer smo se doslej o tem pogovarjali, kjer smo vam tudi nudili neko pomoč, suport, pač vsak po svojih močeh, kar se tiče poslancev. Vi pa ste tisti  (nadaljevanje) vi ste izvršilna oblast, ki potem te stvari peljete. Ni ministrice, ni bila tudi na tem sestanku prijateljev kohezije, vplivna političarka evropskega kova kot se nam je predstavljala tukaj na predstavitvi za kandidaturo, v katero sem jaz od samega začetka dvomil in moj dvom je tudi popolnoma upravičen glede na to, opazujem njeno delo, njeno aktivnost, njeno zagnanost za Slovenijo za evropski denar. Vidimo, da je ni bilo na tem sestanku, marsikje je še ne bilo, tukaj je ni. Skratka, po tem, odkar je bila izvoljena jaz še nisem imel priložnosti z njo govoriti o tako pomembnih zadevah kot je črpanje evropskih sredstev in kot je prihodnja finančna perspektiva, ki je za Slovenijo kot že rečeno slaba. Tudi naši evropski poslanci se trudijo po svojih močeh, jaz mislim, da jih je Vlada popolnoma zanemarila, kot da živijo v nekem drugem svetu. Naša poslanka Romana Tomc je izrazila veliko skrb zaradi tega. Najbolj me je pa zaskrbelo to, da je celo evropska poslanka, ki je članica neke stranke, ki je bila v tej koaliciji, v tej Vladi, ki trenutno opravlja tekoče posle, kar je bilo seveda povsem pričakovano. Glede na to, da je imela takšno vladanje s tistim največkrat poudarjenim, če bo bo, če ne bo pa ne bo. In je recimo, bom to posebej izpostavil, da se bomo lahko vsi zamislili. Če sami sebe več ne marate oziroma če evropska poslanka Tanja Fajon pravi, da žal od Vlade nima dovolj informacij, da bi lahko bila še bolj aktivna, predvsem pa usklajeno in enotno zastopala interes Slovenije, veste, to me je pa »ornk« zaskrbelo in to me pa res, se je za zamisliti. Ne bi jo kaj posebej pohvalil, ampak če ona to reče, da nima stika z Vlado, da nima dovolj informacij, da bi lahko bolj aktivno in usklajeno zastopala interes Slovenije, pa članica je ene od strank te Vlade, potem pa se je res za zamisliti. In to je enostavno rečeno zelo zelo žalostno, da nas tako malo skrbi ali bomo dobili več sredstev ali ne bomo dobili več sredstev ali bomo imeli vzhodno regijo bolj razvito ali ne, potem se že pogovarjamo o špekulacijah, če zahodna Slovenija ne bo dobila sredstev, kako bomo nekaj »zmutili«, da bomo preko vzhodne Slovenije vzhodne regije speljali denar na zahod in tako naprej. Skratka, neke manire, neki načini, ki so nam že vsem poznani iz nekih drugih časov, ki smo se jih hvala bogu že znebili. In to tisti časi so nam povzročili to, da smo tako slabo razviti in hvala bogu, da smo v Evropski uniji, da smo vsaj v teh letih, odkar smo v Evropi malo povečali svoj napredek, da smo vsaj približno, neka senca postajamo naši severni sosedi, na primer Avstriji, ki jo tako radi primerjamo in ki meji z našo državo. In, če se človek in naši volivci, državljani se seveda sprehodijo tudi čez mejo, sicer svobodno, brez težav za razliko od nekoč in si lahko tudi ogledajo podeželje, razvoj sosednje države, red, disciplino in seveda, ko pridejo nazaj sem, potem lahko naredijo tudi primerjavo in zato smo tudi vsi Slovenke in Slovenci v velikih pričakovanjih, da bomo od Evrope iz teh skladov, ki dobimo nepovratna sredstva tudi počrpali in pridobili največ v naslednji perspektivi. In jaz bi res prosil, če zmorete, da še kaj bolj konkretnega poveste tukaj o teh številkah in o tem, kakšno stališče imamo in ali se bomo »ornk« spogajali ali se ne bomo in kaj ste se v bistvu dogovorili s temi državami, torej v tem klubu prijateljev kohezije (nadaljevanje) ali je kakšen napredek, ali so kakšni zgledi, da bo Slovenija dejansko dobila dovolj sredstev ali ne. Pa še to mogoče na koncu, Hrvati so zelo vplivni, to je treba povedati na vseh področjih, potrudijo se za svojo državo in z vsemi mogočimi silami, z vsemi topovi, na vse mogoče načine od diplomacije, do vsega, kar je na tem svetu na razpolago, imeli smo predsednico v odhajanju Hrvaške v Sloveniji, pa ne vem, nisem nič slišal, da bi se s predsednikom pogovarjal, tudi o naslednji perspektivi oziroma o tem, kako bo Slovenija ali pa Hrvaška, kako bosta živeli v naslednji finančni perspektivi sedemletni. Mogoče bi pa, škoda, da je ni predsednik naš malo zaprosil, da bi še ona malo pomagala preko Hrvaške, ki so mnogo bolj uspešni na tem področju. Tako, da jaz seveda želim, da boste ohranili, da boste šli z vsemi silami in pa pridobili Sloveniji čim več sredstev, gospod Mally in pa seveda vsa ekipa. Še enkrat izražam torej veliko zaskrbljenost zaradi neaktivnosti ministrice za kohezijo in pa tudi neudeležbe na različnih sestankih na evropskem nivoju. Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Doblekar. Mag. Igor Mally, imate besedo.
Igor Mally
Najlepša hvala. Nič še ni dogovorjeno, kar se tiče večletnega finančnega okvira. Če bi bilo že vse dogovorjeno potem pod 1 ne bi trajala tale pogajanja že skoraj dve leti in pod 2, potem bi se evropski svet naslednji teden končal v dveh urah. Pričakujemo pa dolgo nočno sejo in mogoče še kakšno noč zraven. Tako da daleč od tega, da bi se dva, trije že vse dogovorili, mi pa samo tam kimali in čakali, daleč od tega. Da Vlada ni naredila dovolj. Mi smo že na samem kot Vlada že preden je Evropska komisija dala ven svoj predlog, to je bilo spomladi 2018 se ustrezno ekipirali za ta pogajanja, v pogajalski skupini imamo izkušene ljudi, ki so že vsaj dvakrat dali ta proces skozi, ne samo iz javnega oziroma iz državne uprave, sodelujemo tesno tudi z nekaterimi fakultetami oziroma predstavniki nekatere fakultete. To je pod ena. Hkrati, še preden je komisija dala svoj predlog na mizo smo vedeli v bistvu, kakšna naj bi bila situacija, zato smo zelo intenzivno delali predvsem z Evropsko komisijo, kajti naša izkušnja od prejšnjih pogajanj je bila, da največ kot manjša država članica lahko največ naredimo za ta proces tako, da skupaj z Evropsko komisijo delamo že na osnovnem predlogu. In spomladi 2018 smo zelo intenzivno delali z Evropsko komisijo in to do te mere, kar je pa, to sem že tudi enkrat mislim, da povedal neka posebnost, zaradi Slovenije je Evropska komisija spremenila metodologijo dodeljevanja sredstev za kohezijsko politiko spomladi 2018. Če se spomnite je Evropska komisija predlog večletnega finančnega okvira dala na mizo maja, s tem da še ni dala konkretnega predloga za kohezijsko politiko, to se je zgodilo prvič. Dotlej je komisija vedno dala vse v paketu naprej. Tako da prišlo je takrat do enomesečnega zamika, zakaj? Upam si trditi tudi zato, ker je Slovenija takrat dosegla to, da je komisija vendarle spremenila tako imenovano berlinsko metodo nazaj na nivo kot smo ga želeli.  In še nekaj, posledica tega je bila, da smo v bistvu že takrat ubranili po naši oceni okoli milijardo sredstev za Slovenijo. To se je dogajalo v bistvu med, mislim, da časovno nekje med izredno sejo oziroma tega odbora, ko smo govorili o prihodnji finančni perspektivi oziroma o kohezijski politiki (nadaljevanje) in pa potem med objavo samega predloga Evropske komisije. Omenjena je bila ministrica za evropske zadeve Avstrije. Ja, jaz vem, da je ona naredila v 10-ih dneh, kot ste rekli, obiskala 10 prestolnic. Ampak kot vemo Avstrija ima novo Vlado. Gospa se je šla predstaviti svojim novim kolegom, pa hkrati tudi predstavitvi stališče, ki ga bo nova Vlada zagovarjala. Mi smo naša stališča zagovarjali in predstavljali že praktično dve leti. Oni so imeli en časovni zamik zaradi nove Vlade, zato je potem tudi logično, da so zdaj pohiteli z vsemi obiski in pa predstavljanjem svojih stališč. Neke grožnje z vetom – vsaka država članica ima možnost veta, jaz ne vem, če v tem trenutku to kaj bistveno pripomore h končnemu cilju. Vprašanje tudi pod kakšnimi pogoji veto in podobno oziroma na kaj. Mi smo imeli že zadnje dve leti, ampak sploh tudi v zadnjem obdobju konstantne stike imamo z državami članicami. Sami obiski v današnjem svetu niso neko merilo. Imamo digitalna sredstva, imamo telefone, socialna omrežja in podobno, tako da kot pogajalska ekipa smo s svojimi kolegi po Evropi praktično v stalnem stiku. Je pa res, da vsakega takega telefonskega pogovora ali pa videokonference pač ne objavljamo, ker gre za sama pogajanja. Zelo tesno trenutno delamo predvsem, to lahko tudi na odprti seji povem z nekaterimi kolegi prijateljicami kohezije, predvsem tistimi, ki imajo podoben problem, ki ga imamo mi. Konkretno vprašanje uporabe novih statističnih podatkov. Tukaj nismo samo mi tisti, ki izgubljamo zaradi čiste statistike, ampak je tudi nekaj drugih držav in z njimi tudi intenzivno delamo. Pa da ne bo napačne predstave, pogajanja o večletnem finančnem okviru so v bistvu neka specifika. So izredno pomembna pogajanja, ker pač definirajo finance za sedemletno obdobje in hkrati tudi definirajo politike EU za sedemletno obdobje in pa posledično tudi razvojna sredstva za države, kot je tudi Slovenija. Ampak pogajana sama se vodijo s strani predsednika Evropskega sveta. Neki pogovori intenzivni z drugimi državami članicami v tem, v smislu neke taktike lahko pripomorejo, ampak v smislu nekega končnega dogovora je pa glavni sogovornik predsednik Evropskega sveta, njegov tim. Tudi seveda Evropska komisija, ki predlaga, ki dela metodologije, predlaga predloge politik, ampak tudi z njimi intenzivno delamo. Je pa to narava pogajanj, ki zahteva dosti stroke in pa dosti tajne diplomacije. Tako, da še enkrat daleč od tega, da Vlada ni aktivna, da ne dela dovolj in podobno.  Kar se tiče evropskih poslancev, jaz mislim, da so obveščeni o stanju. V kolikor niso, jaz sem vedno odprt za kakršnekoli informacije, razprave. Do zdaj me v zadnjih nekaj mesecih me eden od njih ni kontaktiral glede posameznih, kakršnegakoli vprašanja na to temo. Tako, da razumem informacije o stanju imajo, sem se pa pripravljen kadarkoli z njimi srečati. Pa še dodatna informacija za naslednji teden, ko smo govorili o teh srečanjih, sestankih in podobno. Jaz imam v naslednjem tednu 6 ali 7 srečanj v Bruslju na višji ravni z vrhom Evropske komisije, parlamenta in sveta prav glede večletnega finančnega okvira, seveda tudi glede drugih tem, ampak to bo eden od pomembnih tem za samo pogajanje. Hvala.
Hvala lepa mag. Mally. Repliko ima gospod Doblekar, potem pa bomo nadaljevali z razpravo. Izvolite gospod Doblekar.
Hvala lepa predsednik za besedo. Hvala državni sekretar. Ste malo bolj se odprl, že malo več povedal, kar sem tudi pričakoval. Jaz nisem s prstom pokazal na vas, v nobenem primeru, osebno, ker vem, da se trudite, da delate, ampak sem pokazal na predsednika Vlade in pa na ministrico za kohezijo. Jaz vem, da se vi in verjamem, da se pogovarjate na nekih svojih nivojih, ampak veste, oprostite, ne morete pa biti, bi rekel, nekako non-stop kot neki, ste in državni sekretar in minister za kohezijo in predsednik Vlade. Ne morete biti v vlogi vseh treh, pa verjamem, da vam to nalagajo in da tudi pač opravljate vse te stvari od pogajanj do vsebin in tako naprej, do srečanja tukaj z nami z Odborom za zadeve Evropske unije. Tukaj sem jaz kritičen in pogrešam ministrico za kohezijo na teh naših sestankih, pogrešam jo tudi pri nekih vsebinah, pri nekih stališčih, kje je Slovenija, kaj si bo izborila, kaj smo do zdaj naredili, koliko daleč bomo šli, koliko smo močni, jaz pogrešam njo. Ona je bila za to izvoljena, zato je na tisto mesto postavljena in to jaz pogrešam, ne da sem bil kritičen do vašega dela. Torej nivo ali dva višje je tema. Za vas pa sem že povedal. Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Doblekar. Verjamem, da želi mag. Mally takoj odgovoriti na ta vprašanja glede konkretnih zadolžitev oziroma kdo je za kaj zadolžen oziroma kdo opravlja določen aktivnosti, potem pa nadaljujemo z razpravo. Prijavljeni so trije razpravljavci v nadaljevanju. Aha, repliko imate mag. Šircelj, izvolite.
Gospod Mally, mislim hvala za odgovor. Jaz bi pričakoval oziroma pričakujem, da boste odgovorili še glede programa oziroma kompatibilnosti nove perspektive s slovenskimi programi.  Še enkrat, vsebina programov se menja tudi v Evropi in denar je namenjen za druge stvari, kot je bilo v prejšnji perspektivi in me zanima, koliko je Slovenija tukaj kompatibilna oziroma koliko programov ima in če ima zadostne programe?
Hvala lepa mag. Šircelj. Zdaj pa imate besedo mag. Mally, izvolite.
Igor Mally
Najlepša hvala. Najprej hvala za zaupanje, ampak toliko, da sam dopolnim, kar je vezano na vlogo posameznih članov Vlade pri teh pogajanjih. Kar se tiče predsednika Vlade, on je praktično na vseh srečanjih, ki smo jih imeli in na ravni Evropskega sveta doslej in tudi na drugih, ne vem v okviru držav Beneluksa. Mi smo imeli tudi srečanje Slovenija-Beneluks delovno večerjo konec prejšnjega leta. Danes je v Münchnu na srečanju, vsa ta srečanja on osebno tudi izrabi za pogovore o večletnem finančnem okviru, tako da nisem samo jaz tisti ali pa moji kolegi, ki se s tem večletnim finančnim okvirom ukvarjamo, zagotovo ne.  Večkrat ste omenili ministrico Mlinar. Samo toliko v zagovor, resorni ministri pridejo v igro pri teh, v pogajanjih praktično šele takrat, ko so pogajanja končana in ko je treba začeti se dogovarjati za podzakonske akte in pa potem za samoizvajanje v državi članici, ko je treba začeti delati na uredbah, ne vem, Uredba o strukturnih skladih, kohezijskem skladih in podobno v tem primeru ali pa ko je treba začeti potem pripravljati potem tudi operativne programe. V samih teh pogajanjih v večletnem finančnem okviru drugi ministri niso toliko neposredno vključeni, so pa seveda obveščeni in pa na svoji ravni se tudi konkretno na svetih pogovarjajo, dogovarjajo. Zdaj glede samih kontaktov z ministrico. To ne morem komentirati. Kar se tiče pa same vsebine. V tej fazi je zelo težko že vnaprej določiti konkretne programe, glede na to, da še ne vemo točno, kako bo večletni finančni okvir zgledal in kaj bo tudi v vseh oziroma posameznih uredbah sveta zabeleženo. Ampak dejstvo pa je, da pri vseh programih in projektih, ki se pripravljajo, moram priznati, da nisem ekspert za to področje, ampak se pa že upoštevajo nekatera nova dejstva, ki pa bodo v tem finančnem okviru in to je, da bo bistveno večji delež sredstev namenjen za okoljske teme, za podnebne spremembe in podobno. Kateri konkretni projekti so pripravljeni, to pa vam lahko informacijo damo kasneje, ampak jaz trenutno ne morem zdaj na to odgovarjati, ker tudi ne pokrivam tega področja.
Hvala lepa mag. Mally. Nadaljujemo z razpravo, prvi dobi besedo dr. Trček, potem pa gospod Horvat.
Hvala za besedo. V osnovi se nisem mislil oglašati, ampak nekaj, toliko polresnice tukaj govoriti, da se moram, zdaj če je kdo poslušal, mogoče ne bilo slabo, da to temo zaključimo, da se ekipa, ki gre v Bruselj naspi. Upam, če že ne letite s Falconom, da greste dan prej, ker mi navsezadnje smo tako idiotski, da ljudi pošljemo v Bruselj, da pridejo že tam kot da bi jih na pol iz zadnjice potegnil, toliko o tem, kako se mi resno s tem ukvarjamo, pa še to bodo potem novinarji nabijali verjetno, vemo kako je v Bruslju, včasih daš pač 400 evrov tudi za hotel, ker nimaš kovčka kam ob postelji odložiti. Toliko je naša resnost ali neresnost ukvarjanja. Meni, splošno znano je, da sem jaz hotel iz tega odbora izstopiti, ampak nekako so me potem moji v stranki prepričevali, da naj ostanem. Zakaj? Ker je z izjemo neke premajhne ekipe, ki se s tem ukvarja se mi z EU absolutno neresno ukvarjamo. Že ta resor brez listnice, to je tako »opanak«, ko se gresta koalicijska pogajanja. Če smo članica EU, če se nam več kot tričetrt zakonodaje primarno začne tam pacati je ob Ministrstvu za finance podpredsednik ali podpredsednica Vlade za zadeve EU drugi človek Vlade, pika, konec. Kje smo mi od tega, svetlobna leta. Na Finskem je Odbora za zadeve EU tako imenovani veliki odbor, kjer sedijo predsedniki vseh drugih odborov, ki imajo seveda tudi boljši back office, več ljudi zaposlenih v njihovih državnih zborih, ker se tega zavedajo. V Franciji se na Odboru za zadeve EU poslanci in poslanke, ki sedijo v njem razdelijo po tematskih področjih, pod DG-jih, če se tako izrazim in jih »overskrutinizirajo« ne glede na to ali so iz koalicije ali iz opozicije. Kje smo mi tukaj? Kolega Jožko, pa jaz tukaj nekaj tuliva, saj sem že večkrat rekel, da bi se lahko med tvojo vasjo in Koroško ulico v Mariboru nekje, ne vem kje, enkrat pri Rajhu srečala, enkrat pa pri Šikerju in imela v petek ta odbor.  Če zdaj nekdo resno govori o tem, če bi nekdo poslušal kolega Mallyja, včeraj je gospod Ivan Janez Janša poslanec z najdaljšo izkušnjo, človek v katerega smo zmetali tudi že nekaj milijonov davkoplačevalskega denarja rekel, da vsak ne more biti minister, absolutno se strinjam z njim. Tudi vsak ne more biti predsednik Vlade. Predsednike Vlade se dela »jebela« v nekih državah, ki mislijo sami sebe. Veste, že rang tega z vsem dolžnim spoštovanjem do Šarca, preiti iz 23, 24 milijonov proračuna Kamnika na 10 milijard je približno ne vem, kot Kliton Bozgo(?) in jaz pri nogometu. Veste, to so v bistvu neke zadeve in kolega Mally je tudi jasno povedal, kje pa bi lahko bilo neko polje pritiska. Tudi predsednik države bi se lahko manj časa objemal in več časa vsebinsko opravljal svojo nalogo. Tukaj se strinjam z SDS. Evropski parlament, kdaj mi vidimo to našo četico tukaj na odboru, pa je vedno vabljena. Trenutno je še vedno EPP vodilna sila, na srečo se malo krči v teh prečenjih in kaj vi počnete? Vi se kregate, kdo je kmetica, kdo ni kmetica. Veste, malo avtorefleksije spoštovana gospoda. Ali bo pod novo Vlado bolje? Ne, slabše bo, zato ker je Janez Janša črni raček v EPP-ju. Kako je bilo na Malti? Tam v vogalu sta sedela Gruevski, Orban in Janša, iz EPP ne bodo Fidesz(?) vrgli ven, zaradi volilnih glasov, vi ste štartali na Merklovo, ker ste mislili, da bo leta 2015 šla, pa ni šla, če se odkrito pogovarjamo, če s prstom kažemo na koga in to je to. Dajte se že v SDS nehati »glupirati« sami sebe in iz Slovenije, toliko na kratko, ne bom repliciral, ne bom se oglašal, ampak zdi se mi, da je dolžna državljankam in državljanom povedati, kje smo. Hvala.
Hvala lepa dr. Trček. Besedo ima gospod Jožef Horvat, izvolite.
Hvala lepa gospod.
Postopkovno? Mag. Šircelj, imate postopkovni predlog. Prosim.
Spoštovani predsednik, vi vodite sejo. Prosim, da opozorite razpravljavce, da se držijo tematike. Vi tukaj dejansko spoštovani predsednik ne opravljate svojega dela.
Hvala lepa mag. Šircelj za vaš postopkovni predlog, ki ga sicer ne bom sprejel. Dr. Trček je pač izrazil svoje mnenje in tudi komentar na odgovore in pojasnila mag. Mallyja.  Nadaljujemo z razpravo, besedo ima gospod Jožef Horvat. Izvolite.
Hvala lepa gospod predsednik. Saj se zadnjič oglašam. Ampak želim si dejansko izkristalizirati sliko, kakšna je ta trenutek naša pozicija oziroma bolj točno naša pozicija pred zasedanjem Sveta Evropske unije za splošne zadeve, 17. tega meseca, še bolj pa seveda pred izrednim zasedanjem Evropskega sveta 20. tega meseca? Jaz sem pozorno spremljal izjave gospoda Šarca po srečanju s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, ki seveda bi naj, tako sam pravi, razume položaj Slovenije glede proračuna Evropske unije za obdobje 21-27. Gospod Šarec pa poudarja, da Slovenija ne bo popuščala pri stališču, da drastični rezi kohezije predvideni v finskem predlogu za Slovenijo niso sprejemljivi. Drastičen rez finskega predloga pomeni minus 28 %. In mi tukaj ne bomo popuščali. Ne rabite mi zdaj dati na odprti seji odgovora, lahko mi daste na zaprti seji. Jaz to lahko razumem kot veto oziroma definiramo, kaj je drastični rez, 28 gotovo je, minus 28 je, kaj pa mi(?) recimo, do kje bomo pa popuščali. Če je minus 28 za kohezijo drastičen rez, potem ne bomo popuščali, bomo dejansko na enaki poziciji kot so sporočila sosednjega kanclerja gospoda Sebastiana Kurza. Jaz si to tako razlagam. Želel pa bi imeti neko dokaj jasno sliko, pozicijo Slovenije, s katero gremo na ta pogajanja, ki niso zaključena, ampak, pa še kar sem pa uvodoma spraševal, vi ste tam blizu, ste zraven gospoda Mally, kakšno je zdaj sploh vzdušje, kakšna je specifična teža, to sem spraševal, držav članic prijateljic kohezije ali 40:60 ali 60:40, veste, vedno je potem pomembno pri pogajanjih, kakšno specifično težo imaš. Jasno pa je, da kot sam razumem, da so tu države neto plačnice dejansko izjemno izjemno močne. Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Horvat. Mag. Mally želite pojasniti oziroma odgovoriti na vprašanje? Izvolite.
Igor Mally
Najlepša hvala. Mogoče o podrobnostih na zaprti seji oziroma na zaprtem delu seje, ampak najprej o specifični teži. Jaz mislim, da smo bolj na 50:50. Ampak to je zdaj moja čisto osebna ocena, verjetno bi več vedel oziroma bolj je nato odgovoril predsednik Evropskega sveta. (nadaljevanje) Kar se tiče pa konkretnega položaja Slovenija oziroma naših pozicij pred Evropskim svetom, je bilo pa že uvodoma povedano, v bistvu se držimo tega, kar smo že decembra sprejeli na tem zasedanju oziroma na odboru. Generalno gledano, prvič, da se čim manj posega v našo kohezijsko ovojnico, predvsem preko ustreznega naslavljanja problematike novih statističnih podatkov. To je pod 1. Pod 2, da se ustrezno naslovi problem zahodne Slovenije, se pravi, da ne pride do nekega zelo drastičnega padca čez noč in pa pod 3, da se ustrezno naslovi tudi sredstva razvoja podeželja, ki jih je predlog komisije za vse države članice, ne samo za Slovenijo kar močno zmanjšal. Predsednik Vlade je že decembra in pa tudi prejšnji teden jasno povedal, da finski predlog za nas ni sprejemljiv. Tu trenutno smo. Hvala.
Hvala lepa mag. Mally. Besedo ima mag. Marko Pogačnik. Izvolite.
Predsednik, hvala za dano besedo. Finančna perspektiva govori predvsem o številkah in o procentih in vse, bi rekel, resne evropske države se pogovarjajo v tej smeri. Dejali ste finski predlog je za Slovenijo nesprejemljiv(?) ali v primeru, da bi bil uveljavljen 20. finski predlog bo Slovenija dala veto? In pa seveda pri pogajanjih, tukaj ste napisali stališče, kakršne bo Slovenija zagovarjala bi rekel nobenih konkretnih zadev. Zagotovitev ustreznega obsega kohezijskega ovojnice za Slovenijo, konkretno v številkah me zanima. Ustrezna rešitev za padec kohezijskih sredstev za regijo zahodna Slovenija, v številki. Zmanjšanje padca sredstev za področje razvoj podeželja, v številki. Kje se bo Slovenija ustavila in pod kaj ne bo šla? Hvala.
Hvala lepa mag. Pogačnik. Spisek prijavljenih razpravljavcev smo izčrpali, zato dajem besedo še mag. Mallyju za zadnje odgovore, potem pa bomo z razpravo zaključili. Izvolite, mag. Mally.
Igor Mally
Najlepša hvala. Jaz sem zelo za transparentnost in pa demokracijo, ampak morate razumeti, da ni pogajalskih kart na odprti seji ne moremo enostavno razkrivati, tako da… Mi smo vam te številke predstavili na zaprti seji decembra, ko smo razpravljali o konkretnem stališču in pogajalskem mandatu za ta pogajanja. Jaz upam, da ne pričakujete, da to gradivo, ki je imelo ustrezno stopnjo zaupnosti, da tudi na odprti seji predstavljam.
Hvala lepa mag. Mally. Zaključujem z razpravo in na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju dne 17. 2. 2020 in jih podprl.«  Prosim, da glasujemo, in sicer članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije z glasovalnimi napravami A, od številke 1 do 20. Začenjam z glasovanjem. Glasovanje poteka. Zaključujem z glasovanjem.  Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.  S tem končujem 1. točko dnevnega reda.  Besedo dajem predsedniku Odbora za zunanjo politiko, gospodu Matjažu Nemcu.
Spoštovani, ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 17. 2. 2020.  S tem končujem 1. točko dnevnega reda.  (nadaljevanje) Obveščam vas, da sejo odborov prekinjam za 10 minut, v nadaljevanju bo seja zaprta za javnost. Torej, nadaljujemo ob 10.40 minut. Hvala lepa zaenkrat.  (Odprti del seje je bil prekinjen ob 10.30.) (Odprti del seje se je nadaljeval ob 11.06.)
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, nadaljujemo s sejo, ki je sedaj odprta za javnost.  Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU DNE 18. 2. 2020. Gradivo smo prejeli od Vlade, dne 13. 2. 2020 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.  Prosim gospoda Metoda Dragonja, državnega sekretarja na Ministrstvu za finance, da nam predstavite izhodišča. Izvolite gospod Dragonja.
Metod Dragonja
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani poslanci, poslanke.  ECOFIN zaseda v torek, 18. 2., pred tem pa bo v ponedeljek zasedala Evroskupina. Obeh zasedanj se bo udeležila delegacija, ki jo bo vodil minister dr. Andrej Bertoncelj. Dnevni red ECOFIN-a obsega 6 točk: 1. je evropski semester 2020, sklepi o mehanizmu opozarjanja za leto 2020 in pa strategija trajnosti rasti za leto 2020, s čimer se začenja pravzaprav evropski semester; 2. točka je pregled ekonomskega upravljanja, sporočilo komisije; 3. točka priprava srečanja in pa stališče za srečanje G20, 4. točka sklepi o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati na davčnem področju; 5. točka priporočilo o razrešnici komisiji glede izvrševanja proračuna za leto 2018 in 6. točka sklepi o proračunskih smernicah za leto 2021.  Če grem na hitro po teh točkah, kar se tiče evropskega semestra. Ta letna strategija trajnostne rasti predstavlja zdaj prvi korak v tem procesu letnega pregleda ekonomskih politik in spremljanja ekonomskih politik, s tem da v letu 2020 se pač odpira ta nova dimenzija evropske rasti, to je evropski zeleni semester. Novi model, ki se bo uvedel bo vzel v zakup omejenost naravnih virov, zagotavljanje delovnih mest in dolgoročno blaginjo ljudi. Ima štiri komponente razvojne strategije, makroekonomsko stabilnost, produktivnost, pravičnost in okoljsko vzdržnost, vse pa usmerjeno v večanje konkurenčne sposobnosti evropskega gospodarstva.  Slovenija zdaj načeloma se strinja, da se s temi vidiki ta evropski semester dopolni, vendar na drugi strani menimo, da fokusa evropskega semestra ne sme celotna Evropska unija preveč širiti in da mora kljub vsemu fokus zagotavljati, da bo evropski semester ostal osnovno orodje za upravljanje in spodbujanje makroekonomske stabilnosti, hkrati s komponentami trajnostnega razvoja, vključujoče rasti in pa k doseganju cilja podnebne nevtralnosti.   (nadaljevanje) V predlogu sklepov, ki so oblikovani je tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja. Svet se na splošno strinja z ugotovitvami sporočila komisije, opozarja na dve glavni tveganji, da ima evropsko območje občutno prevelik presežek na tekočem računu, odpirajo pa se nova tveganja, predvsem na področju rasti cen v nepremičninskem sektorju. Poglobljen pregled bo komisija izvedla v 13-ih državah, v 10-ih od njih je komisija ugotovila neravnovesja, v treh pa so prisotna prekomerna neravnovesja. Slovenija ni v tem postopku poglobljenega pregleda.  Druga točka je pregled ekonomskega upravljanja, komisija bo predstavila pregled in analizo predpisov in direktiva pakta stabilnosti in rasti za ekonomsko upravljanje in fiskalni nadzor, obstoječi okvir za ekonomski nadzor je pomagal usmerjati države članice pri doseganju ciljev ekonomske in fiskalne politike, pripomogel je k boljšemu usklajevanju ekonomskih politik, upravljanju makroekonomskih neravnotežij ter zniževanju javnih primanjkljajev in nivoja dolga. Vendar pa ima obstoječi okvir nekatere pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti, v tem delu je Slovenija posebej aktivna in opozarja na potrebo, da se predvsem redefinira proizvodnja vrzel, ki je metodološko nedorečena in da se v tem delu ta okvir dopolni. Slovenija sicer podpira začetek razprave in bo svoja stališča dokončno oblikovala po podrobnejši proučitvi analiz po tem, ko bo opravljena razprava na Ecofinu.  Kar se tiče priprave srečanja za G20 v februarju je ključno, da bo Evroskupina ostala zavezana večstranskemu trgovinskemu sistemu, ki temelji na pravilih, ki so definirana v okviru svetovne trgovinske organizacije. Slovenija se načeloma strinja z analizo razmer v svetovnem gospodarstvu in podpira aktivnosti, ki naj se izvaja na globalni ravni.  Četrta točka je potrditev novega spiska jurisdikcij, ki na davčnem področju niso skladne z evropskimi načeli. Ta spisek še ni predložen, do današnjega dneva bo predstavljen najbrž direktno na seji Evroskupine. Določene države so dosegle pozitiven napredek in običajno se ta pozitiven napredek pozdravi, ključno pa, da se ostale države usmerja k temu, da implementirajo mednarodne davčne standarde.  Peta točka je priporočilo o razrešnici komisij glede izvrševanja proračuna za leto 2018. Ministri bodo obravnavali priporočilo sveta k tej razrešnici na podlagi obravnave letnega poročila Evropskega računskega sodišča za proračunsko leto 2020. Ugotovitve so več ali manj podobne kot v preteklih letih, prihodki so bili izvršeni zakonito in pravilno. Pravilno so izkazane obveznosti, plačila za leto 2018 so zakonita, pravilna, razen na enem področju, to je plačila stroškov. V tem poročilu so poudarjene tudi potrebe, da se dodatno sprofilira način poročanja o obsegu jamstev, to je garancij, ki jih izda Evropska komisija. V glavnem svet ugotavlja izboljšanje finančnega upravljanja na nivoju EU in Slovenija se s tem strinja in tudi s poudarki, ki so v tem poročilu.  Šesta točka bodo sklepi o proračunskih smernicah za leto 2021. Te smernice so zelo vezane zdaj sicer na sprejemanje večletnega finančnega načrta. Gre za prvo razpravo ministrov, ki bo predvsem pokazala na prioritete, ki jih je treba znotraj teh smernic posebej zasledovati,   (nadaljevanje) vendar bo konkretizacija teh smernic možna šele potem, ko bo dosežen napredek pri sprejemanju in potem večletnega finančnega načrta, med tem, ko smernice so bolj usmerjene v njegovo izvrševanje. Slovenija pozdravlja te smernice, zavzemamo se za realističen obseg proračuna za leto 2021, ki želi znotraj meja, ki jih bo določil večletni finančni načrt.  Evroskupina zaseda v ponedeljek v redni sestavi. Prva točka je predstavitev prioritet Evropske komisije za e-MA(?), druga predstavitev komisije glede zakonodajnih ukrepov s področja gospodarskega upravljanja za Evropsko monetarno unijo, tretja točka je tematska razprava o rasti in delovnih mestih, predvsem z vidika davčnega primeža na delo, preusmeritev iz obdavčitve dela na druge oblike obdavčevanja, to bo načelna diskusija ministrov, četrta shema bo / nerazumljivo/, četrta točka bo programski nadzor Irske, peta ekonomsko stanje v evroobmočju, predstavitev zimske napovedi Evroskupine in pa priporočila za leto 2020 in tukaj bi poudaril, da je Evropska komisija objavila gospodarsko napoved za leto 2020, v kateri je kljub globalnim negotovostim napovedala stabilno rast in je kar se tiče Slovenije tudi pravzaprav potrdila, ohranila napovedi za leto 2020 in leto 2021 z oceno gospodarske rasti za obe leti, 2,7 %, kar je dobra napoved za Slovenijo. Slovenija je praktično po teh napovedih v vrhu evropskih držav. Pred nami sta samo Irska s 3,6 % gospodarsko rastjo in Malta, tudi s tem nivojem. Tako, da Evropska komisija ocenjuje, tako kot sem povedal, da Slovenija ni, da je skladna s pravili pakta stabilnosti in rasti in da ima tudi dobro kondicijo za nadaljevanje gospodarske rasti v letih, ki so pred nami, dveh letih. Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Dragonja. Zdaj pa odpiram razpravo kolegic in kolegov.  Želi kdo besedo? Gospod Franci Kepa imate besedo. Izvolite.
Hvala za besedo. Lepo vse pozdravljam. Kakor je tudi rekel sekretar Dragonja, tile zadnji podatki, kako je ocena, je bila to ocena pred stanjem, kakor je zdaj na Kitajskem zaradi te bolezni ali je zaradi te bolezni pričakovati enako rast ali je vkalkulirano notri ali je kakšna varianta še druga, tudi zaradi tega? Sicer zadeve so nepredvidljive, pa vseeno / nerazumljivo/. Hvala.
Hvala lepa gospod Kepa. Besedo pa imate gospod Jožef Horvat. Izvolite.
Hvala lepa gospod predsednik. Hvala državnemu sekretarju gospodu Dragonji za predstavitev. Kar bogata vsebina tokratnega Ecofina, saj je skoraj vedno bogata. Jaz bi se ustavil tukaj na letni strategiji trajnostne rasti 2020. In to seveda potem potegne vzporednice s slovensko ekonomsko politiko. Glede na to, da imamo oba proračuna pod streho. Kot strokovnjaka za ekonomsko in finančno področje vas sprašujem, kaj zdaj vi priporočate, da se dejansko postavi nek novi koncept, seveda v skladu z novim podnebnim dogovorom, ki ga je Evropski parlament na predlog komisije sprejel pred nekaj tedni? Gre za eno zelo pomembno področje, kot jaz vidim, tudi na področju naložb. Evropa želi biti do leta 2050 prva ogljično nevtralna celina.  (nadaljevanje) Tukaj res potrebujemo en pravičen, podčrtujem pravičen prehod v takšno družbo. Imamo sklad za ta pravičen prehod, ki bi se naj formiral iz treh stebrov, eno je kohezija, drugo je novi, če smem reči naložbeni instrument InvestEU in seveda evropska hišna banka, Evropska investicijska banka. Torej, kaj vi mislite ali bo potrebno zdaj v Sloveniji sprejeti neke povsem drugačne ukrepe, ki bi področje ekonomske politike, naložbene politike, spodbujanja naložb in kaj bi to po vaši oceni pomenilo tudi za eventualno spremembo obeh proračunov, ki sta že pod streho? Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Horvat. Razpravljavcev prijavljenih za besedo ni več, zato dajem besedo gospodu državnemu sekretarju, gospod Dragonja izvolite.
Metod Dragonja
Hvala lepa.  Najprej odgovor na vprašanje poslanca gospoda Kepe. Tveganja za te napovedi je Evropska komisija v svojem sporočilu objavila tudi nekaj metodoloških teh dopolnitev oziroma pojasnil, v glavnem so izključena tveganja, ki so bila eliminirana do konca meseca januarja, to je predvsem področje trgovinskih vojn v enem delu, ki so vezana predvsem na ta trgovinski sporazum med Kitajsko in Združenimi državami, potem so zmanjšanja tveganja, ki so vezana na nekontroliran izhod Velike Britanije, Združenega kraljestva iz Evropske unije, med tem ko pa tveganja, ki so pa vezana rast izbruha koronavirusa, ki imajo lahko posledice na javno zdravje, gospodarske aktivnosti, trgovino, zlasti s Kitajsko, ta tveganja pa še niso obsegana v te projekcijah. To je komisija objavila v svoje poročilu včeraj.  Zdaj na vprašanje gospoda Horvata. Ta nova paradigma rasti in pa cilji, ki jih Evropska komisija, nova Evropska komisija postavlja z evropskim / nerazumljivo/ programom bodo zahtevale bistvene prilagoditve, tudi na področju ekonomske politike in fiskusa. To je potrebno poudariti. Tudi komisija v tem momentu pravzaprav dela določene preglede in zahteva od držav članic, da jih do konca februarja predložijo okoljske in podnebne načrte, v katerih bodo predstavile načine prilagajanja oziroma svojega prilagajanja s ciljem, da se bodo dosegli te cilji predvsem kar se tiče okoljske skladnosti in pa razogljičenja krožnega gospodarstva. Ti dokumenti nastajajo, tudi s Slovenijo se praktično zaključuje energetski podnebni načrt, kot eden od bistvenih dokumentov pa do leta 2030, ne pa še do leta 2050. In ta prehod bo zahteven, komisija je predlagala teh več inštrumentov. Sklad za pravičen prihod je že objavil nek prvi razrez sredstev, ki bo predstavljal nepovratna sredstva za lažji prehod, predvsem v regijah, ki bodo opuščale premog /nerazumljivo/.  Kar se tiče nove sheme spodbujanja tako javnih kot privatnih investicij, predvsem pa privatnih InvestEU, tukaj gre za tranzicijo sklada EFSI, nesklada(?) recimo garancijske sheme EFSI v InvestEU, o čemer je sicer soglasje doseženo. Vendar bo ta prehod treba operacionalizirati in pa tretji steber, ki bo vezan na Evropsko investicijski banko in pa predvsem posojanje, vračljiva sredstva  (nadaljevanje) Evropske investicijske banke, spodbujanje investicij. Zaželeno je in vsaj Ministrstvo za finance deluje, da bi tudi v te nacionalne strateške dokumente čim bolj konkretizirali projekte, ki jih bo Slovenija oblikovala, zato da se bomo gibali v smeri teh ciljev. Tako, da računa se, da bo ta dokument energetski podnebni načrt pripravljen še v tem mesecu, do konca meseca. Bil je v javni razpravi, bil je deležen tudi kar nekaj potem še opozoril in kritik glede realnosti ciljev ali so cilji zadosti realni ali ne, jasno, da najprej se je treba poenotiti glede ciljev, drugo ja pa vprašanje, kako bomo te cilje dosegli. Cilje pa dosegaš v glavnem tako, da opredeliš potem projekte, predvsem trajnostne naložbe, s katerimi se bo to doseglo in da tudi druge ukrepe sprejmeš, s katerimi na primer spodbujaš ali pa omogočaš večjo penetracijo obnovljivih virov energije, kar je v Sloveniji, vsaj kot mi vidimo v tem momentu največji problem. To se pravi, da bo te, predvsem cilje glede razogljičenja družbe možno zagotavljati sicer na več načinov, da bodo pa ti strateški dokumenti prinesli zdaj neko vizijo, kako bomo to delali do leta 2030, kaj pa po letu 2030. S tem so povezane velike strateške odločitve, predvsem glede proizvodnje energije, razogljičenja prometa in podobno in to bo imeli velik vpliv tudi na fiskus. Vpliv na fiskus se bo v glavnem odrazil v tem, da bodo obstoječe sheme za podporo obnovljivim virom energije sicer ostale, ne bodo pa imele več primarne vloge pri prehodu v brezogljično družbo, tako kot se kaže iz teh, zdaj še načelnih usmeritev, bo glavni preskok na fiskalnem področju bistveno večja vloga obdavčitve ogljika, tako da bo obdavčitev ogljika predstavljala tako fiskalni vir za financiranje tega prehoda kot tudi neke vrste mehanizem, ki bo v bistvu spremenil konkurenčni položaj različnih ponudb ali pa različnih virov energije. Tisti, ki so okoljsko bolj primerni, ti bodo potem postali bolj konkurenčni, tisti ki pa okoljsko bolj onesnažujejo oziroma emisije ne zmanjšujejo, se jim bo pa na ta način konkurenčno zniževala. Toliko lahko v tej etapi rečemo. Tako, da Slovenija jasno bo morala v sklopu konkretizacije vseh teh inštrumentov sama pripraviti realistične, ambiciozne programe, ki pa bodo morali biti podprti s konkretnimi projekti, tako kot ste vi opozorili.
Hvala lepa gospod državni sekretar za vaše odgovore.  Ker interesa za razpravo ni več jo zaključujem. Na glasovanje pa dajem predlog sklepa, ki se glasi: «Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, ki bo v Bruslju dne 18. 2. 2020 in jih podprl.« Prosim, da glasujemo. Začenjam z glasovanjem. Glasovanje poteka. Zaključujem z glasovanjem. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.  Hvala lepa.  S tem končujem 4. točko dnevnega reda.   (nadaljevanje) Prehajamo na 5. Točko dnevnega reda – to je zasedanje SVETA EVROPSKE UNIJE ZA IZOBRAŽEVANJE, MLADINO, KULTURO IN ŠPORT, KI BO V BRUSLJU DNE 20. 2. 2020. Gradivo smo prejeli od Vlade, dne 13. 2. 2020 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.  Prosim gospoda dr. Jerneja Štromajerja, državnega sekretarja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da nam predstavite izhodišča. Izvolite dr. Štromajer.
Jernej Štromajer
En lep pozdrav vsem skupaj, upam, da se slišimo glede na kurente. Na prihajajočem za izobraževanje sprejem resolucije Sveta o izobraževanju in usposabljanju o Evropskem semestru ter pa politična razprava na temo kroženja možganov in evropskih univerz. Kar se sprejema resolucije Sveta o izobraževanju in usposabljanju v Evropskem semestru tiče je Slovenija naklonjena premisleku o večji vlogi izobraževanja in usposabljanja v okviru Evropskega semestra. Izražamo podporo / nerazumljivo/ prestopu, ki bi vključeval izobraževanje v Evropski semester tudi z vidika socialne kohezije in širšega pomena za družbo, s čimer se še dodatno nagradi že obstoječi mehanizem, ki prvenstveno upošteva povezavo med izobraževanjem in samim trgom dela. Konkretno Slovenija podpira skupne razprave na nivoju ministrstev, pristojnih za različne resorje, skupno sodelovanje tako Odbora za izobraževanje in zaposlovanje, socialne zadeve ter vključevanje. Pozdravljamo tudi navezavo na tehnološke spremembe, ki jih je hrvaško predsedstvo upoštevalo pri pripravi dokumenta, saj je to za Slovenijo pomembno izhodišče v duhu priprav tudi na naše lastno predsedovanje. Za doseganje zastavljenega pa Slovenija tudi pozdravlja pomembnost posameznih kazalnikov, ki so se vpeljali in večja naklonjenost metodologiji za spremljanje zastavljenih ciljev.  Kar se pa politične razprave na temo kroženja možganov tiče, pa seveda močno podpira umirjeno tematiko, kakor tudi dejstvo, da bo tematika obravnavana tako v okviru Sveta za izobraževanje, kot Sveta za raziskave, kar po našem mnenju ponazorava ključen vidik medsektorskega pristopa k naslavljanju predmetne teme. Komisarka Gabriel je na neformalnem / nerazumljivo/ v Zagrebu februarja znova poudarila, da je potrebno povezovanje izobraževanja z raziskavami in inovacijami, česar se močno zavedamo tudi v Sloveniji. Hkrati pa je s tem tudi napovedala organizacijo panelov sinergije evropskega raziskovalnega in izobraževalnega okolja v okviru drugih raziskovalnih in inovacijskih dni jeseni leta 2020. Slovenija, ki se, moramo zavedati prav tako sooča z begom možganov, čeprav smo pred dnevi bili soočeni tudi s podatkom, da se je v letu 2018 prvič po letu 2011 v Slovenijo preselilo več doktoric in doktorjev znanosti kot iz njen izselilo, kar je bil seveda spodbuden podatek, seveda imamo pa še težave na drugih področjih. Slovenija zato že izvaja in financira določene projekte in razpise, ki omogočajo in spodbujajo kroženje možganov, zadnji takšen je bil novo vzpostavljen mehanizem dr. Aleša Debeljaka, ki je bil pred časom razpisan.  Vprašanje uravnotežene nadnacionalne mobilnosti in kroženja možganov je potrebno nasloviti(?) z ukrepi, ki bodo prispevali k enakomernejšemu razvoju izobraževanj in raziskovalnih sistemov, kakor tudi gospodarstva in družbe v celoti med posameznimi državami članicami. Menimo, da je potrebno tudi pri oblikovanju evropskega izobraževalnega in evropskega raziskovalnega prostora upoštevati tako imenovani vidik mešani politik in pomembnost celostnih ukrepov, ki lahko naslovijo uravnoteženo kroženje možganov. Hkrati pa Slovenija istočasno v pobudi razvoja evropskih univerz, ki je strateško povezovanje visokošolskih inštitucij za dolgoročno sodelovanje vidi možnost, da se s tem prispeva k uravnoteženju kroženja možganov, v kolikor se bo doseglo ustrezno razmerje med odličnostjo na eni in pa uravnoteženo geografsko zastopanost visokošolskih inštitucij na drugi strani. Hvala za besedo.
Hvala lepa dr. Štromajer. Začenjam z razpravo. Želi kdo od kolegic in kolegov besedo? Gospod Jožef Horvat, imate besedo, izvolite.
Hvala lepa gospod predsednik. Hvala državnemu sekretarju za predstavitev. Mi v Novi Sloveniji seveda podpiramo tako imenovano kroženje možganov. Upam, da vsi razumemo, kaj to kroženje pomeni, mi razumemo to kot kroženje slovenskih možganov, ki gredo ven, da dobijo nova znanja, nove kompetence in tako naprej in pridejo nazaj in tukaj ustvarjajo. Jaz upam oziroma sprašujem gospoda državnega sekretarja ali ima ministrstvo pristojno za izobraževanje bilanco stanja, saj veste, kakšno bilanco mislim – koliko ven, koliko notri? Tukaj v zadnjem času sem dobil s strani Zdravniške zbornice Slovenije dramatičen podatek. Sicer ni točen, zato bom govoril o približnih številkah, te pa so in pravijo, da bi naj približno 40 % diplomantov medicinske fakultete  (nadaljevanje) Univerze v Mariboru šlo direktno ven. To pomeni, da se pravzaprav niti ne prijavijo, niti se, če sme grdo reči registrirajo na Zdravniški zbornici Slovenije. Torej ali obstaja takšna bilanca stanja, razpolaga ministrstvo z bilanco stanja in bi prosil gospoda državnega sekretarja za komentar o teh številkah, ki sem jih povedal glede medicinske fakultete Univerze v Mariboru in kakšni bodo ukrepi ministrstva, da se bo to preprečilo. Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Horvat. Preden dam besedo dr. Štromajerju bi jaz mogoče samo glede na temo, ki ste jo odprli kolega Horvat, ki je zelo pomembna, mogoče samo dopolnil še z vprašanjem, kaj pa recimo tisti študentje, ki študirajo pri nas, recimo temu iz drugih držav ali imate podatke tudi o tem? Recimo samo kot primer naj navedem, da samo s področja zahodnega Balkana trenutno študira v Republiki Sloveniji več kot 3 tisoč študentov. Če imate podatke tudi na tej nasprotni strani, ne samo, koliko naših odide oziroma koliko jih pride in tukaj tudi ostane? Hvala.
Jernej Štromajer
Hvala za besedo. Gospod Horvat imate prav. V vsakem primeru se moramo zavzemati, da tisti najboljši naši, ki recimo študirajo na elitnih univerzah po svetu, da se vrnejo, da lahko tudi potem, ko končajo svoje izobraževanje na teh fakultetah in univerzah, da lahko vračajo slovenski družbi. Tukaj bi v tem primeru izpostavil, da smo ob zavedanju tega problema, že prej omenjeno vzpostavili program dr. Aleša Debeljaka, ki targitira najboljše slovenske raziskovalce v tujini z željo, da se prav ta mlajša generacija vrne v Slovenijo. Razpis je bil pred kratkim zaprt, upam, da bomo v kratkem dobili tudi rezultate in da se bo čim več inštitucij in pa mladih odločilo, da pa svojo prihodnost vidi v Sloveniji. Kot sem že povedal smo pred dnevi zasledili v javnosti lahko podatek o selitvi dr. znanosti po spolu v Sloveniji. Podatki so zanimivi od leta 2011 smo še beležili več priseljenih moških in žensk v Slovenijo, kar se izobrazbe doktorja znanosti tiče. Potem smo imeli upad, se je več moških in žensk izselilo iz Slovenije z doktoratom leta 2018, pa lahko vidimo, da se ja trend obrnil, imamo več priseljenih kot izseljenih. Tukaj ni vezano statistično gledano na nacionalnost, je pa treba poudariti, da je nedvoumno zadeva tudi tako ali drugače povezana s sredstvi, ki jih naša država namenja recimo za znanost. 2011 je bila neka vreča denarja, potem so sledili rezi in šele 2017, 2018 smo prišli na to predraven, preden se je država odločila za te reze. Te trende nadaljujemo in upamo, da se bodo tudi pozitivni trendi kazali tudi v tem, da bomo čim več naših mladih, ki so bili izobraženi v vrhunskih inštitucijah lahko privedli nazaj. Ministrstvo je v lanskem letu na to temo pripravilo tudi ciljni raziskovalni program za omilitev posledic bega možganov in pa krepitev mehanizma kroženja možganov, ki je že v izvedbi, izvaja jo fundacija ASEF oziroma inštitut ASEF, ki skrbi recimo za to, da se lahko slovenski študenti izobražujejo pri slovenskih profesorjih na enih najboljših, najbolj elitnih svetovnih univerzah od Stanforda do Harvarda in jim je tudi treba dati veliko zahvalo.  Samo statistiko ministrstvo kot takšno ne vodi, to vodi Statistični urad Republike Slovenije. Mi neposrednih podatkov, da bi jih MIZŠ obravnaval nimamo. Bi pa pokomentiral to glede medicinskih kadrov. To smo imeli tudi na Odboru za izobraževanje pred časom debato. Ni samo vprašanje izobraževalnega sistema, tako kot tudi ni vprašanja v drugih sektorji. Recimo mariborski inženirji so še en tak, pa računalničarji, pa tehniki so še en tak primer. Slovenija je tukaj vsekakor kot del nekega bolj južnega dela Evrope, če tako želite. Ni nobena izjema. Tukaj ni dovolj samo izobraževalni sistem, da bo lahko zagotovil pogojev, da se ti ljudje ne bodo izselili. Zavedati se moramo, da smo del skupnega evropskega trga, tako in drugače, prost pretok ljudi, kapitala, znanja, če želite in bomo morali tudi na gospodarskem področju znotraj javnega zdravstva vzpostaviti takšne pogoje, da ljudje se ne bodo odločali za to, da bodo odhajali v tujino, seveda je pa tudi na nas, da tiste kadre, ki jih izobrazimo omogočimo, da lahko tukaj ostanemo. To se da na več načinov narediti oziroma temu prispevati, popolnoma se seveda teh migracij ne bo dalo ustaviti, tudi nikoli prej v svetu se jih ni dalo. Je pa potrebno omogočiti pogoje, da lahko ostanejo tisti, ki bi lahko in da ne bodo prosto recimo s trebuhom za kruhom hodili že samo na sever ali kam drugam. Tako da tega se seveda fakulteta zavedajo, vprašanje kaj lahko tukaj naredimo na štipendijski politiki vprašanje, kako lahko tukaj okrepimo javni zdravstveni sistem, da bi tega bilo manj. Vprašanje tudi, kaj lahko gospodarstvo naredi, da bo zadržalo te nujno potrebne razvojne kadre in pa seveda, kaj lahko država ponudi. Jaz mislim, da vendarle Slovenija za eno mlado družino ima določene stvari, ki jih lahko ponudi. Imamo pa seveda še neka vprašanja, stanovanjska politika ali pa kaj, ki vse prispevajo k temu. In zato se mi zdi tudi, ko govorimo o gradivu Sveta za izobraževanje, ta pristop, da bomo pogledali širše, kot samo izobraževanje in trg dela, ampak družbo kot celoto, o kateri sem že govoril, da moramo te zadeve res nasloviti širše, plastični pristop, da vidimo tako socialno kohezijo, pomen za družbo, izobraževanje, v celoti pa, kako se lahko na to odzivamo.  Še predsednik vaše vprašanje glede tega. Tudi te podatke, če jih ima, jih ima statistični urad, mi z njimi ne razpolagamo, pri čemer pa se nam dogaja, se nam dogajajo določene migracije v eno ali v drugo smer. Saj pravim, naše pristojnosti, kar se ministrstva tiče smo, se pravi, že postavili nek nov mehanizem. Upam, da se bo v prihodnosti še dodatno razvijal. Vsekakor je pa to eden širši problemov znotraj Evropske unije in tudi sicer na svetu in takšne razprave, kot bodo na prihajajočem svetu bodo verjetno tudi k temu pripomogli, da skupaj najdemo neko rešitev, kako omiliti te posledice in pa tiste pozitivne dele recimo tudi internacionalizacije visokega šolstva, ko prihajajo k nam študenti. To so vendarle tisti študenti, ki želijo nekaj več, kako lahko tudi od tega imamo, ne samo kot inštitucije korist, ampak tudi družba kot celota. Na tem imamo še kar nekaj ciljev. Tudi, koliko si želimo te mobilnosti so bili kazalniki v preteklosti tudi strategija internacionalizacije relativno visoko zastavljeni. Nismo še dosegli, delamo v tej smeri. V vsakem primeru pa kot del Evropske unije mislim, da moramo vsi pozdraviti programe, kot so Erasmus kot so možnost študija na tujih univerzah, seveda pa hkrati s to navezavo, da bodo ljudje še vedno smatrali Slovenijo, kot tisti prostor, kjer želijo po končanem izobraževanju ustvariti družino, ustvariti življenje, kariero, kakorkoli temu rečemo. Hvala.
Hvala lepa dr. Štromajer za vaše odgovore. Ker interesa za razpravo ni več, jo zaključujem.  Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za izobraževanje, mladino, kulturo in šport, ki bo v Bruslju dne 20. 2. 2020 in jih podprl.«  Prosim, da glasujemo. Začenjam z glasovanjem. Glasovanje poteka. Zaključujem z glasovanjem.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.  Hvala lepa.  S tem končujem 5. točko dnevnega reda in 71. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Hvala vsem članicam in članom Odbora za zadeve Evropske unije. Preživite lep dan.