Pričenjam 6. sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. in 109. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Pozdravljam vse prisotne člane odbora in ostale vabljene!

Obveščam vas, da svojo odsotnost danes se opravičuje predstavnik Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije in opravičuje se tudi načelnica Generalštaba Slovenske vojske Alenka Ermenc in seveda predstavnik Državnega sveta Rajko Fajt. Nimam nobenih obvestil, da bi kdo nadomeščal koga od članov in članice odbora tako, da opravičil za sejo nimam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. točka - Predlog resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije,

2. točka - vprašanja in pobude članic in članov odbora.

Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za razširitev oziroma za umik posameznih točk je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Gospod minister, ste želi besedo že v tem trenutku? Prosim.

Hvala lepa za besedo.

Tudi z moje strani vse lepo pozdravljam!

Rad bi spomnil, da je Odbor za obrambo sprejel sklep, da bi Ministrstvo za obrambo sproti obveščal Odbor za obrambo o večjih nakupih. Bi želel pod točko razno dati informacijo o nakupu / nerazumljivo/ postaj za 4x4 oshkosh. Če se strinjate bi to informacijo danes podal?

Jaz mislim, da lahko to storite, kar v okviru 2. točke dnevnega reda vprašanje in pobude poslank in poslancev in boste dobil besedo takrat.

Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za razširitev oziroma za umik posameznih točk je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Preden grem na 1. točko bi rad članico in člane odbora seznanil, da je Gasilska zveza Slovenije v nedeljo v Metliki ob 150. letnici gasilstva na slovenskem Odboru za obrambo podelila spominsko plaketo ob tem visokem jubileju Odboru za obrambo. Hvala lepa gasilski zvezi, da je prepoznala prispevek Odbora za obrambo k razvoju gasilstva v Republiki Sloveniji. Prav tako pa hvala tudi vsem gasilkam in gasilcem za njihovo prispevek za varnost ljudi in premoženja.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG RESOLUCIJE O STRATEGIJI NACIONALNE VARNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE, ki jo je državnemu zboru v obravnavo predložila vlada in je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 10. aprila 2019, mnenje Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb z dne 5. maja 2019, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 9. maja 2019 in zapis javne predstavitve mnenj z dne 9. julija 2019. K točki so bili vabljeni: Karl Erjavec minister za obrambo, general majorka Alenka Ermenc načelnica Generalštaba Slovenske vojske, mag. Miloš Bizjak državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, Dobran Božič državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, mag. Sandi Čurin državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, mag. Rajko Kozmelj direktor Slovenske obveščevalne varnostne agencije in Državni svet Republike Slovenije poleg tega pa še Zakonodajno-pravna služba, Urad predsednika Republike in Kabinet predsednika Vlade. Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v petek, 3. maja 2019 v poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi. Predlog resolucije je na 9. seji dne 25. aprila 2019 kot zainteresirano delovno telo obravnavala Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki k predlogu resolucije ni oblikovala amandmajev. O predlogu resolucije je bila 5. julija opravljena tudi javna predstavitev mnenj. Pričenjam z obravnavo predloga resolucije. Odboru predlagam, da se razprava o vseh poglavjih resolucije združi v skladu s prvim odstavkom 126. člena Poslovnika in po opravljeni razpravi bi glasovali o vseh poglavjih resolucije skupaj. Sprašujem članico in člane odbora ali kdo temu odboru nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Želi predstavnik predlagatelja resolucije podati dopolnilno obrazložitev k poglavju predložene resolucije, gospod minister?

Izvolite, gospod minister, Karl Erjavec.

Hvala za besedo.

Kar se tiče Resolucije o strategiji nacionalne varnosti mi smo že jo podrobneje predstavili in sicer na seji odbora 5. junija. Takrat je bil tudi, potem sprejet sklep, da bi opravili še javno razpravo v Državnem zboru. Ta javna razprava je bila tudi opravljena 5. julija. Moram reči, da v sami javni razpravi je bilo stališče, da je ta Resolucija o strategiji nacionalne varnosti primerna in ustrezna, zato bi predlagal, da Odbor za obrambo posreduje to Resolucijo v obravnavo in v sprejem v Državni zbor. Ponovil bi, da pač tukaj Ministrstvo za obrambo samo je nosilec celotnega postopka. Drugače pa pri izdelavi te resoluciji o strategiji nacionalne varnosti so sodelovali tudi drugi državni organi. Rad bi spomnil da, verjetno je naključje, da ravno 11. septembra obravnava Odbor za obrambo to Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti, vemo kaj se je zgodilo 11. septembra 2001, šlo je za največji teroristični napad s strani Al Kaide na Združene države Amerike. Mislim, da je tudi danes eden tak simboličen dan in zelo primeren, da bi s to resolucijo zaključili postopek. Pričakujem, da bo Odbor za obrambo potrdil resolucijo in jo predlagal v sprejem Državnemu zboru. Rad bi spomnil, da so se stvar, kar se tiče nacionalne varnosti in novih groženj zelo spremenile. Zadnja resolucija je stara nekaj manj kot 10 let. Vemo pa, da smo tarča različnih novih groženj. Vidimo, kar se dogaja na področju naravnih in drugih nesreč. V zadnjih letih smo imeli, kar nekaj negativnih izkušenj: kibernetske grožnje, hibridne grožnje, tako da, mislim, da je zelo potrebno, da to resolucijo sprejmemo in da imamo ustrezne podlage, ki bodo omogočale tudi, da bomo spremenil zakonodajo na tem področju. Strategija o nacionalni varnosti je tisti krovni dokument, na katerem bi potem lahko temeljili vsi ostali predpisi, s področja nacionalne varnosti, zato je pomembno, da se ta dokument sprejme, ker to odpira pot tudi za posodobitev in za modernizacijo ostalih predpisov, s tega področja.

Jaz se v posameznosti ne bi spuščal, glede na to, da ta razprava je bila že opravljena in bi raje prepustil Odboru za obrambo, če ima še kakšna vprašanja, dileme, predloge, da se pač na to tudi ustrezno odzovemo s strani vabljenih. To se pravi, ne samo Ministrstvo za obrambo, ampak tudi vsi, ki so prisotni in odgovorni s področja svojih pristojnosti. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam, gospod minister, za uvodno besedo.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve?

Gospod Dobran Božič, izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane gospe poslanke, spoštovani gospodje poslanci.

Torej, že k povedanemu in skoraj nič kaj za dodati, bi pa vseeno želel dodati, da je danes absolutno videt spremenjene razmere in prioritete v mednarodnem okolju, danes, ker Slovenija aktivno sodeluje v aktivnostih Evropske unije, Nata in predvsem regionalnih organizacij kot je OVSE, so vsak dan na mizi teme, kot so hibridne grožnje, dezinformacije, kibernetski napadi in boj proti terorizmu.

Menim tako, kot je minister že jasno povedal, da je resolucija nekoliko zastarel dokument, 10 let star in nujno kliče po spremembi tega dokumenta. Danes smo tudi priča boju proti, torej, vplivanju tretjih držav na demokratične procese in mislim da z resolucijo, ki jo je nujno potrebno sprejet, da bomo kar nekaj tem grožnjam lahko aktivno odgovorili. Videli smo tudi napade, kot se je zgodil na trenutno lekarno, lekarno v Ljubljani, in mislim da Slovenija nujno potrebuje drugačne koncepte in drugačne podlage za aktivno bojevanje proti novim grožnjam.

Torej, res podpiramo in apeliramo, da se ta dokument čim prej sprejme. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam, gospod Božič.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za notranje zadeve, mag. Sandi Čurin?

Izvolite, gospod Čurin.

Hvala predsedujoči. Spoštovani poslanke, poslanci.

Kot je bilo rečeno, Resolucija nacionalne varnosti predstavlja nastavek na posameznih področjih in resorjih. Tako je tudi Ministrstvo za notranje zadeve, kot je bilo že na predhodnem odboru pojasnjeno, sodelovalo pri pripravi treh vsebinskih sklopov in sicer hude in organizirane oblike kriminala, kot ena izmed potencialnih groženj, zatem nezakonite migracije, kot sestavni del celovitega obvladovanja migracijske problematike in pa seveda ogrožanje javne varnosti.

Vsi ti sklopi so naslovljeni tudi z odzivi na teh področjih, bodisi v obliki nacionalnih strategij ali pa resolucij, ki so potem, posledično seveda, razvojni dokumenti, izhajajoč iz Resolucije o nacionalni varnosti, ki jo obravnavamo danes. Zato tudi iz tega vidika seveda podpiramo ta krovni dokument, ki – kot rečeno – je nastavek vsem ostalim področnim dokumentom in pa spremembam zakonodaje.

Hvala.

Hvala lepa, gospod Čurin.

Želi besedo predstavnik Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, mag. Rajko Kozmelj?

Ja, izvolite, gospod Kozmelj.

Hvala lepa, gospod predsednik. Dobro jutro vsem. Spoštovani poslanke, poslanci, zelo na kratko, še z naše strani.

Od vsega začetka smo tvorno in aktivno sodelovali pri oblikovanju predloga te resolucije. Dovolite mi samo, da opozorim na tri stvari, ki se mi zdijo ključne. Vem, da ste natančno seznanjeni z vsebino, zato ne bi tratil vašega časa, pa vendarle, tri stvari se mi zdijo ključne kar se tiče našega dela.

Prvo je vzpostavitev obveščevalno varnostne skupnosti. Ta stvar v bistvu je nov element v nacionalno varnostnem sistemu, ki bo omogočal, da konsolidiramo resurse, torej vse vire, človeške, materialne, finančne, s katerimi do sedaj ni bilo opravljeno na najbolj racionalen in učinkovito način. Torej ta nov element v zgradbi nacionalnega varnostnega sistema v Republiki Sloveniji bo bolje koordinirano in učinkovito podpiral tri obstoječe stebre. Ne čakamo v skupnosti na sprejem te resolucije. Seveda nam bo pomagala. Mi smo začeli v juniji na pobudo Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske, takoj krepiti sodelovanje in koordinacijo, da bomo bolj učinkoviti.

Druga stvar, ki se mi zdi zelo pomembna, so okrepljena pooblastila za katera smo se nekako v medresorskem dogovarjanju uskladili, da so potrebna. Tukaj mi dovolite, da opozorim na vrzel, ki je znana tako širši javnosti, zagotovo pa v strokovni javnosti. Torej med pooblastili, ki jih ima slovenska policija za odkrivanje, preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj s področja terorizma in nasilnega ekstremizma, zagotovo kaznivih dejanj s področja varstva ustavne ureditve, obstaja velika vrzel do zgodnjega odkrivanja, torej do takrat, ko še ni potrebnega dokaznega statusa, do takrat slovenska policija ne dobi odredb s strani sodišča in ne more preprečiti terorističnih dejanj. Torej, če dam primer, če v hotelu tiktakajo bombe v Ljubljani in za to policija ne dobi ustrezne informacije na pravi način, nihče ne more preprečiti, nihče ne more vstopiti v tak prostor, deaktivirati naprav in v bistvu samo čakamo lahko, da eksplodirajo. To je stanje, ki ga imamo danes. Potem smo edini primer, torej Slovenija, na evropskem kontinentu in s tem ogrožamo varnost Evropske unije. In to predlagamo, da se v tej smeri nekaj naredi, zato naš stavek v tej resoluciji.

In zadnje, strokovni nadzor. V Sloveniji pravega strokovnega, neodvisnega nadzora nad delovanjem obveščevalne varnostne skupnosti nimamo in s to strategijo se pripravlja nastavek za strokovni nadzor, torej okrepljen sodni nadzor in nova oblika nadzora, poleg parlamentarnega in sodnega, ki je neodvisen strokovni nadzor in te tri stvari se nam zdijo ključne. Menimo, da bodo prispevale k zmanjševanju varnostnih tveganj in bistveno okrepile nadzor nad delovanjem obveščevalno varnostne skupnosti.

Hval za besedo.