27. nujna seja

Odbor za zdravstvo

18. 2. 2020
podatki objavljeni: 18. 2. 2020

Transkript

Lep pozdrav vsem skupaj!  Pričenjamo 27. nujno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, ki je sklicana v skladu s 47. in 48. členom Poslovnika državnega zbora Republike Slovenije, in sicer na podlagi zahteve Poslanske skupine SDS.  Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti kolegica mag. Bojana Muršič. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodeluje mag. Andrej Rajh namesto poslanca Vojka Starovića. Opravičil se je pa tudi od vabljenih generalni direktor UKC Ljubljana gospod Poklukar, ki se žal ne more udeležiti seje.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 11. februarja letos ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora, in sicer predlog dnevnega reda: Pripravljenost Slovenije na koronavirus.  Ker do pričetka seje nisem prejel predlogom za širitev dnevnega reda oziroma za umik točke dnevnega reda je določen takšen red seje kot je bil predlagan s sklicem. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA seje odbora PRIPRAVLJENOST SLOVENIJE NA KORONAVIRUS. Vabljeni k točki dnevnega reda: predlagatelj zahteve Poslanska skupina SDS, Vlada, Ministrstvo za zdravje Aleš Šabeder minister, Nacionalni inštitut za javno zdravje Maja Sočan predstojnica za nalezljive bolezni, UKC Ljubljana Janez Poklukar generalni direktor, UKC Maribor prof. dr. Vojko Flis generalni direktor, Klinika za infekcijske bolezni, vročinska stanja pri UKC Ljubljana doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc predstojnica klinike in identična klinika za infekcijske bolezni, vročinska stanja UKC Maribor doc. dr. Nina Gorišek Miksić predstojnica oddelka ter Univerzitetna klinika Golnik doc. dr. Aleš Rozman direktor.  Preden dam besedo predlagatelju si bom kot predsedujoči odbora dovolil izreči, da je naloga politike iskanje rešitev in ne ustvarjanje nekih dodatnih in odvečnih panik. Upam, da se bomo tega v razpravi zavedali. Gotovo predlagatelj želi besedo.  Pred tem pa še eno pooblastilo. Kolegica Tadeja Šuštar nadomešča kolegico Ivo Dimic. In še iz UKC mariborskega, direktor UKC Maribor prof. dr. Vojko Flis, dr. med., pooblašča mag. Zvonka Baklana, dr. med., namestnika predstojnika oddelka za nalezljive bolezni, vročična stanja, da se udeleži današnje seje. In sočasno tudi pooblašča Leo Knez, dr. med., vodjo enote za obvladovanje bolnišničnih okužb, da se udeleži današnje seje.  Ali predlagatelj želi besedo? V imenu predlagatelja kolegica Jelka. Izvoli.
Najlepša hvala. Najprej dve zadevi. Vsekakor predsednik, jaz se strinjam s povedanim, da namen današnje seje ni ustvarjanje neke panike, ampak da želimo konkretne odgovore s strani Vlade in pa seveda pristojnih, tudi zdravstvenih organizacij oziroma bolnišnic, kako je država Slovenija pripravljena na morebitno epidemijo koronavirusa. Se mi zdi, da pred sklicem te seje, to je bilo prejšnji teden, informacij s strani pristojnih v bistvu ni bilo. Edina izjava, ki je bila je bila, da se navadni državljani Republike Slovenije nimajo kaj bati. Kaj to pomeni seveda odpira širše vprašanje. In po moje je večja panika takrat, ko država oziroma Ministrstvo za zdravje in pristojni ne dajo nobenih informacij. Takrat se ustvarja med ljudmi panika, kako ravnati, kam se obrniti, kakšna je preventiva, ki je vsekakor boljša kot kurativa. Me veseli, da je v tem tednu prišlo do toliko različnih informacij tako s strani Ministrstva za zdravje, kot NIJZ in tako naprej. Poplava informacij takšnih in drugačnih, pa tudi zelo, bom rekla, smešnih izjav, od izjave ministra Šabedra, češ, Slovenija nima direktne letalske linije s Kitajsko in se nimamo česa bati. To je milo rečeno smešno, kajti vsi vemo, da z Brnika res ne leti nobeno letalo direktno na Kitajsko, so pa povezave preko Dunaja, Frankfurta in ljudje potujejo tja in pridejo tudi nazaj. Sem pa razočarana, ker danes ni z nami ministra v odhajanju, ministra Šabedra. Jaz mislim, da je to tematika na kateri bi moral biti minister prisoten. Res je, da opravlja le tekoče posle, vendar te tekoče posle minister Šabeder očitno opravlja že leto in pol. Kajti, kolikor se jaz spomnim je bil minister Šabeder na prvi seji, to je na hiringu in potem še na eni seji. Vse naslednje seje s problematiko takšno in drugačno so prihajalo državni sekretarji, kar je seveda pohvalno, ampak jaz mislim, da je pač, z vsem spoštovanjem do sekretarja, ampak minister je tisti, ki je bil 13. februarja v Bruslju na zasedanji Evropske komisije na temo koronavirusa in on bi lahko direktno iz prve roke povedal kakšne so informacije, kakšne so zaveze Slovenije do Svetovne zdravstvene organizacije, do Evropske komisije in tako naprej. Torej, še eno razočaranje več s strani odhajajoče vlade. Upam pa, da bomo danes dobili konkretne odgovore na vprašanja oziroma tudi na predloge sklepov, ki smo jih v Slovenski demokratski stranki zapisali v sklicu seje.  Namreč, Svetovna zdravstvena organizacija je 30. 1. 2020 razglasila globalno nevarnost za javno zdravje, kar pomeni, da je potrebna močna koordinacija tako na nacionalnem nivoju med sektorji kot na evropskem in svetovnem nivoju, da se pomaga, torej da se usklajujejo razmere, da se poroča o morebitnih odklonih in pa seveda da z vsemi priporočili, ki so bila dana tako na ravni Svetovne zdravstvene organizacije kot, bom rekla, na evropski ravni, tudi upoštevajo, seveda, z namenom zajezitve razširitve koronavirusa v Evropi. Nekateri se sprašujejo, češ, oziroma odgovarjajo, češ, saj koronavirus ni nič takšnega, je le ena izmed grip, ki prizadenejo pač najbolj tiste, ki so najbolj ranljivi tudi s smrtnimi izzivi, torej starejše in otroke in da je Slovenija na to pripravljena z vsemi karantenami oziroma posteljami ali bolnišničnimi oddelki, ki omogočajo enako zaščito kot pri, recimo, če temu tako lahko rečem navadni gripi. Vemo pa, da danes v Sloveniji je že velik problem pri obolelih z gripo, z respriratornimi obolenji, da že danes bolnišnice opozarjajo, da je prezasedenost bolnišnic, kaj šele če pride do enega, dveh primerov koronavirusa.  Koronavirus je res po informacijah Svetovne zdravstvene organizacije podoben virusu SARS in drugim prehladnim obolenjem, kar pomeni pa, da je lahko že dobro prilagojen na človeka kot gostitelja. Sedaj so informacije, da ne prihaja samo iz človeka na človeka, ampak tudi iz živali na žival, da se širi po klimatskih napravah in tako naprej. Torej, razširjenost je zelo hitro možna. Seveda največje žarišče, kot poročajo mediji, pa kot poroča Svetovna zdravstvena organizacija je na Kitajskem v posameznih provincah, pa vendar se po informacijah, še enkrat, uradnih informacijah s strani Svetovne zdravstvene organizacije širit tudi v Evropi. Če samo povem podatke, ki so uradni, 1. februarja je bilo, recimo, v Nemčiji 7 zaznanih primerov, 17. februarja 16, s tem, da sta bila dva iz, da sta dve osebi prišli iz Kitajske, 14 pa je razširjeno izven, torej da se je virus pridobil, se opravičujem izrazu, ampak da so se nalezli izven Kitajske. V Franciji je bilo 1. februarja 6 primerov, danes 12. In tudi večina primerov izven Kitajske pridobljeno. Potem 1. februarja v Združenem kraljestvu 2 primera, danes 9 primerov. No, Italija nekako ostaja na 3 primerih. Torej, vse te informacije lahko dobite na uradni spletni strani Svetovne zdravstvene organizacije, ki tudi lepo nazorno z vsemi infografikami in videi pokaže kakšna je preventiva v tem primeru.  Na odziv širjenja koronavirusa na Kitajskem so države evropske regije aktivirale nacionalne načrte z namenom, da se zdravstvo in pa seveda drugi sistemi, da so samo pripravljeni, ampak, da so pripravljeni na hitro odzivanje, v primeru, da se v državi pojavi okužba z koronavirusom. S tem, da je treba tudi prepoznat visoka tveganja, da se odziva na nacionalni ravni tudi na poročila o posameznih sumljivih primerih, da imajo bolnišnice vso potrebno opremo, z navodili za opravljanje, v primeru, da pride do suma z okužbo koronavirusa. Svetovna zdravstvena organizacija tudi sodeluje, seveda, z vsemi državami, ki imajo nacionalne načrte o pripravljenosti na, torej za vse te nevarnosti, ki sem jih naštela. Prav tako je Svetovna organizacija zelo hitro tudi vzpostavila sistem stalnega pretoka informacij z rednim poročanjem, da se dnevno poroča o stanju o državi, da se vzpostavljajo informativni sestanki, intervjuji, tudi, da se v medije poroča realno in brez, tako kot je rekel prej predsednik, ustvarjanja neke panike, da se razširjajo zadeve tudi preko spleta, preko socialnih omrežij, da se državljane opozarja oziroma, pove, kaj je najboljša preventiva in kako ravnati. Zdaj, kot sem dejala, minister Šabeder, še enkrat, ki ga danes tukaj ni in bi lahko iz prve roke povedal, kaj je bilo dogovorjenega 13. februarja 2020, v Bruslju, ko je bilo izredno zasedanje Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialne politiko, zdravje in varnost potrošnikov o novem koronavirusu, je bilo tam rečeno, vsaj po novici na Ministrstvu za zdravje, da je minister dejal, da slovenski zdravstveni sistem izvaja vse potrebne ukrepe za zgodnje odkrivanje morebitnih obolelih in je pripravljen na zdravljenje morebitnih primerov, da seveda Slovenija podpira sodelovanje na evropski ravni, da izvršuje sklepe, torej, ki se usklajujejo medsektorsko, ukrepanje na nacionalni ravni. Še nekaj stvari je bilo naštetih, zdaj, jaz bi pa oziroma, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pa bi radi danes od pristojnih z ministrstva in pa seveda drugih inštitucij, konkretne odgovore – kakšni so ti sklepi za usklajeno medsektorsko ukrepanje na nacionalni ravni, na evropski ravni, kakšni na mednarodni ravni? Potem, češ da Slovenija na nacionalni ravni izvaja vse potrebne ukrepe za zgodnje odkrivanje obolelih in ukrepanje za zmanjšanje prenosa okužbe, torej, kateri so tisti ukrepi, ki so za zgodnje odkrivanje in pa seveda za ukrepanje? Ali, in na kakšen način, je slovenski zdravstveni sistem pripravljen na zdravljenje morebitnih primerov? Še enkrat, če danes opozarjajo bolnišnice, da že v primeru gripe so infekcijski oddelki, vsi ostali tisti oddelki, ki se, ki pač zdravijo te obolele, že prezasedeni, da ni postelj, za, torej že za ta obolenja? Po besedah ministra naj bi na nacionalni ravni Ministrstvo za zdravje dnevno sodelovalo z drugimi resorji in da je bila aktivirana koordinacijska skupina za nalezljive bolezni, na področju zdravstva. Tudi tu vprašanje, torej, s kom, na dnevni ravni sodeluje, kje se objavljajo tudi dnevno, bom rekla, navodila ali v primeru, da pride do obolenja, kje in kako bo Ministrstvo za zdravje oziroma Vlada, obveščalo prebivalstvo glede, na kakšen način se naj odzivajo. V Bruslju naj bi bil tudi predlog Nemčije, ki je bil tudi vključen potem v sklep sveta, da bodo morali potniki, ki prihajajo iz okuženih območij, zagotoviti informacije, ali so bili v stiku z osebami in okuženimi znotraj območij, torej na Kitajskem. Zato me zanima, na kakšen način Slovenija te zadeve usklajuje oziroma izvršuje. Danes je, po, še enkrat, uradni statistiki preštetih 73 tisoč 500 obolelih, od tega tisoč 874 smrti in pa 13 tisoč ozdravelih in me zanima torej, še enkrat, vse to, kar sem že prej izpostavila, zanima me pa tudi nekaj, namreč  (nadaljevanje) v času, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila koronavirus za globalno nevarnost so se odzvali tudi turistični ladijski prevozniki in tudi v Luki Koper so bili povprašali kako in na kakšen način bodo reagirali, da se pojavi možnost oziroma sum obolenja pa je bilo povedano, da iz Luke Koper sporočajo, da pričakujejo, da bo širjenje koronavirusa iz Kitajske vplivalo na količino pretovora vsekakor posledice pa bodo najbolj občutne na področju kontejnerjev in vozil, iz zdravstvenega vidika pa za enkrat vsaj takrat, ko smo mi sklicali to sejo - to je bilo prejšnji teden - niso prejeli nobenih navodil za uvedbo posebnih ukrepov. Sedaj eno vprašanje, ki pa je bilo tudi mi večkrat naslovljeno je bilo pa naslovljeno s strani šol, osnovnih šol in srednjih šol in pa iz domov za starejše. Namreč vprašanje kakšno je sodelovanje Ministrstva za zdravje z šolskim ministrstvom z obveščanjem teh zavodov o možnosti širjenja epidemije. Ali boste tako kot ste na Kitajsko poslali milijonov 200 mask in sodelovali v evropskem sklepu, da pomagate finančno torej 60 tisoč evrov mislim, da je bilo prispevnega ali in koliko namenjenega denarja finančnih sredstev in pa tudi materialnih sredstev predvsem za naše obolele za šole, domove za starejše, za bolnišnice in na kakšen način boste torej tukaj pomagali? Namreč tukaj sprašujejo ali boste podobno kot je bilo mislim, da pri ptičji gripi takrat namenili dodatna sredstva za razkužila ali se to tudi načrtuje ali je kje ta budget predviden? Torej, kar nekaj vprašanj. Tudi kar pa mogoče se ne tiče toliko Ministrstva za zdravje, ampak Vlade je vpliv na gospodarstvo, zaradi zaprtja določenih tovarn na Kitajskem, odpoveduje se največji kongres telekomunikacij oziroma se je odpovedal ravno, zaradi tega in mogoče bo kdo od vas le vedel odgovor na to tako pa tukaj Vlada Republike Slovenije oziroma se bo odvijala na te gospodarske probleme, ki bodo verjetno vsaj po informacijah gospodarstvenik nekateri malo manj zaskrbljeni nekateri bolj, zaradi uvoza oziroma vpada torej na tem področju. Kot predlagatelji oziroma Slovenska demokratska stranka predlaga 4 sklepe. Prvi sklep je: »Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje dnevno poročata in seznanjata javnost o morebitnih sumih na okužbo s koronavirusom v Sloveniji.« Jaz ne vem sedaj na tem mestu tudi mogoče vprašanje ob tem sklepu ali ste seznanjeni z včerajšnjo - bom rekla mogoče res - paniko v Posavju, zaradi enega primera morebitne okužbe pa verjetno ni se je, potem izkazalo, ampak vseeno prihoda iz Tajske in odziv bolnišnice češ ne moremo sprejeti ne vemo niti kako delovati. Ali imajo bolnišnice in na kakšen način so informirane oziroma kako so pripravljene? Jaz sprašujem zato bom vesela vseh konkretnih odgovorov, ampak prosim ne odgovorov v smislu mi smo pripravljeni, ampak konkretno na kakšen način kako se bo zadeva odzivala.  Drugi sklep je: »Da Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje v roku dveh dni javnosti predstavita načrt aktivnost posameznih povezanih s sumov okužbe s koronavirusom.«  Tretji sklep je: »Da Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje nemudoma obvestita vse izobraževalne ustanove, bolnišnice, domove za starejše, občane in tako naprej torej vse ustanove, kjer se združuje večje število oseb in lahko hitreje pride do prenosa virusa v postopkih varovanja pred prenosom virusa o znakih obolenj s koronavirusom in dejavnosti v morebitnih znakih obolenj pri posameznikih.«  Četrti sklep: »Da Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje takoj poskrbita za dodatne kapacitete za morebitne okužbe torej dodatne postelje, prostore za izolacijo, respiratorne maske in tako naprej.« Mogoče v tem delu seveda ne da ministrstvo priskrbi, ampak da nekako omogoči javnih zdravstvenim zavodom, da lahko to izpeljejo v primeru možnega obolenja.  Tako nekako za uvod. Jaz bi pa res prosila, še enkrat, od sklica te seje, torej od ponedeljka prejšnjega tedna, 10. februarja je sklic seje oziroma zahteva pa do danes še enkrat, glede na sklepe, ki smo jih dali in potem opazovanje kakšna je bila reakcija na ta sklic moram reči, da je, kot ponavadi, ko se pač v Državnem zboru skliče kakšna seja ali pa kot zahtevamo neke razlage in obvestila se naenkrat pojavil na spletu objav še in še, Vlada objavlja vsak dan, ni problema, ali smo pripravljeni. Me pa veseli, da smo vsaj to sprožili, da je sedaj v javnost prišlo vsaj nekaj informacij. Bi pa prosila danes za konkretne informacije in ne v stilu: smo pripravljeni. Hvala.
Hvala Jelka. Preden dam besedo vabljenim, seveda, najprej resor na ministrstvu. Ta ekonomski del zgodbe, pa če hočete vse do tega ali bodo Olimpijske igre ali ne spada pod neka druga matična delovna telesa. V imenu Ministrstva za zdravje gospa državna sekretarka mag. Simona Repar Bornšek.
Simona Repar Bornšek
Hvala lepa za besedo. Hvala lepa tudi za vsa vprašanja. Jaz upam, da bom uspela čim bolj konkretno na čim več vprašanj odgovoriti. Tako kot ste že sami omenili, trenutno stanje na današnji dan, koliko je primerov in kako je to prerazporejeno po Evropi. Evropa ima trenutno 45 primerov, od tega eno smrtno žrtev. Še vedno pa je večina izbruha oziroma okužb v okolici primarnega izbruha epi centra, se pravi na Kitajskem. Globalno pa se je seveda virus že razširil tudi na svetovni nivo. Tudi gospa je že povedala o številu primerov. Poleg importiranih 23 primerov imamo 22 v Evropi tistih, ki so se pravzaprav okužili tu. To je trenutno stanje. Še vedno je število okuženih relativno majhno. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije potek okužbe v večini primerov poteka blago. Se pravi, 82 % naj bi prebolelo blago okužbo. Govori se tudi o precej primerih asimptomatskih okužb. Tudi po zadnjih podatkih, ki jih imamo, virus pač seveda je neznanka, je nekaj novega. Vsak dan kaj novega izvemo, vsak teden so novi rezultati. Počasi se pridobivajo ti podatki in seveda velja previdnost. Vendarle pa lahko rečemo, da verjetno inkubacijska doba je precej krajša kakor so trenutni varovani ukrepi, se pravi 14 dni se nekako sedaj varovanje uvaja. Predvidoma pa manj kot 5 dni. Tako nekako kažejo ti podatki. In da je smrtnost ocenjena na nekako 2 %, seveda bodo končni podatki kasneje znani. 15 % naj bi bilo hujših primerov in le 3 % kritičnih.  Evropski center za nadzor bolezni v Stockholmu je ta teden na podlagi trenutno razpoložljivih informacij ocenil, da je tveganje za zmogljivost zdravstvenih sistemov v Evropski uniji, ki bi se pojavilo zaradi obsežnega pojava SARS koronavirusa 2 na vrhuncu sezone gripe velja za majhno do zmerno. Tvegaje za okužbo za prebivalstvo Evropske unije je trenutno majhno. Med tem pa je tveganje za ljudi, ki potujejo iz Evropske unije ali prebivajo na območju na Kitajskem in tudi širše, kjer se okužba širi v skupnosti, to tveganje pa veliko.  Kar se tiče Slovenije so se ukrepi začeli bistveno prej, kot je bila sklicana seja odbora. Jaz moram povedati, da so se začeli ukrepi takoj kot je bilo to javno seveda znano globalno, takoj ko smo zasledili prve podatke. V Sloveniji je Nacionalni inštitut za javno zdravje tista inštitucija, ki najbolj pozorno spremlja. In mi smo 27. januarja se je že prvič sestala koordinacijska skupina za obvladovanje nalezljivih bolezni v zdravstvu. Ta skupina vključuje ključne deležnike, tako Nacionalni inštitut kot infekcijsko kliniko oziroma druge službe. In 28. januarja poteka tudi medresorska koordinacija oziroma ta skupina med pristojnimi ministrstvi, se pravi med Ministrstvom za zunanje zadeve, notranje zadeve, Ministrstvom za infrastrukturo, šolstvo in šport in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Prav tako je Vlada sprejela sklep, ki uvršča novi virus na seznam povzročiteljev nalezljivih bolezni. Že takoj na začetku so bila na Nacionalnem inštitutu izdana priporočila za potnike, ki potujejo na Kitajsko in tiste, ki se od tam vračajo. Ti plakati visijo na vseh vstopnih točkah v državo, prav tako so izobešeni na zdravstvenih zavodih, vstopih v zdravstveni dom, v bolnišnice, kjer pacienti pravzaprav lahko tudi nazorno vidijo, kakšni so ukrepi in kaj pravzaprav bi naj, na kaj bi naj bili posebej pozorni. Druga stvar je, da so bila izdana navodila za ravnanje na vstopnih točkah in da tako na letališču, kot Luki Koper, so dobili algoritem ukrepanja, ob pojavu suma na okužbo in kako se pravzaprav postopa, to so dokumenti, ki so bili na NIJZ-ju narejeni in ki pravzaprav od vsega začetka izključujejo epidemiološko službe in natančno predvidijo, kakšni so ukrepi v primeru suma, kako poteka, kaj se zgodi z ladjo, z letalom, z osebo. Zdravstveni delavci smo na začetku pojava tega virusa dobili konkretne podatke. Na tem mestu bi mogoče želela poudarit, da vsi zdravstveni zavodi v Sloveniji imajo lastne načrte ukrepanja v primeru pojava epidemije. Takih situacij smo v preteklosti imeli že veliko. Vsakič kaj dodamo, kaj spremenimo, se kaj naučimo, ampak, zdravstveni delavci smo dobili navodila s strani NIJZ-ja, kako ukrepat, kakšna je zaščitna oprema… Prav tako je v kliničnem centru bilo izvedeno izobraževanje za zdravstvene delavce, strokovno izobraževanje zaradi okužbe s koronavirusom in na tem izobraževanju je bilo tudi predstavljeno, kako se uporablja zaščitna oprema. Ta video je dostopen prosto na »Youtube-u«. Včeraj smo imeli drugi sestanek te koordinacijske skupine za nalezljive bolezni in smo pravzaprav se tudi za distribucijo, tistim, ki še niso dobili. Nekateri zdravstveni domovi oziroma zdravstvene inštitucije so ta video posredovale vsem zdravstvenim delavcem, tako da so v bistvu seznanjeni in z tem, kako se rokuje z zaščitno opremo in kako se pravzaprav postopa in kaj pravzaprav naj bi pomenil ta virus. Poleg tega, je predvideno, v nadaljevanju v kliničnem centru, še eno izobraževanje. Dogovorili smo, da bi ga prav tako posneli, da bi bilo dostopno čim večjemu krogu strokovne javnosti. Ti podatki, kako ukrepat, so objavljeni tudi na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Takoj v začetku je bila že izpostavljena tudi laboratorijska diagnostika, ki poteka v Sloveniji na Inštitutu za mikrobiologijo in je v nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. Prav tako so bila izdana navodila za epidemiološko spremljanje obolelih in njihovih kontaktov. Na spletni strani, kot sem že omenila, nacionalnega inštituta, se dnevno posodablja vsebina, glede na nove podatke, ki prihajajo, glede na nove primere, glede na to, kar se pač dogaja globalno, v zvezi s pojavom koronavirusa in tam je izpostavljena tudi telefonska številka, tako za laično kot strokovno javnost. Zdravstveni delavci smo tudi v ambulante prejeli obvestila, katero številko pokličemo. Tako da, morda, konkretno, če odgovorim na to vprašanje. Protokol, kako ukrepa zdravnik, če se zgodi, da pride nekdo, ki ima epidemiološki podatek o kontaktu ali prihodi iz območja, je jasno znan. Se pravi, jaz sem prav tako kot zdravstveni delavec dobila na mail protokol, koga moram poklicat, kaj se mora zgodit s pacientom, v vhodu zdravstvenega doma visijo, informatorji to vedo, tako da, te poti so pravzaprav zelo jasno določene. Prav tako je ta koordinacijska skupina določila poti, kaj se zgodi s primerom prve okužbe, potrjenim sumom, pod, kako, na kakšen način se pripelje, kam se popelje, ti protokoli so izdelani seveda že od začetka, zato da smo na to pripravljeni, čeprav v Sloveniji tega zaenkrat še nismo imeli. Prav tako Slovenija stalno sodeluje z Odborom za zdravstveno varnost in sistemom zgodnjega obveščanja in odzivanja. Kaj to pomeni? To pomeni, da pravzaprav vsako uro prileti na te elektronske naslove, skupine, / nerazumljivo/ veleposlaništva, kakšen odziv države, kje se je pojavil nov primer, kakšni ukrepi so bili sprejeti, kaj se dogaja v posameznih državah tako Evropske unije kot širše… Tako da, pravzaprav, smo 24 ur na dan sproti seznanjeni z tem, kaj se dogaja z širjenjem tega virusa. Poleg tega so, kot sem že omenila, spletna stran Nacionalnega inštituta za javno zdravje je na voljo tako za laično kot strokovno javnost. Objavljeni pa so podatki tudi na spletni strani Ministrstva za zdravje in Ministrstva za zunanje zadeve.  Kot ste omenili je prejšnji četrtek potekal izredni svet /nerazumljivo/, ki je državam članicam sporočal, da delujejo, sprejemajo predvsem potrebne ustrezne in predvsem sorazmerne ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa, kot so nadzor obolelih na vstopnih mejnih točkah, navodila zdravstvenemu osebju za delo z obolelimi, to je okrepljeno obveščanje javnosti. Še posebej mednarodnih potnikov in tudi poziv, da države članice tesno in okrepljeno delujejo na področju spremljanja in nadzora bolezni in da si izmenjujejo informacije, pomoč pri diagnostiki nudijo, zdravljenje in razvoju pilotnega cepiva. Pozvali so tudi Evropsko komisijo naj olajša medsektorsko izmenjavo informacij in sodelovanje med državami članicami, pa da aktivira obstoječe mehanizme financiranja za podporo sodelovanju med državami članicami pri pripravi na odziv na morebitno širjenje bolezni. Prav tako so podali poziv, da se prouči možnost skupnega evropskega javnega naročila za nakup osebne zaščitne opreme za države članice, če bo to potrebno.  Kot veste do sedaj v Sloveniji nimamo potrjenega primera okužbe. Slovenija je polno vključena v spremljanje situacije in koordinacije ukrepanja v zvezi z izbruhom novega virusa in izvajamo vse potrebne ukrepe, ki jih podpira mednarodna strokovna javnost in so primerljivi tudi z ukrepi v drugih državah in so sorazmerni na tveganja. NIJZ je tista inštitucija, podobno kot v Nemčiji Inštitut Robert Koh, ki na strokovni in tehnični ravni pripravlja strokovna gradiva in priporočila. Kljub vsemu, da ste me pozvali naj tega ne rečem, bom rekla, da slovenski zdravstveni sitem je pripravljen za zgodnje odkrivanje, ker smo vzpostavili vse mehanizme, kako bo potekalo testiranje, kako se sumi prijavljajo, odkrivajo, kako je to na primarnem nivoju, kako je na sekundarnem nivoju. Katere bolnišnice so za to pristojne. In da smo pripravljeni za zdravstveno obravnavo in detekcijo teh kontaktov.  Morda bi omenila še osebno zaščitno opremo, ki ste jo tudi izpostavili. Zaščitna oprema je potrebna za zdravstvene delavce. Njeno razpoložljivost preverjamo in jo dopolnjujemo skladno s potrebami. Tudi na včerajšnjem sestanku koordinacijske skupine smo se o tem pogovarjali. Predviden je sestanek z vsemi infekcijskimi oddelki v Sloveniji, da bomo se tudi o tem pogovarjali in še o drugih stvareh. Bi pa rada poudarila, da nošnja navadnih zaščitnih mask strokovno ni utemeljena. Morda bodo več o tem strokovnjaki povedali iz Nacionalnega inštituta in da je zelo pomembno to, kar je sedaj trenutno ob epidemiji navadne gripe, sezonske gripe, tudi pomembno, da se pravzaprav zaščitimo, tako da umivamo roke, da uporabljamo navodila za kašelj, da se izogibamo prostorom kjer se naenkrat zadržuje več ljudi. Vse to velja tudi za koronavirus in kasneje, če se bo slučajno zgodilo, da bo ta virus ostal v populaciji in v naslednjih sezonah pač se širil med ljudmi.  Omenili ste maske, ki jih je država donirala Kitajski. Želela bi povedati, da gre za donacijo. To ni donacija države Slovenije, ampak sponzorja zasebnega podjetja, ki je te maske kupilo in jih je Slovenija samo se zavezala, da jih distribuira preko WHO mehanizmov na Kitajsko. Tako da te maske niso šle niti iz državnih rezerv in so namenjene pravzaprav tudi zdravstvenemu osebju.  Omenili ste Nemčijo in posamezne ukrepe, da, različne države so različno ravnale. Nekatere bolj restriktivno, nekatere manj. Nemčija je pač sprejela ukrep oziroma priporočila, da vsi potniki, ki prihajajo, dajo svoje kontakte, da se jih lahko epidemiološko spremlja in nadzira njihovo zdravstveno stanje.  Omenili ste šole in vrtce in obveščanje šol in vrtcev. Jaz bi želela povedati, da v tem trenutku ni nobene potrebe za obveščanje oziroma kakršnekoli dodatne ukrepe. Ta trenutek velja, da se ščitimo pred navadno gripo, ki je še, sicer se umirja, ampak je še vedno prisotna. In ko in če bo potrebno bomo inštitucije obvestili.   (nadaljevanje) Mislim, da ta trenutek pripravljanje in na neki način se včasih mogoče med… Strinjam se, da je potrebno javnost obveščati in da je absolutno to na mestu in mora biti ažurno obveščanje in sorazmerno, vendar ustvarjati nekih strašnih negotovosti med ljudmi pa mislim, da ni potrebno. Ta trenutek vsaj ne, ko pa bo pa mislim, da bo država to storila in seveda tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Jaz ne vem, če sem kaj pozabila kaj ste mi še povedali. Sedaj, če bo v prihodnje prišlo do nadaljnjega širjenja okužb seveda bomo delovali skladno z našimi načrti in z načrti Evropske unije. To, da je WHO dvignila nekako to zavedanje na višji nivo pomeni tudi koordiniranje znotraj Evropske unije med državami, kar pomeni, da države sodelujejo in se o tem kakšne ukrepe bomo imeli tudi pogovarjajo. Sigurno je pa potrebno nekaj misliti. Vsakih nekaj let se nam zgodi nekaj takega in ob vsakem takem izbruhu pravzaprav je priložnost, da pregledamo kakšne ukrepe država ima, kakšne ima načrte, kaj bo potrebno v prihodnje spremeniti. Jaz mislim, da ker smo to že imeli za bistveno bolj nevarne bolezni, ker je bila smrtnost bistveno višja mislim, da je sedaj spet trenutek, ko se pogovarjamo kaj bi še dodali v te naše načrte in seveda tudi razmislek o tem kakšna bo naša infrastruktura, kar ste tudi vi omenili v bodoče na področju obvladovanja nalezljivih bolezni tudi to je potrebno razmišljati v bodoče.  Sklepi, ki ste jih predlagali pravzaprav načeloma do njih nimamo zadržka z majhnimi modifikacijami morda.  Hvala za besedo.
Hvala, gospa državna sekretarka.  Dalje dobi besedo predstavnica Centra za nalezljive bolezni na NJZ gospa Maja Sočan.  Sedaj si bom vzel diskrecijsko pravico predsedujočega. V tem sklicu bom rekel desni del opozicije sklicuje izredne seje, kar pomeni, da imam jaz več časa, da se poglabljam v kakšno literaturo, ker navsezadnje tudi rad počnem kot profesor. Resno literatura opozarja na problem zlasti na primarni ravni zdravstva imajo težave tudi drugje ne samo pri nas. Ali dejansko na tem stopnem oknu bodo zdravstveni delavci ločili med tako imenovanimi navadnimi gripami pa korono in na sekundarni ravni med ključnico kot posledico tako imenovanih navadnih grip in koronavirusa. Nekako delno je to že Jelka malo bolj poljudnoznanstveno ubesedila pa bi vas prosili, če nam tudi na to odgovorite.  Izvolite.
Maja Rozman
Hvala lepa.  Hvala lepa za povabilo, da pojasnim to vaše vprašanje, na katerega bi se osredotočila v tem trenutku.  Ko smo pripravljali priporočila za osnovno zdravstvo sekundar in terciar smo se zgledovali po priporočilih Evropskega centra za nadzor bolezni svetovne zdravstvene organizacije in seveda smo pregledali tudi priporočila drugih relevantnih organizacij kot je recimo Instituta Robert Koch in ameriškega centra za nadzor bolezni, ki je situiran v Atlanti. Na osnovi pregleda vseh teh možnih razpoložljivih priporočil smo izoblikovali slovenska priporočila v pomoč zdravstvenim delavcem, da bi pravočasno zaznali prve primere, ki bi na neki način se pojavilo v naši državi. V tem trenutku je tako in ne vemo, če ne bo mogoče v prihodnosti drugače, ampak če govorimo o tem trenutku je, da gre za importirane primere, importirane se pravi uvožene primere, ki izhajajo iz najbolj ogroženih območij in po definiciji Evropskega centra za nadzor bolezni je to brez dvoma Kitajska. Torej ključni podatek pri ugotavljanju - to, kar ste mi postavili vprašanje in na kar jaz odgovarjam - je, da je potrebno imeti podatek o tem, da je nekdo prišel iz tega območja in da izkazuje določene bolezenske znake. Ta kombinacija je zajeta v tako imenovani definiciji bolezni oziroma predstavlja sum. Vsak sum kakor smo dali navodila zdravstvenim delavcem pa je potrebno potrditi oziroma ovreči. To se je že dogajalo, da se je posumilo seveda mnogokrat se je posumilo morda neutemeljeno,   (nadaljevanje) ker so osebe pripotovale iz ne rizičnih območjih ne karantenskih območjih in takrat že v osnovi je bilo jasno, da za tovrstno okužbo ne gre. Do tega trenutka kakor je povedala državna sekretarka so bili sumi ovrženi in enako bi postopalo se tudi na sekundarnem in terciarnem nivoju, kamor bi bile napotene težke pljučnice, ki so se pojavile v nekem časovnem okviru, ki mu rečemo po koncu možne inkubacije v naših sekundarnih in terciarnih bolnišnicah. Pravzaprav s tem bi mogoče na vaše vprašanje odgovorila, če nisem bi prosila še za dodatna vprašanja. Sicer bi rekla, da poskušamo biti čim bolj usklajeni s priporočili vseh ostalih držav. To se nam zdi izjemno pomembno z razmislekom, da maksimalno varujemo zdravje prebivalcev Slovenije kakorkoli se v tej situaciji, ki je. To se pravi še enkrat bi želela reči to je faza zadržanja prvih primerov dobre obravnave eventualnih prvih primerov in njihovih kontaktov na neki način bi lahko rekli, da pridobivamo na času, ker z vsakim dnevnem vemo nekaj več in več kot vemo lažje bomo odreagirali, če bo situacija slabša. Seveda najslabša je kot vemo odnesla Kitajska, v Evropi vemo, da so bili primeri, ki so bili vezani na Kitajsko oziroma na tiste primere, ki so iz Kitajske izhajali. Da je ta številka še vedno nizka, zadnji podatek 18. 2., ki nam ga dnevno pošilja ECDC je 47 primerov v Evropi in to je pravzaprav dosti dobra novica. Te številke imam pred seboj dobila sem jih danes dopoldne. Tega smo lahko veseli, ampak ne vem pa, če seveda bo tako dobro šlo v naprej.
Hvala.  Ravnokar je v hišo, če tako rečem prišlo seznanitev s 105. dopisne seje Vlade, ki je potekala danes o informaciji o situaciji v zvezi s pojavo novega korona virusa. Prosim, da se to razmnoži in razdeli med članice in člane odbora. Nekako iz opravičil obeh generalnih direktorjev, ki sta bila nekoliko pričakovana pač predlagata, če pravilno razumem, da o zadevah ubesedujejo ljudje, ki se na to zavednost najbolj spoznajo tudi skozi dolgoletno kariero, zato predlagam, da najprej besedo dobi predstojnica Klinike za infekcijske bolezni / nerazumljivo/ dr. Tatjana Lejko Zupanc.  Izvolite.
Tatjana Lejko Zupanc
Hvala za povabilo in za vprašanja.  Obravnava bolnikov bo potekala v bolnišnicah po principih in načelnih obravnave tako kužnih bolnikov. Tako kot ste že slišali s strani državne sekretarke dr. Sočanove vsi sledimo navodila, ki so jih izdale razne strokovne organizacije po svetu in tudi pri nas sami sodelujemo pri pisanju teh navodil, saj imamo kar nekaj izkušenj. Imamo več ciljev. Prvi cilj je vsekakor, da ustrezno zdravimo bolnika, da preprečimo prenose in širjenje v bolnišnici in da obvarujemo zdravstvene delavce, kar se mi zdi še posebno pomembno glede na to, da je podatek iz Kitajske, da je zbolelo nekaj čez tisoč 700 zdravstvenih delavcev in da je žal tudi 5 zdravstvenih delavcev umrlo. Zakaj to natančno ne vem. Skratka, vsi naši ukrepi so usmerjeni v te dve smeri. Ustrezna izolacija bolnika. Kar moram povedati, da glede na način prenosa kot je sedaj znan lahko, da se bo še kaj spremenilo so trenutne prostorske ne zmogljivosti, ampak oblika sob zaenkrat ustrezna. Ne bi pa bila ustrezna, če bi bil to izrazito močan prenos, kar se tiče prenosa po zraku. Tako da domnevamo, da ta hip kar se tiče izolacijskih sob imamo ustrezne kapacitete. Če jih je pa dovolj, to bi pa sedaj zaenkrat težko reči, ker ne vemo, kako se bo ta cela epidemija razvijala.  Kar se tiče tega ali bomo prepoznali klinični primer ali ne. Mislim, da smo kar se tega tiče dobro pripravljeni. Res, bom spet uporabila ta izraz, ki vam ni všeč, vendar imamo odlične laboratorije, visok klinični sum, tako da morda bomo tudi koga testirali, ki ga verjetno ne bi bilo treba, ampak moram pa poudariti, da testiranje ni vse. Da moraš imeti tudi klinični sum in bomo nekoga morda zdravili in izolirali, če bo prišel iz tega področja, ki je kritično in imel ustrezne klinične znake, pa tudi če ne bomo ob prvi priliki dokazali te okužbe.  Kaj dela Klinični center? Klinični center ima plane. Te plane sedaj revidiramo. So nam kar dobro služili v času pandemske gripe, nam dobro služijo vsako leto, ko se pojavi sezonska gripa. Saj veste, da UKC vsako leto odpre dodatne kapacitete tako glede običajnih sob kot glede intenzivnih postelj. Potem smo izvedli obširno izobraževanje zdravstvenih delavcev, kar se mi zdi izredno pomembno, da osvežimo prakse in na ta način ščitimo ljudi in s tem tudi zmanjšujemo strah in mogoče zaskrbljenost pri samih zdravstvenih delavcih. In pa pogovarjamo se tudi kako bi te bolnike, kam bi jih usmerili, kje bi jih zdravili. Zaenkrat smo mnenja, da tudi lažje primere bi bilo smiselno zdraviti v bolnišnici. To bi bil eden od ukrepov zamejevanja okužbe.  Če zaključim. Vsi veste, da razmere v bolnišnicah slovenskih res so včasih take, da so bolnišnice zasedene. Vsaka bolnišnica lahko na nek način prestrukturira svoje postelje, kader in seveda v primeru hujše epidemije se bo pač treba dogovoriti kaj smemo še delati, kaj pa ne bomo več mogli, tako kot povsod po svetu je to.  Če pa dovolite bi pa izkoristila sedaj to priliko, da bi se morda odločevalci vseeno odločili za izgradnjo infrastrukture, ki bi omogočala ustrezno izolacijo zelo kužnih bolnikov. Še bolj kužnih kot so konkretno ti bolniki. Na ta način bi bili nekoliko bolj mirni in bi bilo to tudi strokovno možno dosti bolj izvajati. Jaz mislim, da je pa vseeno na vas, da nas podprete v prizadevanju za izgradnjo ustrezne infrastrukture.
Hvala gospa Lejko Zupanc. Sedaj prosim tudi predstavniki iz UKC Maribora. Prosim za magnetogram, da se predstavite.
Zvonko Baklan
Sem Baklan, infektolog iz oddelka za nalezljive bolezni. Glede na vprašanja, ki so bila postavljena so tukaj seveda različni scenariji. Ne vem, opazovalci, predvsem pa čas bo pokazal koliko smo pripravljeni. Sodelujemo z infekcijsko kliniko, sodelujemo s kliniko Golnik. Naredili smo to, kar lahko naredimo. Pa bom začel od zadaj, ker je bilo prej govora o obolevanju otrok. To so izjemne razmere, o katerih je bilo je že govora in takrat bomo izjemno ukrepali.  Če se pogovarjamo o nekaj bolnikih, nekaj deset bolnikov je sodelovanje, imamo dogovor, spet recimo, da smo te tri ustanove, ki bomo zdravili te bolnike. In vrnem se pa na tistega prvega bolnika, ki ga bo treba prepoznati. Kako imamo to pri nas? Že kar nekaj časa izobraževanje. Kolegica, ki vodi enoto za obvladovanje bolnišničnih okužb, izobraževanje ne samo bolnišničnih, tudi ambulantnih, zdravstveni dom, zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Tudi sama je bila, čistilne službe, kako odstranjevati, skratka, izobraževanje je prvi del. Drugi del je obravnava bolnika, za enega imamo sobo, v vsakem trenutku lahko pride. Tisto, kar se mi zdi zelo pomembno, imamo tudi laboratorij, center za mikrobiologijo v Mariboru, NLZOH regionalni center. Zelo poenostavi organizacijsko in časovno obravnavo takega bolnika. Recimo, znotraj treh ur, nekako velja, od prihoda, vemo, je ta okužba ali ne, smo v sodelovanju z bolnišnico Ptuj, dogovor kako obravnavat te bolnike, pa še, ne vem, bilo je govora o paniki v Zasavju, ne vem zakaj, kako, rečeno je, da si vsi tisti bolniki, ki so tvegani, prejme na letališču, pa vem, lastno izkušnjo iz Maribora – bolnik, ki se je vrnil, poklical po telefonu, jaz imam te težave, kako naprej in to je prava pot in po treh urah je z nasmehom odkorakal in smo ga usmerjali, vedel je, kam pride, poseben vhod, posebna soba, se ti bolniki ne mešajo. Mislim, da je tukaj pomemben del izobraževanje tudi tem bolnikom, ker običajno ti bolniki, vsaj sedaj, niso tako prizadeti, ne rabi v tistem trenutku in se lahko dogovoriš, kakšna je ta obravnava in te stvari so dorečene. Zdaj, kaj se je zalomilo in zakaj je bila panika tam, pa ne vem… Skratka, to je na kratko, kar lahko rečem za mariborske razmere.
Hvala. Kolegica, bi še kaj dodala, mogoče? (Da.) Gospa Knez, izvolite.
Lea Knez
Pozdravljeni, jaz sem Lea Knez, vodja enote za obvladovanje bolnišničnih okužb, UKC Maribor. Kot ste slišal, smo imeli paciente s sumom. Mi smo pravzaprav z dejavnostmi, izobraževanji začeli že v predzadnjem tednu januarja. Takrat so prišla prva navodila in priporočila za vse naše zaposlene in v naslednjem tednu tudi izobraževanjem najbolj kritičnih vstopnih mest, torej vseh urgentnih mest, ki jih imamo v UKC Maribor in 7. februarja smo pa, potem obravnavali tudi paciente s sumom, kjer je potekalo pravzaprav vse brez težav in smo pravzaprav preverili še naše ukrepe, ki seveda so modificirani in prilagojeni našim specifičnim prostorskim razmeram in tako kot je omenil dr. Baklan, za enega pacienta imamo v tem trenutku možnost hospitalizacije, je pa naš glavni cilj, da pravzaprav poskušamo najprej omejit, zamejit morebitno širjenje, da ostanemo na tej začetni točki, kajne, tako kot je dr. Sočanova omenila in predvsem pa je tu pomembno izobraževanje naših zaposlenih, pa tudi javnosti, da ne bi prihajalo do takih paničnih reakcij. Hvala lepa.
Hvala, gospa Knez. Gospod Aleš Rozman, Golnik. Izvolite.
Doc. Aleš Rozman
Aleš Rozman, klinika Golnik. Situacijo z novim koronavirusom pri nas spremljamo že od samega začetka, ko se je pojavila, tako da smo imel že več sestankov z osebjem na temo izobraževanja in pa načrta ukrepanja, če takega bolnika dobimo, tako da je osebje nekako pripravljeno, poznajo zaščitne ukrepe, tudi so vešči uporabe teh zaščitnih ukrepov, ker trenutno delujejo v okolju, kjer je veliko grip in tujih respiratornih virusov, del osebja pa deluje tudi v pogojih najvišje / nerazumljivo/ izolacije, pri nas imamo / nerazumljivo/ oddelek za bolnike s tuberkulozo. Pripravili smo pisne načrte, ki zajemajo postopke od samega prvega kontakta z bolnikom, do same obravnave tega bolnika in čisto vse smo vključil, vključno z logistiko po hiši in pa v obravnavi efektivnih odpadkov(?), ki bojo pri tem nastajali. Osebje nekako je, morala je dobra, se pravi, tudi znanje je dobro. Ekipa, te komisije za obravnavo bolnišničnih okužb po hiši, na oddelkih, preverja pravilno uporabo teh zaščitnih sredstev oziroma dopolnjujejo znanje. Tako da, kar se tega tiče, smo pripravljeni. Smo v kontaktih tudi z vodstvom Splošne bolnice Jesenice, kjer bomo delovali »sinergistično« in bomo nekako s pravilno / nerazumljivo/ bolnikov, vam zagotovil, da bodo se v naši regiji pravilno, obravnavani na pravilni lokaciji. Zelo pomembno tukaj se nam zdi, kar se nam zdi, sta dve točki – prvo je pravilna uporaba teh zaščitnih sredstev in izobraževanja osebja. Namreč, tu se nam ne bo zgodilo, kar, pravzaprav, se dogaja med vsemi temi izbruhi, tako kot / nerazumljivo/ kot tudi zdajle koronavirus na Kitajske, da v prvem valu odnese precej zdravstvenih delavcev na bolniško odsotnost, da bi se jo, skušal, v čim večji meri temu izognit, da bi bili na voljo za ljudi.   (nadaljevanje) Druga stvar je pa seveda prostorska situacija, ki trenutno je, kakršna je. Bolnišnica je trenutno polna bolnikov zaradi že omenjene sezone respiratornih infektov. Tu smo se pripravljali na način, da bi odpovedali vse ne nujne diagnostike in zdravljenja, na ta način smo pridobili nekaj prostora. Potem pa tudi z neko mero iznajdljivosti bi revitalizirali določene dele oddelkov, ki zaradi slabega stanja niso v uporabi, se pravi, bi pridobili neke možnosti za tudi izolacijo teh bolnikov, ločeno od preostalih bolnikov. Treba je pa poudariti, da mi sicer imamo te izolacijske prostore in sobe, ki so pa namenjene bolnikom s tuberkulozo in teh dveh vrst bolnikov ne smemo mešati v istih prostorih. Tako bo organizacijsko treba to nekako drugače rešiti.  Trenutno obravnavamo dva scenarija, za katera mislimo, da smo pripravljeni. Prvi je vnos majhnega števila bolnikov, ki bi jih potem nekako skušali zamejiti in obvladovati. Drugi scenarij je nenadzorovano širjenje virusa. Za oboje imamo plane, kaj narediti. Bi pa tu še enkrat poudaril, da je za prihodnje treba razmišljati, ko bo prišlo poletje in tako naprej, da v Sloveniji vendarle je treba tudi delati nekaj na infrastrukturi, bolnišnični infrastrukturi za podobne stvari. Namreč, z iznajdljivostjo in improvizacijo bomo šli, bomo stvari rešili, to ni problem, ampak ne more biti to naš način, kako delujemo v Sloveniji.  Zaenkrat lahko govorim pomirjujoče.
Hvala, gospod Rozman.  Še eno obvestilo imam, od 14.45 dalje je opravičeno odsoten kolega Branko Simonovič.  Preden odpremo razpravo poslank in poslancev, ali ima kdo od vabljenih še kaj dodati? (Ne.) Če bo potrebno, bom naredil izjemo, ker gre vseeno za strokovna vprašanja, da nam vabljeni še kaj dodatno odgovorijo ali razložijo, česar praviloma ne počnemo.  Odpiram razpravo. Predlagateljica, potem naj se pa pripravita poslanca Branko Grims in Samo Bevk.
Hvala.  Nekaj odgovorov je bilo, sicer smo to lahko prebrali tudi na spletu, da smo pripravljeni. Glede smrtnosti je 12 % glede na zaključene primere, ne 2 %, o tem imate obvestilo na WHO. Najbolj zadovoljna sem bila z odgovorom UKC Maribor, ki je točno povedal, kako in na kakšen način in da ne samo zdravstveni delavci. Zdaj, kaj so zdravstveni delavci, gre za zdravstvene strokovnjake, to pomeni, za zdravnike, ali za koga. UKC Maribor je točno povedal, da ne samo, da izobražujejo zdravstvene delavce, ampak tudi drugo osebje, ki dela v bolnišnici, ki je po mojem mnenju tudi pomembno, tako kot ste rekli, od tistih, ki čistijo, do… konec koncev do vratarja, no, ki je v prvem stiku. In prvi stik ni z zdravstvenim delavcem, prvi stik okuženega je s sorodnikom ali z nekim drugim državljanom. Če govorimo o prvem stiku seveda v sistemu zdravstva, je pa z zdravstvenim delavcem. Res je, da tu ministrstvo mogoče nima nekega vpliva, ampak dejali ste, potniki so obveščeni - naj bi bili obveščeni, ker ljudje smo pač takšni, da nekaterih plakatov pač ne beremo, kajne. Se spomnim primera, ko je prišel pacient v ambulanto, pa je sedel nekaj časa in gledal, pa potem po 45 minutah čakanja rekel: »Uh, jaz moram pa v karanteno.« Torej, »naj bi bili« obveščeni potniki, ki prihajajo s Kitajske. Po mojem je bolje, kot da rečete »so obveščeni«. Tudi to pošiljanje videov in elektronskih sporočil, češ da so zdravstveni delavci vsi obveščeni - naj bi bili vsi obveščeni, ni rečeno, da so vsi.  Zanima me še nekaj. Torej, govorili ste vseskozi o zdravstvenih delavcih, dejali pa ste, da je medresorsko sodelovanje z notranjimi zadevami, torej Ministrstvom za notranje zadeve, to pomeni tudi, kako je z obveščenostjo policije na mejnih prehodih, na letališčih in tako naprej. Koliko ljudi ste detektirali, da so prišli s Kitajske, ali jih spremljate. Jaz poznam en konkreten primer, ko je bil na Kitajskem točno v tistem delu, pa danes lepo po Sloveniji hodi; pa ne da bi delala paniko.   (nadaljevanje) Ampak dejali ste, da Nemčija je naredila ta sistem, torej, da vsi, ki so prišli s Kitajske oziroma z okuženih območij, se javijo in jih potem spremljajo. Ali je Slovenija to naredila ali namerava to narediti. Potem obvestilo, ki je bilo danes tudi iz mednarodne organizacije, ta primer na križarki. Vsi, ki bodo prišli, morajo biti v karanteni še 14 dni. Ali imamo Slovence na tej križarki in ali bodo v karanteni. Torej, koliko potnikov ste označili, bom rekla, pokljukali, da so prišli s Kitajske v tem času in da so v neki karanteni ali pa na nekem spisku, kjer je treba zadeve pregledovati.  Druga zadeva, ker gre za migracije sem in tja in tudi tu je treba biti pozoren. Še enkrat, ne da me skrbi, ampak, saj veste, ljudje hodimo s sezonsko gripo po svetu, kajne, in smo pač takšni, da nekateri tudi z boleznijo hodijo okoli. Ampak v tem primeru je vprašanje, ali je ta informacija, torej, da naj ne hodijo, ampak naj kličejo, prišla do ljudi. Ker zadnjič tisto, kar smo gledali v medijih, je bilo zelo slabo predstavljeno, no, moram reči. Torej, moje dodatno vprašanje je - sicer je gospa z UKC, z infekcijske klinike, rekla, »se bomo pa prilagodili, ko bo do tega prišlo.« In z ministrstva je bilo rečeno, »bomo razmišljali oziroma se bomo pogovarjali o infrastrukturi za bodoče.« Ali ste se že začeli pogovarjati ali se šele boste pogovarjali o tem, koliko postelj in kako se bo prilagajalo tudi ob drugih epidemijah, ne samo v tem primeru. Ali torej imate sezname ljudi oziroma koliko je takšnih, ki so prišli s Kitajske in so v karanteni, ali bodo potniki s križarke v karanteni, tako kot v drugih državah.
Hvala. Zdaj odkrito povem, da sem malo razmišljal, da bi na to sejo poklical še ministra za zunanje zadeve pa za notranje, ampak ko sem to na začetku tega mandata delal, je zlasti desni del opozicije norel, kaj Trček počne. Tudi v razmislek predlagatelju, ali prekinemo to sejo, pa jo nadaljujemo jutri po tisti krajši seji in povabimo še te ljudi. Kolikor jaz vem, je na križarki šest državljank in državljanov Slovenije. Kolikor vem, je okrog tisoč 300 državljank in državljanov Slovenije na Kitajskem, ki jih ima ambasada, kar nekaj njih, skozi WhatsAppe in podobna orodja v kontaktu. Ampak verjetno bi potem tudi to sejo lahko razširjali na infrastrukturo zunanjih ministrstev in diplomatskih predstavništev. To v razmislek predlagatelju, če hoče, če ne, pa…  Želite odgovoriti? Prosim, gospa državna sekretarka. Potem bom pa odprl razpravo.
Simona Repar Bornšek
Samo kolikor lahko rečem, zanimali ste se za te stike oziroma te prve stike, kot ste rekli. Glejte, v zdravstvu smo vajeni, imeli smo ošpice, imeli smo že druge epidemije, da vemo, kako postopati. Se pravi, ko pridemo v stik z osebo, ki ima epidemiološki podatek, da je bila v kontaktu ali prihaja z območja, se vedno preveri, s kom je bila v stiku. Tako mi preverjamo tudi te stike vedno, to je bilo pri ošpicah. Mislim, da imamo izkušnje, to lahko pove tudi dr. Sočanova, kako se je ukrepalo, kako se je iskalo vse te ljudi, ki so bili, kako se jih je testiralo. Tako te izkušnje zdravstveni domovi, zdravstveni delavci imamo. Se strinjam z vami, to, kar ste povedali, drži, seveda lahko pridejo doma v kontakt, če ne vedo prej. Ampak mi smo te algoritme oziroma to, kako se ukrepa, tudi ko ste rekli, kaj je na letalu, kaj je na ladji. Ladja ne more pristati, če ima potnike, oziroma se pogovarja z luko. Ti algoritmi so zelo natančni, no, saj mislim, da vam jih lahko predložimo. In tudi na letalu, ko letalo pristane, mora poročati, in kako se ti postopki izvedejo. To smo dodelali, bile so ekipe tudi na letališču. Kar pa se tiče potnikov, kot ste rekli, s Kitajske, mi iz vira Vuhana, kjer je bil izbruh epidemije, nismo imeli Slovencev tam, po znanih naših podatkih jih tam ni bilo. Takrat, ko so druge države repatriirale svoje državljane, mi tu nismo sodelovali, ker jih nismo imeli. Če so prihajali iz drugih delov, kjer še ni bilo okužbe, seveda niso bili, tako kot recimo s Tajske ali z drugih območij, nismo nadzirali. To pomeni, sproti smo se prilagajali, kje se je pojavil virus in kje so… Morda bi to epidemiologinja dosti bolje povedala, ker vedno   sodelujemo in se pogovarjamo in za vse primere v Sloveniji smo sproti seznanjeni in z epidemiološko službo sodelujemo in, morate vedet, vsak zdravstveni delavec, če ima kontakt mora takoj poklicat epidemiologa, lokalnega, in to se dogaja v skladu s strokovnimi priporočili. Tako da, epidemiologi povedo, kaj, kakšni ukrepi so potrebni, da so, kot sem že prej rekla, si unija prizadeva, da bi bili sorazmerni, se pravi, da vse, ki so zdaj prišli od nekod, če ni še tam bilo izbruha in če niso bili v kontaktu, ne damo v karanteno. Morda bi vseeno prosila, če lahko strokovnjakinja dopolni me, no, prosim.
Gospa Sočan, izvolite.
Maja Rozman
Hvala lepa. Zdaj, mogoče bi odgovorila na vaše vprašanje, na katerega se pravzaprav zares ne da 100 % odgovorit in to je jasno, da čisto vsakogar, ki bi pripotoval iz nekega območja, da ga prepričamo, da res se javi in pokliče, ker, to je odvisno od posameznika, kako naredi. Mi se trudimo, da bi dosegli čim več ljudi z obvestilom, seveda, nobenega zagotovila pa nikomur ne moremo dat, da ga dosežemo na 100 %. Enako bi vam rekla, da imate povsem prav, da zagotovo čisto vsakega zdravstvenega delavca, naša obvestila 100 % niso dosegla. Poskušal smo sporočila poslat po, kot rečemo, po več kanalih, z željo, da bi doseglo čim več zdravstvenih delavcev, težko pa je v tem trenutku reči, ali smo bili mi in koliko smo mi bili uspešni. Glede na vprašanja, ki nam jih postavljajo, lahko rečemo, da smo jih kar zelo veliko dosegli, ampak, da bi jih pa 100 %, pa brez dvoma ne. Naslednja stvar, pa ki bi jo mogoče že prej morala pojasnit, pa je, da smo v podporo ljudem, ki potujejo, odpotujejo ali pa pripotujejo v Slovenijo, odprli telefonsko številko, ki dela vsak dan in je na voljo državljanom, da se pozanimajo, da dobijo iz prve roke neke podatke, nasvet, priporočila. Na začetku, ko se je ta telefonska številka odprla, je bilo zelo veliko vprašanj v zvezi s potovanjem na Kitajsko, z vračanjem iz Kitajske, ampak že spet, vam ne morem reči, da smo dosegli vse ljudi, ki so prišli, to ni pač na žalost mogoče. To telefonsko številko bomo imeli še naprej, ker se je izkazala za res izjemno koristno. Izrazili ste tudi določene skrbi, kako je na letališču, kako je v pristanišču. Seveda, ne vemo, ali bo šlo vse idealno, če se bo nekaj zgodil, ampak z čim bolj natančnimi algoritmi skušamo te, bi rekla, slabosti, tudi z leta v leto in končno tudi z določenimi vajami, saj takrat, ko je bilo vprašanje ebole, smo imeli prav na letališču eno vajo, samo vaja je vaja, realnost je realnost, da bi pač nek, dosegli, potoval proti optimumu, kjer pa sigurno nismo, kajne, to je dejstvo…
Hvala, gospa Sočan. Odpiram razpravo. Mag. Grims, pripravi naj se kolega Bevk. Izvolite.
Ja, hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav. En star ameriški pregovor pravi »Boj se ženske, kadar reče, vse je v redu in boj se vlade, kadar reče, nimate se česa bati.« Približno tako je zdajle tudi situacija tukaj. Dejstvo je, da z Vuhan koronavirusom oziroma, kot se mu danes zelo znanstveno že reče SARS-CoV-2, se je odreagiralo bistveno prepočasi in prepozno. To seveda ni krivda samo Slovenije, ampak tudi Svetovne zdravstvene organizacije, ki je bila pod pritiskom Kitajske, o čemer se bolj ali manj zdaj že na glas govori. Zaradi tega se je epidemija razširila, razširila se je tudi že na tiste države, kjer pač medicinski sistem ne deluje oziroma je tak, da bi zelo težko rekli, da izpolnjuje norme, kot smo jih navajeni v razvitem svetu, kar seveda pomeni, da bo zelo, zelo težko to zaustavit ali iztrebit oziroma, da bi prišli do »eradikacije« tega virusa iz populacije ljudi, tako kot je bilo s SARS-om. SARS je, mimogrede, izjemno podoben temu, kar imamo danes, razlika je samo v tem, da je ta mnogo bolj virulenten, se pravi, neprimerljivo bolj nalezljiv in počasi se tudi končuje tista pravljica, ki smo jo imel v vseh osrednjih medijih, ne samo slovenskih, isto je bilo v ZDA ali pa kjerkoli drugje ste pogledal, češ, saj, Vuhan koronavirus ni čisto nič bolj nevaren, kot najbolj običajna sezonska gripa. Ravno danes je, mimogrede, New York Times objavil, da je po uradnih podatkih približno dvajsetkrat bolj smrtonosen Vuhan koronavirus, kot pa običajna gripa. / nerazumljivo/ ima v Ameriki mimogrede smrtnost 0,1 procenta, Vuhan koronavirus po uradnih podatkih zdajle 2,4 2,3, tam nekje, / nerazumljivo/ smrtnih žrtev. S tem se tudi ogromno manipulira, tudi statistično, zaradi tega, ker se primerja podatke s številom ugotovljenih okužb in se to pač enostavno deli s številom mrtvih. To seveda ni isto. Treba bi bilo upoštevat potek bolezni in šele iz popolnoma zaključenih številk na koncu, bi lahko prišli do uradne statistike, ki bi res veljala.  Vse to so razlogi za skrb. Zdaj, zakaj se je to dogajalo. Razlog je preprost in to je denar. Denar, ki ga v Sloveniji zmanjkuje, seveda pa v veliki meri oblikuje tudi mednarodne odnose, zlasti, ko gre za kakšno veliko silo, kot je Kitajska in ko je denarja zelo veliko, se odreagira na napačen način ali pa prepozno, tako, kot se je v tem primeru. Razlogi za to, da bi nas moralo zelo skrbet, so očitni. Vsi poznamo tisto uradno verzijo, kako je šlo iz / nerazumljivo/ iz, netopirjev, pa kač, na ljudi, samo, veste, zadeva ima eno zelo zanimivo primerjavo – iste kače, pa iste netopirje jejo ljudje tamle v Vietnamu že kakšnih tisoč let, pa nikoli ni nič preskočilo in zakaj je to zdajle bilo ravno v Vuhanu. Zdaj, slučajno sta tam tudi edina dva vira, pač, laboratorija četrte stopnje, za razvoj bioloških orožij na Kitajskem in mimogrede, kot zadnji ukrep, ste ga verjetno slišal, včeraj so suspendiral praktično civilno zdravstvo na Kitajskem in je prevzelo vodenje boja proti virusu kitajska vojska, na čelu s gospo iz Generalštaba, ki je strokovnjakinja za biološko bojevanje – vodilna strokovnjakinja in mimogrede, generalmajorka, po činu, pač kitajske vojske. To vse so razlogi, da je treba zadevo silno resno vzet in da je pač žal tukaj zelo verjetno, da bo izid drugačen, kot je bil s SARS-om. Kot rečeno, prva in osnovna razlika je veliko večja nalezljivost – virulenca, kajne. Drugo je pa, da je SARS imel drugačen potek od okužbe do razvoja bolezni, medtem ko je tale virus izredno hinavski. Sami ste zdajle že šli s tisto številko, ja, da je pet dni od okužbe do verjetnega izbruha bolezni, to je zdaj, neka podcenjena verzija, spet ima očitno igro denar, kajti, tisti, ki pač gledamo statistike na internetu in statistike, moram reči, se zelo dobro zastopim, vemo, da je situacija precej drugačna, tudi ta bolnik, iz te ladje, ta ladja bo zelo zanimiv primer – je bil na ladji 5 dni, šesti dan oziroma sedmi dan po tem, ko se je izkrcal, je pa pri njemu izbruhnila bolezen, na ladji pa še nekoliko kasneje, kajne, kar seveda govori v prid, da je potrebno upoštevat kar lepo prvotnih 14 dni, če hočemo bit kolikor toliko sigurno. Vsi ukrepi, ki jih je tukaj uvajal Evropa in pa svet, so bili prepočasni. Morali bi omejit letalske prevoze, morale bi drugače ukrepat s potniki, nič se ni zgodilo. Zelo zanimivo je zaporedje datumov – 26. januarja sem postavil javno vprašanje, tudi na Twitterju, zakaj Vlada ne blokira prometa s Kitajske oziroma, vsaj uvede ustreznih omejitvenih ukrepov in enako tudi velja za Evropsko unijo. No 27. ste se prvič sestal, no, to kot zanimivost. To seveda smo to pove, če sem imel te podatke jaz, bi jih morali v institucijah imet še mnogo prej in kaj se je dogajalo? Po Sloveniji, recimo, se je veselo vozil, ravno v tistih dneh, cel avtobus potnikov iz Vuhana, torej iz centra okužbe iz Kitajske, o čemer ne bi mi nikoli nič izvedeli, če ne bi potem šel še preko mejo v Bregani na Hrvaško in so seveda Hrvatje naredil celo paniko potem na meji. To se pravi, da je tukaj odnos do tega bil, milo rečeno, neodgovoren. Gre za varnost ljudi. Ko gre za varnost ljudi, je tako, kot v mednarodnih odnosih, tam ni prostora za naivnost, v tem primeru pa še za nekaj – tudi vprašanje, ki se ga danes premalo dotikamo, po mojem mnenju, je vprašanje ekonomije; ne z vidika stroškov, ampak z vidika, kaj to pomeni za Slovenijo. Ali si vi predstavljate, če se takole, recimo, pelje en avtobus kitajskih turistov iz Vuhana čez Slovenijo v času epidemije, kaj bi pomenil en izbruh. Samo en primer okužbe dokazan, pa da malo razesje naokoli v eni od slovenskih toplic ali pa v enem drugem turističnem centru ali pa na Primorskem. To pomeni, da imamo popolnoma uničeno turistično sezono. Verjemite, da bi vsaka konkurenca to zlorabila do amena in izkoristila. In da si slovenska ekonomija in pa predvsem slovenski turizem ne bi leta in leta postavil na noge. Že to so razlogi, da je treba to zadevo vzeti smrtno resno. Seveda pa primarna je pa seveda varnost ljudi.  Sedaj ti testi, ki se uporabljajo, so larifari. Tisto merjenje s pištolo ali ima eden vročino in podobno, kdor je malo proučeval kako je z Vuhan koronavirusom ve statistike, da je tudi do 9 in 10 dni možnost, da si okužen, pa da ne kažeš najmanjšega znaka okužbe, šele potem pride do izbruha bolezni. Se pravi, tisto merjenje temperature in vse ostalo so popolnoma nezanesljiv. Edina stvar, ki dejansko deluje, no, pa mimogrede tudi če imaš enkrat vročino, veste, to omejevanje, kao nadzor nad prometom je larifari. Vzameš par analgentikov, ki zbijejo temperaturo telesno, pa ti nobena pištola več ne pokaže dvignjene temperature. Edina stvar, ki deluje je torej osamitev. Danes, moram reči, sem bil zelo vesel besed gospe doktor, ki je predlagala, da bi morali poskrbeti za ustrezne kapacitete za osamitev, ne samo zaradi tega, ker morda, če bi imelo človeštvo veliko srečo, bo ta virus izzvenel sam od sebe. Tudi to se je že dogajalo v preteklosti. Ampak zanašati se na srečo, prej ali slej je ne bo več. Zelo verjetno smo že sedajle na tej točki, prej ali slej bo pa zagotovo prišla. In takrat bomo potrebovali neke take kapacitete zaradi zaščite vseh ostalih, kar pomeni, da rabiš podtlak, rabiš ustrezno hermetično zaprtje in vse ostalo, kar deluje kot zaščita zato, da se stvari, ki so ekstremno virulentne ne trosijo okoli, zlasti, ko gre za prenos po zraku. Dejstvo je, da se v Sloveniji ni storilo praktično ničesar. Z vsem dolžnim spoštovanjem do te vlade, ampak vlada v odhajanju je dolžna opravljati tekoče posle. In tak primer kot smo sedajle je točno v okviru tekočih poslov. Ni dolžnost te vlade, da hodi dol po Turčiji, pa obljublja Erdoganu sprejem v Evropsko unijo, kar je oslarija prve kategorije, ker tega nihče v Evropski uniji več ne podpira. Ampak je dolžnost, da se poskrbi za ustrezne kapacitete in zaščitne ukrepe, da bi se preprečilo izbruh epidemije v Sloveniji ali pa, saj pravim, zadosti je en primer, pa potem sejanje okužbe lahko v zelo majhnem obsegu v enem od turističnih središč, pa bo imelo to izjemno hude gospodarske posledice. Tudi če do nekih hujših tragedij ne pride.  Zakaj se ukrepa tako pozno, sem povedal. Bi pa želel vprašanje, kaj nameravate storiti sedaj? Tukaj gre za sistem, ki ni postavljen ustrezno. Prvič, nimate prostora za to. Drugič, nimate v tem trenutku poskrbljeno za nadzor. Nadzora ne na mejah, ne ob prihodih, ne na noben drug način. Tretje kar je, Slovenija ima južno mejo, ki pušča tako, da se to povedati ne da. 16 tisoč uradnih ugotovljenih vdorov preko meje v Republiko Slovenijo. V teh državah iz katerih so ilegalni migranti se po podatkih, ki prihajajo iz samih teh države, že pojavljajo primeri. V teh državah ni kakšnega dobro delujočega sistema zdravstva. In prej ali slej se bo v tej množici, ki se giblje nekontrolirano preko meja, seveda ta virus tudi pojavil. Če se vse drugo uspe omejiti, se dokler se na tem delu ne bo poskrbelo za red in preprečilo neovirano prehajanje meja kar tako kot se komu zazdi, toliko časa Slovenija ne bo varna. To ne velja samo za Slovenijo, velja za celotno Evropsko unijo. Tukaj je mnogo tistih elementov, ki se seštejejo na katere smo leta opozarjali, pa se sedaj vidi, kako nujno bi bili potrebni. Jaz moram reči, da z vsem, ne vem kaj bi rekel, da sočustvujem z zdravniki, ker vem, da bi naredili vse zato, da bi ohranili zdravje ljudi, ampak nimajo tehničnih sredstev. Slovensko zdravstvo je požrlo še pa še milijard v minulih letih, 17. TRAK: (SC) - 15.20  (nadaljevanje) ki so ga veselo cuzale, potem razne rdeče pijavke, ki visijo že od pred osamosvojitve pa po osamosvojitvi na slovenskem javnem zdravstvu in zato se pač ohranja ta monopol. Če bi se ves ta denar, ki je šel v prazno uporabilo za izgradnjo ustreznih kapacitet, potem se danes mislim, da tukaj res ne bi bilo treba o tem sploh pogovarjati tako pa Slovenija v ničemer ni pripravljena. Sedaj še enkrat povem, če ne bo kakšnega čudeža, da virus izven sam epidemija bo v taki ali drugačni obliki. Pa, če ne bo ta usodna bo verjemite pa naslednja, ker v nekaj letih se bo pojavil nov virus pa, potem še nov virus. Znanstveniki se radi igrajo s pač raznimi virusi in potem jim marsikaj uide iz laboratorija in po drugi strani gostota prenaseljenosti pa ne Evropejcev, saj belega človeka bo kmalu zmanjkalo ga ni več, ampak zlasti v nekaterih drugih delih sveta je tako velika, da seveda vsaka epidemija gre kot ogenj prometna sredstva zlasti letalski prevoz pa to še bistveno pospešujejo in ker gre za denar se tega ni omejilo v tem primeru in verjemite, da se ne bo omejilo tudi v bodočih primerih. Danes govoriti o tem, da je koronavirus omejen samo na Kitajsko je znanstvena fantastika. Bilo bi lahko tako, če bi se ukrepalo pred dvemi meseci pa se ni in danes so tam stvari zelo hude. Kaj je uradno kaj je neuradno iz Kitajske o tem bi lahko par ur govoril, ampak dejstvo je, da imajo tam socializem. Kaj je tam res, videli smo posnetke na internetu take, da človeka stisne pri srcu koliko so bile te stvari prenapihnjene koliko so bile realne bomo šele videli. Jaz osebno moram reči, da v uradne številke ne verjamem. Videl sem kako so sami blokirali cele predele mest, ker niso uspeli tam narediti ničesar pametnega kako so hodili z orožjem okoli in cela ta zgodba samo in s tem bom končal v tem delu, ko žal nimamo verodostojnih podatkov in ne moremo biti prepričani kaj je in kaj ni res potrjuje samo tiste zgodovinske besede Ronalda Reagana, ki rekel: »Socializem deluje samo v nebesih, ker ga ne rabijo, ker so že nebesa in deluje v peklu, kjer ga pa imajo že od samega začetka.«
Hvala gospod Grims za gostovanje na odboru.  Kolega Bevk.
Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.  Lepo pozdravljeni vsi prisotni! Prejšnjo sredo smo imeli zelo koristen in poučen obisk Odbora za zdravstvo na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Obiskali smo tudi infekcijsko kliniko, kjer nam je predstojnica klinike dr. Tatjana Lejko Zupanc natančno predstavila problematiko gripe in seveda v nadaljevanju tudi kronavirusa. Rekli ste, da smo pripravljeni na ta izziv ste pa opozorila na pomanjkanje ustrezne infrastrukture tudi na zastarele prostore infekcijske prostore, ki nujno potrebuje novo investicijo. Na problem infrastrukture je danes opozoril tudi direktor Univerzitetne klinike Golnik, dr. Aleš Rozman, zato bi imel vprašanje za predstavnike Ministrstva za zdravje ali Zakon o nalezljivih boleznih zadovoljivo naslavlja to problematiko ali bi morali zakon dopolniti? Kajti, to so naše delovne naloge Odbora Državnega zbora za zdravstvo in tudi Državnega zbora da sprejema in dopolnjuje zakone in zakonsko materijo.  Sedaj v tem 8. členu Zakona o nalezljivih boleznih tega kronavirusa kot nalezljive bolezni ni opredeljenega. Res, da tretji odstavek 8. člena govori, da če se pojavijo nevarnosti drugih nalezljivih bolezni, ki bi lahko grozili zdravje prebivalcem navajam lahko Vlada Republike Slovenije odloči, da se zanje uporabijo ukrepi določeni s tem zakonom. O odločitvi mora nemudoma obvestiti Državni zbor Republike Slovenije. Danes je tako informacijo obravnavala tudi Vlada Republike Slovenije, saj smo dobili neko gradivo tukaj na mizo, ki ga pa še nisem uspel prebrati.   (nadaljevanje) V nadaljevanju imamo o tem zakonu tudi ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. V 18. in 19. členu se govori o popolni osamitvi, obvezni osamitvi. Tam so tudi naštete nalezljive bolezni, kjer je potrebna obvezna osamitev pa me zanima ali je potrebno dopolniti ta člen zakona ali ne ali je zadovoljivo to, da se spremeni kakšna vladna uredba? Namreč, če bi slučajno prišlo do večjega izbruha bolezni tudi v našem okolju je infrastruktura pomanjkljiva. To smo slišali tako na obisku v kliničnem centru kot tudi danes na odboru. Jaz ne bi rad strašil, da smo imeli veliko pandemijo špansko gripo pred dobrimi 100 let kjer je bilo okuženih 500 milijonov ljudi, umrlo je več ljudi kot v prvi svetovni vojni in iz ene študije sem prebral, da je v Ljubljani in v sosednih vaseh v letu oziroma jeseni 1918 414 ljudi, da je bilo obolelih učencev v ljubljanskih osnovnih šolah takrat od 16 do 75 %. To so seveda strahovite številke. Jaz verjamem, da je danes po 100 letih medicina tako napredovala, da take pandemije v svetu verjetno ne bo. Kljub temu še enkrat sprašujem ali Zakon o nalezljivih boleznih zadovoljivo naslavlja to problematiko ali je potrebna novela zakona?  Hvala lepa.
Hvala, kolega Bevk.  Ali želite odgovoriti gospa državna sekretarka?  Izvolite.
Simona Repar Bornšek
Ali lahko odgovorim? To se mi zdi zelo pomembno, da ste povedal, da ne živimo več 100 let nazaj in da je medicina v tem času veliko naredila, da pravzaprav zdravimo drugače, imamo bistvene možnosti zdravljenja in tudi preprečevanja bolezni in higienskih ukrepov.  Kar se tiče Zakon o nalezljivih boleznih ne govori o infrastrukturi. To, kar je bilo pa potrebno smo pa danes dopolnilni z novelo se pravi, da se koronavirus uvrsti na seznam bolezni in zato je danes Vlada sprejela ta sklep.  Kar se tiče infrastrukture. Infrastruktura je opredeljena z državnim proračunom oziroma vlaganjem v infrastrukturo je stvar državnega proračuna, ki ga sprejema Vlada na pobudo tako prioritet zavodov zdravstvenih. Definitivno o tem smo že danes govorili se v prihodnosti take epidemije oziroma taki izbruhi bolezni nalezljivih so pač opozorili, da gledamo in vemo, da neke stavbe v Sloveniji so resnično dotrajane in jih je potrebno obnoviti. Za ostalo, kar sem omenila je bilo danes urejeno in mislim, da Zakon o nalezljivih bolezni v tem primeru, zaradi tega ni potrebno spreminjati.
Hvala, gospa državna sekretarka.  Čisto za magnetogram državni proračun sprejema Državni zbor, kar se pogostokrat pozablja v derogaciji dela Državnega zbora.  Kolega Pavšič, izvolite.
Hvala lepa, predsednik.  Na žalost je vaš poziv vsaj v enem primeru padel na neplodna tla pa smo marsikaj slišali na kar bi bilo potrebno tudi dobiti danes dobiti odgovore in ker imamo tukaj toliko strokovnjakov s področja infektologije bi prosil, da se res definira kako se bolezen prenaša, kakšna je inkubacija, kužnost, kako se to lahko uporablja oziroma diagnosticira tudi s prenosnimi termometri ne pa s pištolami, ki merijo v čelo. To samo za medklic.  Dejansko pa je zelo pomembno to kakšna sporočila bo dal danes ta odbor javnosti. Kar sem jaz uspel danes zaznati na nekem generalnem nivoju je to, da se ukrepi že dlje časa izvajajo, da je stroka zaznala potencialno nevarnost, da na več nivojih potekajo komunikacijski napori, s katerimi se seznanja seveda je njim primerno določene javnosti, ki so malce bolj izpostavljene in ne samo najširšo javnost. Da je lahko javnost ob trenutnih razmerah mirna in predvsem to, da lahko zaupamo v sistem, ker sistem deluje.  S predlagateljico oziroma z gospo Godec smo s koalicijo tudi uskladili predloge sklepov, vam   (nadaljevanje) jih bom dal kasneje tudi v pisni obliki, gospod predsednik. Usklajeni sklepi oziroma predlog sklepov odbora pa se glasi tako, prvič: »Odbor za zdravstvo predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije, da poročata in seznanjata javnost o potrjenih okužbah z novim koronavirusom v Sloveniji.« Drugi sklep: »Odbor za zdravstvo predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije, da tedensko obveščata javnost o izvedenih aktivnostih, povezanih z novim koronavirusom.« Tretjič: »Odbor za zdravstvo predlaga oziroma nalaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije, da nemudoma obvestita vse izobraževalne ustanove, bolnišnice, domove za starejše, občine in podobno ter vse ustanove, kjer se zadržuje večje število oseb in lahko hitreje pride do prenosa virusa, o postopkih varovanja pred prenosom virusa, o znakih obolelih s koronavirusom in dejavnostih ob morebitnih znakih obolenja pri posameznikih.« In četrtič: »Odbor za zdravstvo predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije, da koordinirata aktivnosti v primeru potrebe po vzpostaviti dodatnih kapacitet za obolele z novim koronavirusom.«  Hvala lepa.
Hvala, kolega Pavšič.  Ravnokar smo prejeli na mizo te redigirane in usklajene sklepe. Ali se želi ministrstvo opredeliti do njih? (Ne.)  Nadaljujemo razpravo. / oglašanje v ozadju/ No, okej, v redu. Skratka, za magnetogram, koordinacija je bila med opozicijo in koalicijo in tistim, ki po 110. členu ustave odgovarja Državnemu zboru, z izvršilno oblastjo.  Naslednja razpravlja kolegica Alenka Jeraj.
Hvala za besedo.  Hvala tudi za odgovore predstavnikom ministrstva, ampak dve stvari me še zanimata oziroma bi vprašala. Vsaj v tistem, kar ste povedali, nisem zasledila, ali imamo kakšne potencialno nevarna območja ali pa točke v Sloveniji, kjer bi lahko pričakovali izbruh ali pa kakšne okužbe. Vemo, da se v kakšnih območjih redno dogajajo tudi obiski s Kitajske in podobno, z italijanskih letališč predvsem; tu imam v mislih Hit v Novi Gorici. Ker če ste že naredili neke ukrepe, ste verjetno tudi malo poskenirali, kje bi lahko v Sloveniji bilo. To je prva stvar.  In druga stvar, danes sem bila obveščena, da so v nekem podjetju neko gospo, ki se je vrnila iz Azije, kar določili, da mora ostati doma 14 dni. Pa me zanima, ali je to praksa oziroma ali lahko kar podjetje odredi, ne vem, kaj je to, bolniška potem ali prisilni dopust, sploh če niso niti preverili. Dobro, lahko bi bila okužena in zato so ji rekli, naj 14 dni ostane doma.  To dvoje me zanima. Hvala.
Hvala.  Želite odgovoriti na to? Prosim, izvolite, gospa državna sekretarka.
Simona Repar Bornšek
Ja, seveda, mi smo v stalnih kontaktih oziroma smo se pogovarjali na teh koordinacijskih skupinah, kje bi lahko prišlo, na kakšen način bi lahko prišlo do okužbe. Imeli smo tudi stik oziroma sestanek z Veleposlaništvom Republike Kitajske, trenutno so vsi turistični obiski zaustavljeni.  Ali nadzorujemo vstopne točke v državo in tam epidemiološko vemo, od kod prihajajo, mislim, da je to dovolj dobro urejeno.  Kaj je bilo še vprašanje? / oglašanje v ozadju/ Aha, glede te delavke, ja. Hvala za to vprašanje. Glejte, vsak kontakt oziroma sum okužbe se komunicira in so ljudje obveščeni in so tudi nekateri obvestili Nacionalni inštitut za javno zdravje in spraševali za nasvete. V takem primeru epidemiološka služba ukrepa in pove, kakšna so navodila. Tak ukrep, kot ste ga sami povedali, ni potreben. Če se kdo tako odloči, jaz ne vem, ali sme kdo posegati v to, kako se je znotraj organizacije kdo odločil, kako se je posameznik odločil, jaz o tem ne morem ničesar reči. Definitivno, zaradi epidemiološkega razloga ni potrebno, da se zdravo osebo izloča. Moram reči, da smo v tem času doživeli tudi nekatere neljube dogodke v zvezi z diskriminacijo ljudi, ki tu živijo, ki niso nikoli potovali oziroma v zadnjem času sploh potovali iz Slovenije, ampak so morda Kitajci. Bila so tudi vprašanja, ali   (nadaljevanje) smejo ljudje hoditi v kitajske trgovine. Saj pravim, najprej mora biti epidemiološka anamneza, da ta človek mora priti od nekod. In enako potencialno je vir okužbe lahko slovenski državljan kot katerikoli drug. Tako da vse te možnosti, kot ste jih omenili, smo preigravali, pogovarjali smo se tudi o teh, ker smo bili seznanjeni, da so nekatere delovne organizacije to počele. Če pokličejo na Nacionalni inštitut za javno zdravje in govorijo z epidemiologom, dobijo strokovna napotila. Če se pa drugače odločijo, pa ne moremo pravzaprav vplivati na to.  Upam, da sem odgovorila.
Hvala. Naslednji sem k razpravi prijavljen sam, ampak bom dal prednost kolegici Tadeji Šuštar, ki se je prijavila za mano. Izvolite.
Hvala, predsednik, za besedo. Koronavirus je do sedaj zahteval tisoč 873 smrti, kot smo tudi že slišali v uvodni predstavitvi. Od 10. februarja, ko je bila seja sklicana, je bilo žrtev 910. Torej se je situacija še enkrat podvojila v enem tednu, število teh okužb narašča zelo hitro. V Evropski uniji je zaenkrat 45 smrti in tudi število… / oglašanje v ozadju/ Primerov smrti… / oglašanje v ozadju, medsebojni pogovor/ Se opravičujem, okuženih je bilo 45. Se opravičujem za napako. In tudi okužbe v svetu so se podvojile, za še enkrat toliko, 10. februarja jih je bilo 40 tisoč 502, danes je pa že več kot 73 tisoč okužb. V Sloveniji zaenkrat nimamo primera, kot je bilo tudi že danes večkrat povedano. Ampak me zanima, koliko časa bo še tako, da ne bo okužb s koronavirusom tudi v Sloveniji. Slovenija ne bo večno država brez teh okužb, vsaj glede na to, kako se to hitro širi. V Sloveniji je sicer zaradi poročanja medijev in vsega skupaj zavladala panika in tudi sami ugotavljamo, da nismo dobro pripravljeni, sploh pa ne naš zdravstveni sistem. Sami se ne moremo lotiti niti aktualnih zadev v zdravstvenem sistemu, kot so odprava čakalnih vrst, potem pa tu vsi pravijo, da smo pripravljeni tudi na to, da imamo kapacitete za izolacijo. Ampak če pride do večjega števila okužb, teh prostorov mi nimamo.  Zato podpiram predloge sklepov, ki jih je predstavil predlagatelj. Še posebej pa se strinjam s četrtim sklepom, da Odbor za zdravstvo predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje, da koordinirata aktivnosti v primeru potrebe po vzpostavitvi dodatnih kapacitet za obolele s koronavirusom.  Hvala.
Hvala. No, bom dal še kolegu Rajhu prednost, da ne bomo imeli nekih štajerskih, karkoli že. Izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Pozdravljeni vsi prisotni!  Jaz se seveda strinjam z vsem tem, kar je v bistvu Odbor za zdravstvo predlagal. Bi pa vseeno malo v razmislek dal, da bi se morali z enako resnostjo ali pa vsaj bistveno večjo resnostjo pogovarjati tudi o srčno-žilnih boleznih, diabetesu in teh boleznih, ki nas dejansko ogrožajo. Jaz pozivam, da ne povzročamo panike, da pač zaznamo to zadevo kot dejstvo, da se z njo soočimo, ampak da je ne problematiziramo na način, ki ni primeren. Hvala lepa.
Hvala. Zdaj si bom besedo vzel sam, potem pa v drugem krogu želi besedo še mag. Grims, razen če ne insistiraš. Boš lahko počakal? Boš, okej, hvala. Malo cinično bi uvodoma lahko rekel, da je medicina v stotih letih napredovala dosti bolj kot politika. Kot drugo bi rekel, po skoraj šestih letih v Državnem zboru, da se mi mogoče preveč zgolj pogovarjamo in se ne zavedamo, kaj je opis naših del in nalog, iskanje rešitev.  Moram reči, da imam sam malo težave s temi sklepi oziroma imam vedno bolj težavo s sklepi, ker večina sklepov v Državnem zboru gre nekako takole - tisti, ki je zadolžen, da naj nekaj počne, naj to počne. To je približno, kot da bi mi imeli ali moji imeli brez mene včeraj dopoldne odbor, pa ker sem jaz ob štirih uletel domov, pa bi bil sklep: »Ata, daj pripravi večerjo, pa če se da, skuhaj še nekaj za jutri.« Mogoče se komu to zdi cinično,   ampak tole, ker je tu nekako v sklepih so vabljeni že povedali, da se to izvaja, da protokoli obstajajo. Neki drugi dve dimenziji, pred kratkim sem bral nek dober razmislek, kolumno, glede te problematike v Jutranjem listu, pa tisti komentator je politično afilacijo bliže NSi pa SDS, odkrito povedano, pa je nekako rekel, če se moramo kaj naučiti iz tega koronavirusa, da suverenizem ne deluje. Da smo globalizacijsko tako povezani, skratka tudi če bi, kar je v prejšnjem mandatu Mahnič govoril, dal tisti ograjo ob moji rojstni vasi pod štrom, tega virusa ne bo ustavilo.  Strinjam se pa seveda z mag. Grimsom, kar je tudi stroka povedala, če situacija postane resna, da mi nimamo zadovoljivega števila tako imenovanih podtlačnih enot, če bi se izkazalo, da gre za agresivne prenose, kjer bi te ljudi lahko osamili. Imamo pa proračun, ki se potegne čez 10 milijard 300 milijonov in v tem proračunu imamo 20 milijonov za investicije. In potem ko v imenu Levice predlagam proračunski amandma, ki premika, ki ne dviguje zneska, ki vam ne bo na glavo zrušil tistega fiskalca, razen dveh, treh, vsi glasujete proti, ker je bilo takrat tako navodilo. Dejstvo je, starostna kohorta prevladujoča poslancev in poslank je nekje med 45 in 55 let starosti. Oba UKC-ja sta bila nekako narejena in dana v uporabo, ko smo nekateri od nas se rojevali ali pa začenjali osnovno šolo. Neke druge enote slovenskega javnega zdravstva so še starejše. Infekcijska v Mariboru je iz 22, če se ne motim, tu ni nič kaj dosti drugače, gastro oddelek, saj je lepo, da je spomeniško zaščiten, pa Fabjanijev, tudi študentom arhitekture predavam, ampak veste, nekdo je 20 let pozabil v infrastrukturo vlagati, pa verjetno je tudi za to kriva Levica, ki je edina kriva za vse, pa ne nekdo drug. In to so neka dejstva. Veste, nek resni sklep bi tukaj bil, ali bomo šli v rebalans proračuna in našli več sredstev za infrastrukturo. Klinični center Ljubljana ne glede na to kdo bo naslednjih 10 let sedel v tej stavbi, kdo bo koalicija, kdo bo opozicija bi potreboval 50 milijonov vsako leto. Mariborski klinični center 30 milijonov. Ostale bolnišnice vsaj 20, 30 milijonov, pa vsi se tako zavzemamo za zdravstvo, veste. Pa na kakšnem of the record ti še Janez Janša reče, saj MORS ne more toliko denarja porabiti kot smo mu ga trenutno namenili. Mislim, dobro jutro! Sedaj se bomo pa vsi nekaj napenjali. In tu se mi zdi nek ključni in glavni problem. Zdravstvo nam je tako pomembno, še pol procenta proračuna, pa ne bomo dali zanj. Sedaj jaz moram, evo, bom odkrito povedal, magnetogram, ko smo pretekli teden bili v UKC Ljubljana sem si mislil tako, ja, upam, da je vsaj intenziva v UKC v Ljubljani v malo boljšem stanju kot v kakšnih drugih bolnišnicah, ki sem prej kot predsednik odbora obiskal, pa sedaj ne bom dokončal stavka. Navsezadnje gre za tudi infekcijsko neko področje, ki mora biti twenty four seven. Gre za neko področje, kjer nam v zlasti srednji medicinski kader beži rajši delati od tankstell do, ne vem, ščipanja kart na vlakih. To je nekaj, kar bi se morala politika ukvarjati s tem, pa se dejansko ne ukvarjamo. Nek nov prizidek, nova enota infekcijske v Ljubljani je ovrednotena na 40 milijonov. Kdaj bomo šli to zidati? In ta bajta je ta, ki odloča o tem, nas 90. In tu je vseh nas 90 enako odgovornih. Znesek je nekoliko nižji v Mariboru, ki je seveda tudi potreben. Verjetno obe infekcijski ob pljučni na Pohorju, pa gastro enoti UKC Ljubljana, to so neke štiri enote, ki bi jih bilo treba, pa še kaj na onkologiji, ki bi jih bilo treba nemudoma poštimati in najti proračunska sredstva. Nekako toliko zelo na kratko.  Ker zelo natančno spremljam te zadeve, pa ne bi rad, da to izzveni v smeri neke panike, obstaja tudi neka tako imenovana singapurska zgodba. Ko je bilo pač neko srečanje na visoki ravni, tu postaja tudi vprašanje v kaj je nek teritorij, kjer prihajajo potencialno tisti, ki bi lahko bili nosilci tovrstnega koronavirusa. In čisto na koncu, jaz dostikrat v šali rečem, koliko kontinentov obstaja. Potem pa ljudje začnejo naštevati pet, šest. V osnovi obstaja eden. Ja, se strinjam z vami gospa Lejko, zlasti od kdaj obstaja globalizacija. Če pa štejemo morje zraven obstajata zgolj dva kontinenta. Obe Ameriki, pa nekaj kar bi prej imenoval afro-azija kot pa Evropa, pa nekaj večjih otokov. In se mi zdi, da tega se nekako moramo zavedati. Neke izkušnje s SARSOM imamo. Ne bi neko paniko širil. Ampak če smo resni, ali bomo šli sedaj na volitve, ali se bo oblikovala nova vlada, upam, da bo ob nekem naslednjem rebalansu proračuna več pameti. Veste, mi smo, 89 nas je bilo prisotnih na seji, pa smo vsi dvignili rokco za nekaj v osnovi vladni predlog, da se najde tam milijon pa pol ali koliko že, da bomo obnovili dva planinska domova, ki sta zgorela. Z vsem dolžnim spoštovanjem do hribolazenja in do planinskih domov bi jaz rajši videl ta milijon in pol, ne vem, na intenzivi v Brežicah. Bi videl, da imamo toliko neke pameti in samozavesti brez nekega hvaljenja na Facebookih, pa še kje, ko gre za proračun za infrastrukturo v javnem zdravstvu. Bi videl tudi več pameti, ko nekdo, seveda, dobi kot gradbinec razpis, da gre graditi neko bolnišnico končno, da se potem to zablokira, ker nekomu verjetno politično ne odgovarja. To so neki politični problemi v osnovi, ki nas delajo manj optimalno pripravljene. Pa opravičujem se Golniku, verjetno, če bi se usedla skupaj bi tudi tam moral o enih 20 milijonih govoriti. Gospod direktor odkimava, ne prikimava. Če se, sociolog sem v osnovi, če vse ankete kažejo kaj nam je najbolj pomembno, zdravje in družina, raznolike družine, če se vsi strinjamo, da nam je to primarno politično početje, potem se mi zdi, da je že skrajni čas, da se s četrt stoletja zamude začnemo ukvarjati z infrastrukturnimi izzivi slovenskega javnega zdravstva, ker je nekdo četrt stoletja večinoma prespal. In to je tudi neko dejstvo s katerim se moramo soočiti, damo na, seveda, tudi kakšne možne pandemije, ko bo mogoče kakšen avtobus potrebno izolirati podtlačno, tudi tega bili zmožni in sposobni. Toliko na kratko.  Kolega Grims, izvolite.
Hvala. Prej je bilo tako lepo rečeno, da v stotih letih je zdravstvo veliko napredovalo. Tukaj se gotovo vsi strinjamo, ampak v stotih letih se je povečala tudi gostota prebivalstva na tem svetu. V stotih letih so se neprimerljivo pospešile potovalne hitrosti, zlasti zaradi letalskega prometa v zadnjih desetletjih in vse to seveda bistveno vpliva na tisto o čemer danes govorimo. In pa seveda pred stotimi leti ni bilo znanstvenikov, ki bi se igrali bogove in izdelovali viruse in jih kombinirali tako, da bi bili maksimalno učinkoviti oziroma po domače rečeno, iz njih delali bojno orožje. Vse to je tisto s čimer smo danes soočeni in vse to je izziv o katerem govorimo.   (nadaljevanje) In pri tem se dela tako, da tega nima nobenega smisla. Lahko se to pove v šali. Lahko rečemo, da je pravzaprav koronavirus iz Vuhana dokaz, da znajo Kitajci narediti tudi zelo kvalitetno robo, pa jo poslat v svet, ampak tovrsten humor zelo malo pomaga, ko je treba umirit ljudi. Govorite o paniki. Panika ne pomeni to, da ljudem zamolčiš, kaj je resnica. Ljudje so danes na tem, da si ne upajo v kitajske restavracije. Pojdite malo pogledat. Nikoli v življenju nisem videl tako praznih kitajskih restavracij, kot so zdajle po Evropi. To se pravi, panka je že tukaj, pa je to popoln nesmisel, da se razumemo. In zaradi tega je pač treba ukrepat, dokler se da. V Sloveniji teh trenutno primerov ni. Upajmo, da tako tudi ostane. Ampak kapacitet, če pa pride do slabega razvoja dogodkov, pa ni ne za preprečevanje, ni ne mehanizma, ki bi omogočil popolno zaprtje meja. Še enkrat povem. Kaj pomagajo vse kontrole, če ti 10 tisoč ljudi ali pa 20 tisoč prikoraka tam nekontrolirano preko meje, necepljeni, nepregledani, ne nič. Nobene epidemije ne boš nikoli ustavil, pa imaš lahko tisoč kontrol na vsakem letališču, pa na vsakem portu in tako naprej. Skratka, to so med seboj povezane stvari. In rekli ste, ja, nima smisla danes vsem tem govoriti. Glejte, ilegalne migracije masovne, ki so se začele pred par leti, so omogočile, da smo vsaj se začeli normalno pogovarjati o tem, da potrebujejo ljudje tudi varnost, da so policija, vojska in vsi ostali elementi normalen sestavni del državnosti, ki jih nujno potrebuješ, in da imajo tudi razvojno komponento, ker brez varnosti ni razvoja. In isto velja tudi v zdravstvu. Danes se lahko vsaj začnemo pogovarjat o tem, da zdravstvo zagotovo potrebuje ustrezen ne monopol, ampak rešitev, ki bi omogočila obenem ustrezno sobivanje različnih oblik, če želite, tudi zasebnega dela, ki bi dolgoročno stremel k večji kvaliteti in vplival tudi povratno na javno zdravstvo, po drugi strani, da je treba spremeniti sisteme, ki omogočajo danes izčrpavanje zdravstva, zaradi česar je v zdravstvu premalo denarja, čeprav se tja namenja neverjetne količine v minulih letih, da iz zdravstva se je financiral tudi kakšen obskuren pljuvaški časopis, pa še kaj drugega oziroma njegovi lastniki. Vse to so dejstva. In zaradi tega je danes situacija taka, kot je, da ko se je tukaj pojavila ena resna nevarnost, lahko samo upamo, da ne pride do nas ali pa vsaj ne prehitro, nimamo kapacitet, da bi se s tem resno soočili. Kje imate osamitvene kapacitete za neko večje število ljudi? Že, če bi hoteli samo kontrolirat tiste, ki se vračajo iz potovanj na Bližnjem vzhodu, iz Kitajske, z Japonske, če želite, tam je zdajle več novih žarišč virusa, če ne veste tega, in tako dalje in tako dalje. Skratka, vsaj o tem so se začeli pogovarjati. In tukaj je vprašanje prioritet, ali bo še naprej, ne vem, milijarda evrov v Sloveniji šla za LGTB nevladnike, pa njihove pač početje, ali se bo to namenilo za vojsko, policijo, zdravstvo, za varnost ljudi, za razvoj. To je tisto, kar je vprašanje danes.
Če bi šla milijarda za LGTB, bi LGTB skupnost narasla »včasi« kot zveza komunistov. Kolega Möderndorfer, izvolite.
Ja, jaz mislim, da bi bili presrečni LGBT-jevci s to milijardo, dihali bi na polna pljuča, Grimsu bi pa postavili spomenik, ampak kakorkoli. Tukaj smo slišali že en kup bedarij in verjetno jih bomo v prihodnosti še veliko več. Jaz bom razpravljal samo o sklepih zaradi tega, ker ostalo so vse povedali v stroki in nimamo kaj tukaj dodajat. Predvsem se mi zdi pomenljivo, ker toliko kar naprej nekaj pozivamo Vlado in Ministrstvo za zdravje, vsi pa pozabljamo, da imamo en Nacionalni inštitut za javno zdravje v Sloveniji z nekimi jasnimi pooblastili, kaj pravzaprav počnejo in so neke vrste koordinator, zbirajo zbirke, podatke in seveda tudi obveščajo slovensko javnost o preventivi, o skratka vsem tistim, kar je potrebno. To imamo napisano v programu NIJZ in skratka zahajam, ampak ker smo mi seveda izvršna, pardon, zakonodajna veja oblasti in ker zelo radi se ukvarjamo z izvršno vejo oblasti, tako radi naslavljamo vse na Vlado in na Ministrstvo za zdravje in tako naprej. Za mene ta hip pri celi zadevi seveda ni nič in se nič ne bojim hodit v kitajske restavracije – mimogrede, 2 dni nazaj sem jedel, krasno sem pojedel in upam, da, ker je 2 dni nazaj, da nisem kaj fasal, tam, kajne, po Grimsovo in bom mogoče čez 3 dni ali 4 dni ugotovil, da je nekaj z mano narobe… Ampak, mene bolj skrbi pri celi zadevi ena sama zadeva, to pa je, ko direktorji javnih zavodov zelo jasno sporočajo ob ne samo koronavirusih, ampak tudi drugih nalezljivih boleznih, da imajo premajhne kapacitete, da imajo, ob navadnih gripah, da jim zmanjkuje respiratorjev in podobne stvari, ki so bolj za mene nekako ključne in to je neke vrste v bistvu samo sporočilo, da seveda bo pa tukaj Ministrstvo za zdravje moglo resno ukrepat in se dogovorit tudi, po prioritetah, kako kakšno stvar, seveda zagotovit dodatna sredstva, ker izrednih sredstev, ki jih imajo javni zavodi, tega ne bojo mogli speljat. To so fakti. To je za mene ključno, drugače pa jaz zaupam slovenskemu zdravstvu, javni mreži bolnišnic, da, seveda, in pa stroki, da zna prepoznat in zna, seveda, in je pripravljena tudi na vse podvige, ki jih čakajo, če bi do teh le prišlo. So možni zapleti, so možne, bom rekel, določene zadeve, v smislu, da bi naletel na nekaj, kar mogoče ni bilo predvideno – pri vsaki zadevi je tako. Vedno je tako. Nekaj, kar preprosto nisi načrtoval, da se bo zgodilo, pa se potem zgodi. Bolj pomembno je to, ne to, boš o tem študiral, kako si nesrečen, ker napačno preusmerjamo denar, ampak, ali boš znal ob danem trenutku pravilno odreagirati in hitro ukrepat. To je za mene ključen dejavnik, drugače sem pa zaenkrat zadovoljen in z vsemi pojasnili na tej strani, večina sklepov, ki je predlaganih, več ali manj so izvedeni. Jaz ne vem, včasih se mi zdi tako, kot da tukaj nekaj, za nazaj, neke sklepe sprejemamo, nekaj kar tako, samo zato, da imamo občutek, da smo nekaj sprejel, pa da imamo, kajne… Tamle bi pa samo v razmislek dal, en nesmisel, tedensko poročanje – saj prvoten predlog je bil dnevno poročanje; do kdaj pa? Ko bo izzvenela zgodba s koronavirusom, ali bo moral še vsak teden, vsak, ministrstvo, po tem, predlagani verziji poročat o tem, da še vedno ni novih in novih okužb? Ali veste, to je noro, mislim, saj se ve, pri vseh nalezljivih boleznih, pri vseh, bom rekel, kritičnih točkah, se je pač poročalo toliko časa, dokler je aktualno, potem pa ne več in zato, take zaveze, so za mene nesmiselne. Če boste odprli spletno stran NIJZ – imate o koronavirusu že vse pojasnjeno. Vsak državljan, se lahko poduči, kaj to je, kako bolezen poteka, kako pa dejansko učinkuje bolezen, bojo pa verjetno šele čez ene dve, tri leta zelo resno pisali v resnih strokovnih publikacijah, kaj vse so dognal ob samih boleznih in delal doktorske dizertacije ob posameznih ugotovitvah. »That's it«, ne vem… Samo v Državnem zboru smo eni super strokovnjaki za delanje nekih svojevrstnih umotvorov in plašenja ljudi. Res, kolega Grimsa blazno skrbi, ko pravi, da se nekaj tukaj zgražamo, da je to strašenje, ja, kolega Grims – vsak stavek, ki ste ga izrekel, ni bilo čisto nič drugega, kot samo en navaden preplah na ekranih, / nerazumljivo/ že prav skrbet, kam in kje in kako bojo živel, s tem nesrečnim koronavirusom. Mimogrede, ker je seveda kolega Grims obremenjen z nekimi levičarskimi in socialističnimi zgodbami, mislim, jaz nisem noben pripadnik tega, da se ne bomo narobe razumel, daleč od tega, ampak, bojim se, da so na Kitajskem hitreje in boljše in bolj učinkovito obvladoval določene stvari, kot bi jih v Sloveniji, mimogrede, tak občutek imam, sicer zaradi sistema, ki mi ni všeč, da se ne bomo narobe razumel, kajne, ker obvladujejo stvari na način, ko, so včasih, lahko rečem, tudi kratenje človekove pravice, pa vendar, kajne… Če se ne motim, je Svetovna zdravstvena organizacija zelo jasno dala sporočilo, da so korektno in pa dosti dobro odreagiral, da pa seveda ima svoje zakonitosti vsaka nalezljiva bolezen, kajne, tudi zaradi načina, katerega si omenjal, kolega, zaradi načina in pa potovanja po svetu in premikanja po svetu, je seveda več kot jasno, da določenih ukrepov kljub temu, da vse narediš, preprosto ne moreš zajeziti. To tako pač je. Žal ponovno z žalostjo ugotavljam, da pač seveda nekateri spet zlorabljajo politično pozicijo zato, da bi opozorili na sebe ali ne vem karkoli z nekim koronavirusom, ki ima pa s politiko popolnoma nič, ampak res nič, razen tisto, kar seveda rečemo, da so določene politične poteze.  Za razmislek samo te sklepe, kaj bi bilo za narediti. Jaz bi rajši dal NIJZ, ne pa ministrstvo.
Hvala. Replika mag. Grims tri minute. Izvolite.
Zelo na hitro. Prvo kar je številk, vse to je bilo javno objavljeno. Imate tudi na World Health Organization ali pa še na kakšni spletni strani, tako da se vse da preveriti.  Drugo, kar se tiče številke, ki sem jo povedal v zvezi s NVO-ji, to je bilo skupno poročilo njih samih, o tem koliko so imeli letni proračun, kako je bil razdeljen znotraj tega. O tem se da pogovarjati.  Tretje, kar se pa tiče, da je to karkoli strašenje, če bi se pozorno poslušali bi videli, da ko gre za vprašanje restavracij in podobnega se midva čisto strinjava. Problem je v tem, da kar se ostalega tiče, tam pa Slovenija pač nima ustreznih ukrepov, jih še ni sprejela, žal ne v celoti po lastni krivdi, ampak tudi po krivdi Svetovne organizacije, kjer so se stvari razvile prepozno. In če tega, kar je predlagano ne bomo izpeljali sedajle, verjemite, če ne bomo tega rabili z nekaj sreče v tem trenutku, bomo pri naslednji epidemiji, in ta epidemija bo prišla. In zaradi tega so ti sklepi nujni. Drugo pa je, ti sklepi ne bodo dovolj. Treba bo spremeniti sistem javnega zdravstva. In tistemu, ki se bo tega lotil pa želim vso srečo, ker imam z njim nekaj zelo slabih izkušenj tudi sam.
Predlagateljica… Replika ima prednost, zato sem dal mag. Grimsu. Izvolite.
Jaz bom rekla takole. Do nekaj razpravljavcev, dveh, treh pred menoj je bila, moram reči, konstruktivna debata o tem in tudi o vseh teh zadevah. Jaz mislim, da je bilo, bom rekla, v redu povedano z vseh strani. Ko začne pa nekdo razlagati, da se to sedaj politično izrablja, pa res človeku, nimam besed. Tudi to, češ, kaj strašimo, kaj sedaj delamo, na kakšen pritlehen način razpravljamo. Lepo vas prosim! Vedno potem začnete s temi zadevami. Predlagatelji, v Slovenski demokratski stranki smo dali določene sklepe. Koalicija je prišla s popravki sklepov, ki, moram reči, da ne odstopajo od naših sklepov, ampak gre seveda mogoče celo za, češ, malo primat, bomo mi to dali, pa bodo to sklepi odbora, ampak ne glede na to, sklepi, ki so bili predlagani mislim da v celoti sledijo oziroma sledijo sklepom predlagatelja, razen v enem sklepu, ki smo tudi rekli, da ne in da zahtevamo oziroma s sklepi zavezujemo Vlado oziroma Ministrstvo za zdravje, da obvesti izobraževalne inštitucije in tako naprej, kako ravnati oziroma kakšni naj bodo preventivni ukrepi. In zato tukaj na tem mestu ne govorimo o koaliciji opoziciji. Govorimo o tem, da je predlagatelj dal sklepe, ki se bodo upoštevali tudi s sklepi odbora. In v tem primeru tudi končajmo s tem pogovorom opozicija koalicija. Še enkrat, jaz mislim, da je debata bila tudi s strani konstruktivna vseh. Ko pa začnete s tem, da se pa tu politično obračunava je pa v bistvu konec zadeve. Če pa komu ne odgovarjajo sklepi ima pa vso možnost amandmirati, povedati kako se naj drugače naredi, pa se bo o tem glasovalo. Ne pa govoriti, kakšne sklepe predlagate, jaz bi pa tako in tako. Predlagajte amandmaje, predlagajte druge sklepe, pa se bo o tem glasovalo. Ne pa sedaj predlagatelju govoriti kaj bi, pa kaj ne bi. Dajte predlagati, pa gremo na glasovanje. Jaz bi prosila, da pač se ti sklepi podprejo. Sklepi so zavezujoči za Vlado. Kot sem dejala na začetku, jaz moram reči, da pred sklicem te seje ni bilo toliko objav s strani ne NIJZ, ne Ministrstva za zdravstvo, kot so se pojavili v tem tednu. In to je napredek. Meni je zelo žal.   (nadaljevanje) Pojdite si pogledat objave Ministrstva za zdravje, zadnja je bila 31. 1., potem pa šele zdaj v tem tednu. Tako da nek napredek je pa vseeno, in nihče ne straši nikogar. Ja, so tudi druge epidemije, pandemije in ne vem kaj vse, o katerih bi se lahko pogovarjali, tudi o srčno-žilnih boleznih in ne vem čem, saj se tudi pogovarja, saj se tudi dela na tem. Ampak jaz mislim, da je pa prav, da se pove ljudem, kako in kaj. Kot smo rekli, ne morete doseči stoprocentno vsega, ampak tudi s takšnimi sejami dosežete mogoče več ljudi s tem, kar ste povedali, kot sicer, ker nekateri pač ne gredo na splet, nekateri gledajo televizijo in se o tem pogovarjajo.  Še enkrat pravim, jaz upam, da bodo ti sklepi sprejeti in da se bodo potem tudi izvrševali. Tu se pa strinjam z nekaterimi, ki ste rekli, da so nekateri sklepi sprejeti, potem pa tako to vse v zraku ostane. Jaz upam, da se bodo ti sklepi potem tudi spoštovali.
Hvala. Preden dam možnost replike Janiju, če prav razumem, Jelka, vi umikate svoje prvotne sklepe in so zdaj to usklajeni sklepi odbora. Skratka, tretja varianta sklepov, ki smo jih dobili na mizo. Ja, izvolite.
Ja, v bistvu smo se dogovorili, da se naši sklepi umaknejo, razen tretjega sklepa, kot sem rekla, ki pa je zdaj zajet v predlogu, ki ga imate na mizi, torej v predlogu sklepov Odbora za zdravstvo. Kot sem pa rekla, prvi, drugi in četrti sklep so podobni našim, samo besedilo je malo obrnjeno, no.
V redu, treba je bilo samo razčistiti.  Jani, izvoli.
Kolegica Jelka, v magnetogramu boš lahko videla, da nisem uporabil besede, da so to pritlehne debate, verjetno ti je ušlo. Sem pa rekel, da gre za politično debato. In če si opazila, sploh nisem hotel razpravljati, razpravljal sem šele ob drugi razpravi kolega Grimsa, ker ne odneha. In s tisto milijardo LGBT, kjer je pomešal hruške pa jabolka, kjer govorimo o financiranju nevladnih organizacij, med katerimi so tudi, zanimivo, Karitas, Rdeči križ, Gorska reševalna služba in podobno, je on pač vse to spravil v LGBT. Jelka, glej, midva se lahko do jutri zjutraj pogovarjava, ali je to politično ali ne, ampak tisti trenutek, ko mi nekdo zlorablja to debato za tovrstne namene, je konec diskusije o neki resnosti. Se strinjam s tabo, lahko bi pripravil predloge. Kolegi so me obvestili - mene ni bilo na usklajevanju -, da so predlagali in da so se z vami zmenili. Jaz sem samo opozoril na možnost, da imamo Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki ima svoj zakon, ima svoj letni program in je nosilec obveščanja o javnem zdravju v Republiki Sloveniji. Ko pa gre za aktivnosti, ki so neposredna naloga ministrstva, kar se tiče usklajevanja proračuna, spremembe zakona in podobno ali pa intervencijskih sredstev, je pa seveda to nekaj drugega. Zato sem samo v enem primeru pač mislil, da je to to. Bila je zgolj razprava in nisem niti polemiziral toliko o tem, to je pa tudi vse.  Hvala.
Hvala, Jani.  Lahko zaključimo razpravo? (Da.)  Zdaj malo za šalo malo zares, poznam kar nekaj LGBT ljudi, ki so v Rdečem križu in v Karitasu in pri gasilcih, pa še kje drugje, nimam nobenih težav s tem, mogoče jih kdo ima.  Za usklajevanje ne potrebujemo časa, ne bomo spreminjali sklepa, kot je Jani predlagal. Jelka, kajne?  Predlagam, da glasujemo o vseh sklepih skupaj. Torej, na glasovanje dajem naslednje predloge sklepov:  Prvi sklep se glasi: »Odbor za zdravstvo nalaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije, da… » / oglašanje v ozadju/ Napačne sklepe berem. Evo ga, sklepi. Isto sem pravilno bral. »… da seznanja javnost o potrjenih okužbah z novim koronavirusom v Sloveniji.«  Drugi sklep se glasi: »Odbor za zdravstvo predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije, da tedensko obveščata javnost o izvedbenih aktivnostih, povezanih s COVID-19.« Tretji sklep: »Odbor za zdravstvo predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije, da nemudoma obvestita vse izobraževalne ustanove, bolnišnice, domove za starejše, občine in podobno ter vse ustanove, kjer se zadržuje večje število oseb in lahko hitreje   (nadaljevanje) pride do prenosa virusa, v postopkih varovanja pred prenosom virusa, v znakih obolelih s koronavirusom in dejavnostih ob morebitnih znakih obolenja pri posameznikih.« 4. sklep se glasi: »Odbor za zdravstvo predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije, da koordinira aktivnosti v primeru potrebe po vzpostavitvi dodatnih kapacitet za obolele za koronavirusom.« To so sklepi.  Zdaj obrazložitev glasu, sicer bom to podprl, ampak zdaj, ko sem bral 3. sklep, vse ustanove, kjer se zadržuje večje število oseb in tako naprej, se mi zdi, da je to malo misija nemogoče. Rad bi pa povedal nekaj. Eni so na televiziji, drugi so na internetu. Obstaja neki medij, na katerega pozabljamo in ki ga večinoma številni poslušajo, sliši na ime radio. In mogoče ne bi bilo napačno, da NIJZ, kot se temu reče v slengu, moj otrok pripravi kak »džingl«, kjer bi se to nekako pojasnilo, kakšno je stanje v zvezi virusa in bi tudi dosegli širšo javnost. Kolega Pukšič, prosim, da se umirite. / oglašanje v ozadju, smeh/ Pardon, malo si mu podoben po stilu. Se opravičujem, kolega. Glasujemo o vseh 4 sklepih. Začenjamo glasovanje. Kdo je za? (14 članov.) Je kdo proti? (2 člana.) Ugotavljam, da so sklepi sprejeti. S tem zaključujem točko dnevnega reda. Zaključujem tudi 27. nujno sejo Odbora za zdravstvo in se zlasti vabljenim zahvaljujem na ažurnem informiranju. Lep preostanek dneva.