29. nujna seja

Odbor za zdravstvo

25. 2. 2020
podatki objavljeni: 25. 2. 2020

Transkript

Lep pozdrav vsem skupaj! Začenjamo 29. nujno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, ki je sklicana v skladu s 47. in 48. členom Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti kolega Branko Simonovič. Trenutno imam eno pooblastilo, kolega Andrej Rajh nadomešča kolega Vojka Starovića.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 24. 2. 2020 ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora, in sicer s prvo in edino točko Informacija o stanju pripravljenosti Republike Slovenije ob morebitnem izbruhu koronavirusa. (Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.) Ker do začetka seje nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - INFORMACIJA O STANJU PRIPRAVLJENOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE OB MOREBITNEM IZBRUHU KORONAVIRUSA.  K obravnavi točke so bili vabljeni: Vlada, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za zunanje zadeve, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Klinika za infekcijske bolezni in vročična stanja UKC Ljubljana, Oddelek za infekcijske bolezni in vročična stanja UKC Maribor, Svetovna zdravstvena organizacija, Izpostava za Slovenijo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, Veleposlaništvo Republike Italije, Veleposlaništvo Republike Avstrije in - upal sem, da bo neka možnost videolinka, očitno je ne bo - gospod Janez Lenarčič, evropski komisar, ki je v osnovi zadolžen za to področje.  Preden dam besedo državni sekretarki mag. Simoni Repar Bornšek, še nekaj zadev. Ustavna podlaga za sklic seje je 110. člen ustave, ki pravi, da katerakoli vlada, tudi tista, ki opravlja tekoče posle, odgovarja Državnemu zboru. Razlogi, veste, kakšni so. Dal sem tudi nek komunike vsem poslanskim skupinam, da se te tematike ne zlorablja v nekih cenenih politizacijah.  Med nami pozdravljam tudi veleposlanika Republike Italije, njegovo ekscelenco gospoda Campanilo in tudi njegovega namestnika ter svetovalca, gospoda Polacca. Povabil sem ju z razlogom, da nam kratko, ko prideta do besede, predstavita, kakšno je stanje v sosednji Italiji in kakšne bodoče ukrepe predvidevajo.  Dobil sem tudi nekaj opravičil. Opravičil se je predsednik Vlade Republike Slovenije zaradi službene obveznosti. Resorni minister je pa, kot verjetno veste, trenutno v Rimu na pogovorih z italijanskim resornim ministrom.  Preden dam besedo državni sekretarki, moram povedati, da smo sejo sklicali skupaj, po posvetovanju podpredsednikov odbora in mene, kolegica Jelka iz SDS in kolega Jože iz LMŠ ter jaz osebno. Predvsem moram odkrito priznati, da so nam malo pregorevali telefoni, pa tudi poštni predali glede problematike, zlasti na primarni ravni. Nekaj se je tudi zbornica odzvala, glede tega je gospa Čebašek tudi tu prisotna. Naša naloga je, da iščemo rešitve, ne da ustvarjamo neke dodatne panike, kaj šele neke kolektivne psihoze. In predvsem v tej smeri bi nekako, gospa državna sekretarka, želeli vaše odgovore. Izvolite.
Simona Repar Bornšek
Najlepša hvala za besedo. Še bolj pa hvala pravzaprav za sklic in priložnost, da ste ažurno seznanjeni z vsem dogajanjem, kar mislim, da je nujno. Namreč, samo res ažurne in verodostojne informacije zagotavljajo pravzaprav, da se prepreči strah in paniko. Vse neznane stvari nam povzročajo neko tesnobo in strah resnično ni dober za zdravje, zato mislim, da je treba nasloviti ta vprašanja.   (nadaljevanje) Včeraj so tudi na našem ministrstvu pregorevali telefoni, sploh danes pregorevajo, pregorevajo tudi v vseh drugih javnih ustanovah, ker se ljudje enostavno ne znajo obnašati oziroma na nek način je ta strah pred neko okužbo, ki nas bo kar vse pokopala, tako prevel, da so pravzaprav ljudje svoje normalno življenje začeli ogrožati in ne živimo več normalno. Rada bi povedala, da smo včeraj prejeli tudi pri nas klice - jaz se zelo opravičujem, da nismo odgovorili na vprašanja, ki jih je Zdravniška zbornica poslala, jaz včeraj nisem uspela do svojega maila priti do večera, tik pred tem, ko sem šla na televizijo, takrat sem ta vprašanja šele videla. Malo smo se pogovarjali tudi z zdravniki, ki so nam pošiljali informacije, zato smo danes - in mislim, da je prav tako, da na podlagi odzivov, ki jih v javnosti dobimo, ukrepamo - imeli dva sestanka našega ožjega odbora za koordinacijo, kjer smo dorekli, da bomo za razliko od tega na začetku, ko nismo vedeli, kje se bodo pojavile, ali se bodo sploh pojavile okužbe in kako bo, in smo imeli pripravljenost na vseh vstopnih točkah, pri vseh izbranih zdravnikih, smo danes odredili in se odločili, da bomo aktivirali samo tiste javne zdravstvene ustanove v Sloveniji, ki omogočajo 24-urno neprekinjeno zdravstveno oskrbo, ki imajo dežurne ambulante, in bomo v te usmerili vse potencialne bolnike; se pravi, tam se bodo jemali brisi, tam se bodo naprej transportirali, tudi transport smo uredili, kako bo to potekalo. Ta dopis za javne zdravstvene zavode, odgovor zbornici je pripravljen, ko se vrnem nazaj, ga podpišem, ker je neke priloge bilo treba še dodati. Govorila sem tudi s predsednikom sindikata Praktikum in ga obvestila o tem, kar sva bila na vezi glede težav, ki nastajajo na terenu. Tako mislim, da smo glede tega primarja zdaj dogovorjeni, kajti v zdravstvenih domovih so te službe, ki skrbijo za bolnišnične okužbe, tudi prisotne in je več navodil in vsega tudi na razpolago že sicer. To je, kar se tiče tega prvega stika.  Kot veste, do tega trenutka v Sloveniji ni potrjenega primera, se je pa od nedelje zelo povečalo testiranje. Trenutno je narejenih 44 testov, vsi so negativni, jih je pa nekaj še v delu. Trenutno testiramo še vedno samo v Ljubljani in Mariboru. Glede na območje, ki je zdaj bliže Italiji, imamo jutri sestanek, da se dogovorimo, kako se bomo pogovarjali še z laboratorijem na Primorskem. Danes ta trenutek poteka - in se bom opravičila, ker bom potem tudi prej odšla - sestanek z vsemi bolnišnicami v Sloveniji in infekcijskimi oddelki, zato da še enkrat vse zadnje informacije uskladimo. Imamo podatke o opremi, maskah in vseh zaščitnih ukrepih, o kapacitetah, plan A, plan B, če bo več ljudi. Imeli smo danes sestanek medresorske delovne skupine, kjer so državni sekretarji vseh ministrstev in drugih služb, ki so pomembne v tem procesu, da smo naslovili ta vprašanja, ki se porajajo, ki jih vsa resorna ministrstva tudi dobivajo, kako naj se javni uslužbenci vedejo, kako je za javne prireditve. S strokovnega vidika še vedno ni razloga za odpoved katerekoli dejavnosti na prostem oziroma javnih prireditev, še vedno ni omejitve gibanja, razen potovanja v tiste predele, ki so pa tako ali tako zaprti in kamor ni mogoče priti. Najnovejše depeše, ki jih dobivamo, za potnike iz severne Italije, recimo, ko so na smučanju, pogovarjali smo se tudi o tem, veste, da se govori o zapiranju mej, vse sorte scenariji se preigravajo. Danes ob štirih, se pravi zdaj, poteka sestanek ministrov sosednjih držav z Italijo in po tem sestanku bo znano, kako so se države odločile za ukrepe. Verjetno ste seznanjeni, da je Hrvaška že sprejela neke ukrepe glede na prvi potrjen primer, da imamo v Avstriji dva potrjena primera. Skratka, še vedno velja, da Evropska unija poziva k sorazmernosti ukrepov, da se življenje zaradi tega ne sme ustaviti. Maske za običajno prebivalstvo niso potrebne, te institucije morajo poskrbeti, da bodo zaščiteni tisti, ki prihajajo pri delu v stik z bolniki, se pravi, primarno je to zdravstvena služba, organi na mejah, policija in tako naprej. Ampak zaenkrat pri delu z zdravimi osebami ni posebnih navodil. Tudi za kontakte so navodila samo za samo izolacijo v domu, ampak se ve, če bi šlo za kontakt z osebo, ki je zbolela s koronavirusom. Mi imamo zdaj, jutri je predviden sestanek koordinacijske skupine za nalezljive bolezni. Predviden je interni sestanek naše delovne skupine. Potem imamo sestanek v četrtek, spet medresorne delovne skupine, za v petek smo pa sklicali vse tiste zavode, s katerimi bomo, ki so kot prvi stik z okuženimi in zbolelimi.  Na NIJZ-ju smo, ker pač sodelujemo v tej skupini, prosili za navodila, še posebej za lekarne, ki so se izpostavljale, za vse tiste službe, ki so posebej izpostavljene, rabijo neka posebna navodila, kot rečeno, bomo tekom jutrišnjega dne verjetno sprejemali dodatne ukrepe, glede na to, kaj se bo danes zgodilo v Italiji. Kako se bojo ministri odločili, kakšni bojo ukrepi, kaj bi se naj na ravni teh držav naredilo, ali se omeji gibanje, ali se na vstopnih točkah uvedejo ukrepi? Mogoče bi povedala glede merjenja temperature. Velikokrat smo bili vprašani, zakaj na našem letališču ne merimo temperaturo. Strokovno v resnici merjenje temperature ni nek ukrep, ki bi vse polovil, zaradi tega, ker navodila tudi na Kitajskem, potnikom so, naj vzamejo aspirin ali lekadol in grejo na letalo, to je v resnici, to kar smo slišali, je popolnoma neprimerno. Torej, mi lahko dobimo virus na tak način, da pač nekdo pravzaprav brez temperature vstopi in temperaturo ima lahko človek tudi zaradi česa drugega. Poleg tega termometri niso priporočeni oziroma bi morali bit pravilno umerjeni in testirani in vemo, da je koža lahko bolj vlažna ali kakorkoli in se temperatura lažno / nerazumljivo/ višja ali nižja. Skratka, zgolj to, če pa bo, se bo država odločila, seveda, država se lahko odloči, da na vstopnih točkah to uvede. Tudi te scenarije smo preigravali, da bi na mejnih prehodih, če se bojo omejili in se bo to uvedlo. Verjetno bojo naši ukrepi primerljivi z sosednjimi državami, se pravi, tudi Avstrijci razmišljajo o takih ukrepih na mejah, tako da, sproti se bomo prilagajali situaciji v Evropi in naprej. Jaz bom vesela, če boste kako vprašanje postavili, ker ne vem, kaj pravzaprav naj še zdaj povem oziroma, kaj je tisto, kar vas najbolj skrbi. Še enkrat, če pa, še vedno pa še, danes smo imeli ta sestanek in smo ugotovili, da pravzaprav, veliko je pobud za delo od doma, veliko organizacij, delovnih, svetuje svojim zaposlenim, ko pridejo s potovanja, naj delajo doma ali jih silijo, da grejo na dopust. Mi imamo sestanek tudi z ZZZS-jem, predviden, glede plačila vseh teh stvari, ali je, ker je pač potrebno zagotovit sredstva, ali so to lahko na bolniški, silit v dopust, s strokovnega vidika še enkrat pravim, ločit osebe, ki niso bile v kontaktu ali niso prišle iz tistih ogroženih območij, ki so navedena, se pa to seveda posodablja in tudi na MZZ-ju, na Ministrstvu za zunanje zadeve, imajo spletno stran, kjer v bistvu tudi sproti ta območja dodajajo in je zato pač, pri, pred potovanjem, treba pogledat. Nobenemu ne moremo zagotovit, da bojo sicer ukrepi taki ostali še en teden ali dva. To se pravi, če nekdo potuje, pač ne moremo vedet, kako bo, ko se bo vračal. Ampak odsvetujemo še vedno potovanj in drugih stvari ne. Jaz ne vem, če bi mogoče še me kaj, če še kaj / nerazumljivo/…
Ja, v redu, hvala gospa državna sekretarka. Zdaj bi dal besedo še gospe Pirnat, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Malo tudi opozarjam, če nekoliko malo bolj počasi ubesedujemo, ker imamo simultano prevajanje. Izvolite.
Nina Pirnat
Najlepša hvala. Torej, večino ukrepov, ki se izvajajo in dogajanja, je povzela že državna sekretarka. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje že od samega začetku sledimo vsem obvestilom, prejemamo obvestila, / nerazumljivo/ tako imenovanega sistema zgodnjega obveščanja in zaznavanja – »early warning system« in hkrati tudi ves čas objavljamo aktualne in pa ključne informacije ter priporočila za zaščito zdravja prebivalcev. Ta priporočila so seveda objavljena na naši spletni strani, so v treh kategorijah – aktualne informacije, informacije za zdravstvene delavce in epidemiologe in pa, priporočila za splošno javnost; ta priporočila se praktično dnevno dopolnjujejo, izdelana so že priporočila, recimo, za policiste, za letališča, za vojsko in tako dalje, zdaj pa stalno prejemamo številna in številna vprašanja, praktično za priporočila po meri, za podjetja, za turistične agencije, take in drugačne in seveda, to nastajajo številni, številni dokumenti, ki se v skladu z vsemi deležniki potem pozicionirajo na našo spletno stran.  Jaz bi želela poudariti par zadev. Razumemo, da je strah javnosti pred neko novo nalezljivo boleznijo velik. Razumemo, da je strah pred vsem kar je novo res nekaj, kar ljudi vznemirja. In zaradi tega želimo javnost čim bolj pomirjati oziroma ji dajati čim bolj aktualne informacije. Tako kot je državna sekretarka že povedala, trenutno imamo 44 testiranj zaključenih. Vsa so negativna. Stalno smo bili tudi in smo priča vprašanjem ali so res že pozitivni vzorci. V javnosti se pojavljajo oziroma so se v preteklih dneh pojavljale informacije o pozitivnih vzorcih. Tega ne moremo potrditi, ker do danes do seje tega ni bilo. Če karkoli bo pozitivnega seveda se bo javnosti to takoj sporočilo in se bo seveda v skladu s tem tudi sprejemalo ustrezne ukrepe.  Bi pa rada opozorila nekaj. 80 % obolelih ima po sedanjih podatkih blage znake bolezni. Samo 20 % ima težje znake bolezni. Po načinu prenosa gre po dosedanjih podatkih za tako imenovano kapljično nalezljivo bolezen, za katero je ključno, da izvajamo že tako in tako vedno ukrepe za preprečevanje kapljične nalezljive bolezni. To pa so res dobro umivanje rok. Če kašljamo kašljajmo v rokav ali v robec. Ne hodimo z znaki okužb zgornjih dihal, kot so kašljanje, izcedki iz nosu in podobno, vročino na prireditve, v javnost, v trgovske centre. Skratka, tja kjer se zbira veliko ljudi. In te ukrepe morajo občani poznati ne glede na to, ali gre za novi koronavirus ali gre za katerokoli drugo kapljično nalezljivo bolezen.  Kaj je Nacionalni inštitut še tudi opravil? Včeraj smo pač glede na nove primere, ki so jih sporočili iz Italije, tudi razširil definicijo primera. Ni bila spremenjena definicija primera v strokovnem smislu, v strokovnem smislu še zmeraj pomeni, da gre za osebo, ki kaže znake temperature nad 38 stopinj Celzija, kašlja, suho kašlja ali težko diha, ampak smo dodali na spisek oseb tista področja, kjer so se virusi na oziroma okužbe z virusom na novo pojavili. To so pač te pokrajine v Italiji, ki so bile jasne. Kot sem rekla že, dnevno spremljamo vsa navodila. Smo člani delovne skupine, koordinacijske skupine na Ministrstvu za zdravje in pospešeno po potrebi dodajamo navodila.  Tudi navodila za zdravstvene delavce so bila pripravljena že v januarju. To so bila tako imenovana strokovna navodila, tudi z zaključnimi slikovnimi prikazi, recimo, določenih posegov, natikanje mask in podobno, ki smo jih pač tudi pripravili skupaj z drugimi strokovnimi partnerji, zlasti z infekcijsko kliniko. Toliko na kratko. Če bo pa kakšno vprašanje bomo pa še odgovarjali. Hvala lepa.
Hvala, gospa Pirnat. Sedaj bi besedo dal veleposlaniku Italije, gospodu njegovi ekscelenci Carlo Campanile, da nam poda sveže informacije o stanju glede koronavirusa v sosednji državi. Izvolite.
Carlo Campanile
Najprej ekscelenca naj se vam zahvalim za priložnost, da vam povem nekaj informacij, da izmenjamo mnenja o koronavirusu. Gre za pomemben trenutek, zato da dobite najnovejše informacije glede nujnega stanja v moji državi. Sam verjamem, da italijanske oblasti in tudi italijanske oblasti verjamejo, da le s transparentno komunikacijo lahko preprečimo paniko in širjenje neresničnih   (nadaljevanje) novic in vesti in vse skupaj utemeljimo na znanstveni osnovi. Včeraj sem se srečal z vašimi ministrom za zdravstvo in obljubil sem mu, da bomo slovenske oblasti obveščali redno, dnevno o stanju in razvoju stanja v Italiji. V tem trenutku kot je povedala gospa državna sekretarka je gospod Šabeder v Rimu na sestanku, ki ga je sklical gospod Speranza, italijanski minister za zdravstvo, skupaj s kolegi iz Francije, Švice, Avstrije, Nemčije in Hrvaške. Jutri se bo gospod Speranza srečal z gospo komisarko za zdravje in z direktorjem VHO za Evropo. To je poudarim, da je bila Italija prva, evropska država, v kateri je bilo, ki je začela z dnevnim preverjanjem okuženosti in v nekaj zadnjih urah smo prejeli nove podatke. Predstavili smo vam že tabelo, poskušali smo jo tudi prevesti v slovenščino upam, da ni preveč napak s temi podatki. 229 pacientov imamo v tem trenutku, eden je že povsem ozdravel. Med umrlimi so bili pacienti, ki so pa že imeli kakšne druge patologije. Vsi pacienti v tem trenutku so izolirani in jih spremlja medicinsko osebje. Kar pa se tiče ozemeljske porazdelitve pozitivnih primerov. Imamo 172 primerov v Lombardiji, nekaj čez 30 v Venetu, potem nadalje v Emiliji-Romanji, Piemontu in Laziu. Eden pacient, ki je že ozdravel in še dva Kitajska turista sta torej to so ti zadnji primeri, za katere smo izvedeli v Genovi. Te podatke boste našli tudi v tabeli, ki smo jo vam predložili.  23. februarja je svet ministrov odločil, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni in se seveda odzivati na nujne primere. Te ukrepe sedaj izvajamo v najbolj prizadetih deželah v Lombardiji in Venetu in sicer predvsem v 11 občinah. To je zelo pomembno povedati naslednje. Govorimo o dveh identificiranih žariščih eno je okoli mesto / nerazumljivo/ v Lombardiji in v bližnjih občinah. Tukaj gre za približno 47 tisoč ljudi. Drugo žarišče je vasica v Venetu blizu Padove in tam je okoli 3 tisoč ljudi. Skratka, okoli 50 tisoč ljudi živi v najbolj prizadetih območjih kjer je več v državi z 60 milijoni ljudi. Večina primerov torej prihaja iz teh dve dežel oziroma iz teh dveh žarišč. Razumeli boste kako težko se je soočati, kako težko je spremljati gibanje okužb in poglobljene raziskave še vedno potekajo tako, da je možno sicer tega še nismo ugotovili, da tudi drugo žarišče pravzaprav izhaja iz prvega v Lombardiji. Torej ta območja so sedaj pod omejitvami. Zelo je omejeno gibanje ljudi. Samo pooblaščene osebe imajo možnost potovanja v in iz teh območij, kar nadzorujejo varnostne sile. Prepovedana so vsa javna srečevanja, športna, kulturna, religiozna in tako naprej, tudi šole so zaprte in v Italiji smo pripravljeni, da te ukrepe podaljšamo, skladno z gibanjem oziroma z razvojem situacije. Ljudje, ki so imeli stike z pozitivnimi primeri, pozitivnimi pacienti, morajo v karanteno. V nekaterih velikih mestih na severu Italije, so se odločili, da bodo prekinili oziroma, prepovedali vse javne prireditve in pouk v šolah. Kar v nekaj deželah so zdaj uvedli v Emiliji-Romanji, v Furlaniji – Julijski krajini in drugod, so uvedli prav tako omejitve, čeprav tam primerov še ni. Ko govorimo o kašlju, o vročini ali pa še hujših simptomih, kot je pljučnica, je bilo ugotovljeno, da prihaja tudi do asimptomatičnih primerov. Simptomi so povezani pogosto tudi z sezonskimi boleznimi in obolenji, hkrati pa je seveda zelo pomembno, da je ravno zaradi tega, ker smo zelo veliko preverjali, smo prišli tudi do višjega števila primerov. V Italiji smo zelo resno vzeli preverjanje in zelo dobro koordiniramo ravnanje z lokalnimi oblastmi. Vsekakor imajo vsi prebivalci na voljo možnost, da se pozanimajo, kako je z temi zadevami. Na voljo je brezplačna telefonska linija, kjer je možno pridobiti vse te informacije. Vsekakor bomo redno obveščali slovensko Ministrstvo za zdravje o razvoju dogodkov. Žal nismo uspeli zagotoviti prevoda podatkov za to sejo, ampak delamo na tem, tako da bodo te informacije dostopne tudi v slovenščini. Vsekakor, kot sem že povedal, želi Italija delovati pregledno, transparentno in hkrati koordinirano z drugimi državami. Razumemo, da ste tu zaskrbljeni. Tudi sam sem zaskrbljen, dva sinova živita v Italiji, eden v Torinu, in tudi kot oče sem osebno zaskrbljen. Nikakor ne podcenjujemo tveganja, verjamemo pa, da vsebina in obseg pobud, ki so že bile sprejete s strani italijanske vlade in se izvajajo, vse to potrjuje. Hkrati pa se moramo boriti proti paniki, proti neustreznim interpretacijam stanja, realnega stanja na terenu. Naj se zahvalim še enkrat za vaše povabilo, za to priložnost, da sem spregovoril pred vami in kot sem že povedal, obljubljam slovenski javnosti, da vas bomo redno, dobro obveščali, pregledno obveščali, o razvoju stanja na terenu in treba je povedati, da tudi ukrepi slovenskih oblasti, kar se tiče potnikov, ki prihajajo iz Italije, vse to bo del tudi našega obveščanja, obveščanja veleposlaništva v Ljubljani, v Rim, kakšna je situacija pri vas. Hvala lepa za vašo pozornost.
/ nerazumljivo/ Zdaj, če imam pravilno, imamo tudi predstavnico avstrijske ambasade, prisotno? Nimamo? / medsebojni pogovor/ Rosemarie Linde(?)? / oglašanje iz dvorane/ Ja, vi ste… ali bi kaj povedali glede stanja v Avstriji, trenutno, ali…? / oglašanje z dvorane/ V redu. V redu, hvala. Potem predajam besedo državnemu sekretarju z Ministrstva za zunanje zadeve.  (nadaljevanje) Kolega Božič, izvolite.
Dobran Božič
Gospod predsednik, hvala lepa. Spoštovani gospe poslanke in poslanci. Verjetno ravno glede stanja pripravljenosti MZZ ni poklican, da to pove, lahko pa samo povem, da naša predstavništva in DKP-ji, redno, celovito in zelo podrobno spremljajo situacije po svetu od tam, kjer so naša predstavništva, tako da so že začeli, v decembru smo imeli celovita poročila iz Kitajske in mislim, da smo dobili pravilna poročila in pravilne informacije in se res zahvaljujem našim predstavnikom, diplomatom na Kitajskem. Potem se je nadaljevalo to v Pekingu, v Tokiu, kjer smo imeli tudi 6 naših državljanov na ladji, ki smo, mislim, da smo učinkovito izvedli operacijo in poskrbeli za njih in danes imamo tudi celovito informacije, kar se dogaja v Italiji, zraven pa spremljamo tudi, kar je pomembno, kaj ta koronavirus tudi pomeni glede na gospodarske situacije in ostale spremljajoče zadeve. Tako da, kaj več verjetno z naše strani niti ni potrebno dodat, smo pa, redno in celovito spremljamo in tudi obveščamo naše državljane, ki potrebujejo tudi pomoč v tujini. Hvala.
Ja, hvala gospod državni sekretar. Dalje bi besedo dal gospe Čebašek, Zdravniška zbornica. Izvolite.
Zdenka Čebašek Travnik
Hvala za besedo.Ravno prebiram zadnje poročilo iz tujine. Gre za to, da je napoved, da je zelo verjetna pandemija oziroma, da je možnost pandemije vedno večja in večja. No, to je samo izhodišče in da opozarjajo, da bo kmalu zaprto to okno, za možnosti, da bi zavrli širjenje virusa. To sem, zato sem to odprla, da sem prebrala, kaj piše. Kasneje lahko tudi to spletno stran posredujem. No, jaz bi se najprej zahvalila gospodu veleposlaniku, njegovi ekscelenci iz Italije in povedala, da je bil vzpostavljen v nedeljo popoldne stik z njihovo predsednico Zdravniške zbornice. Zdravniške zbornice v EU smo med seboj povezane in tako imamo redne stike, redna obveščanja in to se mi zdi zelo v redu in gospa Alberta Karšavani(?), ki živi v Gorici, me tudi sproti obvešča o tem, kar je pač na nivoju zdravniških zbornic treba vedeti. Zdaj, kar imam za povedat, jaz imam tukaj en kup stvari, pa vem da, ne smem bit predolga in tudi ne bom. To, kar je gospa državna sekretarka prej omenila, da niso utegnili pripraviti odgovora Zdravniški zbornici, po eni strani lahko razumem, po drugi strani pa tudi ne. Zdaj, naslov smo, kajti, poslali smo prošnjo na ministrstvo in smo pričakovali vsaj odziv, danes ne moremo, ali ne vem, nimamo časa, karkoli. Nobenega odziva ni bilo in podobno je bilo s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Saj, razumem, so razlogi, ampak, v glavnem, ko mi nobenega odziva nismo dobili, smo dali pač naša vprašanja tudi na spletno stran. Tam so jih vzeli novinarji. Zakaj smo mi želeli odgovore na točno ta vprašanja in kot razumem, jih bomo kmalu dobili. Zato, ker smo želeli, brez posredovanja javnosti, našim članom po »mailingu« sporočiti odgovore na ta vprašanja. Kajti, od petka naprej, imamo v Zdravniški zbornici ekipo, krizno ekipo, ki zbira in filtrira vprašanja kolegov, ki jih dobivamo iz terena in skupna značilnost teh vprašanj je, da so na vstopnih točkah v zdravstveni sistem, se pravi, zdravniki, ki delujejo v okviru medicinske medicine in pediatrije in tudi nekaj ginekologov se je že oglasilo, da so oni najmanj, bom rekla, opremljeni za delo, ki jih čaka, v primeru, da se bodo ti primeri okuženih pacientov pojavili. Seveda smo, predno smo ta vprašanja poslali, preštudirali vse možne povezave, linke, navodila, vse kar je bilo objavljeno, zdaj govorim za nedeljo, na spletnih straneh ministrstva in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pa na ta vprašanja, ki smo jih potem postavili, nismo našli odgovorov.  (nadaljevanje) Kolegi so bili malo razočarani, ko so slišali s strani državne sekretarke, da bi si lahko prebrali navodila pa, da so jih sigurno dobili. Jaz imam tukaj s seboj 10 listov, kjer mi kolegi sporočajo, da navodil niso dobili. Kaj je sedaj razlog temu, da navodil niso dobili je drugo?  Druga stvar, ki me je pač zmotila oziroma nas je zmotila, da moramo javnost pomirjati. Tako kot je rekel gospod veleposlanik javnost potrebuje jasne, enoznačne, čiste, objektivne informacije. Edino s tem lahko pomirimo javnost. Mi teh informacij ali pa naši kolegi člani Zdravniške zbornice niso imeli in popolnoma brez vsakih informacij so ostali naši kolegi zobozdravniki. Pri njih je situacija še toliko bolj specifična, ker oni ne morejo biti na razdalji eden meter pa pol, ampak morajo pač, če je neki zobozdravstveni problem pogledati usta in ob italijanski meji ima precej zobozdravnikov tudi paciente iz Italije, iz točno teh ogroženih območjih. Mi smo pač želeli tudi informacije za njih, zato smo posebej poslali tudi vprašanja za zobozdravnike. To, kar ljudi bega in kar dela paniko tudi pri zdravnikih je, da imamo na mnogih področjih tako imenovana dvojna sporočila. Pravimo maske niso potrebne hkrati pa v istih poročilih v istem delu poročil vidimo kako so zdravstveni delavci v skafanderjih, ki nekaj delajo s pacienti. Sedaj ne vemo kaj je sedaj s temi sporočili ali rabijo maske pri delu z okuženimi ali rabijo skafandre? Skratka, to so informacije, ki jih tudi strokovna zdravstvena javnost nekako ni razumela. Potem pridemo do naslednjega vprašanja, če je to, kar smo dobili seveda, potem natančnejša navodila za odvzem brisov. Najbrž si predstavljate kako sedaj zgleda odvzem brisa po navodilu bi neki zdravstveni delavec, zdravnik ali pa medicinska sestra - poudarjam, mi se zavzemamo za vse zdravstvene delavce, da ne bo kdo narobe mislil, za vse, ki so vključeni v time - torej če ta jemlje bris bi moral biti, če smo prav razumeli v tej popolni zaščitni obleki. Seveda se postavlja vprašanje kolikokrat na dan naj se ta zdravstvena oseba preoblači in slači, če bo takih pacientov več. Zato smo prešli pač na idejo in smo jo tudi nekako objavili danes na naši spletni strani, da predlagamo, da se uvedejo neke vstopne točke za takšne primere in da bi v teh vstopnih točkah bili zdravstveni delavci primerno opremljeni, ker to, da bi opremili vse vstopne točke to smo ugotovili, da je misija nemogoče. Tukaj imam nekaj teh emailov, danes ob pol dvanajstih je prišlo to sporočilo samo za vzorec, da si predstavljate tako to zgleda. »Pravkar sem govorila z dežurnim epidemiologom na NJZ glede navodil, ki jih prelagam in ta navodila so tukaj. Priporočene zaščitne opreme za primarno raven pri sumu na okuženega pacienta ni. Prav tako nisem dobila informacije kdo na ministrstvu je odgovoren in zadolžen za zaščitno opremo.« Jaz nočem delati panike, jaz hočem povedati s kakšno stisko se srečujejo zdravniki na terenu. Kaj me prosijo? Apeliram v imenu vseh zdravnic in zdravnikov ter zdravstvenih delavcev na primarni ravni, da se vključi Zdravniška zbornica in poskrbi za našo varnost in da se nam čim prej zagotovi priporočena zaščitna sredstva kot jih navaja Nacionalni institut za javno zdravje. Poštena informacija glede teh zaščitnih sredstev nam manjka. Vemo to, da se jih kupiti ne dobi, kar so povedali tudi direktorji zdravstvenih domov v medijih, da so jih naročili že takrat, ko je prišlo prvo obvestilo. Tudi eden drug predlog, ki se nam je porodil, da bi najbrž bilo smiselno, da bi se naredile ocene za celo državo koliko je te zaščitne opreme treba in da bi se tudi, potem skupaj naročale in potem po nekem ključu, ki jo bo ta skupina,   (nadaljevanje) ki odloča o naslednjih ukrepih tudi vzpostavila in razdelila.  Zdravniška zbornica si bo tudi v naprej prizadevala, da bo svoje člane redno obveščala o vsem, kar je sporočeno s strani državnih organov, ki so vključeni v te krizne ekipe in tudi informacije, ki recimo niso ali pa ne bodo objavljene, ker se recimo čisto operativne narave. Tam smo spraševali recimo kaj je tam, kjer ni prostora za izolacijo, ker je bilo priporočeno, da se paciente pregledu v prostorih za izolacijo. Najbrž veste, da je teh zdravstvenih ustanov, kjer te prostore imajo veliko, včeraj sem videla eno rešitev, da so v izolacijo spremenili eno reševalno vozilo, ampak vseeno neka navodila v zvezi s tem treba dodati. Dosti jih je tudi spraševalo kaj po tem, ko bris vzamejo kdo bo ta bris transportiral, po kakšni poti. To so taka čisto praktična navodila, nobene panike ne zbujamo samo rabimo točne odgovore in v tem smislu so bila tudi zastavljena vprašanja. Tako kot priporoča Nacionalni institut mi tudi se zelo spodbujamo tudi naključne obiskovalce, da si umivajo roke, da če se le da, da se raje nasmejemo kot da si sežemo v roke mislim, da je čas za to tudi zaradi gripe in da ljudem povemo, da smo zdravniki seveda pripravljeni sodelovati, pomagati, ampak ob tem prosimo, da nam država zagotovi zaščitno opremo za vse zdravstvene sodelavce, ki bodo pri tem sodelovali. Toliko imam za sedaj.
Hvala, gospa Čebašek Travnik. Ali želite iz ministrstva ali instituta odzvati na to preden odprem razpravo za poslance in poslanke?
Simona Repar Bornšek
Ja, da v bistvu pozdravljamo to pravzaprav sodelovanje in tudi vprašanja, ki ste omenili smo dobili in smo danes sprejeli na vsa vprašanja tudi ustrezne odgovore, ker nekaterih nismo imeli. Se strinjam, bomo sodelovali in je potrebno tako tudi ljudem povedati, da smo pripravljeni. Na neki način mogoče nekatera vprašanja, ki niso bila prej naslovljena so sedaj jasna in mi smo tudi pripravili odgovore tudi, kar se zaščitne opreme tiče. V resnici lahko prihaja do dvoma, ko gledamo kako so opremljeni po televiziji zdravniki, ki se ukvarjajo s temi, ampak vendarle moramo vedeti gre za oddelke, kjer smo pacienti okuženi z virusom. Ko govorimo pa v naših ambulantah dokler nimamo kontakta potrjenega suma za odvzem pa imamo tudi navodila jasna kaj se obleče. Tudi včeraj, ko smo dobili nekatera vprašanja s terena oziroma pobude, da ničesar ni pa smo stopili v stik se je izkazalo, da kar precej opreme imajo, da niso dobili vseh naročil, ki so jih izvedli ni bilo izvedenih, ampak že danes so sporočili, da so z novo pošiljko dobili nekaj. Iz blagovnih rezerv, iz civilne zaščite imamo mi dovolj opreme, da zdravstvene delavce v prvi vrsti opremimo. Kot smo pa že povedali javnosti je Slovenija šla tudi v skupno javno naročilo z Evropsko unijo, da bomo naročali skupaj in smo precej opreme tudi tam naročili tako, da iskali bomo še druge alternativne rešitve, ampak za vse tisto, kar trenutno potrebujemo smo priskrbljeni in bodo vsi tudi na jutrišnjem sestanku oziroma sedaj tisti pa na primarnem v petek dobili vsa ta navodila in priporočila. Smo se pa že dogovarjali z vsemi tistimi, ki so v tej mreži.  Hvala za vse pobude, vsekakor.
Hvala, gospa državna sekretarka. Sedaj od vabljenih vidim, da ni več želje po ubesedovanju.  Odpiram razpravo. Preden odprem razpravo bi nekako vas prosil, če lahko fokusiramo na to problematiko, ker pred tednom dni smo imeli sejo na to tematiko in tam smo opravili neko, če si upam uporabiti besedo splošno razpravo o problematiki koronavirusa. K razpravi se je prvi javil kolega poslanec Andrej Rajh, pripravi naj se kolegica Jelka Godec in Iva Dimic.  Izvolite, Andrej.
Hvala lepa, predsedujoči.  Spoštovane ekscelence, vabljeni gosti! Ta tema je seveda zelo aktualna, Slovenija leži na zelo pomembnem geostrateškem položaju na križanju petega  in desetega prometnega koridorja. Na eni strani imamo pomemben infrastrukturni projekt, Luko Koper, letališča - torej, Portorož, Ljubljana, Maribor – imamo »vstopnje« mednarodne železniške postaje, z rednimi mednarodnimi vlaki. Mene zanima, kako so na teh vstopnih točkah pripravljeni izvajalci javne službe, torej, od železnic, letališča in luške kapitanije? To je po mojem zelo pomembno, moramo vedet, da se na primer z vlaki vozijo tudi šolarji, zato je pomembno, da se vlaki razkužujejo. Mogoče tu pogrešam tudi predstavnike Ministrstva za finance, ki bi SDH-ju naložili podrobne ukrepe, da se na vlakih izvajajo ustrezna dezinfekcijska, torej dezinfekcijski ukrepi. Vsi vemo, ki smo kdaj leteli v Azijo, da so po priporočilih Mednarodne zdravstvene organizacije, pred pristankom, letalo, torej potniško kabino, dezinficirali z raznimi spreji. Zdaj govorimo, da se ta zadeva prenaša kapljično, zato je ta higienski ukrep zelo zelo pomemben. Dodatna zadeva, ki zbuja skrb je, bom rekel logično, kako to, da o tem virusu ni poročila iz Turčije. Vemo, da je istanbulsko letališče mednarodni hub za, v bistvu, lete v Azijo in po celem svetu in bom rekel, s tega konca ni poročil, tako da je v bistvu kar nekaj izzivov, pa bi prosil za komentar. Hvala lepa.
Hvala. Kolegica Jelka, damo še tebi besedo? / oglašanje iz dvorane/ Ja, kar, da naberemo nekaj vprašanj.
Ja, hm, zdaj, tako kot si rekel, prejšnji teden oziroma 18. smo imeli sejo v Državnem zboru, na to temo, in smo kar nekaj rekli. Jaz moram reči, da od tistega torka, pa do današnjega torka, so se tudi mnenja na ministrstvu in razlage spremenile, pa tudi, kolega poslanec je takrat rekel, da se tu pač razpravlja na neki politični podlagi. No, očitno je bilo potrebno, da se nekaj zgodi v soseščini, da so se stvari spremenile. Jaz moram reči, gospa državna sekretarka, da, pa tudi predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve, mene je presenetilo v tistem trenutku, ko je prišlo do, pač, širjenja virusa koronavirusa v Italiji, da ste 2 dni potreboval, da ste se odzval na zadeve. 2 dni je bilo potrebno, da je Ministrstvo za zunanje zadeve napisalo na svojo spletno stran, da ne priporoča oziroma, da naj bo previdnost pri potovanju v Italijo. Jaz sem to pričakovala veliko prej, saj, tako kot je rekel gospod veleposlanik, odkrita komunikacija je tista, ki v bistvu ljudem nekako vzame ta strah do nečesa, kar je neznanega, kar se ne ve, to je vedno strah in danes Svetovna zdravstvena organizacija govori o pandemiji, kajne, kar je več kot epidemija, jaz mislim, da bi bilo treba povedat, da nismo še sicer, ampak, se pa napoveduje, ravno iz tega stališča, torej, da gre za neko bolezen, ki še, ki je za določeno oziroma, za populacijo nova, ki povzroča resne zdravstvene težave in se z lahkoto širi med, torej od človeka na človeka in takrat govorimo o pandemiji. Zdaj, marsikdo bo rekel, ne delat panike, zakaj ste takšno paniko začel delat, v petek, soboto oziroma predvsem v soboto in pa potem v nedeljo, ravno iz tega stališča, kot je rekel tudi predsednik odbora, jaz ne vem zakaj, ampak, name, jaz sem dobila res veliko mailov, zasebnih sporočil in ne vem kaj vse, z vprašanji, kdaj se boste zbudil na ministrstvu, kajne, in potem, moraš prvo razložit, da nisem jaz v Vladi in da pričakujem tudi sama od Vlade tisto hitro reakcijo. Na prejšnji seji, 18., ste rekli, vsi zdravniki so obveščeni, imajo protokol, algoritme, ne vem kaj vse. Jaz sem vam takrat rekla, ne govorite, so obveščeni, pa ne, da zato, da bi zdaj rekla, sem vedla, ampak, točno to se je pokazal. Zdaj, tako, kot je rekla predsednica Zdravniške zbornice, zdaj ne vemo, ali imajo ali nimajo, ampak, očitno, v tej stiski, ki so jo kazal »primarci« v zadnjih dneh, teh navodil niso imel oziroma, na prejšnji seji je bilo rečeno, vse, vstopne točke so vsi zdravstveni domovi. Pa to ne more bit, kajne, to smo že takrat rekli, da to ne more bit. Pa, jaz ne morem, mislim, ne bom rekla, da sem zdaj ne vem kaj, ampak, glejte, ko govoriš  (nadaljevanje) o takšni stvari, potem je jasno, da če neka neznana bolezen, če ne vemo niti inkubacijske dobe, če ne vemo, mislim, ni cepiva, ne vemo niti, lahko je atipični so ti pokazatelji tega. Ne moremo reči, zdaj pa grejo vsi v zdravstveni dom, ker vsi zdravstveni domovi nimajo, če lahko rečem po domače, karanten ali pa izolirnih sob. To lahko ima, ne vem, UKC ali 2, 3 bolnišnice v Sloveniji. In meni je zelo žal, da so se mogle te, mislim, da so se te stvari v Italiji zgodili, to definitivno, jaz želim vse dobro Italiji oziroma vsem, ki delajo na tem, da se pač to zajezi, seveda vsepovsod, kjer to je, ampak pač Italija zdaj ena izmed držav izven Kitajske oziroma tega območja, kjer se je ta virus pojavil v najširši obliki, vsaj kar se tiče izven azijskega območja. In bog ne daj seveda, da, mislim, upam, da se bo čim prej zajezilo, da se ne bo širilo še naprej, seveda vsekakor upam, da ne bo to v Sloveniji ali kjerkoli še v Evropi se v takšnem obsegu razširilo. Ampak še enkrat, moje vprašanje je, na ministrstvu, zakaj ste tako dolgo čakali na odziv, zakaj niste hitreje reagirali in potem v bistvu to soboto in nedeljo odreagirali prej, zakaj v bistvu se mora v Sloveniji vedno nekaj zgoditi, nekaj hudega, pa ne v Sloveniji, celo v bližini, da je potem reakcija. In danes to, kar ste povedali, je popolnoma nekaj drugega, kar ste govorili v torek, popolnoma drugače. Zdaj govorite o teh 4 ali 5 centrih, kjer se naj bi napotovali, možne… / oglašanje iz dvorane/ No, v glavnem, ja, tako kot ste rekli prej, teh vstopnih točk. Čisto na drugačen način reagirate. Mislim, ne vem, zakaj ti preventivni ukrepi niso v Sloveniji možni že prej. S takšno aroganco, kot je bilo, ne aroganco, ampak s to brezbrižnostjo, kot je bilo v torek rečeno, saj nič ne bo, saj mi smo pripravljeni, smo pripravljeni, danes se kaže, da v bistvu ste morali na vrat na nos neke ukrepe sprejet, ki jih prej niti niste pomislili na njih, pa so bili čisto normalni, na kar smo vas že takrat opozarjali. Jaz sem tudi čez vikend gledala objave, pa potem tudi včeraj, češ na NIJZ, na ministrstvu objavljamo najnovejše. Poslušajte, v ponedeljek ste imeli 13. 2. zadnjo objavo, s 13. 2., NIJZ. Zdaj imate iz 24. 2. Jaz sem šla prav gledat. Gledala sem Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za zdravje, stare objave. V ponedeljek so se stvari začele odvijat. Tako da, ko ste prišli v službo, zdaj smo pa začeli delat. In zato ta panika pri ljudeh. Zdravniki pišejo, nimamo, šole, glejte. Mi smo zadnjič sprejeli sklep, da obvestite vse ustanove, torej šole, domove za starejše in tako naprej, kako ravnati s tem, prav sem gledala, ni. Skupnost socialnovarstvenih zavodov je včeraj ali danes objavilo, kako ravnati. Šole, zdaj je dal minister ven. Danes smo dobili v Državni zbor te slikice, en teden. / oglašanje iz dvorane/ Ja, za umivanje rok. Saj ste v torek poudarjali, da je to najbolj pomembno. / oglašanje iz dvorane/ No. Še enkrat, odkrita komunikacija in pravim, tisto novinarsko konferenco, ki smo jo gledali, jaz zelo težko verjamem. Bilo je zelo tako na hitro narejeno in povedano, pa tudi to, ker ljudje zdaj objavljajo »fake« novice, to je dejstvo. Mislim, baje, da je v Celju, pa je v Mariboru, pa je v Ljubljani, ampak jaz mislim, da je treba, to nekdo mora reagirat in reči, glejte, ne ni, ne ni, ni še potrjeno ali pa bo. Tako da ne podcenjevat tega. In meni je zelo žal, da ste zadnjič na takšen način oziroma se mi je zdelo bolj prav, da bi rekli, glejte, poslali smo jim maile, pa ne vemo, če so videli ali ne. In to, kar je danes Zdravniška zbornica oziroma že zadnjič povedala, da zdravniki, da so zdravniki v stiski, to se mi zdi najbolj, nekako najbolj, ne morem reči hudo, ker konec koncev so zdravniki tisti, ki nas zdravijo in tisti morajo biti ta prvi obveščeni in ta prvi kontaktirani in dane vse informacije. Zdaj jaz ne vem, zdaj vas bom vprašala čisto tak. Spet v medijih, ko prebereš, naj bi, pa mogoče bo to gospod veleposlanik tudi vedel povedat, naj bi zunanji minister Italije predlagal slovenskim oblastem, da se izvršuje mednarodni nadzor na našem letališču. Koliko veste o teh informacijah, če te informacije držijo, ker spet ljudje pišejo, ali se na Letališču Jožeta Pučnika izvršujejo… / oglašanje iz dvorane/ Prosim? Ne, samo to piše, zunanji minister Italije bo predlagal slovenskim oblastem, da se izvršuje mednarodni nadzor na letališču nad ljudmi, ki potujejo iz italijanskega območja. Mene zanima kakšna navodila imajo fakultete. Eni pravijo naj ostanejo doma, drugi naj ne ostanejo doma. Tako kot ste rekli, ni potrebno neke panike delati, ampak naj se konkretno pove, kako in kaj. Še eno vprašanje imam za NIJZ. Tam imate, da se lahko pokliče na določeno telefonsko številko. Gre za plačljivi mobitel. Ali predvidevate… / oglašanje iz klopi/ 031… Ali predvidevate v naslednjih telefonsko številko v smislu 0800 oziroma to brezplačno številko? In ali predvidevate 24 - 7 na dan obveščanje oziroma možnost kontaktiranja z zdravnikom? Jaz sem pogledala tu na avstrijske zadeve, recimo, imajo možnost 24 – 7, brezplačna telefonska številka, na katero se lahko obrnejo ljudje. Torej, to je eno vprašanje, recimo, ki bi oziroma celo predlog, da Vlada za te stvari poskrbi. Še enkrat, jaz ne bi teh zadev podcenjevala. Poglejte, na tisto, kar je bilo zadnjič v torek rečeno, težko verjamem tudi temu, kar ste danes rekli, da so seznanjeni z ukrepi, da bodo seznanjeni, da se boste pogovarjali. Jaz samo upam, da do širitve koronavirusa ne bo prišlo v Slovenijo, žal, pravim, ker je težko verjeti tisto, kar je bilo v torek rečeno in tudi ti sklepi, ki so bili sprejeti, potem slišiš, mislim, da so sklepi kar tako nekaj in da, saj če bomo bomo, če pa ne pa ne bomo, jih bomo izvršili ali pa ne, saj kaj pa Državni zbor naroči je tako čisto vseeno, ker tudi odzivi, ki so bili, pač, bomo dali ali pa ne bomo dali. Torej, mene zanima, ali ste se vsaj te sklepe, ki so, predvsem tretji sklep izvršili, ki je bil torek dan, na kakšen način, koga ste obvestili, pa na kakšen način ste ga obvestili in seveda torej tudi tisto, kar sem vprašala na NIJZ, pa potem še verjetno kakšno drugo stvar.
Presednik Franc Trček
Hvala Jelka. Najprej bom dal besedo gospodu veleposlaniku, ki se je želel odzvati na vprašanje, ki je bilo naslovljeno na Italijo, potem pa še obema kolegicama. Izvolite.
Carlo Campanile
Hvala predsedujoči. Naj poudarim naslednje. Sam ne vem za nobene predloge s strani zunanjega ministra Italije in presenečen bi bil, če bi kdorkoli iz Italije dajal navodila zunanjemu ministrstvu Slovenije. Glede tega ne vem nič, oprostite.
Presednik Franc Trček
Izvolite.
Simona Repar Bornšek
Bom se navezala kar na letališče najprej. Mi smo danes dobili informacijo, da tudi v Italiji v Trstu in v Benetkah poteka potniški promet, letalski promet normalno. Na vstopnih točkah se kontrolira potnike. Ob izstopu pa nimajo težav. To informacijo smo dobili iz Ministrstva za zunanje zadeve na jutranjem sestanku. Kaj novega v zvezi z letališčem ne. Če poskušam odgovoriti na čim več vprašanj na čim krajši način. Kar se ostalega potniškega prometa, vlake ste omenili in razkuževanje. Mi smo se danes dogovorili, da bomo za promet dali posebna navodila. V tem trenutku še vedno velja vse, kar smo govorili doslej. V Sloveniji nimamo primera, ne gre za kontakte, lahko se poostreno čistijo, seveda, razkuževanje posebno ni potrebno. To strokovno ni utemeljeno oziroma čistijo se na tak način kot se čistijo druge površine. Tudi v zdravstvenih zavodih ne čistimo z razkužili vseh površin, ampak imamo čiščenje odrejeno tako kot običajno. Se pa pogovarjamo o navodilu potnikom oziroma o teh ukrepih. Pripravljeno imamo gradivo. Ko bo prišlo do tega, da jih bomo razobesili na vseh javnih mestih, na prometu, trgovskih centrih, vsepovsod, ki bodo obveščala spet o teh običajnih ukrepih, s katerim ste bili že vsi seznanjeni.  Kar se tiče o ažurnosti obveščanja, mi nismo v ponedeljek prišli v službo, no, vsaj zase lahko trdim, da smo delali. In ravno zaradi tega, ker v Italiji je v nedeljo bilo objavljeno to zaprtje območij, smo mi v ponedeljek popoldan sklicali to konferenco. Zdaj, kar se tiče vstopnih točk – kot ste rekli, ja, vstopne točke ne morejo biti vsi zavodi, ampak, mi smo pač definirali tiste, ki imajo urgentne službe. Zakaj? Zato, ker urgentne službe so bile najprej obveščene, iz našega, z ministrstva oziroma z enote za krizne intervencije, ki jo imamo, ki je pod tem sektorjem in oni so dobili tudi takoj v začetku, vsi, in tudi obiskali smo jih, nekatere, kako so pripravljene, hm, navodila, kako bojo ukrepale, če se k njim zateče, ker urgentni centri so najbolj izpostavljeni, tja tudi lahko tujci pridejo, turisti, kakorkoli že. Zdaj, ko smo govorili o izolacijskih prostorih. O teh izolacijskih prostorih s prezračevanjem in pred prostorom, seveda govorimo, kadar govorimo o aerosolih, o okužbah, ki se prenašajo »aerogeno«. Govorimo torej o virusu, ki ima kapljični prenos. Izolacijski prostor, ki ga večina ambulant, recimo, vsaj takih, manjših, nima, se lahko zagotovi tako, da se prostor sprazni, na 1 meter pa pol se izolira bolnika, se mu nadene masko, osebje pa se obleče v zaščitno opremo, če mislimo, da imamo pred sabo bolnika. Se pravi, prilagodit se razmeram, kakor bi postopal vsak zdravstveni delavec, v primeru neke druge okužbe, ki bi bila neznana in ne bi vedel, kako ukrepat. Ko pa govorimo o zdravstvenih ustanovah, imajo pa v protokolu, javni zdravstveni zavodi, se pravi zdravstveni domovi, imajo pa v svojem načrtu že predviden izolacijski prostor, ki mora imet poseben vhod. Veste, da imajo pediatrične ambulante tak vhod, za preventivo in kurativo ločen in zdravstveni domovi to imajo, tako da ni problem, sploh pa, v vsaki ambulanti se da pacienta na 1 meter pa pol izolirat, drugim pacientom prosit, naj se odstranijo, tako da, to ni problematično, bomo pa v petek s temi vse še dorekli. Zaenkrat, kot pravim, še vedno, dobili smo informacijo, pet novih testiranj, medtem ko smo tu, je tudi negativnih. Še vedno nimamo potrjenega primera, seveda, pričakujemo, da bo, ampak, še vedno nimamo nič, zaradi česar bi morali drugače ukrepat in koga izolirat. Mi smo se, seveda, odločili, da bomo vsak dan ob 12. uri obveščali javnost o teh, odvzetih brisih oziroma potrjenih primerih. Če se bo zgodil potrjen primer, mislim, da je javnost upravičena, da takoj dobi informacijo in v takem primeru bo javnost takoj obveščena. Tako da, mislim, da, tu ni težav. Kar se tiče, do koga, vse smo seznanili, mi smo se dopoldan tudi na sestanku dogovorili, da je smiselno, da se župane obvesti. Župani so se tudi oglašali, tudi pisali na ministrstvo, klicali. En zelo dober primer komunikacije je bil včeraj v Novi Gorici, kjer je župan sklical vse deležnike, tako predstavnike NIJZ-ja, zdravstvenega doma, se pravi zdravstvenih inštitucij, potem, šole, vrtce in gospodarstvo, predvsem igralnice in oni so sprejeli neke ukrepe, ki so sorazmerni, ki so za to območje, nekako, usklajeni in zelo pozdravljamo tak način komunikacije in bomo napisali pismo tudi županom, da bi bilo smiselno, da se na območjih organizirajo glede na epidemiološko situacijo oziroma, glede na to, kaj tista regija pravzaprav, in občina, ima. Zdaj, ali smo obvestili šole in fakultete? Kar se tiče teh običajnih higienskih ukrepov, so seveda dobili navodila, ampak, glede ekskurzij in tega, kar največ sprašujejo, mi zaenkrat še vedno strokovno, še enkrat poudarjam, strokovno, Ministrstvo za zdravje nima razloga, da karkoli prepoveduje. Seveda v Italijo, v tiste predele, odsvetujemo potovanje, to je na spletni strani NIJZ-ja tudi objavljeno, tudi na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve… Morda, glede na to, da se pojavljajo primeri tudi v južni Italiji, da verjetno je za pričakovat, je ena previdnost pri teh ustanovah, seveda, umestna, ampak ta trenutek, nekega takega priporočila ne moremo dat, da bi prepovedali vsa potovanja. Kot veste, so se nekatere fakultete odločile, da tisti študenti, ki prihajajo iz tujine, ostanejo doma. Mi smo danes bili na vezi tudi z drugimi državami. Tudi Evropski parlament je nekaterim svojim zaposlenim svetoval, naj delajo od doma. Ti ukrepi z priporočili WHO niso usklajeni, seveda pa kot rečeno, pričakujem, da danes zvečer, ponoči, jutri zjutraj, bomo na podlagi tega ministrskega srečanja, ki bo vplivalo tudi na druge države v Evropi, seveda morda uvedli drugačne ukrepe in ker se to iz ure in v uro spreminja, pravzaprav zelo težko rečem, kako bomo ravnali.  (nadaljevanje) Kar se pa tiče teh telefonskih številk, pa ne vem, boste vi pojasnili?
Kar, če se izklopite. Izvolite, gospa Pirnat.
Nina Pirnat
Mogoče samo glede še vikenda in Italije. Moram reči, da smo obvestila uradna iz sistema EVRS iz Italije prejeli zelo pozno. Mediji so bili tukaj bistveno hitrejši, kot so Italijani podajali informacije v sistem »early warning system«. Dejansko se pa ti kot strokovnjak ne moreš odzivat na poročila medijev, ampak moraš počakat uradno informacijo. In takrat, ko so mediji govorili že o par desetih, je bila uradna informacija o številu okužb v Italiji še vedno samo 12. Mogoče toliko tudi v informacijo, zakaj se je mogoče kakšen dan čakalo, da smo sploh prejeli oziroma da je ministrstvo se lahko sploh odzivalo, ker uradne informacije iz sistema ni imelo. Nadalje, kar se tiče telefonskih številk. Torej nacionalni inštitut seveda zdravstvenim ustanovam, zdravstvenim delavcev nudi 24-urno pomoč epidemiologa. In ta številka je aktiva 24 ur, ta številka ni javna, ni dostopna javnosti, ampak jo imajo seveda zdravstvene ustanove. In to številko imajo že dolgo časa, saj so jo prej zdravstvene ustanove uporabljale tudi v primeru drugih nalezljivih bolezni, zlasti ošpic v preteklosti in podobno drugih kontaktov. Za javnost smo, kot rečeno, ob samih prvih pojavih novega koronavirusa odprli številko na mobitel, ki je dostopna za laično javnost trenutno od 9. do 17. ure in ta trenutek širiti to na 24 ur glede na trenutne kapacitete epidemiologov in glede na številna priporočila, po katerih smo vprašani, žal ni še mogoče. Med drugim tudi pripravljamo, kot smo rekli, z ministrstvom druga priporočila. Spraševali ste po železnicah. Za področje železnic se skupaj z infrastrukturo in pa z Ministrstvom za zdravje pripravljajo obsežnejša navodila, kjer se bojo tudi dopolnila ravnanja v smislu higienskih ukrepov, čiščenja in razkuževanja in pa tudi morebitnega ukrepa ob zaznavi nekega bolnika, ker to jih zanima, kaj lahko naredi sprevodnik, če posumi, da je oseba bolna. In to bo pač šlo ven v produkcijo v naslednjih dnevih, par dnevih. Predvideno je pa tudi, to smo tudi na nacionalnem inštitutu že izvedli, da vpokličemo oziroma smo že vpoklicali naše specializante, vendar, preden jih damo odgovarjat na številna vprašanja, jih seveda moramo naučit. Namreč pojasnjevanje javnosti, dajanje informacij je seveda veščina, ki se jo mora človek tudi strenirat. Tako da bomo vključili z dogovorom mentorjev v naslednjih tednih, tednu recimo, 5 specializantov in takrat se bo lahko seveda čas ali pa tudi dostopnost do informacij javnosti podaljšal.
Gospod državni sekretar, že prej ste se hoteli javiti k besedi. Izvolite.
Dobran Božič
Gospod predsednik, najlepša hvala. Samo mogoče, da damo pojasnilo s strani Ministrstva za zunanje zadeve in sporočanje ministrstva. Torej ministrstvo je v soboto imelo tiskovno konferenco ob vrnitvi 2 potnikov iz Japonske. V soboto ponoči smo tudi prejeli uradno obvestilo, tako kot je bilo rečeno prej, uradno obvestilo s strani italijanske vlade, ki je bilo verodostojno. In v nedeljo smo takoj ob 11. uri in 28 minut objavili sporočilo glede situacije v Italiji in nasvetov za slovenske državljane pri potovanju v Italijo. Jaz se moram tudi zahvalit ob tej strani torej tako veleposlaništvu, italijanskemu veleposlaništvu za stalni kontakt in verodostojne informacije, ki jih imamo, izmenjujemo informacije in to poteka. Prav tako pa še mogoče samo, da pojasnim, torej naš minister za zunanje zadeve je v stalnem kontaktu s svojimi kolegi, prav tako z italijanskim ministrom za zunanje zadeve, ker izmenjujeta redno informacije in situacijo v obeh državah. In po mojih informacijah, tako kot je tudi že povedal gospod veleposlanik, ni šlo in mislim, da sploh ne more iti, da bi kdorkoli, druga država dajala navodila drugi državi, kako naj ukrepa. Gre samo za izmenjavo informacij, kaj v kateri državi in kako te države in katere ukrepe sprejemajo. Samo to pojasnilo. Torej mi smo dali takoj v nedeljo sporočilo ven in tiskovno konferenco smo imeli pa v soboto. Hvala lepa.
Hvala. / oglašanje iz dvorane/ Ja, prosim, potem pa kolegici Ivi. Izvolite.
Ja, samo tole v pojasnilo glede tega vprašanja, ali bo minister dal navodila. To je bilo vprašanje zato, da ste povedali, da stvari tako ne gredo. Čisto s tega stališča, da ne bi sedaj se to potenciralo. To je to.  Imam pa eno vprašanje in ga lahko kasneje odgovorijo predstavniki NIJZ-a ali ministrstva. Mene zanima zakaj niso šli recimo v ukrepe kot so preverjanje potnikov iz Italije in kako boste določili osebo 0 v primeru, da se pojavi koronavirus v Sloveniji?
To imajo težavo že na Kitajskem. Kolegica Iva Dimic, izvolite.
Hvala lepa. Tema, ki jo imamo danes na mizi ali pa v tej sobi, je resna. Mislim, da se iz dneva v dan ali pa bom rekla iz ure v uro, tega vedno bolj zavedamo. Tudi odzivi, ki so sledili v zadnjem tednu so bili bolj pogosti in javnost potrebuje verodostojne informacije. Zagotovo jih bega situacija v sosednji Italiji. Lahko rečem, da se me v družini opozorili: »Mami, ta zadeva je resna. Poglej in vtipkaj v google Milano in boš videla kaj je tam.« Na karto, kot bi želela potovati v Milano, imaš označene zaprte ceste. Se pravi, da je zadeva res resna. To da se zapre mesto, bo mogoče gospod veleposlanik povedal, mislim, da je v Lombardiji s 50.000 prebivalci praktično neprodušno zaprt. Sedaj ali je res ali ne boste povedali, ampak zadeve so resne. To naši ljudje sledijo in dejansko se bojijo in se postavljajo resnično vprašanja.  Meni osebno je štirinajst dni, mogoče tri teden nazaj, postavljal vprašanje, ko smo poslali zaščitne maske na Kitajsko. 1.200.000 zaščitnih mask. Vprašala sem se ali jih mi v Sloveniji očitno ne bomo potrebovali. Včerajšnja informacija je bila, da je Lekarna Ljubljana brez zaščitnih mask. Me boste popravili. Sama sem to prebrala. Potem je bilo rečeno tekočine za razkuževanje. Tudi teh je že zmanjkalo. Tudi to je bila včeraj informacija, da tega ni več. Se pravi, ljudje se želijo pripraviti sami, seveda z razkuževanjem rok, tako kot pri neki gripi, pa tega ni več. Vse to dela paniko. Se pravi, da Slovenija ni bila pripravljena niti na tako obsežno epidemijo gripe. Vemo, da je zmanjkalo zdravila Kalpol za otroke do šestega leta za zbijanje vročine in da bo nabavljeno marca. Res se vprašam o resnosti in o zdravstvenem sistemu, o razmerah v zdravstvu v Sloveniji. Da je zmanjkalo cepiva za normalno gripo. Sedaj se je pridružil še koronavirus, za katerega srčno želim, da tega ne bi bilo v Sloveniji. Zato mene kot politika, kot državljanko Republike Slovenije, tudi skrbi podatek, da se bo postavila ob meji s Slovenijo v Miljah v stari vojašnici neka karantena za ljudi. Se pravi v neposredno bližino Slovenije, ki do sedaj zaenkrat še nima - res si želim, da tega ne bi bilo – evidentiranega ali pa da bi imeli okuženega s to boleznijo. Tukaj se mi zdi, da je potrebno ne samo da sodelujejo res samo zdravstveni resorji, ampak tukaj mora biti tudi Ministrstvo za zunanje zadeve zelo vpeto oziroma vsi ostali resorji. Vemo kaj predstavlja, če se to zgodi tudi na področju Slovenije oziroma primorskega dela.  Podatki, da ljudje praznijo trgovine, prihaja tudi iz Sežane. Včeraj so bile sežanske trgovine izropane. Dobila sem informacijo od naših zamejskih Slovencev, da je bilo že na italijanski strani že v nedeljo vse kar je bilo možno pobrano iz trgovin. Ko pride enkrat taka panika, ne vem kaj jo lahko ustavi. Ta valj se bo samo še začel širiti.  Seveda je zelo pomembno na kakšen način boste dajali informacije. Predvsem si želim, da bodo to verodostojne informacije, da ne bomo tako kot Kitajska, ki pol leta trdi, da ni nič, potem pa jih je kar naenkrat ne vem koliko, da ne bo tako tudi Slovenija. Da ne bomo res tlačili te zadeve pod preprogo. Drugače sama mislim, da bo prekipelo med ljudmi.  Sicer ste že podali in tudi moji predhodniki so spraševali. Mene je res zaskrbelo to, da primarni zdravniki niso imeli nekih informacij in da so rekli, da nimajo niti oblačil, nimajo zaščitnih mask in vsega tega, nimajo nekih navodil kaj in kako postopati. Povedala ste, da ima skoraj vsak Zdravstveni dom nek tak prostor, kjer bi lahko izolirali takega bolnika. Lahko rečem za svoj Zdravstveni dom, da ko greš mimo te izolirnice greš do pediatra. Te poti se križajo. Ne morem reči, da zadeva ravno ni taka. Tudi en WC in tako naprej. Zadeve so res zaskrbljujoče.  Želela bi vprašati glede pandemičnega načrta. Mogoče je res mogoče malo slabše razdelan, predvsem za rizične skupine. Tukaj imam v mislih predvsem starejše. Videli smo primer Italije, da je koronavirus usoden ali pa mogoče malo bolj prisoten za starejše. Mi v teh rizičnih skupinah, lahko rečem, da ni tako razdelano še področje starejših, področje kaj v domovih za starejše, na kakšen način. Tudi ne kaj je s kroničnimi bolniki. Primer je bil tudi rakov bolnik v Italiji. To je bilo izpostavljeno. Tudi za tukaj se lahko reče pa tudi za otroke. Tako da me zanima ali boste te rizične skupine razdelali, kako se bo to razdelalo in predvsem res vzelo v obzir, da je koronavirus resnično bil v Italiji usoden res za te rizične skupine: starejše, bolnike in pa verjetno za otroke, predvsem za osebe z oslabelim imunskim sistemom.  Kako se vrši nadzor na letališčih, vlakih? Mislim, da je bila slika, ki je bila pokazana s strani sosednje Italije zelo podrobno pokazala kako tam vršijo nadzore. Enostavno pregledujejo avto za avtom.  Navaden človek, ki to gleda, si reče, to ni šala, če ustavljajo avto za avtom in pregledujejo kakšno je stanje. Seveda se strinjam z vsemi tistimi, ki gredo na letalo in vzamejo prej en lekadol ali naglasin, da zbijejo vročino zelo neodgovorno. Mogoče trenutno rešujejo sebe, ampak žalostno je, da se to ne pogleda širše in da bi se mogel vsak zavedati, da ogroža še koga drugega ne samega sebe. Se mi zdi, da je to skrajno neprimerno, da je potrebno tukaj poudarjati, da mora biti vsak tudi odgovoren do družbe. Ta velika odgovornost družbe se mi zdi izjemnega pomena. Želela bi še vprašati. Prej sem omenila te maske, poslane na Kitajsko. Pa vendarle bi rada vedela kdo je sprejel ta sklep, da se to zgodi. Zdi se mi, da je Slovenija dobra država in mi zelo hitro znamo pomagati drugim, mogoče celo prej kakor sami sebi. Zdelo se mi je, da je bilo to malo prehitro narejeno, da se mi sedaj s tem srečujemo. Vsi poslušamo, tako mi kot poslanci in tudi Vlada, ljudje več ne vedo, samo sprašujejo, da naj nekaj naredimo in pošteno povejte kaj se dogaja.  Tukaj s te strani pozdravljam tudi poziv, ki ste ga dali fakultetam. Tudi moja hči je včeraj dobila sporočilo, da če je bila v zadnjih štirinajstih dneh v sosednji Italiji, priporočajo, da obišče   (nadaljevanje) zdravstveni dom za mlade na Aškerčevi, kar se mi zdi, da je zagotovo eden izmed pravilnih pristopov. Jaz upam, da tisti, ki so bili, da se bojo seveda res, resno to vzeli v obzir in se res tega na ta način odzvali. Bi pa želela povedati staro zgodbo, ki, hvala bogu, se je v 30, 35 letih v redu razšla, ampak, ko se je pojavil aids, smo rekli, je bilo takrat rečeno, v Sloveniji ga ne bo, pa je bil. Ampak še enkrat poudarjam, sem vesela, da se je našlo zdravilo. Zato mi ne moremo reči, res ne, a bo to v Sloveniji ali ne. Moramo biti pripravljeni. Z Odborom za zdravstvo smo 14 dni nazaj obiskali tudi infekcijsko kliniko. Videli smo sobo pod tlakom, ki sprejme 1, 2 bolnika praktično. Zanima me, če ima Slovenija ali pa če je pripravljena na, rekli ste, vstopne točke. Tudi te Nacionalni referenčni inštitut, kamor se bodo vzorci pošiljali, pa tudi infekcijska klinika je v centru Ljubljane. Zdaj, ali bojo vse tukaj sprejemali, jaz verjamem, da mi imamo zdaj 12 postelj, nimamo jih pa 100. Mogoče kaj, kar se tiče tega, o tem rezervnem scenariju, kam bomo, pa nenazadnje, če bomo tudi mi potem ob italijanski meji tam pri Miljah imeli kakšen tak center. Potem, če že to gremo, potem dajmo to skoncentrirat na neke točke, da ne, da to imamo po celi Sloveniji potem razdeljeno. Pa me tudi zanima mogoče, spoštovani gospod veleposlanik, naši zamejski Slovenci so rekli, da v, zakaj je Milano tako kritičen, tudi zaradi letalskega prevoza, povezav, ampak tudi, da v Italiji živi zelo velika kitajska skupnost, me zanima, če je tudi to mogoče kaj v večji meri zaradi, večja verjetnost števila okužb. Mi v Sloveniji imamo tudi eno podjetje, kjer zelo veliko takih delavcev s Kitajske zaposlujemo. Zato, da se znamo tudi mi takoj pripravit. Ne bomo čez 14 dni še enkrat razpravljali, da pa mogoče nismo bili, nismo vse pogledali, kaj kje imamo in kaj se dogaja, pa bi bilo potrebno morda tukaj narediti. Pa še enkrat, res, javnost potrebuje verodostojne informacije. Pa želim res, da bi iz tega izšli karseda pametno, pa čim manj s primeri.
Hvala Ivi. In bom rekel, odgovorne politike, to je edino, kar bo nujno preprečevalo paniko. Najprej je hotel gospod veleposlanik nekaj povedat, potem gospod državni sekretar. Smo pa na predhodni seji že obdelali to tematiko tistih mask, ampak očitno je nekaj treba ponavljat. Izvolite, gospod veleposlanik.
Carlo Campanile
Najlepša hvala gospe poslanki za te komentarje. Naj izkoristim to priložnost in pojasnim še enkrat. Rekli ste, zaprli smo ceste, ulice v Milanu in tako naprej. Ne, to ni res, nobenih zaprtih cest ni v Milanu, nobenih primerov bolezni ni v Milanu. Pacienti, ki so bili hospitalizirani v Milanu, prihajajo iz območij, ki sem jih že omenil prej, pa so bili hospitalizirani v Milanu, ni pa tam bilo primerov bolezni, ni bilo opaženih primerov bolezni v Milanu, samo seveda gre za ljudi, ki so bili v stiku z bolniki. Potem ste omenili omejen dostop do območij, spremljanje situacije, nadzor situacije s strani varnostnih sil, preverjanje vstopov, izstopov. Vse to je omejeno na 11 občin, ki sem jih tudi že omenil, nobenih velikih  (nadaljevanje) mest Benetke ne, Milano ne. To je zelo pomembno to morate vedeti, ampak kot sem že povedal govorimo o podeželskem območju, kjer je populacija kakšnih 50 tisoč ljudi. Kolikor sam vem ni bilo nobenih otrok obolelih, ni bilo primerov obolelih otrok v Italiji. 7 ljudi je bilo starejših državljanov, ki so trpeli že, zaradi drugih bolezni torej teh 7 umrlih, ki so imeli druge patologije. Mislim, da je ena od prvih informacij, ki smo jih dobili od kitajskih oblasti bila ravno ta, da virus… Namreč spomniti se moramo tudi lastnih izkušenj ta virus je smrten v kakšnih 5 odstotkih primerov. Torej slišali smo seveda je lahko nevaren, lahko ima usodne posledice v primerih, ko so osebe že prej trpele oziroma bile obolele. To so povezave s srčnimi obolenji in posledice obolenja za tem virusom so, potem usodne.  Kar se tiče zunanjega ministrstva Slovenije moram reči, da je bilo tukaj sodelovanje zelo učinkovito od samega začetka krize. Ministrstvo je opozorilo slovenske državljane in jih je tudi / nerazumljivo/ iz Japonske. Prišli so z italijanskim vojaškim letalom in pri tem smo pomagali tudi sami. Vse evropske države so tukaj bile udeležene. Vsi, ki so nas prosili smo jim pomagali. Tukaj obstaja odlično sodelovanje, dobro usklajevanje. Mislim, da je treba povedati, da gradnja kakršnikoli zidov na naših mejah ne bi pomagalo pri preprečevanju širjenja. Gre za globalno svetovno krizo. Napori celotne mednarodne skupnosti že od samega začetka usmerjeni v zmanjšanje okužb na Kitajskem pa ne samo, zaradi solidarnosti do te države, ampak zaradi tega, ker smo se vsi že od začetka zavedali, da si ni mogoče zamisliti, da bi zamejili virus samo recimo na Azijo ali samo na Kitajsko vsi smo to vedeli od samega začetka. Vedeli smo, da bo prišlo do širitve po svetu. Omenili ste kitajsko skupnost v Italiji. Povedal sem že ministrski odlok iz 23. februarja, ki ga je sprejel Svet ministrov gre za dolgo besedilo in obljubil sem, da ga bomo prevedli in vam ga poslali, ampak to je stvar, ki traja nekaj časa. Tam govorimo tudi o ljudeh, ki se vračajo iz Kitajske, ampak v teh primerih ne govorimo samo o Kitajski govorimo o območjih na Kitajskem, kjer je bil virus zaznan in od koder se je širil, dokazano širil. Tukaj so dokazi za torej okužbe, gre za dokazana območja in ljudje, ki od tam prihajajo iz teh območij morajo obvestiti osebje, ko prispejo v državo   (nadaljevanje) in potem so, pridejo pod nadzor zdravstvenega osebja. Tako je v Italiji. To je pa vse. Podrobnosti o ukrepih, ki jih sprejemamo, pa bomo spotoma oziroma tudi s tem prevodom bodo bolj jasne, prevodom tega odloka ministrskega sveta. Če so še kakršnakoli vprašanja, vas prosim, da jih zastavite zdaj, kajti potem bom žal moral zapustiti ta sestanek. Torej, če je še kakšno vprašanje, izvolite.
Mislim, da ste odgovorili na večino vprašanj. Res, najlepša hvala za prijaznost, hvala, da ste bili tako odkriti z nami. Mislim, da je to pravi način za bilateralne odnose, tako naj bo tudi v prihodnje. Še enkrat najlepša hvala in upam, da se vidimo kdaj drugič ob kakšni prijetnejši, bolj zdravi temi, kot sta recimo kultura ali okolje.
Carlo Campanile
Hvala lepa, tudi sam upam tako.
Zdaj pa torej brez stiskov rok, samo nasmejimo se, da ne bomo prenašali virusov. Gospod državni sekretar, vi ste hoteli najprej besedo, potem gospa državna sekretarka, potem gospa predsednica ZZZS. Izvolite.
Dobran Božič
Gospod predsednik, najlepša hvala. Torej na Ministrstvu za zunanje zadeve pozdravljamo sklic te seje, ker, tako kot je bilo rečeno danes, je pomembno, da imamo prave informacije, ker je veliko dezinformacij. Jaz bi se osredotočil na zaščitne maske, ki so bile poslane na Kitajsko kot del humanitarne pomoči. Torej, ker Ministrstvo za zdravje ni razpolagalo s prostimi kapacitetami za pomoč v zaščitni opremi, je Ministrstvo za zunanje zadeve pozvalo podjetja, ki delujejo v Sloveniji in izven Slovenije, k donaciji opreme kot del humanitarne pomoči Republike Slovenije Republiki Kitajski. Odzvala se je predvsem, kar se tiče mask, slovenska podružnica podjetja Kylin Prime Group, ki je donirala milijon 231 tisoč 400 zaščitnih mask. Maske so bile vse, vse nabavljene izven Republike Slovenije, vse, torej ne gre za maske, ki bi bile namenjene za naše državljane. Od tega je bilo, le 7 tisoč mask so nabrali oziroma nakupili v Sloveniji. Torej informacija, da so maske tiste, ki bi bile za naše državljane, ne drži. In drži informacija, da so bile maske nabavljene, nakupljene izven Republike Slovenije. Samo toliko. Hvala lepa.
Hvala, gospod državni sekretar. Vse to smo že slišali na predhodni seji. Hvala, ker ste ponovili. Gospa državna sekretarka, izvolite.
Simona Repar Bornšek
Ja, jaz bom samo odgovorila na 2 vprašanji, pa potem predala besedo, ker se mi res mudi. Vse ostalo bo povedala predstavnica NIJZ. Kar se tiče pandemskega načrta za gripo, ga kot vse druge države mi posodabljamo in prilagajamo na koronavirus. In smo se danes dogovorili, da pravzaprav definiramo ključne osebe. Me veseli, da sem, zelo pozdravljam to, kar ste izpostavili, te rizične skupine in različni izvajalci. Skratka, mi bomo definirali posamezne osebe, ki bojo komunicirale tako s socialnovarstvenimi zavodi, z različnimi tipi izvajalcev, da ne bomo vse umešali in vse v en koš dajali. To bomo naredili jutri na tem sestanku. Bi pa rada poudarila, da vsi ukrepi, ki trenutno potekajo, so namenjeni zamejitvi in čim kasnejšemu širjenju. Mi si ne predstavljamo, da ta virus ne bo postal del skupnosti in se ne bo razširil. To, kar zdaj počnejo vse države in kaj počnemo, je namenjeno temu, da do tega pride čim kasneje, da pravzaprav v tem času se lahko pripravijo cepiva, zdravila, kakorkoli že in da ne oboli naenkrat zelo veliko ljudi. Tako da vsi ti restriktivni ukrepi pravzaprav grejo v to smer. Kar se tiče postelj in to, kar ste se pogovarjali, tudi na današnjem sestanku medresorske skupine smo seveda tudi te kapacitete, ki jih ima država, Role 2, se pravi ta bolnišnica, koliko ima postelj. Ampak to se postavi v kriznih situacijah, ko so vse druge kapacitete, ker prvi del postelj, o katerih vi govorite, to je prvi del hudo bolnih. V bolnico grejo tisti, ki hudo zbolijo, in ta prva serija. Potem imamo drugi del, ko se praznijo oddelki, ki niso pomembni. Vemo, da je mariborska bolnica rekla, imamo 50, potem na enem drugem oddelku ljubljanske, tudi pove, koliko imajo… Skratka, ko se praznijo oddelki, na katerih pacienti ni nujno, da so, kjer so te elektivne operacije in take stvari, kar se lahko preloži. Tretja faza je potem postavljanje dodatnih kapacitet in potem aktivacija vseh drugih sil v državi, ki pa pravzaprav niso več samo zdravstveni delavci, ampak vse pomožne službe. Samo toliko, okrog, teh ostalih zadev, bi pa res prosila, če lahko NIJZ da… Trikrat so me že pozvali z ministrstva, če lahko zavrnem… / oglašanje iz dvorane/ jaz se opravičujem, no… / oglašanje iz dvorane/ okej…
Ja, res je, da imajo tudi na ministrstvu, v naprej napovedan sestanek… / oglašanje iz dvorane/ Ja, je pa res, po Poslovniku…
Jaz, bom čisto, pravim, vidim, da čakajo novinarju tam, da morate dat izjavo za javnost, to tudi smo mi, tudi zahteval od vas, da »devate« izjave za javnost, ampak ko, ob pol petih oziroma ob 17.30, vedeli ste, da je seja, meni je zelo žal, ampak, pri Poslovniku se seja odbora ne more odvijat, če ni predstavnik ministrstva… Torej, morate zagotovit enega izmed, vsaj državni sekretar. Drugače pa, jaz nimam nič proti, da državna sekretarka gre na novinarsko konferenco in pač pove tisto, kar mora povedat, ker mislim, da gre za obveščanje javnosti. To je vse lepo in prav… / oglašanje iz dvorane/ Ja… Ja, ne, ne, saj jaz samo pravim, ni, ne da bi rekla, da ne smete it, ampak nekaj vprašanj je še, vsaj z moje strani, pa bi, ne vem… predsednik se naj odloči no…
Ja, glejte, v osnovi, ima tu kolegica prav. / oglašanje iz dvorane/ Jelka. Katerakoli izvršilna oblast, v skladu z Ustavo, odgovarja Državnemu zboru. To je 110. člen Ustave. Vem, da sem vam s tem že siten. Res je tudi, žal, da v Sloveniji, za razliko od kakih drugih držav, ministri zelo neradi hodijo v Državni zbor, razen kakih redkih izjem, da o kakih predsednikih vlad sploh ne govorimo. To so neka, v bistvu, dejstva, ki upam, da se bojo spremenila. Zdaj, bomo videl, jaz sem optimistični pesimist. Dvomim, da bo čez mesec dni Indija Koromandija tukaj, ampak pustimo stat, tega nisem rekel. Zdaj, lahko prekinemo sejo za nekaj časa in jo nadaljujemo, ko bo državna sekretarka imela čas, če so nam prioritetni, navsezadnje, predstavniki bolnišnic na ministrstvu, lahko pa nadaljujemo sejo in jih pustimo na čakanju. To sta dve alternativi, ki jih imamo pred seboj. Ti si tudi, evo, nekako, te malo pozivam, kot »sosklicateljico«. Izvoli.
Da se ne bomo »ping pongiral«, kdo je zdaj karkoli, jaz predlagam takole, no, sicer, bojo rekli, ker, da nimam prav, ampak, jaz bi rekla tako – pustimo jih čakat nekaj časa, ker, če so še vprašanja za gospo državno sekretarko, naj jih zdaj poslanci povedo, razčistimo te zadeve, ki so še odprte, po vsej verjetnosti in potem predlagam, da pač…
Odpeljemo sejo naprej z gospo predstavnico, kdo je…
…Tako, ja, ja. Če, če, ne vem…
Direktorico inštituta, evo, da si ne bom zlomil jezik. Se strinjamo s tem? / oglašanje iz dvorane/ …da postavimo vprašanja državni sekretarki, če je še kakšno vprašanje, ki jih moramo nujno postavit, ampak, kot sem že prej apeliral, da nimamo neke splošne razlage, kar so si jo nekateri privoščili, ker smo imel to že pred tednom dni. Skratka, ali so še kakšna vprašanja za državno sekretarko? Razmislite. Vmes damo gospe predsednici Zdravniške zbornice Slovenije besedo, nakar bomo povprašal še državno sekretarko, potem ji bomo blago voljo, odit… Izvolite, gospa Čebašek.
Zdenka Čebašek Travnik
Ja, dve zadevi bi rada dodala. Najbrž ste videli, da stalno gledam telefon – kolegi, ki, zdravniki, ki in zobozdravniki, ki spremljajo tudi sejo odbora, zelo zavzeto mi stalno pošiljajo dodatne informacije. Ena od njih je, pravijo, da je treba se pripravit, to iz tujih virov pač povzemajo, na pandemijo in sicer ne samo s stališča zdravstvenega sistema, se pravi, kako bo ta odreagiral, ampak da je treba čim prej, brez panike, pripravljat obvestila za ljudi, kako naj se pripravijo na morebitno pandemijo. Če se ne bo zgodilo, to najslabše, se bodo pa ljudje najbrž od tega kaj naučili. Ta navodila so mi pošiljali, ampak to bo itak pripravila stroka in ministrstvo.  Druga stvar, ki sem jo pa hotela še povedati, in to je zadnje kar imam, je pa pojav, ki mu pravimo stigmatizacija. O tem danes nismo govorili, tudi sicer nismo kaj dosti slišali na to temo. Vemo pa iz poročil na terenu, da so ljudje, ki so prišli iz, recimo, zaznamovanih področij že deležni stigmatizacije. Kaj to pomeni? Ljudje se jih izogibajo, se obnašajo do njih kot da so res ne vem kako kužni. Posebno težavo imajo otroci, ki so prišli, manjši otroci, ki so prišli iz nekih regij, ki sicer niso okužene, ampak so v državi, ki imajo žarišča. Poleg vseh drugih ukrepov, ki jih načrtujete na ministrstvu in NIJZ priporočam še, da pripravite tudi kakšen tim ali dva za področja, ki se bo ta stigmatizacija pojavila kot resen problem, tako da je to mogoče en vidik, ki res ni v prvem planu, ampak za počutje ljudi, tistih, ki so, recimo, v sami izolaciji ali pa celo, ki bodo v karanteni in za družine, ki bodo, če bo do tega prišlo, razdeljene je nujno treba že sedaj načrtovati psihosocialno pomoč. To sta moji dve pripombi. Jaz se tudi opravičujem, jaz ne rabim biti tukaj, ta da se bom zahvalila, da ste me povabili in da sem lahko te stvari povedala in upam, da bodo današnji sklepi res prinesli k temu, da bodo obveščanja ažurna, objektivna in učinkovita. Hvala lepa.
Hvala, gospa Čebašek Travnik. Sedaj so še vprašanja državni sekretarki, pa si bom jaz tudi malo vzel besedo.  Poglejte, z izjemo kolega Žiže, mi tu nismo zdravniki, se pa celo življenje ukvarjam s problematiko informatizacije in informatike. Poglejte, po eni strani imamo politike, ki bodo slikali vsakega kužka, ki ga pobožajo. Po drugi strani ne more imeti resorno ministrstvo najbolj svežo novico 10 dni staro, pika.  Druga zgodba, živimo v informatični družbi. Pri nas se bosta, ne vem, Žan Mahnič pa policija kregala po Twitterju, sočasno pa resorna ministrstva ne uporabljajo teh orodij za informiranje. To so neke osnovne za deve. Tudi za informiranje strokovne javnosti, tudi za informiranje laične javnosti. Že na predhodni seji sem na koncu o tem, ko sem razmišljal, govoril, pa sem takrat, kaže kolega Pojbiča prekrstil, navsezadnje tudi ni, ne vem, splezati na Himalajo, narediti en »jingle« za radio, pa en video posnetek z repom in glavo, ne vem, kot ga je naredil BBC in ga dejansko predvajati. Veste, se dandanes reče, ali si na POP TV ali te ni. In to je neko moje vprašanje, kdaj se bo šlo v neke tozadevne pomiritvene akcije. Neko vprašanje je tudi, koliko teh vstopnih točk osebno menim, kolikor sem se pogovarjal z zdravniki, da ni potrebe, da jih je več kot 12, 15.  Tretje vprašanje je seveda, v primeru, ko se to zgodi in če se zgodi, upam da ne, da to pride na ragna nekaj deset ljudi, ki jih moramo hospitalizirati, katero bolnišnico bomo temu namenili? Odkrito povem kolikor sem se pogovarjal s strokovnjaki, ki se na to spoznajo so rekli, da mogoče bi bila najbolj primeren Golnik, ki se v tem primeru sprazni in se temu nameni. Na tej točki bi se pač ustavil, da ne bo sedaj izpadlo, da jaz nekako pametujem.  Če ima še kdo za gospo državno sekretarko vprašanje. Kolegica Jeraj, izvoli.
Hvala. Stvar je resna, čeprav je še prejšnji teden mogoče za nekatere izgledala neresna in nas obtožujejo, da zganjamo paniko in tako naprej. Jaz sem že prejšnji teden vprašala, najprej to, moj osebni zdravnik, družinski zdravnik, je javil, da oni nimajo navodil in da tudi nimajo zaščitne opreme. On je prvi h kateremu bo nekdo prišel z, bom rekla, sumom na koronavirus in on nima nobene zaščitne opreme, nima ničesar. To je želel naročiti, ni mogel naročiti, ker tega pač v Sloveniji ni, ampak osnova, za moj občutek je, da vsaj poskrbimo za tiste, ki bodo prvi v stiku z bolniki, torej za zdravstveno osebje, da to opremo na voljo imajo, ampak danes vemo, da je nimajo. In to ni stvar mojega osebnega zdravnika ali družinskega zdravnika, koncesionarja, ampak je to stvar države. Če hočemo mi stvar zajeziti, tako kot so jo, recimo, v Nemčiji, moramo imeti vsaj, da svoje zdravnike s tem opremimo. Meni je jasno, da nimamo 2 milijona zaščitnih mask, čeprav mogoče bi jih lahko imeli, ampak kakor vem jih imamo na blagovnih rezervah 82 tisoč in še nekaj najbrž na civilni zaščiti, ampak to je še vedno mnogo premalo. Ampak recimo, vsaj tisti, ki so v prvem stiku z ljudmi te opreme nimajo. In to je zame problem, če se pač ti ljudje javijo in da te opreme nimajo.  Jaz sem vas že zadnjič vprašala, ali imamo locirane lokacije, kje bi se lahko stvar zgodila. In moje vprašanje je bilo, ali nadzorujemo igralnice v Novi Gorici in okolici, ker vemo, da od tam prihajajo tako uporabniki iz Italije kot uporabniki iz italijanskih letališč kitajskega izvora. Druga verjetna lokacija je verjetno Gorenje, ker so lastniki Kitajci, ljudje so tam zaposleni iz Kitajske, ne vem koliko procentov. Ali smo mi te ljudi vprašali, ali so šli med novoletnimi prazniki domov na Kitajsko. Mislim, zame je to osnova. Saj lahko ni noben okužen, pa je stvar čisto okej, ampak če mi niti ne vemo tam, kjer imamo pač neko skupino ljudi iz Kitajske, ki je, bom rekla, epi center zgodbe, potem najbrž se težko sedaj sprašujemo ali je en Slovenec bil z nekom v kontaktu. Ampak ali mi to vemo? Ali smo te ljudje vprašali ali so šli na Kitajsko? Ali so prišli sem? Ali smo jih testirali? To, kar smo brali na Twitterju, pa nočem spet zganjati panike, tako kot je nekdo rekel, ampak ljudje so klicali na ministrstvo in tam so rekli, ja ne delamo preiskav. Rok Marguč, športnik se je sam javil, poglejte me, kaj je z mano, ali sem v redu, ker sem prišel iz Južne Koreje. Tudi jaz sem mimogrede pred tremi tedni prišla iz Južne Koreje, noben me ni vprašal. Vi ste zadnjič rekli na ministrstvu, da imamo na letališčih plakate. V redu, ampak ko greš ti iskati prtljago noben ne gleda plakatov ali tam sedaj nekaj piše, da se je treba ukvarjati z…
Kolegica Jeraj, to je razprava. Razumem, imate pravico do razprave. To je neko negodovanje…
Ja, in tudi vprašanje…
Se opravičujem, da te prekinjam, jaz bi samo vprašal gospo državno sekretarko, kdaj nam lahko zagotovite človeka po poslovniku v rangu državnega sekretarja ali ministra na seji? Če je to možno jutri zjutraj, bomo sejo nadaljevali jutri zjutraj, da vsaj mi ohranjamo neko resnost tukaj, da ne bomo mi sedaj tu bili muhe brez glave na begu…
Ampak ne glede na to, jaz sem postavila nekaj vprašanj…
Ja, seveda, ampak…
Ali smo locirali lokacije, ali smo se ukvarjali s temi ljudmi. In jaz bi rada pač na to odgovor.
Prosim tudi, če se strinjate, da sejo nadaljujemo jutri ob 9. zjutraj.
Simona Repar Bornšek
…mi se moramo odločiti, ali mi delamo naprej svoje delo ali tole. Jaz sem za to, da končamo to sejo. Poglejte, to kar ste me vprašali, katere bolnišnice bodo koga sprejele, to je bila tema današnjega sestanka. Ne vem, kaj se dogovarjajo. Želele smo se dogovoriti skupaj. Trenutno so tri ključne osebe odsotne in so se pač dogovarjali operativci, kako bodo bolnice sodelovale. Jaz vem, kaj so se v Celju dogovorili, ampak danes smo želeli vse bolnice na kupu zato, da točno te protokole preigramo. Žal sem jaz tukaj. Jaz ne morem pomagati. Ni problem izjava, izjavo za javnost lahko da kdorkoli, da se razumemo. Gre za operativne zadeve. O 9. zjutraj je sestanek naše prve skupine, ob 11. je koordinacijsko telo, imamo izvajalce na primarni ravni. Mi smo dogovorjeni sedaj, da pač tole laufa naprej, tako kot je pač potrebno. Seveda lahko damo, popoldan, jaz mislim, da edino popoldan po četrti uri se lahko naprej dogovorimo. Ni nobenega problema. Poskušala bom sedajle tole odgovoriti.  Zelo pozdravljam to, kar je omenila predsednica Zdravniške zbornice. Stigmatizacijo smo že naslovili. Zakaj? To se je zgodilo že s počitnicami, ki so se prejšnji teden končale. V vrtce so prišli otroci kitajski, ki živijo v Sloveniji. Cel kup podpisnikov smo dobili,  (nadaljevanje) da ne želijo, da ti otroci pridejo v vrtec, čeprav niso nikamor potovali, čeprav niso nikjer bili samo, zato ker so Kitajci. Mislim, da moramo tukaj zaustaviti take stvari, kar se tiče potnikov prav tako. Tako da mi smo na to pobudo že odgovarjali.  Kar se tiče zobozdravstva, ki ga je omenila predsednica zbornice smo s predsednikom Odbora za zobozdravstvo na vezi, v petek se slišimo. Tudi Evropska unija na strokovni ravni sprejema ukrepe kako bodo zobozdravniki poslovali. Zobozdravniki imajo že sedaj vsi v Sloveniji protokol, da nekdo, ki pride s temperaturo ali bolan on mora izpolniti vprašalnik, ne pride na stol.  Kar se tiče vstopnih točk. Predlagate jih manj, mi smo jih danes definirali 55 tako kot sem rekla tiste, ki imajo 24-urno oskrbo. Mogoče ne bodo potrebne, mogoče bodo. Ta trenutek naj ostanejo. Z njimi se sestanemo v petek. Bomo dogovorili ali morda kdo ne želi, to niso zdravstvene postaje, to so zdravstveni domovi, ki imajo več izvajalcev, ki lahko zagotavljajo 24-urno prisotnost se pravi tudi, če se ponoči pojavi nekdo z okužbo.  Kar se tiče navodil, ki jih omenjate. Zdravstveni delavci predvsem na primarni ravni - jaz se opravičujem, če ponavljam - tudi jaz delam na primarni ravni jaz si navodil nisem šla prebrati. Točno vem kje jih najdem. Prebrala sem jih včeraj pa zadnjič sem prebrala sporočilo, ki sem ga na email zdravstvenega doma dobila kot zdravstvena delavka z vsemi navodili in točno ga imam označenega, ko ga bom odprla, ko ga bom potrebovala, nimam ga časa sedaj prebrati. Na spletni strani NJZ so vedno za zdravstvene delavce podatki. Poslušajte, mi smo pred kratkim preigravali ošpice. Jaz sem povedala, da ošpice so veliko bolj kužne. Imeli smo tudi v zdravstveni ustanovi, od koder prihajam primer ošpic kontakta, kako smo informirali vso javnosti, kako smo vse kontakte pobrali. Skratka za veliko bolj kužno bolezen smo pred časom imeli protokole in opremo. Sedaj, če jo nekdo ni nabavil, če si jo ni preskrbel jaz ne morem reči država ni dolžna za izvajalce poskrbeti za zaščitno opremo. Delodajalec je dolžan poskrbeti za zaščitno opremo svojega izvajalca. Kar pomeni, če nekdo sam dela si pač priskrbi. Ja, ta trenutek je ni na voljo, zagotovili jo bomo tistimi, ki jo bodo potrebovali. Vendar jaz menim, da eno zaščitno obleko oziroma plašč bi ena zdravstvena ustanova zmorala imeti, zato ker smo pred kratkim imeli ošpice, ker smo se pogovarjali in celo pričakovali, da bomo morda imeli epidemijo. Kot rečeno sedaj bomo opremili tiste oziroma so že opremljeni, ti so že dobili zdavnaj to opremo, ki bodo kot prva zdrava linija.  Kar se tiče igralnic, ki ste jih omenili. Jaz sem vsa vprašanja naslovila včeraj na tem sestanku, ki ga je imel z vsemi deležniki so bili tudi predstavniki igralnic in tam so sprejeli sklepe kakšne ukrepe bodo sprejeli, kar se tiče vstopa v igralnice ne bodo pa omejili, ker je to za njih gospodarsko zelo pomembno.  Mogoče bi omenila še razkuževanje, čeprav sem želela to prepustiti kolegici iz NJZ. Razkuževanje je samo za zdravstvene delavce, med enim in drugim pacientom imamo zdravstveni delavci navodila, da ne umiramo rok, ampak jih razkužujemo, ker se dotikamo pacientov in so kužni. Za normalne ljudi še vedno velja, da je voda in milo tisto kako preprečujemo prenos okužbe in ne potrebujemo razkužil. Razkužila morda potrebujejo policisti pri svojem delu. Na terenu, ko se ne moremo umiti morda mi, ko gremo na pot tudi do sedaj potniki uporabljamo majhna razkužila in takrat si roke razkužujemo morda na letališčih ali ko potujemo v kraje, kjer nimamo tekoče vode in mila.  Sedaj ne vem, če sem kaj pozabila, me boste pa še spomnili.
Sedaj, če vas pravilno razumem vi imate z izvajalci jutri sestanke cel dan in v petek?
Simona Repar Bornšek
Imamo različne sestanke. Danes so bolnišnice.
Jutri imate dva sestanka, v petek imate še sestanke. Jaz predlagam, ker imamo naslednji teden sejo, da nadaljujemo sejo odbora v ponedeljek pred sejo, ko bodo znani vsi dogovori tudi na izvedbeni ravni, da ne bomo sedaj delali teatra na pol na osnovi nekih pol informacij. V nedeljo ob 9. zjutraj bi jaz predlagal, da nadaljujemo to sejo. Vmes še vprašanja Jelka in kolegica Jeraj.
Jaz sem se prej trikrat javila za vprašanje.     (nadaljevanje) Sicer je kolega Trček… / oglašanje iz dvorane/ Ja, zdaj si…
Da se razburjaš. Ima po poslovniku postopkovni predlog. Izvoli, kolega.
Glejte predsednik, jaz ostro protestiram. Najprej so izsilili, da hočejo imet vprašanja oziroma si se ti, predsednik, odločil. Po teh vprašanjih, ko smo videli, da sploh ne gre za vprašanja, ampak za to, da so izsilili vrstni red, ker so imeli najprej razpravo, potem so pa postavili 2 vprašanji, ki bi jih lahko takoj. Si se pa odločil, ker si videl, da je stvar »zabluzila« do konca, da boš prekinil sejo. In v bistvu sploh ne pridemo niti do razprav niti do ničesar. Jaz sem sicer zato…
Kolega Jani, dobro me poslušaj.
Postopkovno! Postopkovno! Nisem zaključil.
Zgolj predlagam, zgolj predlagam, nič se ne odločam jaz, zgolj predlagam in glasujemo. Si zelo izkušen poslanec, potem se pa tudi ti vedi kot vzor. Izvoli, nadaljuj.
Predsednik, postopkovnega ne moreš prekinjat. Tudi to je osnovno pravilo, ki ga držimo vsaj do zdaj. Tudi…
Osnovno pravilo je, da se v komunikaciji razumemo. Prekinjam sejo za 15 minut.
No, mene pa ne bo več, dragi moji. Ne bom poslušal teh… / izklop mikrofona/
Zdaj, če pravilno razumem, imamo več možnosti. Ena možnost je, da se nadaljuje jutri, druga možnost je, da se nadaljuje v ponedeljek, ko bomo imeli vse informacije, na osnovi teh, cele vrste sestankov, ki naj bi jih resorno ministrstvo imelo v naslednjih treh dneh, takrat bo tudi prisoten minister, upam, v državi in državna sekretarka in državni sekretar, ob dvanajstih imamo tako ali tako začetek redne seje Državnega zbora. Moj osebni predlog bi bil, da nadaljujemo v ponedeljek ob pol desetih. Bo to v redu? / oglašanje iz dvorane/ Se strinjamo? / oglašanje iz dvorane/ Ali kdo nasprotuje? Ne… / oglašanje iz dvorane/ Ti nasprotuješ… / oglašanje iz dvorane/ Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Prekinjam sejo in jo bomo nadaljevali… / oglašanje iz dvorane/ Nismo glasoval, če ste pokimal, da se strinjate… Hočete glasovalne naprave, v redu. / oglašanje iz dvorane/ Ti je še nimaš… / oglašanje iz dvorane/ Ojoj, dobro… / oglašanje iz dvorane/ Še ena informacija iz Rima, prosim izvolite, dokler se delijo glasovalne naprave, gospa državna… / izklop mikrofona/
Simona Repar Bornšek
Ja, hm, informacija, ki sem jo prejela pravkar, je, da so bili sklepi, da se ministri niso dogovorili za zapiranje mej, da se strinjajo z izmenjavo informacij, da bi naj veljali enotni nasveti za potnike iz okuženih območij, da si delimo zdravstvene in epidemiološke informacije, da se ne strinjajo z splošno odpovedjo dogodkov, ampak se vsak dogodek presoja v okviru razmer posebej… hm… in to so ključne informacije.
V redu, hvala. Ali imamo glasovalne naprave? / oglašanje iz dvorane/ / medsebojni pogovor/ Torej, na glasovanje dajem sklep, da prekinjamo sejo in jo nadaljujemo v ponedeljek, 2. marca, ob 9.30 uri. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (3 člani.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Želim vam lep preostanek tedna.
Pričenjamo prvo nadaljevanje 29. nujne seje Odbora Državnega zbora Republike Slovenija za zdravstvo. Sklican je v skladu s 7 in 48. členom Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.  Zadržana sta in se seje ne moreta udeležiti naslednja člana odbora, kolega Felice Žiža in kolega Vojko Starović. Trenutno nimam nadomestnih.  Torej prehajam na nadaljevanje razprave 1. TOČKE DNEVNEGA REDA SEJE ODBORA – INFORMACIJA O STANJU PRIPRAVLJENOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE OB MOREBITNEM IZBRUHU KORONA VIRUSA. K točki so vabljeni Vlada, Ministrstvo za Zdravje, Ministrstvo za zunanje zadeve, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Klinika za infekcijske bolezni in vročično stanje UKC Ljubljana, ker so se mi opravičil po elektronski pošti. Oddelek za infekcijske bolezni, vročično stanje UKC Maribor, Slovenska izpostava svetovne zdravstvene organizacije uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, predsedništvo evropske komisije v Sloveniji ter Janez Lenarčič, evropski komisar.  Odpiram razpravo članic in članov odbora. K razpravi so bili že prej prijavljeni po naslednjem vrstnem redu. Kolega Jani Möderndorfer, kolega Pavšič Robert, jaz sam sem dal na konec, oziroma izbrisal, kolegica Lidija Ivanuša, kolega Samo Bevk in kolega Andreja Zabret. Jani izvoli.
Hvala lepa predsednik.  Glede na to, da že tretjič v štirinajstih dneh pravzaprav govorimo o eni in isti zadevi je v bistvu za tiste, ki spremljajo to sejo seveda izredno nenavadno, ker ne vejo kaj je bilo na prvem delu, niti ne vejo kaj je bilo na drugem ali pa vejo, kaj je bilo na prvem pa ne vejo, kaj je bilo drugem in podobno. Skratka zadeva je izredno konfuzna. Nesporno dejstvo pa je, da je treba seveda na začetku najprej omenit par stvari, ki jih seveda več kot jasno iz pozicije, s katere nastopajo predlagatelji pač je več ali manj jasno, da gre tudi za politična vprašanja, ki se jih poskuša odpirat z namenom skrbi za državljane v primeru korona virusa. Zdaj, da bom zelo jasen o čem pravzaprav govorim, še enkrat sem si zelo natančno pogledal magnetogram iz prejšnje seje, kjer kolegica Jelka Godec seveda reče naslednje: Jaz moram reči, da od tistega torka, citiram: »pa do današnjega torka se je tudi mnenje na ministrstvu in razlage so se spremenile, pa tudi kolega poslanec je takrat rekel, da se tu pač razpravlja na neki politični podlagi. No očitno je bilo potrebno, da se je nekaj zgodilo v soseščini, da so se stvari spremenile.« Seveda nič od tega ni res, kar je povedala. Res pa je, zdaj bom pa seveda povedal kaj je bilo. Diskusija je tekla na prvem delu relativno dosti strpno in razumno in diskusija je tekla zgolj in samo o korona virusu, o nastanku, posledicah, vprašanja so se postavljala in dobival smo takšne ali drugačne odgovore, s katerimi smo bili lahko zadovoljni ali pa ne, glede na vsakega posameznika. Dokler seveda ni spregovoril naš znameniti kolega Grims, ki je seveda postavil zadevo na glavo in to je bilo proti koncu seje in začel odpirat seveda z nekimi svojimi znanimi gravurami in telovadbami posebno pa aerobika, ki se znajde v primeru beguncev in pa napada in ogroženosti Slovenk in Slovencev. No tam, seveda sem pa nastopil jaz in sem povedal, da to pa je politična zloraba Odbora za zdravstvo in seveda če je to kolegica Godec mislila na to, da sem pač opozoril njenega kolega, da gre za politično zlorabo sama temu reče, da se razpravlja na neki politični podlagi, kar je nesmotrno. Mi vedno v Državnem zboru in na odboru razpravljamo na podlagi neke politične opredelitve, pogleda na posamezna vprašanja je seveda nekorektno. Tok samo za uvod. Glede na to, da se potem kasneje računajoč, ker se nadaljevanja istega odbora nadaljujejo misli, da se pač enostavno vse pozabi in da se potem tako lepotno skoz zadnja vrata pripelje, kako nekateri kolegi, namreč tega nikoli nisem rekel, da teče diskusija na politični podlagi in ošvrkne, češ poglejte kako smo imeli prav, ko smo odpirali prava vprašanja ob pravem času na pravem mestu z pravim namenom. Zdaj tisto, kar pa se tiče seveda same vsebine bom pa rekel seveda naslednje. Zdaj, ker imamo že tretje nadaljevanje, najmanj kar je bi pričakoval, da v teh tretjem nadaljevanju najmanj kar je, da bi imel vsaj kakšen primer korona virusa, ki ga hvala bogu na srečo še nimamo. Kar pa seveda ne pomeni in ne verjamem, da bomo temu se preprosto izognili. Dejstvo je, da toliko kot je bilo v zadnjem času ob medijih, mediji pravzaprav prav tekmujejo in vsak večer dobesedno napovedujejo ali pa na radiu. Zjutraj ko se peljem v službo se začne prvi stavek, nimamo še virusa. Vsi smo v pričakovanju in čakamo kaj se bo zgodilo. Ob tem pa seveda večno in konstantno vprašanje. Ali je Republika Slovenija na to pripravljena? Sam lahko rečem samo nekaj. Da preprosto nikoli nisem niti pomislil, da Slovenija s tistim naborom možnosti, ki jih ima na razpolago in znanjem in vedenju o takšnih težavah kadar nastopijo, pa ne samo ob koronavirusu, ob katerikoli težavi, ki bi nastopila verjamem, da v ozadju se stvari pripravljajo, tako primerno, da lahko rečem, da ne rabimo delati panike še mi v Državnem zboru z političnimi vprašanji ali smo res pripravljeni na koronavirus. Ali teče komunikacija pravilno med posamezniki, to pa je seveda drugo vprašanje. Jaz moram reči, da ob tej celi zadevi sem najbolj razočaran v resnici nad zdravniško zbornico. Zdravniška zbornica je »crem de la crem« v bistvu zbirk znanja, s področja znanja.  Ne nazadnje sem prepričan, da sedijo notri predstavniki najbolj uglednih različnih vej strok, zdravniki in seveda ne obsojam vse, daleč od tega, vendar vodstvo se je zagotovo najmanj kar je neprimerno obnašalo in neprimerno vedlo ob situaciji, ko je začela postavljati vprašanje, kot da stvari v Sloveniji niso urejene. To ne pomeni, da zdravniška zbornica nima pravice spraševati posamezne organe v državi. Vendar zagotovo ne na način, da je to javno in da deluje konfuzno in da seveda nekateri posamezniki celo zlorabijo situacijo in da začnejo to situacijo zlorabljati. Jaz pač preprosto verjamem v to, da je Ministrstvo za zdravje pravilno in ob pravem času odreagiralo in tudi poskušalo odgovarjati in povezovati na določena vprašanja, ki so se postavljala. Zdaj seveda pa ni zanemarljivo vprašanje, kaj, kdaj in kako, na kakšen način seveda ta vprašanja rešujemo, kadar govorimo o samem virusu, o samem poteku, bolezni in pa seveda tudi o sami pripravljenosti ekip, ne nazadnje zdravstvenih delavcev, zdravnikov, sodelavcev, ki v celotni mreži sodelujejo ko seveda se srečujejo z samo boleznijo. Drugo pa je, ko govorimo o tem, kar je opozorila predsednica Zdravniške zbornice. Če govorimo o pandemiji in seveda pripravljenosti in koordinaciji. Jaz sam sem prepričan, da v tem primeru imamo mi konstantni problem v državi. To pa je, da smo zelo malo obveščeni o tem, kdo je tisti prvi in edini, ki koordinira kadar prihaja do takšnih masovnih in razsežnih situacij.  Ali je to Ministrstvo za zdravje v našem primeru, ali je je to NIJZ, ali je to Zdravniška zbornica, ali je to civilna zaščita, ali je to mogoče nekdo četrti ali peti. To so stvari, ki verjamem, da so z določenimi protokoli urejene. Vendar mi jih vsakič znova od začetka odpiramo, kdaj, kdo, ob kakšni situaciji odreagira. In zato se mi zdi skrajno nekorektno, da seveda na takšen način tukaj diskutiramo o zadevi. Zdaj, sam bom zaključil o zadevi, ki se mi zdi zelo problematična, na katero je tudi opozorila predsednica Zdravniške zbornice in se mi zdi korektno, da je tudi to opozorila. To pa je seveda stigmatizacija na zalogo, vnaprej ali pa ko se že zgodi in ko se prične. Vsi ste že malo pozabili, ker vsi govorimo samo še o koronavirusu, pa o maskah, pa kdo je kaj obveščen, pa kdo ni obveščen, pa ali bodo to avtomobili, ali bodo to točke, skratka en kup enih vprašanj. Noben pa ne vpraša in se ni zdrznu ob tem, kako je zadeva izgledala v trgovskem centru Mercator, kakšne 14 dni pred to sejo, prvim začetkom te seje, ko je pravzaprav državljan, državljanka Republike Slovenije s svojim možem, ki je Japonec in ne Kitajec pristopila v trgovino in o tem je bil v medijih zapisan kar širok zapis. Reagiral pa ni prav nihče. Da se razumemo, ne. Ker pravzaprav ni bil najprej na delikatesi niti postrežen, nista bila postrežena, misleč da bo to kar, da bojo že kar vsi okuženi. Namreč gospa je imela masko, ampak masko ni imela zaradi korona virusa, ampak je imela zaradi tega, ker enostavno ni želela, da tam se sprehaja po trgovini, ker je pač bila navajena iz neke druge kulturne sredine, da ko si bolan pač poskušaš zaščitit okolico. Da ne govorim, kaj se je zgodilo na blagajni. Ko je dobila priporočila blagajničarke, da naj raje gre na hitro blagajno, ker bo hitreje na vrsti. Seveda tega ni svetovala nikomur drugemu, razen temu slovenskemu paru. O tej stigmatizaciji in izločevanju govorim. Vse podobne stvari so se dogajale tudi ob ostalih boleznih. Da ne govorim, ko je prišlo do, samo naj spomnim, do prvih primerov HIV-a, ko so zdravniki, zobozdravniki odklanjal paciente, da bi jih pregledovali, zdravili in podobno. No to so resni problemi, ko prinašajo zmedo in nejasno situacijo in seveda na koncu že do kršenja človekovih pravic. In tega se jaz najbolj bojim in takrat to seveda vedno prihaja ob situacijah, ko gre za visoko stopnjo neznanja, nepoučenosti, ali pa celo zlorab in manipuliranja. In to so vprašanja, ki seveda zadevajo, ali smo na takšne stvari pripravljeni, kadar pride tudi v primeru, ki ga imamo danes na dnevnem redu. In kako seveda bomo odreagiral na posamezne zadeve. Zdaj predstavljajte si, da pride to na nivoju, ko gre za odrasle, ko gre za ljudi, ki vejo kaj se jim dogaja. Znajo še odreagirat. Kaj se bo zgodilo takrat, ko se bo to zgodilo otrokom? Otrok je pa otroku najhujši sovražnik, zaradi tega, ker ni poučen, ker nima dlake na jeziku in znajo izredno surove stvari se dogajat v takem primeru. In to je za mene ključno vprašanje, ker sam verjamem, da bomo dobro in pripravljeno odreagiral, ko bo seveda do te situacije prišlo. Sam se vesel, da se bližamo pomladanskemu obdobju, ko pravzaprav gre za upad in slabenje, izvenelost vedno bolj in bolj. V vsakem primeru pa so določene panične situacije, ki so se dogajale še v prejšnjem tednu z nakupovanjem hrane in podobno seveda pripeljale do nepotrebnih potez, zato sem prepričan, da če kje in s tem bom seveda zaključil, če kje, seveda moramo bit zelo pazljivi, to ne pomeni, da ne smemo odpirat teh vprašanj, da ne bo spet kdo zlorabil, ampak zelo pazljivi, kako odpiramo ta vprašanja, ko diskutiramo o zadevah, kot je recimo konkretno tudi korona virus. Sam pa naj še enkrat poudarim. Jaz sem prepričan, da skozi dolg študij so popolnoma vsi zdravstveni delavci, vključno z zdravniki dobili dovolj znanja, da znajo odreagirat na ta vprašanja, da znajo poiskati ta vprašanja, v kolikor so v situaciji, da mislijo, da ne vedo. Predvsem pa je treba vedet, da so se predvsem vodstva organizacij javnih zavodov odgovorna, da organizirajo vse potrebno za obveščenost in delovanje njihovega javnega zavoda. Zato ta konstantna masovna vprašanja posameznih zdravnikov, kako odreagirati, se men zdi sicer vmesno, vendar ne na način, kot se je to dogajal v tem primeru. Hvala lepa.
Hvala. A sem pravilno zaznal Jani, da hočeš odgovor na vprašanje o destigmatizaciji? Sem.  Replika Jelka Godec tri minute.
Ker me je kolega Jani omenil na začetku v tistem delu v prejšnji seji, oziroma takrat, ko je pač začutil, da je v moji razpravi letela zadeva na njega naj si prebere zadeve, magnetogram. Ni vedno stvar takšna, da kolega Jani na tebe stvari letijo, ko govorim. Je pa zanimivo, da se vedno v njih najdeš. To pa je tudi res. Kar se pa tiče neprimernega reakcij Zdravniške zbornice in pa tudi nekaterih zdravnikov, ki so pisali pisma, pa verjetno tudi kolega Jani ve, da po kodeksu zdravniške etike so zdravniki dolžni opozarjati na različne odklone in nevarnosti, ki se srečujejo pri delu, ki jih ovirajo tudi pri tem, da bi normalno zdravili bolnike. Tako, da o neprimernem odzivu Zdravniške zbornice in zdravnikov jaz tukaj ne bi govorila.
Hvala. Naslednji je na vrsti kolega Pavšič. Izvoli. Pardon, se opravičujem. Še eno pooblatilo imam. Kolegico Ivo Dimic nadomešča kolega Aleksander Reberšak.  Izvoli.
Ja, dober dan še tretjič, pa verjamem, da ne zadnjič. Ta odbor je politično telo in zdaj, da bomo mi se koncentrirali strogo na neke strokovne vsebine je po moje zaman pričakovati. In čeprav je na do zdaj teh odborih sodelovalo tudi strokovno združenje, pa je po mojem mnenju to strokovno združenje tudi politično, saj naj bi udejanjalo neke politike, ampak svoje politike, ne politike kot jih poznamo v tej stavbi. Tako imamo na eni strani izhodiščno trditev, na drugi pa vprašanje. In trditev je zdaj že kar nekaj časa, da ta politika, v tej stavbi podcenjuje potencial oziroma nevarnost koronavirusa ali pa kateregakoli drugega virusa. In na drugo vprašanje, kdo pravzaprav zdaj dela paniko. Vidimo, da zadeve se počasi dejansko umirjajo, daleč od tega, da bi bili še na popolnoma varnem bregu, ampak kot kaže je sistem glede na to kakšen je v celotni Evropi odreagiral pravilno in zajezil. Zdaj zakaj v Sloveniji se ta virus ni pojavil ne vem, še, ja, zakaj se še ni pojavil. Ampak to je v bistvu popolnoma nepomembno vprašanje. Kasneje kot se pojavi boljše bo.  Ker če smo tudi prejšnji teden potem po prvem delu tega odbora poslušali poročanje po televiziji, je direktor bolnika rekel, če preživimo do 1. marca, potem bo virus zagotovo počasi tudi sam usahnil, tako kot usahnejo vsi ostali virusi in gripe. Ne da se ne bo pojavil, ampak ga bo mnogo manj. Potem, da naredimo malce povzetka iz prejšnjega tedna. Sekretarka je povedala, da je sistem reagiral. Takoj so bili vzpostavljeni 24-urni centri, izključno tisti, ki imajo epidemiološko službo. To pomeni, da so tudi strokovno usposobljeni za obravnavanje in zajezitev večjih oziroma širših okužb. Potem je bilo vzpostavljeno, kako je potrebno narediti s prvim v prvem stiku z potencialnimi pacienti in kako se transportira vzorce v laboratorije, kjer se ugotavlja ali je koronavirus dejansko prisoten ali ne. In če smo včeraj ob 18. uri mislim, da je bilo poročilo 209 vzorcev pa vsi do zdaj negativni. Hvala bogu še enkrat, da je temu tako. In kaj je bilo še na prejšnjem odboru dejansko ugotovljeno, da stroka ocenjuje. To je pa zelo pomembno, stroka ocenjuje, da dodatni ukrepi ta trenutek niso potrebni. Vidimo kaj se sedaj dogaja v Italiji. Ogromna gospodarska škoda. Šole so zaprte popolnoma brez potrebe. To so včeraj tudi župani iz Furlanije izpostavljali. Po eni strani so šole zaprte, po drugi se pa dopuščajo razne druge javne manifestacije. Zdaj, komu to koristi, v bistvu me niti ne zanima. Dejansko ne koristi ljudem in ne koristi epidemiološki službi, ki bi lahko preprečevala še dodatno širjenje tega virusa. Kaj pa dejansko najbolj škodi tej situaciji pa je ustvarjanje nekega paničnega stanja in širjenje lažnih novic. Tudi na prejšnjem odboru smo slišali pa jih je potem sam veleposlanik dejansko zanikal, da se pojavljajo bolezni v Milanu, v Benetkah. In potem je rekel, ne, v Milanu in v Benetkah so centri kjer se zdravijo ti pacienti. Tam pa ni središča žarišč. In potem en zelo zanimiv zapis v Delu je bil krasna iztočnica, ravno tisti dan, ko smo imeli prvi del tega odbora. To je bilo 25. februarja. Piše, ali Žardin v temi dneva katastrofični pojavi so šok, šok pa lahko postane opravičilo za preurejanje družbenih odnosov. Zato velja biti ob katastrofičnih pojavih še kako pozoren na to, ali so ukrepi v resnici povezani z grožnjo, ali pa le preurejajo družbo. In to je tisto bistveno vprašanje zdaj. O čemu se mi sploh pogovarjamo? O politiki ali pa o dejanskih ukrepih, kako zajezit okužbo in kako ljudem pomagat. V prejšnjem tednu sem slišal marsikaj. Videl ljudi v paniki po trgovinah, kako so iskali kvas. V mlinu Testo je zmanjkalo moke v skladišču. V trgovinah ni krompirja. In potem se mi pogovarjamo še o zapiranju mejnih prehodov, o ustvarjanju nekih ogromnih karanten prav getoizacija virusa. In potem se dejansko pojavi tisto, na kar je kolega Möderndorfer opozoril. Stigmatizacija vseh ljudi, ki so aziackega izvora. Kar je treba dejansko obsodit je širjenje lažnih novic in pa izkoriščanje stanja, ki je nastalo. Prejšnji teden, ne vem če ste opazili, na Facebooku so prodajali obrazne maske, ki so bile, ne vem petdesetkrat dražje, kot so bile pred pojavom tega virusa. Okej, saj to je neka zasebna ponudba. Pač nekdo izkoristi priložnost. Ampak jaz se bojim in upam, da se to ne bo zgodilo, da bodo enako pot ubrale tudi lekarne, najsi bodo to zasebne ali pa javne. In to je tisto, kar moramo mi preprečit v izvoru. In ustvarjanje strahu, da je zmanjkalo v lekarnah paracetanola, kar v bistvu Kalpol je, ne. Če pa je v Sloveniji paracetanola zmanjkalo, potem pa res ne vem, kam naj se lociramo geografsko. Na skrajni jug, ali pa na skrajni sever te naše zemljice. Ja in na koncu dejansko kot politično telo zbanaliziramo vsa ta vprašanja in namesto, da bi umirjali že tako kaotično stanje, oziroma panično stanje, samo še dolivamo novega olja na ogenj. In to je tisto, kar mene bolj skrbi, kot vse ostalo skupaj.
Hvala. Kolega Bevk izvoli.
Hvala lepa za besedo gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim. Po nekaterih podatkih naj bi bila prva svetovna pandemija gripe zabeležena v zgodovini 1580 leta. Potem pa na vsakih deset do trideset let. Pred dobrimi stotimi leti je bila v Evropi in tudi sicer v svetu zelo razširjena španska gripa, ki je bila najhujša pandemija v novejši zgodovini. Zgodovinski viri pravijo, da je takrat jeseni 1918 v Ljubljani in okoliških vaseh umrlo 414 ljudi. Trenutno je v svetu še kakšna druga pandemija. Recimo pandemija Aidc-a oziroma HIV-a, ki je bil odkrit 1981 leta in je zahteval 25 milijonov smrti. Danes baje za to boleznijo v Sloveniji umre kakih pet ljudi, nič več. Najbrž je danes, sta danes HIV in Aidc, oziroma gripa in gripa bolj nevarna od krona virusa. Namreč ti dve bolezni na letni ravni zahtevata smrtne žrtve. Za HIV smo rekli / nerazumljivo/ pet ljudi umre na letni ravni za posledicami gripe v Sloveniji. podatek je za leto 2018, če se ne motim 160 ljudi. Proti sezonski gripi se lahko učinkovito cepimo. Pa vem, da je precepljenost zelo nizka, niti vsi zdravstveni delavci se ne cepijo proti gripi. Baje, da se proti gripi v Sloveniji cepi 4,5% ljudi nad 65 let starosti, ki je bolj ogrožena skupina pa okrog 13%. In kljub tem ukrepom umre na letni ravni za gripo 160 ljudi v Sloveniji. V svetu je najbrž ta podatek v 10 tisoče smrti zaradi gripe. Koronavirus seveda tu, v neposredni bližini svetovna zdravstvena organizacija še ni razglasila pandemije, pravijo pa, da se morajo nanje države dobro pripraviti. Jaz verjamem, da je Slovenija dobro pripravljena. Zanima me, kako so bili uspešni sestanki iz predstavniki bolnišnic v sredo in kako so bili uspešni sestanki in pogovori z vodstvi zdravstvenih domov v petek, prejšnji teden. Ali je bilo veliko vprašanj, kakšen je vaš vtis glede pripravljenosti. In še na koncu moje vprašanje. Ali je za zdravje naših ljudi, pa ne samo pri nas, tudi sicer bolj nevarna gripa, ki zahteva v Sloveniji 160 smrtnih žrtev na leto ali koronavirus, ki ga niti še registrirali nismo, čeprav smo slišali nekatere strokovnjake, da za samo 200 testi, pač ne moremo odkriti virusa pri 2 milijonih prebivalcev. Hvala lepa.
Hvala kolega Bevk. Besedo dobi še kolegica Zabret, potem bom dal pa vabljenim besedo, da nam odgovorijo. Izvoli.
Hvala za besedo. Ja, jaz bi se prvo, najprej predvsem osredotočila na to prejšnji teden, ko smo imeli sejo. Sem pač mislila, da je vojno stanje. Namreč ob vsej tej paniki, glede koronavirusa me je klicala tudi hčera, ki študira v Zagrebu in me je klicala, mami kaj a pridem domov, ker se bodo menda zaprle meje, ali bom sploh lahko prišla domov. Tisti trenutek pravzaprav nisem vedla kaj naj ji rečem, ampak moram reči, glede na to, da zaupam našemu sistemu in da je ministrstvo in pa vse inštitucije, da so odreagirale po mojem mnenju dobro in da se lahko počutim varno, sem ji povedala, da naj ne dela panike in da naj počaka in pride domov v petek, ko bo zaključila tedenski študij in naj pride normalno domov. In tudi ni bilo nobene panike na meji in je prišla normalno v petek domov in tudi danes se je normalno vrnila v Zagreb. Ko poslušam današnjo razpravo, ko je kolega omenil, da je zmanjkalo v trgovinah moke in kvasa in tako naprej, se je nekaterim zdelo malo smešno in so bili neka nasmehi, ampak ravno ti, katerim se zdi to danes smešno, pravzaprav delajo paniko. In mogoče bi se navezala tudi na besede kolega Janija, ko je omenil Zdravniško zbornico.  Pravzaprav prav od njih bi pričakovala, da bodo zdravniki pomirjujoči in da sami ne bodo delali panike, ampak pravzaprav z njihove strani je prišla največja panika. In kot navaden državljan se vprašam, kaj se bo zgodilo, ko bo pravzaprav res prvi primer. Ne vem, če so že zdaj tako prestrašeni in panični, kaj se bo zgodilo, ko bomo imeli prvi primer, katerega verjetno bomo imeli.  In od samih zdravnikov pravzaprav bi bilo za pričakovati, da so že po sami izobrazbi vedo in izobraženi kaj naj bi počeli v teh primerih in da se tudi sami pozanimajo. Kolikor pa imam informacijo je bilo pa predvsem problem javni zdravstveni zavodi. Niso imeli nobenih takih težav ali bom rekla problemov, ker v bistvu te javni zdravstveni zavodi imajo tudi svoje epidemiološke službe in so verjetno malo bolj pripravljeni, kot recimo same zasebne ali pa koncesionarji in največji problem je bil, kolikor jaz vem, ali pa kolikor je bilo videt iz medijev, pravzaprav iz teh koncesionarskih ali pa zasebnih ambulant, kjer so v bistvu več ali manj zdravniki sami in se morajo sami pozanimat o tej stvari in se tudi pripravit na mogoče določeno situacijo. Zato se meni tudi zdi pravzaprav prav, ko je bilo prejšnji teden rečeno, da se Ministrstvo za zdravje odločilo, da imamo 55 vstopnih točk. Se pravi, to so večinoma javni zdravstveni zavodi, ki imajo urejeno štiriindvajset urno pripravljenost in sem prepričana, da so te ambulante sigurno najbolj pripravljene in najbolj varne in tudi ni smiselno na vsakem, se pravi da se zadeve sfokusirajo samo na specialistične ambulante. Tudi včeraj sem poslušala, mislim da je bil na Odmevih, je bil gospod Lenarčič, se pravi evropski komisar, ki je tudi povedal, da panika zaradi novega korona virusa ni potrebna. Seveda se pa vsi strinjamo, da je potrebno jemati situacijo resno, vendar da neka panika, taka, ki se pojavlja zdaj sigurno ni v prid nikomur. Hvala.
Hvala. Zdaj dobijo besedo vabljeni, potem smo na vrsti za razpravo jaz, kolegica Muršič, kolegica Jeraj. Gospa državna sekretarka izvolite. Mogoče nek oris stanja, odgovor na nekaj vprašanj, ki ste jih podala kolega Jani in kolega Bevk.
Simona Repar Bornšek
Hvala lepa za besedo. Ja od prejšnjega tedna se je kar nekaj stvari odvilo. Pravzaprav smo tudi vsak dan sproti obveščali javnost o poteku dogodkov. To vprašanje, ki je bilo konkretno zastavljeno v zvezi s sestankom s primarijem, moram reč, da so izvajalci zelo pohvalili organizacijo tega sestanka in da smo bili presenečeni, kako so nekateri že odreagirali in pripravili te vstopne točke in celo niso bili pripravljeni potem odstopit od tega, k smo jih kasneje definirali samo šestnajst.  Dogovorili smo se pravzaprav, da, precej je bilo tehničnih vprašanj še. Na tem sestanku so bili tudi epidemiologi in predstavniki infekcijske klinike, tako da smo pravzaprav te poti preigravali. Dogovarjali smo se o zaščitni opremi, tudi na tem mestu so lahko dajali kontakte in se povezovali z našo službo, ki je nekatera sredstva že sprostila na tem mestu tudi razdelila. Dogovorili pa smo se, da danes imenujemo pravzaprav teh šestnajst kontaktnih točk s telefonskimi številkami in odgovornimi osebami in da danes prejmejo prav vsi izvajalci na primarni zdravstveni ravni to naše sporočilo, ki je za zdravstvene delavce in ki pravzaprav definira pot bolnika.  Verjetno ste seznanjeni, da smo pač, da želimo pač, da pacient, ki misli, da bi lahko zbolel s korona virusom najprej pokliče svojega izbranega zdravnika in večkrat smo poudarili tudi v medijih, da je pravzaprav prvi kontakt telefonski stik z izbranim zdravnikom. Bolna oseba naj ne hodi, če misli, da ima korona virus v ambulanto, potem pa ta zdravnik skomunicira pot bolnika preko teh kontaktnih točk, mu da navodila kako naj pride, če slučajno ne more prit, se dispečerska služba aktivira in se potem z reševalnim vozilom odpelje in potem poteka naprej.  Skratka mi smo danes zjutraj že imeli sestanek, da smo ta navodila šli še enkrat skoz, da jih opremljamo. Žal se nekateri zavodi niso odzvali, pa še vedno nimamo telefonske številka, ampak kar imamo, bomo danes poslali iz našega mejla prav vsem izvajalcem. Prav tako Združenju zdravstvenih zavodov, Zdravniški zbornici, Zbornici zveze, vsem tistim, ki bi lahko naprej posredovali kontakte, da bo čim več ljudi obveščenih. Mislim, da smo to pot res zelo podrobno definirali. Govorim, zdaj še enkrat o zdravstvenih delavcih, da ne bi prišli v težavo, kako pravzaprav obravnavati. Za 16 točk smo se odločili zaradi organizacije, lažje koordinacije, skratka ti zavodi so direktno povezani z ministrstvom, da lahko sproti javljajo vsak dan bodo obveščali koliko so imeli pacientov, koliko brisov so vzeli, ali so koga hospitalizirali in tako naprej. Dogovorili smo se, da se še srečamo, da bomo v nadaljevanju videli kako bodo zadeve potekale. Vemo kako je z prvim primerom, za prvih naslednjih nekaj primerov in imamo tudi klinične poti za naprej. Tako, da iz tega naslova bomo sproti pošiljali obvestila, če se bodo spremenila. Spraševali ste, potem smo imeli tudi sestanek z županjo oziroma združenjem, zaradi tega, ker so se pojavljala ta vprašanja. To smo organizirali s pomočjo Ministrstva za javno upravo. Tudi tam je bilo precej vprašanj, precej stvari se je odprlo, sprejeli smo neke sklepe in prejšnji teden so bila poslana vsem resorjem, ministrstvom, pravzaprav navodila za posamezne, to kar je bilo obljubljeno za posamezne resorje, kako pravzaprav se naj na upravnih enotah obnašajo, banke, pošte, kakšna so priporočila, tako da mislim, da smo precej navodil poslali.  Jaz sem iz svojega naslova poslala tudi eno kratko sporočilo vsem koncesionarjem, ker sem dobil par mailov, da morda niso bili vsi obveščeni. Tako, da smo se povezali tudi z domskimi zdravniki, zdravniki v domovih starejših, tudi neka obvestila in priporočila so za njih bila narejena. Skratka precej je bilo narejeno na to vprašanje v zvezi z kaj je bolj nevarno, bi pa prosila vseeno direktorico nacionalnega inštituta epidemiologinjo, da mogoče o tem ona spregovori, ker je strokovnjakinja bolj na tem področju. Kar se tiče stigmatizacije, smo pa že prejšnji teden že omenjali, da smo tudi mi dobili precej in da je v resnici bilo zelo dobrodošlo opozorilo Zdravniške zbornice na to, kar smo tudi na drugih nivojih šole, vrtci, vsepovsod dobili precej takšnih obvestil, kako se ravna z osebami. Tako, da smo se na to tudi odzvali. Hvala.
Hvala.  Gospa Pirnat, izvolite.
Nina Pirnat
Hvala lepa. Dober dan želim. Torej neposredno presojati kaj je bolj nevarno ali pa govoriti kaj je bolj nevarno je v tem trenutku zelo težko. V tem trenutku vemo, da se tako gripa, kot pa tudi novi koronavirus 19 širita predvsem kapljično, to pomeni s kašljanjem, kihanjem, govorjenjem, pljuvanjem v razdalji do enega metra. Za gripo je značilno, da jo bolje poznamo. Imamo učinkovito celjenje proti gripi, ki ga na žalost v Sloveniji bistveno premalo uporabljamo in imamo kar nekaj učinkovitih protivirusnih zdravil. Za novi koronavirus, ta trenutek ni niti cepiva, niti ni zdravila. Do sedaj smo se seveda večkrat srečali z gripo, ni vsako leto enako nevarna sezona. V sezoni, recimo 2009-2010, ko smo se srečevali z pandemskim sevom, smo imeli v Sloveniji izredno obremenitev zdravstvenega sistema. Več kot 700 hospitaliziranih, več kot pa 100 smrtnih žrtev, s čim takim se seveda v zvezi z novim koronavirusom še nismo srečali, saj ko smo slišali do sedaj še nismo imeli zaznanega pozitivnega primera.  Ne glede na to, ali gre za gripo ali pa gre za novi koronavirus, so pa ukrepi v tem trenutku za preprečevanja popolnoma enaki. Samozaščitno vedenje, ne hoditi na mesta kjer se zbira veliko ljudi, zlasti če smo bolniki, ki imamo kronične bolezni, bolezni srca in ožilja, po kakšnih operacijah, potem boleznih dihala in pa seveda ne hoditi kamorkoli, če smo bolni, ko kašljamo, kihamo in podobno.
Hvala gospa Pirnat.  Besedo je želela še gospa Čebašek Travnik. Izvolite.
Zdenka Čebašek Travnik
Pozdravljeni. V zvezi z vsem, kar sem danes slišala bi dodala, da smo na spletni strani zbornice danes objavili izjavo za javnost, tako da tega ne bom ponavljala. Bom pa ponovila vprašanja, ki smo jih postavili pred enim tednom. Najprej neposredno ministrstvu in NJZ, zato da bi pridobili odgovore. Ker očitno se tukaj v teh vprašanjih dela neka fama. Saj ne bom vsega brala, ampak spraševali smo kdaj in na kakšen način, bodo res vsi izvajalci na primarni ravni obveščeni ob ukrepih, kako bo z primerno in učinkovito zaščitno opremo. Kdo bo to opremo dostavil. Potem kdo bo jemal brise in po kakšni poti jih bodo pošiljali v certificirane laboratorije. Sprašujejo kam naj okužene napotijo. Se pravi tudi kam naj napotijo tiste, za katere domnevajo, da so bili v stiku z obolelimi. Potem so opozarjali, da ni izolirnih prostorov, zato zdravniki sprašujejo, kako naj ravnajo v takšnih primerih. Potem smo spraševali a obstajajo kakšna enostavna navodila, ki bi jih lahko posredovali zaskrbljenim pacientom in zdravnike in verjetno tudi druge zdravstvene delavce zanima, ali so pripravljeni algoritmi za določitev oziroma izbiro tistih, ki bodo vključeni v oskrbo obolelih.  To so bila ta vprašanja, na katera smo želeli odgovore. Meni je bilo jasno, da tisti hip teh odgovorov nismo mogli dobiti. A mi nismo dobili nobenega odziva. Jaz sem zadovoljna s tem, da je ne glede na to, da še odgovora nismo dobili, prejšnji teden je bil sicer obljubljen na tej seji, da se vendarle stvari premikajo v smeri, da so ti odgovori postopoma dostopni. In seveda jaz sem prebrala tudi gradivo za poslance, ki je bilo poslano skupaj z vabilom na to sejo. Okrog sto strani je tega gradiva. Jaz verjamem, da niste vsega prebrali, nekaj je tudi bom rekla čisto specifičnega za medicinske kadre. Ampak tam je zelo jasno napisano, vsaj v nekaterih bolj preglednih člankih in sporočilih, kako pomembno je, da se država odzove na to, kako bodo zdravniki reagirali. In to, a smo se mi učili na fakulteti o ukrepih, ta hip ni pomembno. Pomembno je to, da država določi, katere od naučenih ukrepov smo zdravniki in drugo zdravstveno osebje dolžni uporabljati in na kakšen način. In v tem je bistvo teh vprašanj. Naslednja stvar, ki je seveda delno že bila nakazana s tem, ko je državna sekretarka poslala tudi mejle zasebnikom, zasebniki v petek, koncesionarji še niso vsi dobili in so nam pisali. To kar mene skrbi, je pač slaba stran, delitev na javne pa na zasebne. V tem primeru je precej zasebnih izvajalcev ostalo brez informacij, to bomo mogoče na kakšni drugi seji obravnavali. Poleg tega pa sem dolžna za dobro ime zbornice zdravniške povedati, da iz Ministrstva za zdravje od 21. januarja 2020 nismo dobili niti ene pošiljke, ki bi omenjala korona virus. O tem sem jaz sama osebno seznanila ministra in zato s polno odgovornostjo povem, da izjava ministra Šabedra v Tarči ne ustreza dejstvu. Še eno drugo dejstvo je, da pravzaprav zdravniki se povezujemo tudi na medosebni ravni. Gre za povezave tako zdravniki našega rodu, tisti ki so živeli pri nas in so se preselili v tujino in delajo v javnih službah določenih držav, so nam poslali točna navodila, informacije, kako je to pri njih. Razen tega smo se povezali tudi z mednarodnimi strokovnimi združenji in iz njih smo dobili dve kar žalostni informaciji, da so tudi zdravniki splošne medicine, oziroma »general practitioners« so se znašli v karanteni. In če mi ne bomo poskrbeli za to, da bodo naši zdravniki prvega stika res imeli primerno zaščitno opremo, da bodo vsa navodila jasna, eksplicitna, za vsako lokacijo v Sloveniji, potem se lahko bojimo, da se nam bo zgodilo podobno. Torej vse kar mi pričakujemo in si želimo je sodelovanje. Sodelovanje z Ministrstvom za zdravje, z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Mi lahko pomagamo z obveščanjem, lahko obveščamo neposredno, pripravljeni smo dati svojo strokovno znanje in sodelovati tako kot bo za vse prebivalce naše države najbolj koristno in smiselno. Ja. Potem pa opozarjam še na nekatere skupine zdravnikov, ki so bile morda v teh obvestilih prezrte. Gre za vprašanje, ki jih pošiljajo zobozdravniki. Za njih smo pripravili posebno povezovalno linijo. Zobozdravniki pač ne morejo iz razdalje meter in pol opravljati svojega dela in tudi ne morejo zunaj pred ambulantami ugotavljati, kateri pacient bi bil potencialno nevaren. Torej je treba to resno ugotoviti. Danes zjutraj sem dobila zelo podobno vprašanje specialistke, okulistke, ki tudi pravi, da nimajo nobenih potrebnih navodil. Tako, da hočem povedati, da se sistem objavljanja in seznanjanja, informiranja seveda izboljšuje, ni pa še v redu. Tako sem danes zjutraj dobila iz enega kraja v Sloveniji sporočilo, da dežurni epidemiolog na številki, ki so jo imeli zdravniki ni bil dosegljiv. Klic je bil nekaj če z sedmo uro. Seveda to ne drži, da je ta kraj pokrit z epidemiološko službo 24 ur na dan.   Torej še so možnosti za izboljšanje situacije, mi pozdravljamo vse ukrepe za druženje, mislim združevanje, zdravniških kapacitet in seveda kapacitet zdravstvenih ustanov, tudi to, kako so se nekatere lotile z združevanjem osnovnega zdravstva in bolnišnične službe se nam zdi zelo v redu. Še posebej v redu so podobno kot smo slišali pri poročilih, kjer so se v lokalnih skupnostih povezali tako zdravstvena služba, kot oblasti na lokalni ravni. Vse to vodi v pravo smer. Vse kar si želimo je korektnega sodelovanja v prihodnje. Hvala.
Hvala gospa Čebašek Travnik. Kolega Bevk je želel še eno podvprašanje za razjasnitev. Izvoli.
Ja, hvala lepa gospod predsednik za besedo. Bom zelo kratek. Jaz sicer ne poznam predmetnika Medicinske fakultete, ne samo pri nas, tudi sicer. Pa me oziroma predvidevam, da najbrž se študenti medicine učijo tudi o nalezljivih boleznih in tudi kako ukrepati ob primeru nalezljive bolezni za katere zdravil še ni. Tako, da o tem bi vsak splošni pa tudi siceršnji zdravnik specialist moral kaj več vedeti, ne pa da bo dobival iz Ministrstva za zdravje navodila, kako naj ukrepa. Saj je prav, da dobiva ta navodila in jih je najbrž tudi dobil. Najbrž pa zdravniki tudi študirajo in se izobražujejo. Tudi na spletni strani svetovne zdravstvene organizacije so si lahko prebrali o koronavirusu prav vse. Skoraj vse, no. Hvala lepa.
Gospa Pirnat, izvolite.
Nina Pirnat
Samo to bi pojasnila. Torej naši izvajalci zdravstvene dejavnosti. Ne glede na to ali gre za javne zdravstvene zavode, ali gre za zasebnike, ki izvajajo javno službo pod koncesijo, seveda morajo vsi upoštevati določila, ki izhajajo iz zakonov nalezljivih bolezni in pa seveda pravilnika o preprečevanju bolnišničnih okužb. To pomeni, da imajo vsi zdravstveni zavodi izdelane načrte, kako ob določenih razmerah, ob določenih tveganjih kamor sodijo predvsem tudi nalezljive bolezni, zaščitijo sebe pri delu in pa seveda tudi preprečijo prenos v okolico.  To ni nič novega. Tudi te načrte je zdravstveni inšpektorat v preteklih desetletjih večkrat preverjal. Kar se pa tiče obravnave nalezljivih bolezni pa moramo vedeti, da v Sloveniji že od leta 1997 imamo vzpostavljeno odlično mrežo za spremljanje povzročitelj gripe in gripi podobnih bolezni in pa tudi akutnih okužb dihal, smo del evropskega sistema, z našimi referenčnimi laboratoriji in to pomeni, da zdravniki družinske medicine, pediatrije in pa šolske medicine vsakotedensko jemljejo brise za ugotovitve in pa dokazovanje povzročiteljeva kapljičnih okužb. To pomeni, da so jim postopki odvzema, tveganja ki so jih ob tem vzpostavljeni in pa tudi nadaljnje preprečevanji dobro znani. Morda je ob pojavu novega virusa vseeno prišlo do dodatne zaskrbljenosti, ker pač ob novem povzročitelju se vedno vprašamo kako bi bilo, če bi bilo. In seveda v tem primeru je nujno, da vsi izvajalci, odločevalci, strokovnjaki kot so zbornica, nacionalni inštitut, Ministrstvo za zdravje in pa seveda strokovni delavci na zdravstvenih ustanovah stopimo skupaj. Pa vendarle preprečevanje kapljičnih okužb in zaznavanje kapljičnih okužb v zdravstvenih ustanovah je vsakodnevno delo zdravnikov.
Hvala.  Zdaj si bom besedo dovolil vzeti sam. Čisto uvodoma bom rekel nekaj, kar se vam bo mogoče zdelo smešno, ampak ko spremljaš te naše seje, se mi zdi, da bi moral to povedati. Virusi niso nacionalno, strankarsko, religiozno, spolno in še kako opredeljeni. Ko spremljaš razprave v parlamentu bi mislil, da je temu tako. Zdaj mi se tu v osnovi nekak je zdaj zapadla ta debata v neko »pinkpongiranje« med politiko in zdravniki. Zdaj ne vem, bomo verjetno še korikulume medicine odpirali. Jaz jih relativno dobro poznam iz kakih družinskih razlogov.  Ampak a veste o čem se mi v bistvu tu pogovarjamo in tudi Jani je lepo načel stigmatizacijo. Mi se pogovarjamo o tem, a je neka družba, ko niti še ni neke krize sposobna mislit na sebe. V ljudskem jeziku bi se reklo, a smo se sposobni »hendlat«. A smo se sposobni it državo. Po tridesetih letih pa ne bom razmišljal na kok podlage, ko dejansko že politika v ožjem smislu vedno išče notranjega sovražnika, ko je stalno bevskanje, ko sem jaz »kva že, levofašist, zombi,« ljudožerec po novem, čeprav v življenju mogoče sem kdaj kako damo nežno ugriznil, ne da bi bil ljudožerec. Na drugi strani so ne vem, domobranci, eno, drugo. In pol mamo takšno stanje kot mamo. In potem se bom rekel ta nekultura prelevi tudi v neko stroko, kjer je verjetno najbolj zahtevni študij.  Kar mene dejansko najbolj boli, saj dajmo reč po vezanju, žal očitno preveč razmetani med različnimi akterji, ki se strokovno morate s tem ukvarjat, pa zdaj če bi šel kot sociolog gledat neko analizo, bi hitro ugotovil, da ste številni iz istih generacij, da ste sošolci bili na medicinskem faksu, da ste si verjetno, ne vem, ne le prevzemal punce in fante, ampak tudi sposojal gradiva in tako naprej. In to me dejansko boli. Dejansko neka ta nekultura, ki jo seveda in politika in mediji in ljudstvo, ki to gleda vsi skupaj soustvarjamo. Jaz bi tudi rajši videl, da seveda na dovolj transparenten način ste se bili sposobni skomunicirat medcehovsko organizacijo, medresornim ministrstvom in med inštitutom brez te, bom rekel kar mam na koncu jezika »halabuke«, ki potem v javnosti seveda še nekako dodatno vnaša paniko.  Če se zdaj ožje lotim za kaj v bistvu gre. Kako jaz to razumem. Gre za nek razmislek o kriznih ukrepih, ki ima v bistvu neke tri ključne dimenzije. In to je politika. Jaz bi rad, da smo mi tako dobro v tem organizirani, kot to počnejo na otoku kljub Brexitu, ki verjetno je najboljši primer tega, kako se to it. Ne bom na dolgo in široko razlagal. Gre za neko kombinacijo informiranja, procesiranja in zaščite vseh, ki so vključeni v to. In Zdravniška zbornica je opozorila, da to šepa. Dejstvo je, da nekako ministrstvo niti ni melo očitno nekih točnih podatkov o koncesionarjih. Dejstvo je, da kolegi politiki pozabljate, da nekdo, ki dela v prvih bojnih vrstah v primaru se mu že meša, ne vem, če dobi tri mejle zdravstvene zavarovalnice. Tisti sudoku reševat. A veste zdaj reč, ja se informirajo. Mislim, pet let pa pol sem tu poslanec pa preveliko število poslancev tipko pritisne brez tega, da bi se informiral pa garal. Nehajmo, mislim, zdi se mi, da moramo mal spoštljivi bit do vsega medicinskega kadra. Saj niso oni tam, ne vem, ko bi kdo rekel na samih »kofetih« pa se čohajo nekje, pa se jim ne da informirat. Navsezadnje imamo tudi neke sezonske viroze, ki jih v bistvu dodatno obremenjujejo. Iz neke moje profesije, pa stroke pa kar osamljeno tulim, pa vsi politiki radi govorite digitalizacija, to pa tisto, pa četrta, pa peta in ne vem kakšna revolucija, da mi gre dobesedno na bruhanje pa bi psihiatra obiskal. Imamo mi težave z, da nimamo informatiziranih procesov, kot bi jih morali imeti.  Ne samo na tem področju. Veste včeraj sem se pogovarjal z nekim zdravnikom, ki me seveda pa dva dni sem bil v izolaciji pa v karanteni. Se cel mesec se samo s tem ukvarjam. Mislim, moja doma me ima že poln kufer, podobno kot ima tudi žena avstrijskega zdravstvenega ministra, ki mu pravi, da nima nič od njega, ker sem včeraj na radiu poslušal intervju z njim. Ja glejte, malo mlajši od Kristusovih let, sej pa tudi moja generacija saj ne sedimo zvečer pa ne gledamo poročil. Skratka, kaj so kanali skozi katera se komunicira. Pa verjetno, če bi bil evropski komisar iz kakšne druge države zato področje zadolžen pa se cel mesec skoraj ne bi oglasil v domači državi, bi ga križal.  Če bi se gospod blagovolil ali v videokonferenci bil z nami, bi mu jaz rekel veste kaj, vi pa Urška lepo do googla, dragi moji saj imate celo analitiko zadaj, kje so križna žarišča ali potencialno v Evropi in skozi kanale, ki jih monopolistično obvladujete, bomo komunicirali zlasti z mladimi. Kot ti pridejo 20 pa nekaj letni pubeci k primarnemu zdravniku, ker jih mogoče panična mama gor, dol ker to paniko ustvarjamo mi in mediji in tam krehajo in kihajo in gor in dol. Jaz sem žal v Škofji loki, kot sem živel ali na srečo imel tako dobro zdravnico na primarni ravni, gospo Pokorn, kjer pač vem, ko sem v takšnem stanju kaj moram narediti.  In zdaj mi po toliko časa nimamo neke brezplačne dostopne linije za strokovni kader pa za nas laike se mi zdi nedopustno. In seveda neko centralizirano ekipo, lahko so tudi določeni ljudje na ne vem, specializacijah, gor, dol, ki specializira in fektologijo, kjer pač to delajo in oddelajo, da se ta stanja umirjajo. Saj se nisem to jaz spomnil.  Švedi jih imajo 60 na liniji. 60 kanalov imajo odprtih. To je podatek, ki sem ga pač včeraj dobil. Primerjalno lahko potem izvedemo koliko jih imamo pri nas. V tem primerih se seveda blagovne rezerve pravočasno odprejo tudi da se pomirijo, se pravočasno naročijo potrebni zaščitni materiali.  Danes prelistavam malo jutranji list za nazaj / nerazumljivo/ dela tretjo izmeno razkužil, ki bodo nekako dobro zaslužili na tem. zdaj kar se zadeva samo procesiranje. Kljub dobronamernosti pa tudi kot človek ki predavam kot arhitekt me ta ideja, da bi dobesedno vse zdravstvene domove odprli kot vstopna okna bila, če sem vljuden izreki nekoliko nora zgoda. Zdaj, če ti hočeš nekaj držati na ravni epidemije, da ne preseže pandemijo, moraš imeti neke ločene poti. Saj, ko nekaj nevarni tovor pelješ po avtocesti, temu pritiče neka logika, to zadevnega potencialnega kriznega ukrepa. In tukaj dejansko je bilo na mestu to, kar so zdravniške zbornice opozarjale. Ja osebno res ne bi rad imel teh sej tukaj v Državnem zboru, ko bomo mi neko paniko delali, pa vrteli zgodbe, si pa seveda kar je navsezadnje naša odgovornost kot politikov, pričakujemo pač neka ustrezna ravnanja, neke ustrezne odgovore, tudi izhajajoče iz nekih tujih praks, ki jih lahko premislimo in dejansko delno apliciramo pr nas. A veste, če v celi Angliji če imajo štiri bolnišnice rezervirane za to, ne, ja potem je verjetno bil tudi na mestu razmislek stroke, da se ena bolnišnica potencialno rezervira za to, ali je to bolnik ali je kaj drugega, da imamo pripravljen neki načrt, če je potrebno nekaj narediti spraznitev, premestitve, da že tako ali tako podhranjen zdravstveni kader, s to paniko ne problematiziramo na ta način, da bo še v strahu, ali bo primerno zaščiten ali ne, kajne. To so pač neke zgodbe, ki jih je potrebno ustrezno sestavit, ne glede na to kdo in kakšna bo Vlada, ali imamo tekoče posle ali kakorkoli. To niso, to niso nekako izgovori in jaz se tu strinjam z Janijem, jaz ne dvomim, da je naša stroka kvalitetna. Navsezadnje, če ne bi bila, tudi ne bi bila tako iskana na tujih trgih, tudi ne bi imeli kadrovski problem, smo pa mi v tej družbi zapeli v tridesetih letih, da očitno ne znamo še mislit državo. Verjetno tudi, ker premalo to študiramo. Jaz sem imel pač srečo, da mi je profesor Kavčič predaval teorijo organizacij, pa bo kdo zdaj rekel, ko že rečeš teorija, je konec sveta, ampak, gre dejansko, kako v nekih teh razmerah, ki niti niso spet tako drastično krizne. Danes sva z mojim »strokovcem« preračunavala, na Kitajskem imajo koliko? 60 milijonov ljudi v karanteni – ko dam to v procente, to je približno nekako tako, kot da bi pol Maribora dal v karanteno. Seveda, je neki družbeni sistem, kontrolni bolj, določenem delu politične opcije je to všeč, meni osebno ravno ne, da potem to lažje nekako »spedenajo«, ampak se mi zdi, trenutno zadeve niso tako drastične, da ne bi mogle bit pod kontrolo, iz te zgodbe se pa moramo nekaj naučit, da je naš javni zdravstveni sistem, zlati informacijsko, absolutno prerazdrobljen – prerazdrobljen je zaradi tega, ker se je pač po, iz prave kvote, političnih linijah, prijateljem talal, da bojo delal informatiko in seveda tudi da, 20 let se noben resno ni ukvarjal z infrastrukturo v slovenskem javnem zdravstvu. Se mi zdi to neki dve, ključni zgodbi in seveda, neka ključna zgodba, da moramo presekat s tem, kar jaz imenujem izgovorni organigram. Vedno se bo nekdo na nekoga izgovarjal. Navsezadnje, v strokovnem delu ste ljudi, je v bistvu, neka profesija, kjer moraš dat, moraš pridobit licence, imate tudi neko zaprisego in to je politika, ja, to je v osnovi politika resorja, ki jo očitno nikoli noben resno ni vodil. Nek bivši minister, ki bo verjetno spet bodoči minister, rekel, ja pač, da lobiji to furajo, kajne? To pa je seveda odgovornost politike, s katero se mora primarno ukvarjat nas 90 tukaj, ne glede na to, v kateri stranki je, pa ali je opozicija ali v koaliciji in to so neke zadeve, ki se skozi to zgodbo okrog koronavirusa, ki je v osnovi niti nimamo še potrjene, več kot izkazujejo in te domače naloge moramo naredit, ker, lahko bo pa, ne vem, kak močnejši virus se zgodil kje ali pa pobegnil, ali bomo imel pa hujši sev gripe. Pa tudi, ali veste, cepiva se malo za naprej delajo in to letošnje ravno ni zelo kvalitetno, kar so mi navsezadnje tudi v Avstriji povedal, ker imajo tudi ogromno nekih dializnih pacientov, ki se cepijo, pa so vseeno gripo dobil, pa tu, recimo, ni bilo še področje dialize omenjene, ob okulistih, ob zobozdravnikih in tako naprej. Zdaj, če sklenem zgodbo, ljudi, ki se grejo politiko določenih resorjev, kaj šele krizne ukrepe, znotraj določenih resorjev ali medresorsko, je treba vzgojit in »našolat«. To je v osnovi sporočilo, ki sem ga hotel reči. Hvala. Naslednja je kolegica Muršič.
Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovani kolegice, kolegi, vabljeni gostje. Danes poslušamo že tretje nadaljevanje, bom rekla, tako te seje o koronavirusu, pa verjamem, da tudi ne zadnje, ampak, prva seja, ki je bila, je bila bolj splošna, ta namen torkove, pa sem jaz smatrala kot neko informacijo oziroma, bolj kot obveščanje državljank in državljanov, kako se naj zaščitijo pred tem virusom. Kajti, ljudje danes ne potrebujejo ničesar drugega kot jasna, ažurna navodila za samozaščito. Torej, država je tista, ki mora dajati jasna sporočila in absolutno ne vzpodbujati kakršnekoli panike, ki smo jo tudi mogoče v prejšnjem tednu bili deležni. Vsekakor morajo tudi biti zdravniki dobro seznanjeni, kaj to pomeni, jaz verjamem, da so bili tudi v okviru študija medicine dobro seznanjeni in podučeni, kako reagirati na morebitni večji izbruh te bolezni. Absolutno pa je nesporno dejstvo, da koronavirus je pred našimi vrati, samo vprašanje časa je, kdaj ga bomo imeli, prvi primer tudi uradno zabeležen. Ampak kljub temu, to, kar se je dogajalo v preteklem tednu, ko so se, bom rekla, skoraj izropale trgovine, da so si ljudje delali zalogo, kupovali vsa možna zaščitna sredstva, potem to mislim, da vsekakor ni potrebno. Absolutno zaščitna sredstva so povsem na mestu, ampak ne govorimo še danes o pandemiji. Danes govorimo o povsem epidemiologiji, ne pa pandemiji.  Ljudje absolutno pri vsakih boleznih umirajo, danes je umrlo za koronavirusom v celem svetu 3 tisoč 45 ljudi, od 88 tisoč 763 potrjenih primerov, to je po teh zadnjih uradnih podatkih. Tako da smrtnost je zgolj med 2 do 3 %, res pa je, da je potrebno biti izjemno izjemno pazljiv pri tej starejši populaciji, ki je bolj na udaru, ki imajo posebne, specifične bolezni, zato je potrebna tam še posebna previdnost. Ko sem sama razmišljala, kako to zadevo čim bolj zamejiti, se mi je postavilo vprašanje tudi na mestu, kajti v času dobrih 14 dni ali tri tedne nazaj smo si ogledali UKC Ljubljana, tudi epidemiološki oddelek, tam smo videli, kako so pripravljeni na pandemijo, ampak verjamem, da v kolikor bi res prišlo do pandemije, ta oddelek, ki ga imajo sedaj, bo premalo. Zato bi bilo dobro razmišljati, tu se kolegu Trčku pridružujem, o kakšni rezervni bolnišnici, mobilni bolnišnici, kjer bi pač sprejeli te primere, ki bi bili pozitivni, in jih tam obdržali. Tudi ta karantena na domu, se mi postavlja vprašanje, v kolikor ima eden izmed družinskih članov to bolezen potrjeno, ostane v domači karanteni, potem so vsi družinski člani potencialni, da enostavno zbolijo. Tu se mi postavlja vprašanje, kako to rešiti.  Imam vprašanje tudi v zvezi preteklega tedna, proti koncu tedna so se name obrnili iz posameznih javnih zdravstvenih zavodov, kjer jim je zmanjkalo zaščitnih sredstev. Zdravstveno osebje je bilo brez zaščitne opreme, pa me zanima, kako jim lahko mi kot poslanci pri tem pomagamo oziroma ali so bile sproščene po tem te rezerve in jim je bilo potem zagotovljeno ustrezna zaščitna sredstva? Ampak jaz moram na tem mestu res reči, da so se zdravniki in tudi ostalo zdravstveno osebje izjemno znašli v dani situaciji. Videla sem, kako to izgleda, ko si sami namestijo in sami izdelajo zaščitne maske, bom rekla, ampak iznajdljivi so. Resnično. V času študija so pridobili ustrezno znanje in so si enostavno tudi v tisti situaciji pomagali.  Zdaj glede teh vstopnih točk. V preteklem tednu smo govorili o 55 vstopnih točkah, danes govorimo zgolj o 16 vstopnih točkah, ampak tukaj se meni še vedno postavlja vprašanje, ali je to ustrezno, v primeru, da bomo imeli več teh primerov potrjenih. Kajti, ko nekdo zapusti, bom rekla, dom in gre do te vstopne točke z javnim prevozom, z osebnim prevozom, ob dotikanju kljuk se ta virus prenaša. Moj predlog je, da bi mogoče res razmišljati, v primeru, da res pride, plan B, mogoče mobilne enote za odvzem brisov, da pridejo na dom, vzamejo test in se potem to počaka. Verjamem sicer, da je to malce dražja zadeva, ampak za širjenje tega pa mislim, da bi bilo to ustrezno. Mogoče bi bilo tudi v primeru, spet poudarjam, za razmisliti tudi o delitvi paketov za osebno zaščito, verjamem pa, da ministrstvo o tem razmišlja. Glede tega, da ste danes tudi omenili, da bo vzpostavljenih teh 16 točk, da bo vzpostavljena tudi telefonska številka, me zanima, ali bo šlo za 24-urno telefonsko številko, kjer bodo pacienti dobili informacije, kajti vemo, da se vsak, ki se recimo vrača iz tujine, želi informacijo čim prej. Vsi smo nekako neučakani, včasih mogoče preveč neučakani, ampak pač tako je, in mogoče bi bilo tudi smiselno o tem razmišljati.  Jaz verjamem, da bo prišlo čim prej toplo vreme. Da bo primerov čim manj in da bo ministrstvo naredilo vse, da bo teh primerov potrjenih in potem tudi morebitnega širjenja čim manj. Vsekakor pa ni čas za paniko, da nekako ostajajo, se zapirajo šole, to je skrajno neprimerno, da pa pride do stigmatizacije posameznikov, ki so bili nekje v tujini v času šolskih počitnic in so smučali, pa mislim, da je resnično se za vprašati, kam vse skupaj to pelje, in upam, da bomo naredili vse, da tudi to preprečimo.  Hvala lepa.
Ker sem bil izzvan, zgolj kratka replika kolegici. Glejte, do zdaj zagotovljenega, če ste spremljali, gre za virus, ki je relativno velik, kar je pomembno glede permeabilne prepustnosti, okužbeno je nevaren nekje do treh metrov, na kovinskih površinah, dobro, tukaj so razlike med vami, gospa Pirnat, pa tega, kar jaz berem glede Kitajske in ostalega, na kovinskih površinah do 12 ur, na tekstilu in drugem tam nekje do šest ur, ni kaj bistveno odporen na višje temperature in to so neka dejstva, ki jih je treba seveda tudi upoštevati ob nekih samoizolacijah. Seveda v nekoliko bolj urejenih družbah, kjer imajo te samoizolacije, pa to poteka tako, da je v dnevnem kontaktu epidemiolog ali epidemiologinja s tistimi, ki so izolirani. V kakih bolj urejenih družbah tudi seveda resorni minister dnevno poda izjavo in ministrstvo tudi neki »briefing«, da umirja splošno populacijo, pa tudi strokovno populacijo.  Zgolj na kratko, kolegica Jeraj, izvolite.
Hvala za besedo.  Torej jaz se ne morem strinjati s tistimi, ki nas kar naprej obtožujete, da delamo paniko. Mislim, stvari so resne, tudi če nimamo še primera, pa se bojim, da ga imamo, ampak ga nismo testirali, kar se mi zdi večji problem. Torej, splošno mnenje je, da je premalo informacij, tako govorijo tako zdravniki, tudi mene so klicali splošni zdravniki, naši, in tako naprej, zbornica je na to opozorila, in govoriti, da se, tako kot je gospod Šarec rekel, da zdravniki bojijo koronavirusa, je malo, bom rekla, deplasirano. Zdravniki so samo opozorili na to, da nimajo informacij in da nimajo zaščitne opreme, ker oni bodo tisti, do katerih bodo bolniki prvi prišli, in tako kot je bilo rečeno, nič nam ne koristi, če nam bodo potem zdravniki zboleli, ker ne vem, kdo bo potem zdravil te naše bolnike, tudi če ni koronavirus tako smrten in tako nevaren, kot nekateri pravite.  Zdaj, da se sami organizirajo, vemo, smo videli, tudi pri nas na občini so se zdravnik, oba zdravnika, zobozdravniki in civilna zaščita in občinske strukture sestali, dogovorili, kaj bodo počeli, tudi pripravili en prostor, ki bi bil eventuelno za bolnike, da ne pridejo skozi čakalnico, ampak to se sami dogovorili, brez vsakih navodil z ministrstva. Podobno ravnajo podjetja, če pridejo ljudje iz nevarnih območij, ljudi pozovejo oziroma jim določijo, da naj bodo 14 dni doma. Najbrž ne brez veze, ker jim najbrž ne bi koristilo, da okužijo pol firme,   (nadaljevanje) ker na koncu je pač rezultat tak, kot je. Ne bomo gledali samo finančno, ampak ljudje imajo težave, če bi bilo toliko obolelih. In zdaj, jaz sem prejšnji teden imela primer v Osnovni šoli v Logatcu, sva tudi z gospo Pirnatovo govorile. Družina, ki je pač prišla iz tega mesta zraven Padove, kjer je bila prva smrtna žrtev v Italiji. Zaradi pritiska staršev, oba otroka sta prišla normalno v šolo, 3 dni hodila normalno v šolo, zaradi pritiska staršev so jih potem poslali domov, oče se je razjezil, kaj se zdaj to gremo, poslali so jih tudi v zdravstveni dom, vendar jih tam niso želeli testirat, ker ne kažejo znakov bolezni. Testirali jih bomo, ko bodo kašljali in ko bo problem. Ampak poslušajte, danes zjutraj je na Dobro jutro govoril dr. Miroslav Petrovec. V največjem laboratoriju 3 držav je ta vikend opravil 29 testov za koronavirus in 90 testov za gripo. Kaj je bolj nevarno, gripa ali koronavirus? In za moj občutek, 200 testiranj se mi zdi premalo. Kaj je še rekel dr. Petrovec? Dve tretjini ljudi, ki bi lahko imeli tudi koronavirus, za to ni bilo testiranih. In jaz mislim, da je to glavni problem. Glejte, v 14 dneh smo 200 ljudi testirali, to je 20 na dan ali pa še manj, ob tem, da vemo, da so smučali v Italiji, da so prihajali s teh območij. Če vprašate Hrvate ali pa Avstrijce, so jih sigurno testirali procentualno bistveno več. Za moj občutek je bolje testirati koga preveč kot pa koga premalo. Odgovor gospe Pirnatove je bil, ko bo ta otrok v šoli začel kašljati ali pa se bo karkoli pojavilo, takrat ga bomo pa mi pregledali, ko bo najbrž že pol razreda okuženega. In tudi na odgovor, kaj bo potem z ostalimi sošolci, če ne bodo kazali znakov bolezni, se z njimi ne bomo ukvarjali do takrat, ko bo nekdo kašljal in bo bolan. Ampak poslušajte, tam, kjer imamo pa res tako, bom rekla, jasne indice, da je to lahko problem. Če se spomnite, ko smo imeli 1. sejo, sem jaz spraševala, ali imate locirano območje, kjer bi lahko prišlo do izbruha, pa ste me vsi gledali. Glejte, Gorenje ima en kup ljudi doma. Zakaj? Najbrž ne zato, ker ni nič nevarno in ker vsi hodimo v službo, dokler ne bo nekdo kašljal, pa se bomo potem s tem ukvarjali. Da ne govorim tudi o drugih. In jaz sem takrat vprašala Gorenje, vemo, da pač so lastniki s Kitajske, bili so ljudje na dopustu na Kitajskem in tako naprej. In podobno imamo primere, ko so bili naši dijaki v Italiji, tudi sum na koronavirus pri eni dijakinji v Murski Soboti, ampak najbrž vseh ostalih nismo testirali, ker če bi jih, je to 50 otrok na avtobusu in bi bila številka najbrž ne 200 testiranih, ampak 250. Glejte, mi beremo pač tudi tuje časopise in tuje novice. In tam povedo, da so ljudi testirali dvakrat, trikrat, pa ni bilo nič, četrtič je pa lahko bil pozitiven. Mi si pa še toliko ne vzamemo, da bi vsaj te, ki pa res zgleda, da torej so potencialno bolani, hvala bogu, če niso, super, da niso, ampak dajmo jih testirat. Jaz vem, da nas to nekaj stane, ampak to je zame resen pristop. Ne pa reči, dokler ne bo kašljal, ga mi ne bomo testirali. V Zdravstvenem domu Logatec te družine niso hoteli testirat in otroka hodita danes v šolo in če bodo jutri kašljali, se bomo potem ukvarjali s tem. Glejte, zame je to neresno. Jaz mislim, da bi morali testirati, razložiti tudi staršem, da jim nihče s tem nič noče, ampak saj je za njihovo varnost bolje, če vedo, a so bolani, in se pač začnejo čim prej zdravit. Da ne govorim tudi kakšne odgovore, da na otroke to manj vpliva in ni toliko nevarno za otroke in tako naprej, lepo vas prosim. Tako da jaz predlagam, da vsaj tam ali pa, recimo tudi ta smučar Rok Marguč, on je hotel, da ga testirajo, in ga niso hoteli testirat, ko je prišel iz Južne Koreje. Mislim, jaz tega ne razumem. Še nekdo, ki sam pride in reče, dajte me testirat, doma je ostal, da se karkoli ne zgodi, ljudje so sami dovolj, bom rekla, modri in odgovorni, medtem ko tisti, ki bi morali biti, za moj občutek niso. A veste, naj se nam zgodi izbruh v murski, pa potem v Logatcu, pa tam, pa tam, potem bomo pa res imeli težave. In kdo bo potem kriv, zakaj teh otrok nismo testirali? Takrat ne bo nobenega, ne, takrat ne bo nobenega, ravnateljica bo rekli, jaz sem imela takšna navodila iz ministrstva, ker jih je imela res. In kdo bo imel na vesti koga, če bo umrl zaradi tega. Zdaj se pa tam obtožuje starše, ki so opozorili na to. Da so nestrpni, homofobni, ne vem kakšni, ki so rajši svoje otroke obdržali doma, da ne prinesejo domov virusa. Morebiti, glejte mi bi lahko testirali ta dva fanta, ugotovili da nista in potem bi bila stvar pomerjena in ljudje ne bi zganjali nobene panike. Ker pa tega nismo naredili, zdaj ostali razmišljajo ali pustimo otroke doma in da ne bodo imeli stika. Jaz mislim, da delamo napačne korake in napačno sporočilo dajemo. In ni to edini primer in glejte, če gospod iz največjega laboratorija reče, da dve tretjini ljudi, ki bi lahko imeli koronavirus, niso bili testirani, je zame to problem. Mogoče to za vas to ni na ministrstvu, zame je pa to problem.  Tako, da bi prosila za odgovor ali bomo zdaj testirali, ne vem, tiste, ki bo napol, mislim saj očitno še če sami hočejo ljudje, da se jih testira, se jih ne testira. Ker ne kašlja, ker ne kaže znakov. Dr. Petrovec je na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, najbrž ni kar nekdo. Jaz nisem noben strokovnjak, ampak če on to reče, mene skrbi. In to ni nobena panika, ampak je to skrb, zato ali bomo naredili tiste korake, ki jih lahko ali bomo počakali, da bomo imeli na enkrat pa 10 primerov po različnih krajih v Sloveniji in bomo videli, da tega nismo sposobni obvladati. Tako, da bi prosila za odgovore in kolegi, ki nam zmanjkajo moke, krompirja, mislim to je pa res pretiravanje, no. To je pa res pretiravanje in nihče od nas ni kaj takega rekel in tudi kar smo se tukaj pogovarjali zame ni bila nobena stvar tako ekstremna. Mi smo pač opozarjali na problem, ki je in če bi bila navodila in glejte če ne bi toliko sitnarili z tisto prvo sejo, se ne bi še nič zgodilo. Jaz ne verjamem, da bi se oziroma ne vem kar naprej moramo nekaj sitnariti, da se nekdo zgane in nekaj objavi in reče, saj je tam številka, saj to se je uno, saj tretje. Takrat, ko smo prvo sejo sklicali ni bilo nič. Povsod okoli nas so bile pa države, kjer so pa imeli primere in kjer so opozarjali, ker so že sprejemali določene ukrepe. Mi pa kot da živimo v enem balončku, nam se ne bo pa nič zgodilo. Tudi v Gorici in igralnicah sem zadnjič spraševala. Nobeden ni nič vedel o tem, ampak oni so se spet sami organizirali, sami dali razkužila in tako naprej. Občina Nova Gorica sami so se organizirali, preden je ministrstvo kaj pametnega povedalo. Zato, ker vedo da je to na pragu in je treba pač nekaj narediti in vedo, da imajo vsak dan toliko Italijanov tam. In zdaj so že zelo blizu okužbe v Gorici. Vsak dan več. Mi pa pač ne želimo niti tistih, ki sami rečejo glejte, sem bil na nevarnem območju, dajte me testirati. Ne, ker ne kašljaš, ker ne kažeš znakov. Domov pojdi, hodi v službo, če boš pa potem kakšnega okužil se bomo pa takrat ukvarjali.  Mislim, zame je to neodgovorno. Jaz se opravičujem. Ali ni bolje koga več testirati, kot pa koga premalo.  Hvala.
Hvala. Kolega Robi je želel repliko, potem bi pa prosil, da demistificiramo tudi problematiko testiranja. Ampak kolikor sem jaz bral kar me je malo tudi zgrozilo. Cela Francija je sposobna v enem dnevu stestirati 300 ljudi. To je bil podatek, verjetno se je zdaj kaj spremenilo.  Robi, izvoli.
Če se vam zdi smešno, da zmanjka moke po trgovinah, meni je to daleč od smešnosti in to je točno to, na kar opozarjamo, da se na tem odboru in v tej stavbi politizira zadeve do skrajnosti. In tole kar ste zdajle počeli jaz verjamem, da vas bodo strokovnjaki demantirali. Tisto, kar sem sam spremljal po medijih vidim, da je popolnoma nasprotno od tistega, kar ste vi zdajle trdili. In enako je bilo na prejšnjem odboru. Vaša kolegica, ne iz vaše stranke, ampak iz tiste strani omizja je trdila, da so žarišča v dveh krajih v Italiji, kar je potem sam veleposlanik zanikal. Vi trdite danes, da se ne testira ljudi. Vi se lahko tudi testirate na karkoli pa niti ne moram razvijat misli, ker je zadeva postala do skrajnosti degutantna. Tudi Državni zbor ni čakal na naša navodila, ampak se je odzvala strokovna služba in dala na vse wc-je navodila, kako se roke umiva. Zadnjič sem pa slišal, da tudi to ne bo pomagalo, ker je približno polovica moških je packov pa si ne umije rok, ko zaključi svoje, dekleta so pa malce bolj higienična, ampak samo za 10 odstotnih točk, torej 60 % žensk si umije roke na wc-ju in 50 % moških. In če bi samo tole povečali na blizu 100 %, verjamem, da bi bilo tudi gripe manj, sploh pa koronavirusa.
Izvolite.
Simona Repar Bornšek
Bom poskušala čim več odgovorit, potem me bo pa epidemiologinja morda dopolnila. Kar se tiče komunikacije in premalo informacij. Jaz se strinjam, da informacij ni nikoli preveč, jih ne more bit preveč in je vedno dobro, da jih dodajamo. Urad Vlade za komuniciranje je naslovil preko adreme lokalnih medijev vse. Posredovane so jim bile v petek in soboto infografike, ki smo jih pripravili skupaj z NJZ-jem, zato da bi naslovili laično javnost, ki morda res nima dostopa do spleta, ki ne gleda televizije z župani na sestanku v petek je eden od sklepov bil, da poskusijo v lokalnih okoljih skupaj s strokovnjaki, se pravi zdravniki, ki tam delajo, z epidemiologi na lokalne radijske postaje in televizijske postaje pravzaprav naslovit to vprašanje, da bi čim več se informiralo javnost in da bi tudi objavljali tudi lokalna glasila smo naslovili, kjer bomo to objavili preko / nerazumljivo/. Ustanavlja se tudi enotna kontaktna točka Vlade, na kateri bi na telefonski številki lahko odgovarjali na vprašanja laične javnosti, oziroma vseh takih, ko pripotujejo to kar je bilo danes večkrat omenjeno. Pri tem da moram povedat, da tudi posamezni izvajalci so že vzpostavili tudi telefonsko številko in aktivirali kadre, nekateri zdravstveni domovi so pravzaprav za določen čas prekinili te preventivne dejavnosti in so te kadre usmerili na telefonske številke, kjer lahko odgovarjajo vsem zainteresiranim, kar je zelo pohvalno. Zdaj, kar se tiče Zdravniške zbornice Slovenije bi jaz rada povedala, da je definitivno pri nas na ministrstvu stroka tista, ki definira ukrepe in aktivnosti, ki jih sprejemamo in skupina za nalezljive bolezni, ki deluje na tem ministrstvu je sestavljena iz zdravnikov, večina nas je zdravnikov in vsi smo člani Zdravniške zbornice Slovenije. Tudi gospod Petrovec je član te skupine in skupaj odločamo o ukrepih, ki jih bomo Sloveniji postavljali in ta skupina je tista, ki je krovno odgovorna za to, zakaj se pravzaprav odločimo. Ali bomo prepovedovali javne prireditve, ali bomo zapirali meje, nekaj strokovna usmeritev. Seveda se lahko politika vedno drugače odloči, ampak strokovna skupina daje navodila in usmeritve. In v resnici si želimo sodelovanja in gremo naprej in jaz mislim, da smo sposobni to naredit, da se tudi zdravniki lahko poenotimo in jaz za nazaj ne bom več nobenega komentarja podajala. Res želim, da najdemo ene točke, ker imamo kar se tiče koronavirusa enega skupnega sovražnika, pa bom v navednicah rekla, ker morda tak strašen sovražnik ni. Lahko nas združi.  Kar se tiče pobude, da bi v eni bolnišnici obravnavali vse paciente. Glejte, tudi to je bil dogovor s stroko in zdravniki, ko smo se sestali z vsemi bolnišnicami, z vsemi zdravniki, infektologi smo pač definirali, da bi na začetku prvih nekaj primerov sprejela Infekcijska klinika. To je bil dogovor vseh strokovnjakov in služb, vendarle moramo upoštevat to, kako bi želeli bit organizirani, kasneje pa imamo najprej v začetku tri centre, se pravi Ljubljana, Maribor, Golnik, kasneje v primeru, da bi teh potreb bilo več, bomo pač to lokalno zdravili. Še vedno, še enkrat poudarjam. Večina primerov je blagih, okužbo preživijo doma, potem gre za določene zaplete lahko in trenutno še vedno se kaže, da bi 3 % naj bilo kritičnih bolnikov in ti potrebujejo hospitalizacijo. Prve primere bomo dali v bolnico, zaradi tega, da bomo imeli malo več podatkov, da jih bomo gledali, kasneje pa ne več.  Kar se tiče karantene in kontaktov in tega, kako bodo ta navodila dali. Tudi to je že objavljeno, delamo infografike, da bi čim več ljudi razumelo, kaj je za enkrat. Glejte, evropske države imajo različna navodila, vsa so nam na voljo in sproti jih dobivamo, tudi mi komuniciramo z drugimi državami in smo povezani. Se pravi nekatere države bolj restriktivno, nekatere manj. Ampak vse to, ali je nekdo lahko na bolniškem staležu ali v karanteni ali tako je tudi za strokovno javnost, ker je pravilno, da tudi zdravniki vedo kakšne bodo dajali in tisti zavodi, ki bodo dostopne točke. To je vse na tem navodilu, ki smo ga oblikovali. Predvsem smo mi odgovorni za informiranje strokovne javnosti, / nerazumljivo/ pri tem pomaga da in druga resorna ministrstva za to, da se informira laična javnost. Kar se tiče zaščitnih sredstev in za izvajalce sem že povedala. V 12 vstopnih točk, ki smo jih definirali in ostalih 55 vseh zavodov. Oni so že v petek poročali oziroma so bili že pozvani v začetku tedna da sporočijo koliko še imajo te opreme, koliko se uporablja. Mi smo zdaj v teh navodilih, mi smo v petek razdelili to opremo, smo pa vsak dan na vezi, oni morajo vsak dan poročati koliko so te opreme porabili, koliko brisov so porabili, koliko jim je manjka, tako da je v bistvu za to kontaktno točko na ministrstvu sodelujejo in imamo pravzaprav ves čas podatke. To, da se v Sloveniji jemlje brise samo bolniku je bila strokovna odločitev. To je tudi razlog zakaj nimamo mobilnih enot in zakaj teh brisov ne jemljemo vse povsod. Oseba ki vzame bris mora pacienta tudi pregledati, tudi zaradi racionalne uporabne opreme. Zato smo se uporabljali, da je to zdravnik, medicinska sestra na terenu morda ali pa kje drugje, ker tisti, ki ga bo pogledal, ki ga bo poslušal, ki mu bo pregledal žrelo in ostale stvari, bo vzel tudi bris in se bo tudi ustrezno zaščitil. Zato smo se za tak način odločili. Ta trenutek je teh 16 vstopnih točk, morda bo v prihodnosti potrebno teh točk povečati nazaj na 55, je pa treba vedeti, da v neki situaciji, akademski, ko se epidemija razširi, ko veliko ljudi zboli, brisov nehamo delati. Brisi so pomembni na začetku, da vemo kje so primeri, kje so izbruhi, tudi pri gripi delamo popolnoma enako. V sezoni na začetku pri razpiratornih obolenjih začnemo delati brise, da ugotavljamo, ali se je pojavila gripa sezonska, potem vidimo kako narašča do neke točke, potem se brisi jemljejo samo še v bolnišnicah kritično bolnim, tako da se lahko to ugotavlja.  In se brisi na splošno populaciji več ne jemljejo. Tudi pot bolnika, ko ste omenili, kako bodo osebo zaščitno opremo še enkrat govorim še vedno ni predvideno da bi se ljudje sami nadevali maske in vse, ker še vedno govorimo o teh zaščitnih ukrepih, ki so ves čas na voljo, če ni vode in mila, potem razkužilo. In tudi navodila za pacienta, ki bo od doma šel vstopno točko na bris, da si doma pred odhodom umije roke, masko dobi v zavodu, zdravstvenem zavodu, pri zdravniku, če se ugotovi, da bi lahko bil dobi on masko, zato da drugih ljudi ne okuži oziroma da ne širi bolezni. Glede vstopnih točk in opreme smo v petek definirali tudi kje se bodo ta izolacijska mesta postavila. Mi imamo na voljo nekaj kontejnerjev in zavodi že sporočajo kateri od zavodov potrebuje ta premični kontejner, da se pred zavod postavi in tudi ta obvestila že zbiramo in imamo že seznam kar dopolnjen. Toliko mogoče kar se tiče mojih stvari, pa bi mogoče še strokovno glede brisov dopolnila / izklopljen mikrofon/
Nina Pirnat
Torej jemanje brisov v skladu z definicijo je seveda strokovna odločitev in je skladna tudi s priporočili evropskega centra za preprečevanje nalezljivih bolezni. Torej po definiciji se brise odvzame tistemu, ki je pripotoval iz rizičnega področja oziroma ki je imel dokazan stik z bolnikom okuženih z virusom in je zbolel z znaki, kot so težko dihanje, kašelj in pa vročina. Vsi ti ljudje, ki so pripotovali iz območij oziroma ki so imeli dokazan stik so namreč osveščeni oziroma prejeli navodila tudi, da se spremljajo še 14 dni po prihodu iz tega področja. Jemanje brisov, kar tako zdravemu človeku res ni smiselno. Zato je več argumentov. Prvič. Zdrav človek in negativni bris in morda bo zbolel je po eni strani lažna varnost. Po drugi strani zgolj dejstvo, da bi pa nekdo imel prisotnega povzročitelja, hkrati pa bi se obnašal ne zaščitno tudi pomeni širjenje povzročitelja v okolico. Pozitiven bris še ne pomenim, da lahko nekdo nekoga okuži, če se oseba obnaša pravilno. To pomeni, če ne kašlja, če ne pljuva, če nima respiratornih okužb in zaradi tega je izjemno pomembno, da se brise jemlje pri tistih, ki so bolni in bolnik sodi v obravnavo. Ravno tako kot je bilo prej vprašanje karantene. Karantena v domačem okolju je ravno tako skladna s priporočili Centra za preprečevanje nalezljivih bolezni v Evropi, in jih izvajajo tudi druge evropske države. Torej, tisti, ki so bili v neposrednem kontaktu z znanim bolnikom se samoizolirajo, drugi pa ne. Skratka, ni nič posebnega, novega, slovenskega, ampak so ukrepi, kot jih izvajajo tudi druge evropske države.  Morda še komentar glede profesor Petrovca. Profesor Petrovec je seveda skupaj z Inštitutom za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani član nacionalne koordinacijske skupine za nalezljive bolezni, kjer stalno obravnavamo postopke v zvezi s COVID-19. Ta inštitut je tudi ključni, ki koordinira delo laboratorijev, in tukaj odlično sodelujemo, in morda današnje izjave njegove žal nisem poslušala, je pa res, da je kar nekaj brisov, ki jih trenutno smo odvzeli, pri bolnikih, pri katerih je obstal sum na COVID, to pomeni na teh definiranih primerih je dejansko sezonska gripa. In v tem trenutku se nam povzročitelja mešata. In še enkrat je za poudariti, da je način preprečevanja seveda, in prenosa, identičen.
Hvala.  Replika, dodatno podvprašanje, z vabljenimi se ne replicira.  Izvolite.
Hvala.  Glejte, jaz tudi nisem za to, da se kar vse povprek jemlje brise in tudi o tem nisem razpravljala in tega nisem rekla, to nam vi pač polagate, in rekli ste, da se jemljejo brisi na začetku. Zakaj jih pa potem jemljemo za gripo, če pa je sezona gripe, mislim da že na vrhuncu, da je že v upadu zdaj. A veste, po tej logiki se za gripo ne bi več jemalo, ampak trikrat več smo jih vzeli za gripo zdajle, ko smo, mislim, da je ta huda gripa mimo, ko smo imeli pol otrok iz šol doma. To je bilo pred počitnicami, pa med prazniki, mislim pred novim letom. Tako da, glejte, meni to vseeno ni logično. In če gospod Petrovec(?) reče, da dve tretjini ljudi, ki bi lahko imeli koronavirus in jih nismo brisov vzeli zaradi tega, glejte, meni to, me ne boste prepričali, da je v redu, da pač mi počakajmo do tja.  Se pravi, 90 ljudi, ki smo jih ta vikend za gripo testirali, so vsi bili bolani za gripo. Niso bili, ane? Smo jih testirali, da preverimo, ali imajo gripo.  / oglašanje iz dvorane: Saj smo jih za koronavirus./ Ja ne vem, on je povedal na televiziji, na Dobro jutro danes, da se jih je 29 testiralo za korono, 90 pa za gripo. To je trikrat več za gripo. Ja, najbrž si človek ne zmišljuje, jaz ne vem, saj dela v laboratoriju, saj on rezultate moral pač povedati, ali imajo ljudje korona ali majo gripo ali nimajo nič od tega.  Tako da glejte no. Sezona gripe, kolikor jaz vem, smo vrhunec že doživel, se pravi, da je v upadanju. Po tej logiki brisov ne bi več jemali, ker ste vi rekli, da se jih jemlje na začetku, zato da se pač prepreči, potem pa ne več, ker ni več smiselno to početi.
Odgovor na to podvprašanje. Izvolite, / neslišno/.
Nina Pirnat
Morda ni bilo dobro razumljeno.  Torej, v Sloveniji od leta 1997 spremljamo od začetka sezone gripe, to pomeni ene 40. tedna v letu, pa vse do konca, to pomeni do konca aprila, ves čas kroženje povzročiteljev akutnih okužb dihal. Ravno zaradi tega, da vemo, kaj se nam po populaciji dogaja in da lahko tudi ustrezno ukrepamo. Seveda se ne spremljajo samo povzročitelji gripe v tem, ampak se spremljajo tudi drugi povzročitelji dihal, kot so rinovirusi, adenovirusi, enterovirusi in tako dalje, zato da vemo, kaj tam kroži. Žal, kot rečeno, nisem poslušala profesor Petrovca in bi lahko točno komentirala, kaj je izjavil, ampak moramo vedeti, da imamo ta trenutek po bolnišnicah najbrž hospitaliziranih kar nekaj ljudi, ki imajo zaplete ob tistem povzročitelju, ki je danes najpogostejši, in to je povzročitelj gripe, in tam se seveda pri bolnikih zaradi izključitve druge patologije testira tudi na viruse gripe. Ravno tako v teh ambulantah, kot sem rekla, ki redno spremljajo povzročitelje na slovenskem območju, v kolikor imajo priliv bolnikov, ki imajo gripi podobno bolezen, tako kot so zadnjih 25 let, tudi sedaj jemljejo brise na ugotovitev tistih povzročiteljev, ki pri nas krožijo. In pri nas še vedno predominantno krožijo povzročitelji gripe. To je ustavljen postopek, ki ga izvajamo v Sloveniji, in ni nič novega. In ravno zaradi tega je Slovenija ena izmed držav, ki se z gripo in ugotavljanjem gripe lahko primerja z najrazvitejšim, smo pa slabi z izvajanjem zaščite, in to je cepljenje.
Hvala.  Izvolite.
Mojca Gobec
Tudi jaz nisem gledala danes, ampak lahko pa povem, da tisti, ki so bili do zdaj testirani, seveda na koronavirus mikrobiologi naredijo seveda teste tudi na druge virusne bolezni. In seveda lahko ob tem potem povzročitelj ni koronavirus, ampak je druga virusna bolezen, v tem primeru gripa. In to glede na to, da virusi gripe še krožijo v našem prostoru, je nekako pričakovano.
Hvala, gospa.
Mojca Gobec
Mogoče še to, no. Seveda tudi ta, v vseh državah, kjer spremljamo praktično na par ur, ko poročajo o širitvi primerov, seveda imajo popolnoma enake principe kot pri nas. Odkrili so prve primere v Evropi, ki so bili v stiku ali pa nekje v Italiji na različnih mestih. In potem so seveda ob tem, ko so imeli klinične simptome, jih testirali, in potem pa seveda tudi testira se kontakte, in seveda potem pač pridejo skupki in Nemčija je praktično v parih dneh prišla na več kot sto primerov, Švica ima primere in pač ti primeri k sreči so blagi, to so mladi ljudje, doma so z navodili in ob spremljanju in zaenkrat, razen v Italiji, kjer očitno je bilo neko žarišče, ki se je začelo v bolnišnici, nimamo težjih primerov, vsaj zabeleženih preko rednega poročanja vseh EU držav, ki dnevno poročajo o situaciji, novih primerih in hospitalizacijah. Toliko mogoče v pojasnitev.
Hvala, gospa Gobec.  Naslednji dobi besedo kolega Lenart, pred tem bi vas pa rad še opozoril, česar predhodno nisem storil, 27. Februarja smo dobili zahvalo gospoda italijanskega veleposlanika glede našega vabila na srečanje in tudi prevod zakonskega odloka nujnih ukrepov v izogib širjenja COVID-a19 v Italiji. V slovenščini imate v sistemu. Kolega Lenart, izvoli.
Ja, hvala lepa za besedo, predsednik.  Z vsakim dnem so navodila, kako ravnati v dani situaciji, bolj jasna, kar ste nam danes tudi predstavili in to je bistveno. Kje pa je potem problem? V dani situaciji novega virusa bi pričakovali v prvi vrsti večjo enotnost stroke. Seveda to enotnost navzven za javnost, in prav to smo ves čas v nastali situaciji nekako pogrešali. Vsekakor je v tej stroki tista odgovornost za nastalo situacijo, kako ravnati, in stroki bi vsekakor morali zaupati. Tako neenotnost oziroma neusklajenost stroke skupaj z mediji in tudi politiko ne zagotavlja jasnih navodil in pomirjenosti za ljudi. Če bi ta enotnost bolje delovala, nam bi bilo danes marsikaj prihranjeno. Sam sem sledil jasnim navodilom tako kako ravnati z zaščito in ob prisotnosti, ob tej prisotnosti novega virusa, kaj to je in kaj prenaša, in ta navodila, kot sem jih tudi zasledil, sem tudi delil na svojih profilih, da tako prispevam k osveščanju prebivalstva, kar je v dani situaciji vsekakor najpomembneje.  Obiskal sem tudi zdravstvene organizacije v svojem okolju in lahko vam potrdim, da so dobro pripravljeni in umirjeni. Seveda dopolnjujejo navodila, dopolnjujejo resorse, tudi na podlagi ugotovitev praks drugih držav, kjer je koronavirus že prisoten. Ja tudi kakšno vrzel bomo lahko zapolnili v našem zdravstvenem sistemu. To tudi pričakujemo ob dani situaciji.  Ja razočaran pa sem na prvi del seje v preteklem tednu, predvsem zaradi tega, ker nismo znali pravilno presoditi, da bi državni sekretarki omogočili v tistem dnevu, v tistem trenutku sodelovanju na pomembnem sestanku za organizacijo terena, ki bi morala biti v dani situaciji vsekakor prednost pred političnim dogajanjem, oziroma obravnavo in to smo tudi in tudi danes pričakujemo na nadaljevanju seje. Tako odzivamo. Hvala lepa.
Hvala kolega. Glejte čist po Ustavi vsa resorna ministrstva so v katerikoli danem trenutku dolžna zakonodajni veji oblasti po svoji politični liniji poročat. Navsezadnje na ministrstvu je še kak državni sekretar in tudi gospod minister. Zgolj v razlago. V resnih parlamentih se kaj takega ne dogaja. V Sloveniji je pa to že dolgo praksa, da ministrov razen redkih izjem skoraj ne vidimo v tej hiši. Mogoče kdaj dol v menzi. Kolegica Žnidarič izvolite.
Hvala za besedo. Bom kratka. Ne bom se ponavljala v tistem, kar je bilo že povedano. Strinjam se, da v bistvu ljudje morajo biti obveščeni, da rabijo jasna navodila za neko samozaščito, nikakor pa se ne strinjam, da delamo določeno paniko. Izpostavila bom nekaj, kar me je danes presenetilo, oziroma slučajno sem videla eno javno objavo in sicer diplomiranega zdravstvenika, ki je zjutraj napisal: Ko pa dobijo vrtci navodila, da zaradi grozečega v narekovajih, grozečega koronavirusa otroci več ne smejo imeti plišaste igrače, s katero lahko zaspijo, nekaterim v tej državi se je res mozeg skisal. Malo sem šla raziskovat, gledala komentarje ljudi, staršev, večina nas staršev vemo, da so otroci res rabili neko igračo, nekaj da so lažje zaspali. Danes številni otroci veliko težje grejo v vrtec z jokom, pa me res zanima, ta navodila je očitno, verjetno, po mojih predvidevanji dalo potem Ministrstvo za izobraževanje, kajti ko sem šla, ko so me starši zdaj obvestili, kje so objavljena, torej šola je naredila že celi načrt na petih straneh načrt v primeru torej izbruha tega koronavirusa. Se pravi nekdo to verjetno potem po vseh šolah se dogaja, vrtcih, da to se že ukvarjajo s to birokracijo. Pa me res zanima. Starši se sprašujejo, ali bodo otroci potem morali priti nagi v šolo. Ne bojo smeli več biti oblečeni, če se na tekstilu ta virus prenaša. Me res zanima, jaz bi vprašala Ministrstvo za zdravje in NJZ, ali so to res neki primerni ukrepi? / nerazumljivo/ bomo res potem že zdaj, ko še v bistvu sploh ni prišlo do nobenega izbruha že tako grozne ukrepe, torej na naših otrocih izvajali. Če je to po vašem mnenju ustrezno in ali ste bili torej kaj v stiku glede tega po svetu z Ministrstvom za izobraževanje, oziroma kdo je ta navodila dal. Jaz bi vas res lepo prosila, da to starši tudi slišijo. Hvala.
Izvolite, da rešimo še to dilemo.
Nina Pirnat
Vrtci v primeru povečanega števila kapljičnih okužb v posamezni skupini tovrstna navodila, kot je povečano zračenje, povečanje umivanja rok, prepoved umivanja zobkov je, prepoved prinašanja plišastih igrač v vrtec, povečanje pranje igrač uporabljajo desetletja in jih uporabljajo takrat, kadar se v neki skupini pojavi večje število nekih okužb. Zdaj, to je klasično navodilo, ki ga vzgojiteljice poznajo. Da pa bi kar tako, zaradi neke grozeče, nejasno opredeljene nevarnosti prepovedali kar vse prek, pa seveda ni smiselno. To pomeni, zaradi koronavirusa, ki ga še ni, seveda ne moremo prepovedati, prinašanje plišastih igrač v vrtec. Morajo pa vedet vrtci to, kar vejo že vsa desetletja, da v primeru če pa bi se pojavile okužbe v nekem večjem številu, pa veljajo ukrepi za preprečevanje širjenja kapljičnih okužb, kamor sodi tudi povečano pranje igrač in pa prinašanje plišastih igrač od doma. Ker namreč veste, da si otroci te igrače, ljubljenčke jih poljubljajo, jih slinijo, si jih tiščijo k nosu in ravno na ta način je prenos povzročiteljev kapljičnih okužb, pa ne samo kapljičnih, tudi črevesnih okužb, ki tudi uporabljamo ta ukrep, največji.
Izvolite.
Simona Repar Pirnat
Morda je prišlo do te informacije zaradi tega, ker smo resnično v izjavi za medije, ko smo govorili o tem, kako se preprečuje, da se ne zapira šol in vrtcev in da se kar tako ne začnejo ukrepi izvajati, preden sploh imamo primer, smo pojasnjevali, na kakšen način pravzaprav lahko zmanjšamo to širjenje. In ob tem, da smo govorili o umivanju rok in to smo govorili tudi v vrtcih, ker je bila, mislim, da je bilo prav vprašanje o igračah in smo na izjavi za medije pred nekaj dnevi pravzaprav rekli, da se lahko prenašajo tudi s temi igračami, če otrok doma smrka in kašlja v to plišasto igračko, in ko jo prinese v vrtec, jo lahko deli z drugimi, na ta način se to prenaša. Morda je to bilo to naše opozorilo takrat razumljeno, kot da takoj prepovedujemo, naj ne prinašajo, kar je tudi, razumem, da je lahko kdo tako razumel, ni bilo rečeno, samo da se na ta način lahko pojačajo okrepi čiščenja in tako naprej. Vsak zavod lahko sam zase ugotovi, kdaj je tista točka, podobno kot lahko vsak dom starejših občanov sam ugotovi, kdaj je čas, da zaprejo vrata obiskovalcem, ta trenutek ni smiselnosti v tem, da se vsi zaprejo za obiskovalce(?), pač ne vidimo, morda pa vendarle na Primorskem, to pač pravim, vsak zavod lahko sam ugotovi.  Tako da vendarle mi smo dajali navodila, da so to ukrepi, ki jih prepoznajo, tako kot je povedala predstavnica nacionalnega inštituta za javno zdravje, to so ukrepi, ki jih stalno poznajo, da ob infektih v zimskih mesecih se to svetuje in da je priporočljivo oziroma, da ne svetujemo, da prinašajo svoje igrače, sploh če kašljamo v njih doma in potem, če je kdo doma bolan, se to pač prenese, toliko časa pač to lahko živi na tem, saj smo slišali, nekaj, saj ne preživi dolgo, ampak vendarle, če drugi otroci, zdravi, to primejo, lahko pride do prenosa okužbe, in to je pač ta riziko. Upam, da sem pojasnila to.
Hvala za pojasnilo. Ljudje smo raznoliki, nismo vsi imeli pet, štiri otrok v vrtcu.  Kolega Cigler, izvoli.
Hvala lepa.  Spoštovani, glede na informacije, ki smo jih prejeli na seji odbora v preteklosti, ko je bila, začetek, in danes, moram reči, da so informacije, ki jih vseskozi dobivam, bi rekel od časopisov, televizije, radia, vsak dan preko javnih medijev, podobno kot ostale sodržavljanke in sodržavljani. Tako da nobena od teh stvari, ki je bila danes govorjena tukaj, praktično ni tuja tistemu, ki zadevo spremlja.  In moram reči, da tudi kar se tiče epidemičnih obolenj tako v vrtcih, šolah, zlasti domovih za ostarele, je to tekoča praksa vsakega leta, kjer profesionalno pristopajo te ustanove. In za mene je bilo zelo pomembno to, da so v preteklem tednu zlasti predstavniki primarja in sekundarja, se pravi zdravstvenih domov in tudi bolnišnic, povedali, da so ustrezno informirani, pripravljeni in tudi imajo opremo, kako v primeru, da se pri nas pojavi koronavirus, odreagirati.  Jaz moram še to spomniti, da na prvem delu te seje je italijanski veleposlanik prav z začudenjem spremljal našo razpravo, eno paniko, ki je bila takrat prisotna, pa eno politiziranje zadeve, ker je videl, da se pri nas s situacijo še sploh ne soočamo. In da pri tem, ko smo hoteli zadevo mogoče preveč segreti, celo potvarjamo podatke o obolelosti in prisotnosti koronavirusa v Italiji, zlasti ko se je govorilo, da je prisoten v Milanu, v Benetkah in tako naprej, kjer je veleposlanik jasno vedel, da ta zadeva ne drži in da je zlasti v manjših, ruralnih delih države in kjer se to nahaja.  Skratka, podatki in tudi eni napotki, kako se obnašati v tej državi tako državljanu kot ustanovam, bodisi zdravstvenim, šolskim, vrtčevskim ali tam, kjer so domovi za ostarele, kot si rekel, so tukaj pri nas na voljo. Pomembno je bilo tudi to, ko se je opozorilo prej, kako ta koronavirus vpliva tudi na gospodarska, turistična gibanja in dogajanja po svetu, da je tudi sektor v državi nekje daje informacije, kako tudi naj ta segment naše družbe ukrepa.  Tako, da ne vidim nobenih razlogov za to, da bi mogli zdaj delati paniko, pa problem tam kjer tega ni. Se pa res, da je zaskrbljenostjo se moramo obrniti na to, kar so kolegice povedale iz Ministrstva za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje, da je pa gripa dejansko kot vsako leto prisotna in zahteva svoj relativno velik davek. To ni nepomembno. Tako, da po obstoječih podatkih, ki jih imamo mi na voljo, smo lahko popolnoma mirni in ne politiziramo ali nepaniciramo z to zadevo. Zlasti bi pa tole povedal. V takšnih situacijah kot je ta, se strinjam, ko je kolega prej iz Koroške rekel poslanec, pričakujemo eno večjo enotnost stroke. Zlasti bi tukaj izpostavil to, da so zdravniki iz zdravstvenih domov in bolnišnic v preteklem tednu povedali, da vidijo, da je zadeva sistemsko postavljena. Tudi oni so pripravljeni in da mislim, da tudi zdravniška zbornica v ta namen bi lahko več prispevala k večji enotnosti stroke.  Moram reči, da nekaterih izjav in opozoril, ki so se ponovila tudi danes. Njihov namen, funkcijo in pa vlogo nisem čisto razumel. Zlasti s tega stališča ne, koliko prispevajo k odpravljanju in zdravljenju te situacije, v kolikor bi do nje prišlo. Skratka, popolnoma zaupam in rečem hvala kolegicam, ki tudi javno nastopajo vseskozi preko medijem in dajejo ustrezne informacije in verjamem, da je slovenski zdravstveni sistem na nivoju in se bo ustrezno spoprijel oziroma se spoprijema z obstoječo boleznijo. Hvala.
Hvala Željko. Zaključujem razpravo. Ugotavljam tudi, da niti sklepčni nismo več. To je pač tipični primer tega Državnega zbora. Tisti, ki se najbolj žabokrečijo, če uporabim kar izraz Krleže so podurhal. Tukaj sva prisotna oba predstavnika Levice, predstavnik SNS-a, en predstavnik LMŠ-ja, en predstavnik SD-ja, tudi najbolj izkušen med nami kolega Bevk in predstavnica SMC-ja. Zgolj za magnetogram. Žal se državljanke in državljani ne vedejo vedno racionalno in verjetno bodo neke trenutno odsotne plišaste medvedke, ki onemogočajo sklepčnost seje za razliko nekaterih od nas ponovno izvolili. In to se mi zdi, da je virus, ki je osnovni problem in vir razprave o koronavirusu. Zaključujem točko dnevnega reda, prvo nadaljevanje 29. nujne seje Odbora za zdravstvo in vam želim zdrav teden, ki je pred nami z vsemi preventivnimi ukrepi o katerih smo danes kar veliko ubesedovali. Hvala.