36. nujna seja

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

10. 3. 2020
podatki objavljeni: 10. 3. 2020

Transkript

Začenjam 36. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Na seji kot nadomestni člani oziroma članice odbora s pooblastili sodelujejo: Franci Kepa namesto Eve Irgl, pozdravljen med nami; in Lidija Divjak Mirnik namesto Nine Maurovič, tudi lepo pozdravljena.  Na sejo odbora sem k 1. točki vabil kandidata za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja. Lepo pozdravljeni. Pozdravljam vse prisotne, še posebej pa gospoda kandidata za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.  S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: predstavitev Janeza Ciglerja Kralja, kandidata za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na obravnavo 1. IN EDINE TOČKE DNEVNEGA REDA. Izvolite, bo beseda kmalu vaša.  Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je predsedniku Državnega zbora Igorju Zorčiču na podlagi prvega odstavka 112. člena ustave in 129. člena poslovnika Državnega zbora predlagal listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre vlade. Predsednik Državnega zbora je Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide poslal predlog predsednika vlade, da v Državni zbor za ministra za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti imenuje Janeza Ciglerja Kralja.  Uvodni predstavitvi kandidata bodo sledila vprašanja članic in članov odbora kandidatu in seveda njegovi odgovori. Vprašanja članic in članov odbora se lahko nanašajo na delovna področja ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.  Zdaj pa predajam besedo Janezu Ciglerju Kralju. Prosim, da se predstavite odboru.  Hvala lepa.
Janez Cigler Kralj
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani predstavniki zainteresirane javnosti v kolikor ste prisotni, lepo pozdravljeni, dober dan.  Iskrena hvala za to priložnost, da se vam prvič javno predstavim, sebe in svoj načrt dela na področju ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V kolikor boste presodili, da je ta načrt, ki ga bom predstavil, primeren, vas prosim za zaupanje in za podporo, da ga skupaj z najožjo ekipo in sodelavci na ministrstvu tudi uresničimo. Nekateri se že poznamo in veste, da visoko cenim delo Državnega zbora, saj nenazadnje od leta 2012 tudi delam v Državnem zboru in strokovno pokrivam tudi področje dela, družine, socialnih zadev in invalidov, kot je to poimenovano v Državnem zboru. Zato verjamem, da v kolikor nam boste izkazali zaupanje, bomo lahko skupaj še veliko dobrega napravili. Neprecenljivo, da ta odbor do sedaj v ključnih zadevah, če smem tako reči, vedno stopi skupaj, najde energijo, da preseže politične delitve, poskuša najti dogovore in potem skupaj sprejeme rešitve v dobro državljank in državljanov. Veselim se skupnega dela in pričakujem, da bomo tudi v prihodnje tako, na tak način lahko sodelovali.  (nadaljevanje) Na kratko o meni nekaj ste dobili že v predstavitvenem življenjepisu. Rodil sem se 28. decembra 1978 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo in gimnazijo sem zaključil Na Ravnah na Koroškem, po maturi pa sem se vpisal na študij politologije, analiza politik in javna uprava na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in ga tudi uspešno zaključil. V svoji karieri sem bil na različnih delovnih mestih. Začel sem kot predstavnik za odnose z javnostmi pri Poslanski skupini Nove Slovenije daleč nazaj v letu 2006 nato sem v letu 2008 odšel v gospodarstvo torej imam tudi nekaj gospodarskih izkušenj, kompetenc. Potem sem delal tudi v Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije takratnem sedaj je ta sklad družen še z jamstvenim in preživninskim skladom in invalidskim in je to večji sklad, ampak tudi tam sem dobil nov pogled ali pa širši vpogled v to kaj med drugim področja dela družine socialnih zadev in enakih možnosti obsega. Nazadnje sem od leta 2012 zaposlen v Poslanski skupini Nove Slovenije v Državnem zboru in kot sem že prej omenil tukaj skupaj z vami sprejemam, poskušam oblikovati in vas podpirati pri sprejemanju politik, usmeritev na področju dela, družine in tudi drugih, ki so mi zaupane. Po tej kratki osebni predstavitvi bi, kar prešel na področje dela, družine, na področje, ki ga resorno ministrstvo pokriva za prihodnji dve leti. Jaz dojemam, da je moja naloga, če mi boste zaupali in mi boste dali to možnost, da za prihodnji dve leti postavim skupaj z ekipo politične prioritete dela na tem resorju. Če smo iskreni bo časa še manj dejansko, zaradi predsedovanja bomo imeli časa za pripravo in izvedbo ukrepov le dobro leto lahko rečem v drugi polovici leti 2021 nas namreč čaka predsedovanje Evropski uniji. Ključni cilj ekipe, ki jo danes tukaj zastopam in želim predstaviti naš načrt je narediti sistem na področju dela, družine, socialnih zadev in enakih možnosti bolj življenjski. Sistem želimo narediti bolj življenjski. Družba se hitro spreminja. Ljudje temu bolj ali manj sledimo, bojim pa se kakor vsi skupaj ugotavljamo in tudi na tem odboru ste že velikokrat ugotovili, da sistemi tudi na področju ministrstva za katerega vodenje kandidiram ne sledijo uspešno vsem tem novim izzivom. Digitalna revolucija 4.0 je že tukaj, je sedaj danes, se dogaja. Napoveduje se že naslednja 5.0. Veliko procesov v življenju in delu nas aktivnih državljanov in ostalih se digitalizira, povezuje, procesi se povezujejo, se poenostavljajo. Procesi in tehnologija postaja bolj prijazna uporabnikom. Mislim, da zmoremo tako zbrati moči, da bi lahko te poenostavitve in to bližino to, da se tehnologija in vse ostalo približuje ljudem in postaja bolj prijazna uporabnikom izkoristili tudi pri našem delu in omogočili, da tudi postopki, ki jih naše ministrstvo vodi oziroma ki jih sistem znotraj našega ministrstva izvajajo, da se tudi poenostavijo, olajšamo, postanejo bolj prijazni do uporabnikov, da se debirokratizirajo. Ponavljam moj cilj oziroma naš cilj za Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je postaviti modern, življenjski sistem. Ta sistem moramo približati ljudem, ki ga uporabljajo. Mi bomo izkoristili sodobno tehnologijo za to, da olajšamo življenje državljanom. Čisto kot primer, v 21. stoletju je tudi meni osebno namreč težko razumeti, da ob vložitvi nekaterih vlog za pravice iz javnih sredstev ljudje še vedno ne vedo kdaj bodo prejeli, koliko bodo prejeli, če sploh bodo prejeli pravico, za katero menijo, da so upravičeni oziroma za katero zaprosijo. Eden ključnih procesov bo debirokratizacija.  Glavna podlaga in vodilo za delo moje ekipe je koalicijska pogodba. Verjetno ste jo pogledali. Njeno drugo poglavje, ki opredeljuje ukrepe na področju mladih, družine, pokojnin, socialnih zadev je kar zajetno, obširno. Ima 19 točk. Za temi ukrepi jaz s svojo ekipo, z bodoče ekipo, če nam boste zaupali, stojim. Stoji tudi celotna koalicija. Poleg tega pa imam veliko zaupanje in politično podporo tudi v svoji stranki Novi Sloveniji. Samozavestno lahko rečem, da bomo takoj pričeli delati po znanem programu, ker je koalicijska pogodba naš vozni red in ker bomo nekatere ukrepe iz koalicijske pogodbe delali tudi medresorsko. Lahko kar omenim, da recimo, uvajanje brezplačnega vrtca za drugega in za vse naslednje otroke bo pravzaprav izvajalo izobraževanje in to sva s kolegico kandidatko Kustec Lipicer že navezala stik in se o tem pogovorila. Prav tako pa bo uvajanje dolgotrajne oskrbe, ki je ni med mojimi točkami zelo vplivalo ali pa bomo mi zelo vplivali pa sodelovali tudi pri pripravi tega zakona in pri izvedbi, čeravno je to pač odgovornost Ministrstva za zdravje. Zaradi tega in zaradi dejansko kratkega časa, ki nam bo na voljo zadelo, sem si skupaj z ekipo za ta mandat postavil tri ključne prioritete. In sicer, prvič, bolj moderen in bolj življenjski sistem socialnih pomoči. Tu imamo v mislih tudi med drugim preprečevanje zlorab, o katerih smo zadnje čase tudi iz medijev in sicer veliko slišali. Druga točka naših glavnih treh prioritet je skrb za starejše. In tretja točka okrepitev družinske politike. V nadaljevanju bom poskušal o vsaki izmed teh točk povedati nekaj besed. Računam pa tudi na to, da mi ne boste prihranili vprašanj, o katerih bomo lahko mogoče še kaj razčistili, odprli še kakšen drug vidik in pa tudi odgovorili na kakšne dileme.  Glede bolj modernega in bolj življenjskega sistema socialnih pomoči, v Sloveniji se trenutno gospodarske razmere po relativno dolgem obdobju prosperitete počasi umirjajo. Ampak zaenkrat smo še vedno v dokaj dobri kondiciji. Če pogledamo podatke glede rasti BDP, ki se umirja, ampak je še vedno dokaj visoka, vsekakor višja od povprečja Evropske unije. V Sloveniji se gospodarska rast umirja predvsem zaradi umirjanja gospodarske rasti pri glavnih državah partnericah izvoznicah, kamor mi izvažamo, se opravičujem. Obenem pa se tudi že pozna demografska kriza, ki povzroča staranje delovne sile in seveda posledično primanjkljaj delovno aktivnega prebivalstva. Razmere na trgu dela so trenutno zelo ugodne, trenutno zelo ugodne. Rast zaposlenosti je bila zadnja leta visoka, najvišja v letu 2018 3,2 %, za leto 2019 pa UMAR napoveduje malenkost nižjo, 2,5 odstotno rast. Tudi stopnja delovne aktivnosti, v zadnjih letih, od leta 2014 naprej, narašča in to je razveseljivo. Znašala je v drugem četrtletju 2017 po podatkih UMAR 73,4 %, drugo četrtletje 2018 že 75 pa pol, kar je tudi nad povprečjem EU. In kar je najbolj razveseljivo, pa vendarle ne dokončno, ker imamo še vedno kaj za narediti, se stopnja delovne aktivnosti najbolj povečuje ravno med mladimi, to je starostna kategorija 20 do 29 let in starejšimi 55 do 64 let. Kar sta sicer težavni kategoriji, ker smo se predvsem v krizi in kasneje, soočali z nižjimi stopnjami delovne aktivnosti v teh dveh skupinah. Stopnja brezposelnosti se je hitro zniževala, po letu 2014 in je zdaj precej pod povprečjem Evropske unije. Glede na anketno brezposelnost, ki je v drugem četrtletju 2019 upadla že na 4,2 %, imamo oziroma lahko govorimo v Sloveniji že o, tako imenovani, polni zaposlenosti. Dejstvo je, da brezposelni, ki so zaenkrat še, ki so registrirani kot brezposelni, jih ne, kako bi rekel, jih z sedanjimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ne zmoremo, vsaj ne dovolj uspešno vključiti v trg dela. Tako da, bomo tu z ekipo imeli določen izziv, kaj napraviti, kako rešiti, kako pomagati. Hkrati pa se bomo soočili tudi, če ne bo bistvene spremembe gospodarske situacije, s tem, kako zagotoviti dovolj delovne sile za naše gospodarstvo, ki že čuti pomanjkanje delovne sile. Ob teh spodbudnih podatkih je nekoliko nelogično, da beležimo v zadnjem letu rekordno število prejemnikov denarne socialne pomoči, kar okoli oziroma, nekaj preko 90 tisoč jih je. Socialna politika je očitno še premalo učinkovita, po našem mnenju, pa je tudi nepregledna in preveč neusklajena, nepregledno prepletena z družinsko in z ostalimi politikami. Ponekod je to morda upravičeno, ponekod pa ne. Posledično so ukrepi, po našem mnenju, medli in neučinkoviti, potrebno je veliko preveč birokracije za njihovo koriščenje. Celoten sistem je neživljenjski. Sistem bomo približali ljudem, ki ga res potrebujejo. Kar pomembna tema je razmerje med socialnimi prejemki, socialnimi pomočmi in neto plačami. Že kar nekaj časa se govori, da je to razmerje premajhno, da je razlika med socialnimi pomočmi in predvsem minimalno plačo, prenizka. Ne gre za to, po mojem mnenju ali pa po našem mnenju, da bi bile socialne pomoči previsoke, gre za to, da so plače prenizke, res pa je, da bo tu treba skupaj, s socialnimi partnerji, v širokem dialogu iskat rešitve, kako vzpostavit porušeno ravnotežje in ga potem tudi ohranjat na dolgi rok. To bo naša naloga, da zagotovimo ali pa spodbujamo ta dialog in iskanje rešitev, odgovorov, na te razmere. Obenem, ne morem mimo tega, da je v Sloveniji tudi razlika med bruto in neto plačo prevelika. Tudi tukaj bodo socialni partnerji v dialogu in mi bomo to spodbujali, v prihodnjem obdobju gotovo iskali rešitve. Mnogi zaposleni, če se vrnem nazaj k razmerju med socialnimi prejemki in minimalnimi plačami. Mnogi zaposleni jezni ugotavljajo, da bi lahko rekli, da so neumni tisti, ki delajo za minimalno plačo. Enostavno ni pravično, da je razlika v dohodki med štiričlansko družino, kjer oba starša delata za minimalno plačo in med štiričlansko družino, kjer oba starša nista zaposlena in prejemata socialno podporo le okoli 280 evrov. Želimo spodbuditi procese in dialog, da bi našli odgovore, rešitve, da to spremenimo, in sicer v prid tega, da bi zaposlenim ostalo več denarja od dela, da bi bila mogoče razlika takšna, da bi spodbujala k zaposlitvi k aktivnosti. V medijih smo lahko videli tudi nečastne zgodbe posameznikov, ki nekako preverijo in po domače povedano pogruntajo sistem socialnih pomoči in potem na nek način izkoriščajo državno blagajno. Tu po našem mnenju ti ljudje državno blagajno dvojno oškodujejo. Prvič, ker črpajo denar do katerega niso upravičeni in drugič, ker kljub temu, da bi lahko bili delovno aktivni ne prispevajo skozi svoje delo in prejemke v to skupno blagajno. Nam se zdi, da to ni pravično in v tem smislu bodo tudi naša prizadevanja tekla. Glavni namen tega, da sem vam zdaj tu malo obširneje spregovoril o tem, da bo treba posodobiti sistem socialnih prejemkov socialnih pomoči je to, da želimo, da socialni transferji in socialne pomoči resnično pridejo do tistih, ki jih najbolj potrebujejo do najšibkejših do tistih, ki so do njih upravičeni, do ljudi, ki se sami ne morejo preživeti in so ti socialni prejemki zanje neprecenljivi.  2. točka naših prioritet – skrb za starejše. Demografska slika je neizprosna, omenil sem to že prej v samem uvodu, Slovenija se stara, v tem nismo nič drugačni kot ostale razvite zahodne družbe. Menimo pa, da mora vsaka odgovorna politika iskati rešitve za vzdržnost naših družbenih sistemov. Staranje prebivalstva zagotovo pomeni večje stroške za pokojninski in zdravstveni sistem ter sistem dolgotrajne oskrbe tudi socialni sistem. Politiki smo dolžni poiskati rešitve, ki bodo omogočile delovanje teh sistemov tudi v okviru napovedanih in neizogibnih sprememb. Statistika in demografija sta precej eksaktni znanosti, saj lahko zelo natančno napovesta trende prihodnosti. Napovedi statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da bomo imeli čez 60 let, to je leta 2080 v Sloveniji skoraj 700 tisoč prebivalcev starejših od 60 let, tistih med 18 in 59 let, to pomeni aktivne populacije pa bo pod milijon. Če ta dva podatka primerjamo s sedanjimi številkami z današnjimi, lahko ugotovimo, da se bo delež starejšega prebivalstva povečal za 30 % v primerjavi z danes. Medtem, ko se bo delež aktivnega prebivalstva obratno zmanjšal za 19 %. če bi že sedaj nemudoma ukrepali z učinkoviti demografsko politiko, smo že pozni. Naši družbeni socialni sistemi zlasti pokojninski in zdravstveni o katerem se veliko pogovarjamo, takih neravnovesij ne morejo zdržati. V zadnjih letih smo, ste sprejeli nekaj popravkov, recimo pokojninskega sistema. Eden je sedaj v teku še naslednjih šest let, ko se viša odmerni odstotek za moške, pri starostnih in za vse pri invalidskih in vdovskih. Veste pa tudi, če ste pogledali, kot sem rekel, na začetku koalicijsko pogodbo, da smo se dogovorili, da bomo to obdobje šestih let skrajšali na štiri leta. To je bila tudi ena izmed naših zavez, ki smo jih dogovorili in vključili v to koalicijsko pogodbo.  Področja skrbi za starejše se bomo v tem mandatu lotili predvsem na dveh ravneh. Na eni strani in najprej bomo tudi v skladu s koalicijsko pogodbo zagotovili dokončanje domov za starejše v Vrtojbi in Osilnici, kar bo prineslo skupaj okoli 650 postelj. Poleg tega pa smo se s koalicijskimi partnerji dogovorili še za izgradnjo vsaj petih novih domov za starejše po Sloveniji. Seveda smo z ekipo ob tem želeli opozoriti, da nismo še storili nič, če smo samo zgradili domove, nismo pa dobili osebja, ki bo skrbelo za oskrbovance teh domov. Torej celo Vlado, ne samo naše ministrstvo, celo Vlado čaka zahtevno delo pri zagotavljanju takšnih kriterijev in pogojev, da bi lahko zagotovili dovolj kadrov za to oskrbo starostnikov in tudi za druge institucionalno-varstvene institucije.  Beg mladih, beg možganov iz Slovenije nam ni v ponos in mislim, da bi lahko s katerimi od ukrepov, ki sem jih že nakazal in ki jih še bomo, omogočili, da bi se mladi bolj odločili ostati doma, da bi bile tudi zaposlitve recimo na področju oskrbe starejših bolj privlačne in zanimive za te mlade, za aktivno populacijo.  Druga raven skrbi za starejše je krepitev deinstitucionalizacije na področju skrbi za starejše. Tukaj imam predvsem v mislih programe na področju aktivnega staranja, življenja z demenco, razvoj mreže dnevnih centrov v Sloveniji. Naš cilj je doseči v resoluciji o socialnem varstvu postavljen cilj 3 in pol % vključenosti oseb nad 65 let starosti. Sedaj je ta stopnja 1,9 %. Nezanemarljivi dve točki s področja skrbi za starejše oziroma na področju demografije v koalicijski pogodbi sta tudi ustanovitev slovenskega demografsko pokojninskega sklada in tudi ustanovitev vladnega urada za demografijo. Oba bosta sedež imela v Mariboru. S tema dvema, z uradom in skladom bomo lahko bolje izvajali in bolj ciljno izvajali vse politike na tem področju s tem, da bomo sedež dali v Maribor pa tudi sporočamo svojo zavezanost decentralizaciji Slovenije. Kot sem že omenil v uvodu, bomo pri pripravi in sprejemanju ali pa dokončanju sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo tesno sodelovali z Ministrstvom za zdravje, ki je nosilec tega projekta. S kandidatom ministrom Gantarjem sva tudi že rekla nekaj besed na to temo in pričakujem, da bomo takoj lahko začeli delati in bomo našli dobre odgovore na te dileme, ki povzročajo, da tega zakona pravzaprav še zdaj nimamo na mizi, čeprav bi ga morali imeti že pred več kot desetletje. Najbolj bo naša ekipa pozorna na to, da bodo v zakonu vstopni kriteriji takšni, da starostniki, ki zdaj v tem trenutku koristijo storitve osebne asistence v   (nadaljevanje) sistemskem zakonu ne bi izpadli iz tega ter na kadrovski normative. Mislim, da bomo lahko skupaj s strokovnjaki Ministrstva za zdravje tudi dogovorili primerne normative, da dosežemo tudi dovoljšnjo zanimivost ali pa privlačnost za kadre, ki bodo delali v institucijah oskrbe starejših. Tretja točka iz naših prioritet je okrepitev družinske politike. Ustava Republike Slovenije postavlja družino visoko med vrednotami naše države, saj določa, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. To določbo zelo dobro dopolnjuje tudi besedilo, da država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine, ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok. Eden najbolj uspešnih ukrepov družinske politike v Sloveniji, ki je zelo razbremenil družinske proračune mladih družin, sem ga prej že omenil, je bil v letu 2008 sprejet ukrep brezplačnega vrtca za drugega in vse nadaljnje otroke, ki so istočasno vključeni v vrtec. Ta ukrep bomo poskušali skupaj z Ministrstvom za izobraževanje v najkrajšem času sprejeti, pripraviti in sprejeti. In mislim, da bo zelo pomagal mladim družinam, jih bo razbremenil, njihove družinske proračune bo tudi razbremenil. Drugi ukrep za krepitev družinske politike, kot jo mi vidimo med našimi prioritetami, je omogočiti še boljše možnosti za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. V Sloveniji so te možnosti že sedaj dokaj dobre, od skrajšanega delovnega časa, do porodniškega dopusta in tako naprej, ampak v mislih imamo predvsem v naslednji fazi olajšanje delo od doma in pa uvedbo oskrbovalnega dopusta. To pomeni oskrbovalnega dopusta za nego oseb, ki niso otroci, mogoče staršev, drugih sorodnikov, ki živijo v družini. Menimo, da bi bilo prav, da se oskrbovalni dopust, ki je že del evropskih direktiv, uvede tudi v slovensko zakonodajo in omogoči, da se za osebe, ki potrebujejo tako oskrbo, poskrbi tudi doma in da je to, za to primerno poskrbljeno in urejeno tudi v delovnopravni zakonodaji. Ukrep, ki zbuja zadnje leto, mogoče dobro leto največ zanimanja javnosti in je že v postopku preučevanja in analize na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pa je uvedba univerzalnega otroškega dodatka. Mi menimo, da so ukrepi družinske politike, predvsem otroški dodatek premalo univerzalni, premalo predvidljivi. Mlada družina, ko zaprosi za otroški dodatek, pravzaprav ne ve in težko predvidi, koliko otroškega dodatka njihovemu otroku ali pa otrokom pripada, še posebej pa ob vsakokratnih spremembah situacije v družini, ko se morda en od staršev zaposli, ko nekdo izstopi iz trga dela, ko otrok, ki prej ni bil vključen v predšolsko vzgojo, vstopi v predšolsko vzgojo, ko gre kak otrok v šolo, ob vseh spremembah mora družina ponovno zaprosit za pravice iz javnih sredstev, recimo tudi za otroški dodatek in spet ne ve, koliko otroškega dodatka lahko pričakuje od države in ne zmore dosti dobro načrtovati svojega družinskega proračuna. Lahko vam povem tudi iz lastne izkušnje. Veste, da imava z ženo 4 otroke. Znesek otroškega dodatka za vsakega otroka je drugačen, ampak razlike niso tako majhne, kot na primer v Nemčiji, ki ima neke vrste univerzalni otroški dodatek. V Nemčiji je tabela in veš koliko ti pripada za prvega, drugega, tretjega, četrtega, verjetno še kje v kateri od zahodnih držav, po katerih se zgledujemo. V Sloveniji pa ne veš koliko ti pripada in ti šele sistem izračuna po tem, ko dobi vse vhodne podatke in ko se to preverja v vseh sistemih, vseh evidencah. Tako se lahko zgodi, da prvi otrok dobi, na primeru svojih otrok govorim, prvi otrok dobi skoraj enkrat nižji otroški dodatek kot četrti otrok, pa se ob tem starši tudi vprašajo »ali nista oba otroka za državo ali pa pred državo enako vredna« ali pa vsaj, da bi se to ovrednotilo tudi z višino otroškega dodatka. V tej luči bomo nadaljevali z analizo sedanjega sistema otroškega dodatka, seveda pa ob tem ne smemo spregledati tudi pomembnega ukrepa družinske politike, to so olajšave za vzdrževane družinske člane. To je treba preučiti skupaj, v kombinaciji in poskusili bomo najti rešitve, ki bi prinesle neke univerzalne pravice, ki bi podprle mlade starše. Tako mi dojemamo tudi namen teh družinskih prejemkov, ki bi podprle mlade starše, mlade družine v tej situaciji, ko seveda se soočajo z ogromnimi pritiski na proračun, na družinski proračun ob tem, da so že tako ali tako obremenjeni - saj veste, da usklajevanje dela in družine, večina nas to izkuša ali pa vsi to izkušamo, ni najlažja stvar na svetu vedno.  Morda bi za zaključek svoje predstavitve omenil še nekaj o pomenu socialnega dialoga zame osebno in za mojo ekipo.  Sam trdno verjamem v socialni dialog in verjamem, da so rešitve, ki jih v okviru socialnega dialoga dogovorijo socialni partnerji, veliko bolj kvalitetne, veliko trdnejše, veliko bolj dolgotrajne kot pa rešitve, ki bi jih morda enostransko sprejeli samo v Državnem zboru in jih na to, da ne rečem vsilili vsem deležnikom. Tako, da ponujam roko, ponujamo roko vsem socialnim partnerjem in se zavezujemo, da bomo res močno podprli socialni dialog v tej državi. Vemo, da je imel v preteklih letih ali pa še ima vzpone in padce, ampak v naši ekipi, če nam boste zaupali danes, imate spoštovani socialni partnerji trdnega zaveznika, trdnega zagovornika. In se veselim dela tudi na tem področju.  Da se dotaknem še aktualne tematike, ki lahko, ki že vpliva in lahko da bo še bolj močno vplivala na naše življenje, predvsem pa na delo. In sicer je to koronavirus. Vem, da bo prihajajoča vlada zagotovila skupen, učinkovit in strukturiran odziv. In tu tudi mi po svojih močeh, bomo tudi mi po svojih mogoče sodelovali. Nekaj ukrepov je bilo na našem področju že sprejetih, en tak najbolj vidnih ukrepov je bil prepoved obiskov v socialnovarstvenih ustanovah, domovih za starejše, CUDV-jih. Tako, da bomo tu sodelovali v skupnih naporih vlade, da skupaj s stroko zagotovimo oziroma ohranimo varnost državljanov, še posebej najšibkejših.  Naše področje dela se dotika človeka od rojstva do smrti, veliko skrbi je za najšibkejše. In takšen je tudi naš program. Mi smo socialno čuteči, verjamemo v socialo državo in dajemo ta naš program vam v presojo. Če boste presodili, da je primeren vas prosim za zaupanje, da bomo lahko skupaj kaj dobrega naredili za državljane. Hvala lepa.
Hvala tudi vam. Zahvaljujem se gospodu Janezu Ciglerju Kralju za predstavitev.  Besedo dajem članicam in članom odbora, da kandidatu postavijo vprašanja. Pri tem pa predlagam, da člani in članice postavijo določen sklop vprašanj, recimo, tri do pet članov in potem bom predal kandidatu, da lahko odgovori na ta vprašanja.  Prvi ima besedo Aljaž Kovačič, pripravi naj se Miha Kordiš. Izvolite.
Hvala za besedo predsednik.  Spoštovani kandidat za ministra, kolegice in kolegi!  Najprej se vam zahvaljujem za vašo predstavitev in obenem za pogum, da ste se upali oziroma boste upali prevzeti enega, po mojem mnenju, enega najtežji resorjev, ki ga imamo vsaj po širini, kaj vse zajema. Minister je v prvi fazi politik, obenem pa je tudi zaželeno in dobro, da je strokovnjak. Glede na vaše izkušnje me zanima, kot sem omenil, da vas spoštujem oziroma da ste imeli pogum, ali bo ta pogum dovolj, da boste vodili tako zahtevno ministrstvo? Ali imate dejansko znanje, da se boste s tem spopadli?  Kako si nekako predstavljate vodenje tako pomembnega resorja? Kako ocenjujete svojo politično moč, ki jo boste nedvomno potrebovali, glede na to, da je ta resor, mislim da, drugi ali tretji po proračunu. Obenem pa tudi kar se kadrovsko tiče mislim, da je zaposlenih okoli 400 ljudi. Če damo potem tudi še zadeve, ki spadajo, od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do ostalih zavodov, dejansko mislim, da gremo preko tisoč ljudi, se pravi to sta prvi dve vprašanji.  Kar nekaj ste povedali, kar me niti ne čudi, saj ste nenazadnje omenili, da ste bili v preteklosti piarovec, tako kot tudi oba vaša kandidata za ostala dva resorja. Upam pa, da ne bo samo govorjenje. Kajti, za danes, ko ste govorili ste nekako naštevali kaj je vse narobe, sam pa nisem nekako zasledil samih rešitev za posamezna področja. Upam, da se motim. Tako da bi šel po posameznih področjih, pa vam postavil tudi dodatna vprašanja.  Kar se tiče družinska oziroma socialne politike, o njej ste kar nekaj govorili, sami smo v prejšnji vladi, se pravi nekako zagovarjali, da se to mora celotno reševati, da se ne sme jemati enim napram drugim. Zato smo tudi dejansko sprostili vse zadeve, kar se tiče nekih varčevalnih ukrepov, od očetovskega ali starševskega nadomestila, potem so višji otroški dodatki, tudi minimalna plača se je dvignila. Dejansko smo nekako enakovredno tako socialo kot delo zagovarjali. Vi sicer niste do današnjega dne politik. So pa vaši kolegi v Državnem zboru oziroma z njihove strani je večkrat bilo slišano, da so socialne pomoči previsoke, mogoče tudi včasih nekoliko žaljivo, da so ti tudi ko to prejemajo lenuhi, me dejansko zanima, kako vi vidite mejo med to socialno in družinsko politiko. Potem tudi, ali boste nadaljevali s socialnimi politikami? Ali boste družinsko politiko okrepili na račun socialne politike. Pozdravljam(?) ukrep, ki ste ga nekako omenili, da dogajajo zlorabe, ampak pač mi nekako v Listi Marjana Šarca menimo, da teh zlorab je treba odpraviti, ne pa na način, da nekaj ukinjaš in potem vzameš pomoč tistim, ki dejansko to zadevo potrebujejo. Se pravi, nekako to ločnico med socialno in družinsko politiko.  Govorili ste tudi o nekem nagrajevanju tistih, ki se odločajo za otroke. Desna politika tu nekako zagovarja, da bi z denarjem spodbujali rojstva otrok. Zdaj, primer, mogoče vam ljube Madžarske, govori o tem, da so veliko denarja vložili v ta sistem, medtem ko so rezultati žalostni. Se pravi, v naši stranki si ne želimo, da bi se ljudje odločali za otroke zaradi nekih denarnih transferjev, ampak naj bo ta denar kot pomoč že rojenim otrokom. Zdaj, vaš vodja, se pravi vodja poslanske skupine, je pred časom v parlamentu rekel, ko smo se pogovarjali o dvigu za rojenega otroka, se pravi, 500 evrov za državni proračun ni velik denar. Mi se strinjamo, da 500 evrov, če se to dvigne, na 500 evrov, ni velik denar, ampak ob vseh drugih ukrepih, me zanima, kje boste našli finančne, se pravi finančne zadeve, da boste teh 500 evrov »sfinancirali« in kdaj lahko pričakujemo ta ukrep. Govorili ste tudi, v vaši koalicijski pogodbi je uvedba univerzalnega otroškega dodatka. Zdaj, v Listi Marjana Šarca menimo, se pravi, to zadevo podpiramo, ampak uvedba tega, ne sme vplivati na transferje, ki danes že obstajajo, prav tako pa se otroški dodatek ne sme znižati, se pravi, tako kot je danes, ne sme se iti pod to. Dejansko me potem tu zanima, kaj bo uvedba tega otroškega univerzalnega dodatka pomenila za otroške dodatke, subvencije, prehrane za učence in dijake, bo vplivala tudi na znižano, se pravi, za plačilo vrtca in tudi na dodatek za veliko družino. Tukaj bi vas vprašal še za dva komentarja pri tej družinski politiki. Sicer, zadeva, ki se ne tiče popolnoma vašega resorja, vseeno pa se boste, če boste izvoljeni tudi minister za družino in če se lahko opredelite do dveh izjav vaših članov. Najprej izjava vašega predsednika, iz leta 2018, je izjavil, »da je za to, da se oteži pot do splava in da ga ne bi financirali iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja.« Ali se strinjate z izjavo gospoda Tonina? Prav tako pa bi prebral izjavo vašega nekdanje predsednika podmladka, prav na isto temo in sicer, »Splav je umor. Načrtna prekinitev nosečnosti bi se morala zakonsko prepovedati. Splav je največja hinavščina moderne družbe.« Če se lahko, prosim, opredelite do teh izjav in tudi v bodoče, če bodo vaši člani dajali take izjave, kako boste na te zadeve odreagirali? Tretja zadeva, ki ste jo tudi sami že izpostavili je pokojninska politika. Dejansko, kot vsi vemo, zelo pomembna, veliko upokojencev imamo, zdaj v letu 2019, je še aktualna Vlada zvišala pokojnino za 4,2 %, za kar smo namenili več kot 140 milijonov evrov. Tudi sedaj, konec februarja, so se pokojnine spet dvignile, tudi konec leta 2020 bodo spet uskladitve, prav tako pa smo sprejeli ZPIZ-2, ki dejansko daje neke rešitve, ki jih, vi napovedujete, da jih boste še izboljšali. Zdaj, pokojninski sistem je živ sistem. Vedno se mora prilagajati tudi aktualnim razmeram in glede na to, da imamo več kot 900 tisoč zaposlenih, obenem pa, mislim da, nekaj več kot 600 tisoč upokojencev, me zanima, kako boste ta sistem prilagajali trenutnim razmeram. Se pravi, ali predvidite dvig starostne pokojnine in kako boste prilagodili delovna mesta, se pravi, problem je, da ljudje pri 60. letih, 65. letih, ne morejo več opravljati istega dela, ki so ga začeli delati pri 25. letu. Se pravi, kako boste to zadevo prilagodili, se pravi, kako boste delovna mesta prilagodili zaposlenim. Prav tako ste v koalicijski pogodbi navedli dvig odmernega odstotka na 63,5 v štirih letih, kar dejansko podpiramo, ampak nas zanima dve zadevi. Se pravi, ker niste dejansko skozi svojo predstavitev nič govorili o finančnih posledicah oziroma, kako boste zadeve »sfinancirali«, kako boste to zadevo v štirih letih »sfinancirali« in kako boste preprečili morebitne špekulacije zavarovancev? Vemo, da v preteklosti, ko se je pokojninski sistem spreminjal, se je veliko ljudi hotelo čim prej upokojiti. Se pravi, kako boste te špekulacije rešili? Zdaj, če smo že pri upokojencih, bi vas vprašal še eno zadevo pri njih, ko ste omenili, glede teh domov za ostarele, se pravi, Vrtojba in Osilnica, ob tem pa ste napovedali še 5 novih domov za starejše, me zanima, kje lahko pričakujemo teh 5 domov, se pravi, kje boste jih gradili? Zdaj, tretja zadeva, katere se hočem dotakniti, je glede mladih, se pravi štipendijska politika, ki je zelo pomembna. Zdaj še aktualna vlada je razbremenila ta peti dohodninski razred, ki je bil, mislim da od ZUJF-a, zamrznjen, kar pomeni dodatnih 8 tisoč 500 štipendij. V preteklosti so štipendije tudi zamujale. Vemo, da ti nič ne pomaga, če štipendijo dobiš v mesecu februarju za 5 štipendij za nazaj, če dejansko 3 mesece ne moreš preživete. Zdaj aktualni vladi je te roke skrajšalo, dejansko dobijo štipendijo dokaj redno. Me pa zanima ena zadeva iz vaše koalicijske pogodbe, ki mi ni najbolj razumljiva. Zapisali ste: ureditev tega področja, se pravi štipendije, se pravi ukrepi, vrstni red uveljavljanja pravic, višino za polnoletne dijake in študente. Se pravi, kaj ste s tema dvema ukrepoma mislili, ker mi ni popolnoma jasno.  Potem pa me zanima še ena zadeva, ki jo tudi sam osebno podpiram. Se pravi, kadrovske štipendije in študentsko delo hočete izvzeti iz dohodka. Tu me zanima, če mi lahko prosim poveste izračune kaj to pomeni za proračun, če boste to izvzeli, se pravi ti dve zadevi. In kje nekako pričakujete finančno nadomestilo, se pravi za proračun, da boste to zadevo odstranili oziroma jo potem tudi nadomestili. Zdaj, glede na to, da ste tudi sami povedali, da ste bili v preteklosti zaposleni, danes imenovan Javni štipendijskih razvojni, invalidski in preživninski sklad, verjamem, da imaste tudi na to odgovor.  Na koncu bi se dotaknil še ene zadeve, ker bo najverjetneje danes še veliko povedanega in tudi veliko vprašanj. To je prekarno delo. Zdaj, po podatkih se mladi šele pri 33 % mladih dobi, se pravi prvo zaposlitev za nedoločen čas, kar nas uvršča na predzadnje mesto, ob tem pa se dnevno odpre oziroma vsak mesec odpre 1321 novih s.p.-jev. Zdaj, tu me zanima kako vi opredeljujete oziroma definirate prekarno delo. Potem, kako oziroma konkretno s katerimi ukrepi se boste lotili reševanja oziroma zamenjevanja prekarnih delavcev in vseh oblik prekarnega dela, ki je neprostovoljno delo preko s.p.-ja? Kako boste zaščitili mlade pred tovrstnimi zaposlitvami ter kako boste sankcionirali podjetja, ki zaposlujejo prekarno delo?  Na koncu pa bi še omenil eno zadevo, ki ste rekli. Tudi sam pozdravljam ustanovitev demografskega sklada in urada za demografijo v Mariboru. Zdaj, tukaj še nebi govoril o decentralizaciji. Sicer je zelo lepo, da bo sedež nekje drugje, ampak decentralizacija bo, ko se dejansko ljudje več dnevno ne bomo vozili iz drugih krajev v Ljubljano in bo tam pomenilo tudi, se pravi več delovnih mest in tudi dejansko, da se bodo podjetja odločila za vzhodno Slovenijo, če lahko tako rečem. Bi pa vas tukaj vprašal, ker ste govorili le o ustanovitvi teh dveh zadev, kaj bodo dejansko pomenila, kaj bosta delala, kakšne bodo njihove naloge? In koliko bo dejansko to stalo?  Toliko zaenkrat.  Hvala.
Hvala za razpravo. Franc Jurša ima postopkovno, nato pa ima besedo Miha Kordiš. Izvolite.
Predsednik, hvala za besedo.  Nekako sem začutil potrebo, da bi vseeno člana Odbora za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozoril, da imamo danes pred sabo kandidata za novega ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. In da bi res vseeno prepustil njemu večino časa, da ima to možnost, da se predstavi.  Vam, spoštovane kolegice in kolegi, pa priporočam, da probate zastaviti konkretna vprašanja in da probate svoje uvode v vprašanja mogoče malo skrajšati, saj jutri nimamo izrednih volitev poslank in poslancev, pa mi ne zameriti, kolega predhodnik, ampak imamo dejansko predstavitev kandidata, ki bo prišel na sejo Državnega zbora skupaj z ostalimi, da dobimo novo slovensko vlado.  To je priporočilo. In, predsednik, vas pa bi opozoril, da mogoče malo usmerjate nas, poslance, ko razpravljamo, v čas razprave.
Hvala.  Besedo ima Miha Kordiš.
Hvala za besedo, predsedujoči. Tudi jaz, gospod Kralj, bi vam rad čestital za pogum, predvsem zato, ker ste se prišli predstaviti na ta odbor za mesto ministra za delo, družino in socialne zadeve. V svoji predstavitvi govorili 40 minut in niti enkrat samkrat niste omenili revščine. Petkrat morda desetkrat ste govorili o birokraciji, pa o debirokratizaciji, o revščini niti besedice, niti enkrat samkrat. Pa imamo v tej državi 268 tisoč ljudi, ki živi pod pragom tveganja revščine. Imamo polovico upokojencev, ki ne pride s svojo pokojnino do ravni minimalnih življenjskih stroškov. Brez zamere, na tej točki ko ste zaključili svojo predstavitev sem se vprašal, ali je sploh smiselno, da ni za nadalje kakšna vprašanja, ki so bolj konkretna in so bolj resorno specifična. Nek drug zelo velik problem za resor, za katerega ste se odločili kandidirati, gospod Kralj, se pojavlja pri vaših temeljnih političnih usmeritvah, in sicer sami pravite, da so davki previsoki, da so prispevki previsoki. Torej, da bi bilo potrebno plače razbremeniti davkov in prispevkov. Po drugi strani pa med svoje prednostne projekte umeščate naslednje konkretne projekte. Pravite, da želite zgraditi pet novih domov za starejše občane. Pravite, da je potrebno zagotoviti brezplačne vrtce tudi za drugega in tretjega otroka. Govorite o oskrbi na domu, govorite o otroškemu dodatku, torej univerzalnemu otroškemu dodatku tudi za bogate družine. Od kje pa mislite, da se financirajo vsi ti ukrepi? Ja, iz davkov. Radi bi razširili področje socialne države po teh projektih, ki sem jih ravnokar naštel. Hkrati pa zatrjujete, da bi bilo potrebno davke znižati. Od kod bomo pa dobili sredstva? Pravite tudi, da je potrebno znižati prispevke, a hkrati zatrjujete, da bi radi pospešili dvige pokojnin in da bi radi zagotovili dodaten kader za oskrbo starejših. Vse to se financira iz prispevkov. Če zarežemo prispevke, kako bomo torej kredibilno dvignili penzije in kako bomo kredibilno pritegnili dodaten kader za oskrbo starejših in popravili kadrovske normative navzgor. To je tako temeljno protislovje v vaših izhodiščih, mimo katerega ne morem, da ga ne bi že takoj uvodoma konceptualno naslovil.  Prvo konkretno vprašanje, pri katerim bi se rad zadržal je izpostavljeni fokus tako v koalicijski pogodbi, kot v predstavitvi kandidata za ministra za področje socialne politike, ki je pregon goljufov. Več kot o revščini se je govorilo o tem, da je potrebno goljufe socialnega sistema preganjati. V Levici se že nekaj časa spoprijemamo s tem argumentom, ki se neprestano mečejo v eter, češ, ljudje zlorabljajo socialne pomoči in sistem socialne pomoči. Pa ne glede na to koliko vprašanj naslovimo na Ministrstvo za delo na Ministrstvo za finance, pa še ne katerokoli drugo inštanco, nikjer nikoli nihče ne zna pokazati kako prihaja do teh zlorab, torej do domnevnih zlorab socialnih pomoči in v kakšnem obsegu se te zlorabe pojavljajo. Dejansko imamo opravka s čisto anekdotičnimi argumenti, češ, ja, pa sem videl nekoga v mercedesu, ki se je pripeljal na Rdeč križ po paket pomoči. Kakšnega konkretnega podatka dejansko nimamo. Zdi se mi izjemno problematično, da se pri taki revščini, ki pri nas vztraja, ko imamo še zmeraj 45 tisoč več revnih kot jih je bilo pred zadnjo krizo, da je fokus na pregon tako imenovanih socialnih goljufov, za obstoj katerih v bistvu nihče ne ve, ga nihče ne zna pokazati, namesto, da bi dali fokus na odpravljanje revščine. Sočasno pravite tudi, da bi radi naredili sistem socialnih pomoči bolj prijazen in da sistem socialnih pomoči to prijaznost doseže z debirokratizacijo. Ampak ravno če želiš ti preganjati zlorabe domnevne ali realne pomeni, da potrebuješ nadzor. Za izvajanje tega nadzora potrebuješ birokracijo. In že sedaj je socialni sistem tak, da resnici ne deluje v smeri, da ljudem v revščini pomaga, ampak deluje v smeri tega, da se jih iz uporabe njihovih socialnih pravic odvrača. Že sedaj na Ministrstvu za delo tam češejo nekih 40 različnih evidenc, preden bodo nekomu socialno pomoč sploh dali. Skratka, ko govorite o debirokratizaciji sistema socialnih pomoči na eni strani in hkrati dodatnemu pregonu tako   (nadaljevanje) imenovanih socialnih goljufov, še enkrat poudarjam, morebitnih socialnih goljufov, domnevnih socialnih goljufov, kako točno si tovrstno prenovo sistema socialnih pomoči predstavljate. Rad bi, da zelo podrobno pojasnite te premike, ker sicer ne morem zaključit drugače, kot da imam opravka še z enim vašim lastnim protislovjem, ker kakršenkoli pregon pomeni več nadzora, pomeni več birokracije, pomeni več komplikacij, pomeni več češenja evidenc, ne pa debirokratizacijo, kakor jo omenjate. Se pravi, gospod minister, pardon, gospod kandidat za ministra, rad bi, da podrobno pojasnite, kako in kaj je z vašo reformo sistema socialnih pomoči. Dalje, omenjali ste premajhno razmerje med socialno pomočjo in plačo. Tukaj bi rad izpostavil, da je gospodarstvo samo v lanskem oziroma zdaj že v predlanskem zabeležilo 4,2 milijarde evrov čistega dobička. Zdaj, če nameravamo dvigovat plače na način, da režemo davke, to pomeni, da bomo državo olajšali za prihodke, ki jih ta ista država sicer usmerja v sisteme socialnih pomoči in druge vitalne podsisteme, kot so to zdravstvo in šolstvo, hkrati pa bo dobiček v zasebnem sektorju ostal praktično nedotaknjen, kar se mi zdi zelo velik problem, kar me zgolj še enkrat vrne nazaj na moje izhodiščno vprašanje, kakšni računi stojijo za vašo politiko, ki jo želite na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve implementirati. Tekom usklajevanj nove koalicijske pogodbe, nove vlade je gospod Janez Janša zelo enoznačno zatrjeval, da so bili ukrepi usklajeni, da so bili ti ukrepi naračunani. In zato me direktno zanimajo prihodki, odhodki, spremembe prispevnih stopenj, spremembe davkov. Če se o tem pogovarjamo, mislim, da moramo biti toliko konkretni.  Naprej, kar se tiče goljufij, jaz mislim, da je veliko bolj problematično kakor kategorija domnevnih socialnih goljufov to, da delodajalci recimo ne plačujejo zaposlenim prispevkov za socialno varnost. In zanima me, kako se nameravate spoprijet s tem problemom. Še posebej v kontekstu, da ste sami omenili, kako se slovensko gospodarstvo ukvarja s pomanjkanjem delovne sile in da uvaža delavce iz tujine. Vemo, da imamo socialne sporazume s kakšnimi drugimi državami, recimo Bosna in Srbija, in ti migrantski delavci so se znašli na strahovitem udaru tako imenovanih gazd. To so ljudje, ki jih goljufajo za stanovanje, goljufajo jih za prispevke, goljufajo jih za plače. Kako se torej mislite spoprijeti s temi gazdami. Ponovno, prepričan sem, da v tem sektorju in na strani delodajalcev prihaja do bistveno večjih zlorab, da so tako zaposleni kot država, veliko bolj oškodovani, kot so oškodovani pri kategoriji tako imenovanih socialnih goljufov.  Velik del vaše predstavitve in vaših prioritet zajema družinska politika oziroma okrepitev družinske politike. V osnovi, če na hitro povzamem, kar vi želite storiti, je iz družinske politike izbrisat socialne kriterije. To je neka logika, ki jo advocirate. In prvi ukrep, morda najpomembnejši ukrep na področju družinske politike je, da želite vpeljat univerzalni otroški dodatek. Se pravi, vsaka družina bo prejela enako število sredstev za svoje otroke, ne glede na to, a gre za revne družine ali gre za bogate družine. Naj ob tem spomnim, da je sistem otroških dodatkov že sedaj postavljen izrazito v prid bogatih družin. Že zdaj lahko obsežno uveljavljajo olajšave, celo gospodinjstva s po 4 tisoč evrov dohodka še vedno prejemajo otroški dodatek v višini 50 evrov. Seveda je to na škodo revnejših družin, ker imamo na tak način postavljen sistem. In mislim, da je ta sistem postavljen narobe, da bi morali tu prioriteto obrnit. Močneje, bolje, je potrebno podpret revnejše družine, bogatih družin pa kaj prida ni potrebno podpirat. Zato me zanima, če čisto na načelni ravni, menite, gospod kandidat za ministra, da je dejstvo, da država otrokom iz revnih družin pomaga bolj, kakor otrokom iz bogatih, sporno? Ker kolikor je problematičen sistem otroških dodatkov, je to še vedno neka metrika, zadaj, za tem obstoječim sistemom otroških dodatkov. Nadalje me zanima, to vprašanje je neposredno povezano s financami, koliko bi ta vaš univerzalni otroški dodatek znašal in, ali se bodo otroški dodatki, ki jih sedaj prejemajo najbolj revna gospodinjstva, znižali? Za zaključek, se bom sprehodil še čez nekaj prednostnih tem, ki jih v Levici vidimo kot prioriteto, pa so žal iz koalicijske pogodbe ali pa iz vašega fokusa, gospod kandidat za ministra, izleteli. Prva taka skrb, ki jo imamo, je minimalna plača. Vemo, da se kar grmadijo in grmadijo pritožbe delodajalcev in vsi poskusi, da se naš dvig minimalne plače sabotira in zanima me, kako gospod minister, se opredeljujete do tovrstnih pritiskov Gospodarske zbornice, ne vem, vseh ostalih predstavnikov kapitala? Ali boste branili ureditev in dvig minimalne plače, kot je sedaj zapisano v zakonodajo? Da ali ne? Za področje sociale, če nam lahko pojasnite razliko med minimalnimi življenjskimi stroški in kratkoročnimi minimalnimi življenjskimi stroški? In dalje, kaj pomeni osnovni znesek minimalnega dohodka? Ta vprašanja morda zvenijo tehnična, ampak so v resnici bistvena. Zaradi tega, ker so nanje pripeti odgovori na socialno politiko v tej državi. Zanima me, tudi, če se strinjate, da mora biti osnovni znesek socialne pomoči vsaj v višini kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, se pravi, da socialna pomoč državljanom v stiski pokrije vsaj goli eksistenčni minimum? Trenutna ureditev je namreč taka, da je ne. Imamo naračunan prag minimalnih življenjskih stroškov, kratkoročnih, na 442 evrov in to ni prag, ki bi ga raven socialne pomoči dosegala. In iz tukaj imam povezano vprašanje, ali podpirate predlog, gospod kandidat za ministra, da se višina osnovnega zneska socialne pomoči dvigne na omenjenih 442 evrov? Spet nazaj, še malo, na otroški dodatek, tokrat iz enega drugega zornega kota. V Levici smo že v preteklem mandatu predlagali, da se otroški dodatek izvzame iz upoštevanja pri uveljavljanju socialnih pravic. Torej, zdaj družine oziroma posameznik, ki prejme otroški dodatek, se mu ta prihodek šteje kot prihodek in se upošteva pri cenzusu, ko uveljavlja kakšne druge oblike socialnih transferjev in v Levici želimo, da temu ne bi bilo tako. Se pravi, ko ti uveljavljaš socialne transferje, ti inštitucije ne štejejo tega otroškega dodatka kakor nekega tvojega rednega prihodka. Vlada žal ni izpolnila svoje obljube, ki jo je dala, niti ni bil izvršen sklep, ki smo ga sprejeli na temu odboru 17. marca, leta 2017. Zato me zanima, kako boste v temu slučaju, gospod minister, postopali? Ali ste za to, da se prejemek iz naslova otroških dodatkov, izloči iz upoštevanja pri cenzusu za uveljavljanje drugih socialnih transferjev? Naslednji prednostni sklop, pri katerem bi se rad zadržal, je vprašanje prekarnosti. Tudi vprašanju o prekarnosti, gospod kandidat za ministra, niste namenil kakšne silne pozornosti. Morda čisto takoj, za začetek, kaj za vas, gospod Kralj, pomeni prekarnost in zakaj ta prekarnost predstavlja družbeni problem? Kako v odnosu do prekarnosti opredeljujete prikrita delovna razmerja? In navsezadnje, kako se s tem družbenim problemom nameravate spopasti? Ministrstvo za delo načeljuje tudi eni zelo pomembni nadzorni instituciji, ki si ji reče inšpektorat Republike Slovenije za delo. To je ustanova za katero v Levici opozarjamo že leta in leta, da je strahovito kadrovsko podhranjena. Mislim, da smo potrebovali nekih pet, šest let, da smo dobesedno izsilili z neprestanimi sejami in opozorili, da se je končno sprostila politika zaposlovanja in da se je inšpektorat za delo začel kadrovsko krepiti, pa vendarle premalo. Še zmeraj imamo okoli 40 inšpektorjev za področje delovnih razmerij, ki je zadolženih za zaščito delavskih pravic 800 tisoč ljudi, ki so v tej državi zaposleni, kar seveda ne gre. Zato ne glede na to kakšne pravice imamo pri nas zapisane v zakonodaji, se pogosto dogaja da jih delodajalci veselo kršijo. Inšpektorji pa do drobnogleda teh kršitev sploh ne pridejo, ker se preprosto utapljajo v delu, ne morejo delati poglobljenih nadzorov. Mislim, da vsi prisotni lahko vidite v katero smer pes taco moli.  Gospod kandidat za ministra, če boste dobili podporo ali se boste zavzeli za to, da se Inšpektorat Republike Slovenije za delo okrepi. Tukaj ciljam na nove inšpektorje, predvsem za področje delovnih razmerjih, ne pa izključno za področje delovnih razmerij in ciljam tudi na pristojnosti, ki jih te inšpektorji imajo. Zelo pomembno je tudi kdo inšpekcijo vodi in h kakšnim prioritetam jo usmerja. Imeli smo situacijo z eno izmed naših predhodnic gospo Anjo Kopa Mrak in gospo Natašo Trček kot vodjo inšpektorata za delo, ki je inšpektorje usmerjala v dobesedno v kopičenje statistike. Se pravi dejmo našopati čim več raznih pregledov, dejmo podpisati čim več raznih papirjev na mesto, da bi šli v poglobljen pregon tistih najhujših kriminalcev. Tu me zanima gospod kandidat za ministra, kakšne prednostne usmeritve Inšpektorata Republike Slovenije za delo vidite? Ali je to čim hitrejšo podelavanje vseh možnih in nemožnih prekrškov, ali je pa to boljša strategija. Po mojem mnenju boljša strategija, da se najde tistih nekaj najbolj problematičnih delodajalcev, se te primere podrobno poišče, lovke njihovih hobotnic poreže in iz tega naredi kronske primere, te primere pa potem uporabi z odvračalnim učinkom do kršitev za vse ostale nepoštene delodajalce.  K vprašanjem prioritet Inšpekcije Republike Slovenije za delo sodi tudi ali naj ta inšpekcija opravlja svetovalno funkcijo za delodajalce. Ker to zdaj namreč počne, kljub temu, da je IRSD kadrovsko podhranjen, kljub temu, da ne more izvajati svoje osebne naloge, ki je varovanje delavskih pravic, še zmeraj nekako vztraja politika, ki se je ponovno implementirala že v času in gospe Anje Kopač Mrak in gospe Trček kot vodje delovne inšpekcije, da Inšpektorat Republike Slovenije za delo opravlja nalogo svetovalca za delodajalce na mesto, da bi se sfokusiral na pregon slabih praks. Hvala.
Hvala. Besedo ima Lidija Divjak Mirnik. Potem bi prosil kandidata za odgovore. S tem bi končali prvi sklop vprašanj. Naslednji sklop vprašanj pa začne Maša Kociper. Hvala lepa.
Hvala lepa predsedujoči za besedo. Lep pozdrav spoštovani kandidat za ministra. Zdaj jaz bi se vam zahvalila za vašo predstavitev. Vse to, kar ste povedali pravzaprav so neke splošno znane statistike, podatki, ki jih več ali manj poznamo. Jaz bi si želela, da bi povedali tudi kaj več konkretnih ukrepov, ki jih boste v vašem mandatu izpeljali. In ker jih niste povedali, vam jih bom jaz postavila, pa upam, da boste pri odgovorih malce bolj konkretnejši. Svoj sklop vprašanj sem sem razdelila na pet različnih sklopov, začela bom pa s prvim, to je dvig minimalne plače in seveda z njim povezane zlorabe. Zdaj, kolega Aljaž je pred mejo že povedal, da je Vlada Marjana šarca na področju sociale in tudi družinske politike pravzaprav ogromno storila. Oboje smo v prejšnji vladi tudi jemali kot celoto, nismo delili stvari.   (nadaljevanje) Zdaj ne bom ponavljala tega, kar je že povedal kolega Aljaž, in bom upoštevala tudi navodilo gospoda Jurše, ki nam jo je dal. Kljub temu pa je potrebno povedati, da z novelo Zakona o minimalni plači smo najnižji prejemek za polni delovni čas s 1. 1. 2019 dvignili na 667 evrov in pa s 1. 1. 2020 na 700 evrov neto, hkrati pa iz nje izločili vse dodatke. Poslanska skupina, ki ji pripadate, NSi se je pri Zakonu o minimalni plači vzdržala. Zdaj proti koncu leta 2019 so se začela pojavljati neka opozorila pred morebitnimi zlorabami pri izplačilu na novo določene minimalne plače in GZS je celo delodajalce za njih pripravila tudi nabor ukrepov za prilagoditev plačnega sistema. Ne dolgo nazaj je Slovenska tiskovna agencija tudi poročala o tem, da je Zveza svobodnih sindikatov ugotovila okoli 20 % zakonskih kršitev pri izplačilih minimalne plače. Tudi delodajalci, ki zakona niso kršili, so pa z različnimi manevri dosegli, da zvišanje plač ni bilo tolikšno, kot bi lahko bilo. In govorili so tudi o tem, da so seveda tisti delavci, ki so na minimalni plači, bili razočarani, da se njihov osebni dohodek ni bolj povečal. Zato vas v zvezi s tem sprašujem konkretno naslednje. Prvič, kakšno je vaše stališče do dviga minimalne plače, ki jo je uvedla Vlada Marjana Šarca? Drugič, kaj boste na področju minimalne plače storili v prihodnje? Ali torej lahko pričakujemo znižanje te minimalne plače ali celo ukinitev minimalne plače? Zdaj vemo, da vaša stranka, ki ji pripadate, večkrat zagovarja bolj dobiček kot pravice delavcev. Tretjič, kakšno je vaše mnenje glede nabora ukrepov GZS, ki so jih pripravili za delodajalce? In pa četrtič, kako se boste lotili zajezitve oziroma preprečitve in sankcioniranja zlorab pri izplačilu minimalne plače? Namreč, ko govorimo o kršitvah delovne zakonodaje, je potrebne povedati, da se ta krši. In me zanima, kako boste zamejili kršitve Zakona o delovnih razmerjih. Petič, kako boste sankcionirali podjetja, ki delavcem redno ne izplačujejo prispevkov, ki jim ne plačujejo regresa, in tiste, ki zamujajo s plačami? Kolega Kordiš je sicer nekaj o tem že govoril, pa ne bom ponavljala. Šestič, kaj boste ukrenili na področju izgorevanja na delovnem mestu glede nerealnih norm? Tukaj govorim predvsem o trgovkah. Torej, kako boste to nadzirali in tudi urejali pogoje dela za tiste delavce? Sedmič, kakšne ukrepe predvidevate na področju agencijskih delavcev, tistih, ki niso zaposleni preko uradnih registriranih agencij? Ali boste regulirali te agencije in kako? In pa osmič, kaj boste naredili z vsemi prekarci in agencijskimi delavci v javnem sektorju? To se mi zdi pomembno, da opozorimo na prekarce v javnem sektorju. In javni sektor je tisti, ki bi naj bil vzgled. Pa še mogoče samo eno vprašanje znotraj tega kroga. To je, kakšno je vaše mnenje o Zakonu o čezmejnem izvajanju storitev, ki predvsem zajema tisti del Slovenije, v katerem živim jaz, se pravi severovzhodni del Slovenije, kjer je ogromno podjetij, ki bodo morali zaradi tega zakona nekatere stvari zelo spremeniti oziroma se jim zaradi EU določene spremembe nekako v bodoče obetajo.  Potem, če grem na drug sklop vprašanj, ki zajemajo Zakon o osebni asistenci. Moram za uvod povedati, da je bil sprejet leta 2017, predlagatelj je bil Poslanska skupina NSi, začel je pa veljati 1. 1. 2019. Predlagatelj NSi je v letu 2017 načrtoval 8 milijonov evrov finančnih posledic s tistim zakonom, dejanskih stroškov je pa bilo za 30 milijonov evrov v letu 2019. Seveda je namen zakona dober, vendar je bil zakon zelo slabo napisan.  Zato vas tukaj konkretno sprašujem ali boste tudi v bodoče pripravljali takšne, če malce šaljivo rečem površne zakone. Drugič, ali boste opravili podrobno analizo izvajanja Zakona o osebni asistenci, ki se je zgodila in seveda s o tem obvestili tudi Državni zbor. Če boste to storili, me zanima kdaj boste to storili. Torej nemudoma ali se s tem ne boste ukvarjali. Ali boste nemudoma zagotovili kadre za izvajanje nadzora učinkovitega nadzora nad izvajalci, tega zakona o osebni asistenci in kdaj boste novelirali zakon o osebni asistenci in katere bodo ključne spremembe. Kakšne varovalke boste predvidevali, da do zlorab zakona ne bo več prihajalo in da se bo tudi kršitelje učinkovito sankcionirano. Glede na to, da ste bili strokovni sodelavec v poslanski skupini, domnevam da to zelo dobro poznate. Tretji sklop, ki bi ga želela vprašati oziroma govoriti o njem so pravzaprav vrtci in dvig povprečnin. V koalicijski pogodbi namreč predvidevate ukrep, s katerim bi ponovno uvedli brezplačen vrtec za drugega in vse naslednje otroke, ki so istočasno vključeni v vrtec. Govorili ste tudi nekaj o tem. zanima me torej, prvič, kakšen bo model tega financiranja, ali boste sredstva, ki jih trenutno plačujejo starši za drugega ali več otrok, ki so vključeni dejansko plačali občinam preko dviga povprečnin, ali boste ta sredstva zagotovili direktno iz proračuna. To sprašujem predvsem zato, ker boste v tej koaliciji dvignili tudi povprečnine občinam in me zanima ali boste v ta kontekst potem dali tudi, da morajo občine plačevati drugega in tretjega in več otrok, ki so hkrati vključeni v vrtec. Ker s tem se bo v bistvu dvig povprečnin izničil. Mogoče se pa motim, zato vas sprašujem. In pa samo še zadnji sklop, v katerem bi želela v tem trenutku govoriti, to so tako imenovane preživnine. In sicer katere ukrepe predvidevate na področju plačevanja preživnin. Gre predvsem za to, da je verjetno potrebno tiste neodgovorne starše, ki v tem trenutku ne plačujejo preživnine, na nek način, da rečem v navednicah priviti. Torej me zanima, katere ukrepe nameravate tukaj uvesti, da bo tudi učinkovitejše to pobiranje teh preživnin, ki jih država v tem trenutku plačuje za otroke staršev, ki tega ne počnejo. Ne glede na to, ali je starš oče, ali je starš mama. To je za začetek to. Če bo pa potrebno, pa se še oglasim. Hvala lepa.
Hvala lepa za postavljeno vprašanje. Izvolite gospod kandidat. Beseda je vaša.
Janez Cigler Kralj
Najlepša hvala predsednik, najlepša hvala vsem trem poslancema in poslanki za vaša vprašanja. Najprej naj kar povem, da ste iznesli veliko svari, veliko pomembnih tematik in na nek način so vaša vprašanja in komentarji tudi opomnik za naše delo, če bomo seveda kot sem že prej omenil deležni vašega zaupanja za delo na ministrstvu. Morda po sklopih poskušam odgovoriti, ker se je nekaj stvari ponovilo oziroma potrojilo. Sistem minimalne plače, zakon je bil sprejet tak kot je bil sprejet. Dinamika je znana. V koalicijski pogodbi glede tega ni nobenih določb in tudi mi nimamo namena v tem smislu samovoljno karkoli spreminjati. Že uvodoma sem dejal, da verjamemo v socialni dialog in menimo, da je v socialnem dialogu mesto, da se dogovori takšne zadeve.   (nadaljevanje) Družinska politika, socialna politika. Gospod poslanec Kovačič in gospod poslanec Kordiš sta oba to iznesla. Gospod Kordiš, problematično po mojem mnenju je, recimo, sedanji sistem olajšave za vzdrževane družinske člane krivičen do najšibkejših, do finančno šibkejših, do tistih, ki imajo nižje prihodke. Saj ravno ti ne morejo pokoristiti olajšave za vzdrževane družinske člane, še posebej, če imajo večje število otrok. Saj lahko hitro vsi izračunamo koliko lahko na minimalno plačo pokoristimo še olajšave za vzdrževane družinske člane. Če ima ta družina več otrok, je do njih izrazito nepravičen ukrep. Seveda pa sva oba zelo podobno ugotovila, da je pa kombinacija sedanjih teh dveh ukrepov relativno univerzalna, zato s tem odgovarjam še gospodu Kovačiču. Na nek način verjamem, da že ta analiza, ki je sedaj naročena na ministrstvu, upošteva to in bo proučila finančno težo in olajšavo za vzdrževane družinske člane za državni proračun in finančno težo otroških dodatkov in potem bomo v širokem dialogu z vsemi deležniki iskali rešitev, ki ne bo poslabšala sedanjega položaja otrok oziroma prejemka, ki pripada otroku. Glede Inšpektorata za delo. Navsezadnje, sam še nisem minister, tako da stanja podrobno ne morem poznati in ga ne poznam. Vsekakor pa se osebno zavzemam za to, da Inšpektorat za delo kadrovsko popolnjen, da je tudi s predpisi podprt za učinkovito delo na terenu. In pa ko ste me ravno vprašali, glede svetovalne funkcije. Osebno se zavzemam, da ima tudi svetovalno vlogo. Državljani se v različnih situacijah pred institucijami države znajdejo v stiski ali pa so nezadovoljni, ko jim neka institucija ali pa predstavnik te institucije, da oni niso pristojni za svetovanje ali pa za nasvete ali pa za usmeritve, ampak samo za sankcioniranje. Sam tu vidim, v takem okviru, ki ne bi krnil nadzornega dela in sankcioniranja tudi vlogo Inšpektorata Republike Slovenije za delo.  Prekarnost. Prekarnost je večbarvna zgodba. Na tem področju se srečujemo tudi s težkimi zgodbami. Jih poznamo. Nekaj ste jih našteli, poslanec Kordiš. Zagotovo je prekarnost kot siljenje v neke vrste oblik samozaposlitev, kjer niso zagotovljene vsaj ne na srednji ali dolgi rok pravice iz socialnih zavarovanj, nesprejemljiva. Na tak način se tudi odvzame sedanjost in prihodnost številnim mladim, ki potem na različne načine, tisti, ki imajo možnost, iščejo svoje priložnosti tudi zunaj Slovenije. Menim, da je tu nepogrešljiva vloga Inšpektorata za delo, ki mora in lahko ukrepa v takih primerih. Ne morem mimo tega, da bi omenil, da je v sklopu prekarnosti, kot ga verjetno vi menite, tudi del - da to tako poimenujem – uspešne Slovenije. Slovenija je že od nekdaj država malega podjetništva, obrtnikov. V zadnjih letih startapov?. To je tudi del gospodarstva, ki je prihodnost, ki ima nove oblike. Številni aktivni na trgu dela se niti ne želijo vezati s pogodbami o zaposlitvi. Tu bom moral kot minister s svojo ekipo, če bomo dobili vaše zaupanje, postaviti predvsem pogoje za dober in učinkovit nadzor in sankcioniranje zlorab. Gospod Kordiš je omenil siljenje oziroma prekarnost z elementi zaposlitve. To je nesprejemljivo. Na drugi strani pa podpreti ta del aktivnega prebivalstva, ki sam želi takšne nove ali pa drugačne oblike delovnih razmerij. Je pa vsekakor to pomembno področje in hvala, da ste me nanj opozorili. Gospa Divjak Mirnik je vprašala glede konkretnih ukrepov. Kot sem že na začetku omenil, 19 točk v koalicijski pogodbi so pravzaprav zelo konkretni ukrepi. Zelo konkretni. To je naš vozni red za ta kratek mandat. Upam, da sem s tem vsaj delno odgovoril na vaše vprašanje. Revščina. Hvala, gospod Kordiš. Poznam vas že nekaj časa. Vem, da ste izjemno občutljivi na to tematiko in to spoštujem. Tudi sam sem izjemno socialno čuteč in lahko tudi rečem, da tudi ekipa, ki jo predstavljam. Govoril sem pa o najšibkejših članih naše družbe ali pa tistih, ki so socialno najšibkejši in da se zavedam, da smo tu predvsem za njih, zato da bi jim pomagamo, zato da se zanje zavzamemo.  Glede kadrov za oskrbo starejših in dviga prispevnih stopenj, poslanec Kordiš, če sem si prav zapolnil. Dvig prispevnih stopenj.
Kje mislite vašo paleto ukrepov sfinancirati in koliko po prišla? (Ni vključen.)
Janez Cigler Kralj
Naša paleta ukrepov je dogovorjena, koalicijsko usklajena. Se vam pa res zahvaljujem, da ste to sedaj še enkrat poudarili, ker je zelo pomembno. Kaže se v javnosti, da nam odhajajoča vlada pušča kar precejšnjo luknjo v proračunu. Konkretno za naš resor se govori okoli 150 milijonih evrov primanjkljaja. Tu nas čaka težko in resno delo, da bomo lahko zagotovili sredstva za vse tekoče potrebe in pa tudi izvedli to, kar smo si zapisali v koalicijsko pogodbo. Če me že vprašate kako bomo to zagotavljali, lahko rečem, da mislim, da brez rebalansa tega ne bomo mogli napraviti. Ko pa je predsednik Vlade v svojem govoru govoril o dvigu prispevnih stopenj pa je imel tu v mislih predvsem dvig prispevnih stopenj na zdravstvu zaradi potreb dolgotrajne oskrbe. To pa je dejstvo. Glede pokojnin imamo v našem delu koalicijske pogodbe kar nekaj ukrepov. En ukrep je vezan na višino gospodarske rasti Slovenije. In to sicer izredno usklajevanje pokojnin v višini 1,5 % letno za upokojence, ki so se upokojili do 2015. Zdajšnje napovedi so ravno nekje na meji teh dveh in pol odstotkov BDP, ampak lahko, po moje rečem, da vsi želimo, da se doseže teh dva in pol in da se te uskladitve naredijo. Minimalno pokojnino za polno pokojninsko dobo, poslanec Kordiš, je tudi po mojem, po našem mnenju in po mnenju koalicijskih partnerjev potrebno približevati pragu revščine. Seveda bo pa treba tu upoštevati tudi te finančne razmere podedovane in nove, prej sem že omenil, da ne vemo točno kaj bodo prinesle posledice zaradi koronavirusa.  Mislim, da sem nekje povzel odgovore na vprašanja. Hvala.
Hvala kandidat. Miha Kordiš je imel repliko.
Hvala. V bistvu moja replika je follow up vprašanje, ki sem jih zastavil in odgovore, ki sem jih na ta vprašanja prejel.  Torej, kar se tiče, gospod kandidat za ministra, minimalne plače. Pravite, da samovoljno ne želite posegati v zakon o minimalni plači in ta dvig minimalne plače, ki smo jo izborili v Levici v tem mandatu. Ampak hkrati same spremembe zakona, torej obrambe dviga minimalne plače ne izključujete. Namesto tega ste se sklicevali na socialni dialog. In glede na apetite delodajalcev pri nas, ki jih imamo, ki rušijo od samega začetka ta dvig minimalne plače in glede na to, da se znajo sindikati pogosto strahopetno obnašati, me skrbi, kako se bo s tem zakonom o minimalni plači rokovalo do konca tega mandata. Ampak skrbi me samo, če vi ne boste povedali, pa se zavzeli, da ste za to, da zakon o minimalni plači ostane tak kakršen je, da dvig, ki je stopil z zakonom v veljavo ostane. Da usklajevanje rasti minimalne plače, kot je po zakonu predvideno, ostane. To, gospod kandidat za ministra, me v osnovi zanima. Vaša pozicija do tega zakona. Ali boste ta dvig minimalne plače v kontekstu socialnega dialoga branili ali ne? To mislim, da je tukaj ključno, na katero stran te razredne dinamike bo Vlada vrgla svojo težo v prid zahtevam delodajalcem ali v prid zahtevam in potrebam delavskega razreda.  Kar se tiče družinske politike, socialne politike, nisem govoril o vzdrževanih družinskih članih, ampak sem vprašanje usmeril predvsem v otroški dodatek. Za ta univerzalni otroški dodatek, ki ga napovedujete, predsedujoči, malo zgledate tako …/ nerazumljivo/ kot da mi boste vsak čas posegel v besedo. Samo tri minute, tudi v takem slučaju, dobro. Potem, se bom pa raje nekoliko kasneje priglasil še k besedi, pa grem celovito skozi, kot da sedaj hitim.
Predlagam tudi v nadaljnji razpravi, niso replike namenjene dodatnim vprašanjem, ampak samo če niste bili razumljeni sami v čem, da potem daste to pripombo.  Vidva, ki sta dvignila roko, je replika v pravem pomenu? Okej. Samo ne dodatna vprašanja. Za dodatna vprašanja se lahko javite kasneje. Je v redu? Hvala lepa.  Besedo ima Maša Kociper. …/oglašanje iz klopi/ Vztrajaš? Okaj, sem mislim, da imata oba… Izvoli. Pardon.
Hvala, predsednik, za besedo. Dejansko se je zgodilo tisto, kar me je bilo strah, ko sem napovedal, da je vaša stranka dala dejansko tri piarovce za kandidate, ker dejansko niste skoraj na nobeno vprašanje odgovorili. Tudi ko sem vas spraševal glede finančnih posledic ste sedaj pač rekli, da je nek primanjkljaj v blagajni. Potem pa mi vsaj odgovorite, če na ostalo ne bom slišal, na tako vprašanje, ki najverjetneje lahko odgovorite, čeprav nimate še nobenih izračunov, kot izgleda, čeprav ste v koalicijski pogodbi predvideli neke ukrepe. Se pravi prvi je ta na kakšen način si predstavljate vodenje tako pomembnega resorja ali boste imeli dovolj politične moči, da boste lahko to delali ter glede izjav vašega predsednika ter nekdanjega predsednika pomladka glede splava. Zato pa mislim, da ne rabite nobenih izračunov in analiz. Hvala.
Ja, replika. Prosim, samo, da niso dodatna vprašanja. Prosim, izvolite gospa Divjak.
Hvala lepa, gospod predsedujoči. Niso dodatna vprašanja. Gospod kandidat, jaz vas res občudujem, da tak pogumno ne odgovarjate na konkretna vprašanja, ampak nam tu trosite neke piar zgodbe. Nič narobe, saj je prav, saj jaz sem rekla, da vas občudujem, da ste se sploh lotili tega resorja, sem pa mislila, da boste bolj konkretni glede na to, da ste na tem področju kljub temu bili strokovni sodelavec, za kar vam lahko čestitam sicer. Jaz sem vas zelo konkretno spraševala o Zakonu o osebni asistenci, ki ga je predlagala vaša vlada, v katerem ste predvideli 8 milijonov stroškov, realno jih je zdaj 30. To je prvič. Zanima me, še enkrat, podrobna analiza ali boste naredili, ali boste zagotovili kadre za izvajanje nadzora in ali ga boste novelirali, ker je nujno. Potem pa zelo konkretno sem vas spraševala o vrtcih in povprečninah ali višanje povprečnin pomeni, da bodo v tej višanjem povprečnine notri tudi stroški za 2. in 3. in 4. in ne vem katerega otroka še ali boste to vzeli iz državnega proračuna ali boste to namenili posebej občinam in je to to kar boste povišali povprečnine. In to jaz mislim, da mi lahko odgovorite zelo konkretno. Hvala lepa.
Dobro, ni bila to čisto replika. Ampak ali hoče gospod kandidat odgovoriti na ta vprašanja takoj?
Janez Cigler Kralj
Hvala predsednik.  Spoštovana poslanca, to se pa res opravičujem.  Zakon o osebni asistenci. kolikor sem sodeloval takrat pri njegovi pripravi in sprejemanju je ocena stroškov temeljila na takratni predikciji Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo, torej tudi strokovnjaki so se na nek način ušteli, pa to jaz ne štejem v slabo, saj ne moremo predvideti čisto vseh implikacij, ki jih zakon prinese. Seveda pa so se pokazale nekatere, kako bi temu rekel, šibkosti tega zakona. Jaz ne bi to poimenoval, da je bil površno napisan, ampak šibkosti, morda šibke točke in še ni dolgo tega, ko je tu bila izvedena nujna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide in jaz s svojo ministrsko ekipo lahko rečem, da se bomo odprave teh pomanjkljivosti ali pa ugotovljenih nepravilnosti lotili čisto v skladu s sprejetimi sklepi na seji tega odbora. Se res še enkrat opravičujem obema za spregled tega vprašanja. Vrtci in povprečnine. Ukrep brezplačnega vrtca za drugega in vse naslednje otroke, ki bodo hkrati vključeni v vrtec je ukrep, kot sem prej naglasil, ki bo načeloma bremenil Ministrstvo za izobraževanje, tako da tu vsaj v taki obliki kot je bil na zadnje sprejet ta ukrep ne vidim dodatnih bremen za občine. Toliko lahko jaz, mislim, da danes povem.  In nenazadnje še glede vodenja, gospod Kovačič. Tako je, imam nekaj izkušenj iz gospodarstva, imam nekaj izkušenj iz strokovnega dela na javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije in iz dela tukaj v poslanski skupini v Državnem zboru. Predvsem jaz prevzemam  (nadaljevanje) ali pa kandidiram za ministrsko funkcijo, zavedam pa se, da lahko sicer veliko naredim, ne morem pa sam vsega narediti. Zato imam s sabo tudi kompetentno strokovno ekipo, računam pa tudi na sodelovanje zaposlenih na ministrstvu, ki so gotovo strokovni in najbolj usposobljeni, najbolj poznajo razmere, z večletnimi izkušnjami, večina, verjetno. Računam na to ekipo. Sam ne morem veliko spremeniti, skupaj pa lahko veliko dobrega napravimo. Pa še komentar sodelavcev. Moja drža je taka, da mi na tem svetu življenje pomeni največ. Poznam in sprejemam pa ustavni in zakonski dogovor, konsenz, na tem področju in v tega ne nameravamo posegati, tudi v koalicijski pogodbi ni iz tega področja nič. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima Maša Kociper, pripravi naj se Primož Siter. Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz bi seveda tudi najprej prav lepo pozdravila gospoda kandidata za ministra. Hearing, kot po domače rečemo tej današnji seji, prestavitvi ministrskega kandidata, je pač edina priložnost, ki jo imamo tako poslanci, kot tudi javnost, da si pred zasedbo funkcije naredimo eno predstavo o tem, kakšna je oseba, ki bo prevzela tako pomembno funkcijo in katere so njene glavne usmeritve in prioritete. V stranki SAB ves čas zato se zavzemamo, da hearingi ostanejo, saj pravim, takih priložnosti, da si predvsem državljani ustvarijo en občutek o tem, kdo je bodoči minister in kaj in kako bo počel, drugače nimamo. Tako da, tudi kakega bolj kritičnega vprašanja ne smete zamerit in seveda, če nadaljujem, kjer je kolega Aljaž končal, vaš CV, z vsem spoštovanjem, pač kaže, da teh vodstvenih izkušenj nimate. To ne pomeni, da nimamo poslanci spoštovanja do ostalih delovnih izkušenj. Mislim, da je tudi 10 izkušenj v poslanski skupini, 10 let, pa 4 leta in radio pa… kot piarovec, no. Tako da, ministrstvo je pa en »glomazen« sistem, vse skupaj je tisoč ljudi in če se je z leti v tej naši državi pokazalo, da ne zahtevamo več od ministra niti, da je strokovnjak za to področje, je pa do zdaj vendarle veljalo, da neke vodstvene izkušnje za vodenje večjih kolektivov pa mora imet. Tako da, meni se tudi zdi to vprašanje kolega, na mestu in tudi vam, v pomislek, kako se boste tega lotili. Vaša stranka je bila namreč v preteklih letih, mislim, da ste 8 let v poziciji, večkrat zelo kritična, ko so se kandidati drugih strank predstavljali za ministre, o tem, kakšna je kvaliteta teh kandidatov in tako naprej in seveda se zdaj, ko je situacija obratna, tudi mi te iste stvari sprašujemo in lahko ugotovim, ko gledam te kandidate, da imate tudi vi, nova koalicija, podobne težave, kot jih imajo zadnje čase vse koalicije. To je, da se kvalitetni kandidati pač za ta poklic in te funkcije ne odločajo več - zato, ker je to preveliko tveganje za njihovo nadaljnjo kariero, zato ker ne vejo, česa vsega bodo pri tem deležni, kakšnih diskreditacij in tako naprej in zato se pač ljudje, starejši, z več vodstvenimi izkušnjami in tako naprej, za tako stvar težko odločijo, kar pa seveda ni vaš problem, ampak je pač vam treba čestitat za pogum, da ste to sprejeli. Jaz se bom pri teh svojih vprašanjih in razpravi osredotočila zlasti na neke kontradikcije, ki jih vidim med sedanjo pozicijo, vašo in predstavitvijo in dosedanjo politiko vaše stranke. Kakih 8 let, če prav štejem, je bila stranka NSi v opoziciji in ves čas smo lahko videli to tendenco, to politiko kritiziranja visokih davkov, visokih prispevkov, kako je treba prisluhnit gospodarstvu, kako je treba razbremenit podjetnike in tako naprej, če pa zdaj pogledam, to, kar ste vi povedali in to koalicijsko pogodbo na vašem področju, je pa kar nekaj takih, kako bi se reklo, bombončkov, ste to vi včasih imenovali, daril, ki ste jih očitali kakšni drugi koaliciji s katerimi nadaljujete, in ki bodo definitivno imele velike finančne učinke. Ko pri tem hkrati ugotavljate, da imate primanjkljaj na tem resorju, je seveda potem najbolj logično vprašanje in tukaj bomo verjetno poslanci vztrajali, da vendar malo obrazložite kako, pa vendar potem nameravate vse te cilje, ki ste si jih tukaj zapisali, izpolniti. Jaz bi svojo razpravo razdelila mogoče na dva dela. Prve so pokojnine. Se pravi, ne samo pokojnine, ampak starejši, upokojenci in ta vprašanja in drugi del je ta socialna politika. Prihajam iz stranke SAB kjer smo si prav za te državnozborske volitve kot eno od prioritet zadali izboljšanje položaj upokojencev, pa ne, ki bi komu želeli jemati, pri upokojencih jemati, ampak zato, to zdaj ugotavlja že vsa javnost in tudi mediji, ker je največje število, kar 80 tisoč ljudi baje v naši državi, ki je pod pragom revščine tistih, ki imajo status upokojencev. Zato je to gotovo en velik problem s katerim se moramo vsi ukvarjati in se boste morali tudi vi.  Zdaj, če pogledam te vaše obljube, ki ste jih dali v koalicijski pogodbi, lahko ugotavljam, da nekatere se tako bolj za malo lepši videz, recimo Urad za demografijo s sedežem v Mariboru, kaj bo to prispevalo k izboljšanju položaja starejšega, in tako naprej, razen da bo kar nekaj novih delovnih mest, drugo si v tem trenutku težko predstavljam. Morda bomo pa presenečeni. Drugače je pa kar nekaj tukaj ukrepov, ki ste jim kot opozicija nasprotovali, zdaj se boste pa očitno glede tega obrnili drugače, kar kaže, da je opozicija pač vedno lahko populistična, ko pa enkrat vladaš, so pa zadeve drugačne.  Morda bi najprej povedala, da je prav na zahtevo SAB bila v prejšnji koalicijski pogodbi vnesena odločba, da se zviša odmerni odstotek na 63 %. To je bilo celo zapisano, da bomo naredili s 1. 1. 2019. Drugi koalicijski partnerji nas žal pri tem niso podprli, tako da, bilo je sprejeto nekaj kasneje. Nič hudega. Ampak SAB je pa vložil takrat amandma, da se pa skrajša prehodno obdobje pri odmernem odstotku, se pravi, za uveljavitev na tri leta. Tako, da zanima me, koliko zdaj lahko pa verjamemo tej vaši obljubi, da bo skrajšano to na štiri leta, glede na to, da sta dva koalicijska partnerja, ki sta zdaj vaša koalicijska partnerja, takrat temu odločno nasprotovala. To sta bila Desus in SMC. Tako, da me zanima, če je zdaj to pravzaprav realno in s katerim datumom, ali boste to pravočasno uredili in s katerim datumom bi potem ta odstotek se uveljavil.  Še bolj me preseneča druga stvar. Prav tako na zahtevo SAB je bilo v prejšnji koalicijski pogodbo zapisano, da se bo letni dodatek upokojencev izplačeval v dveh višinah. Zaradi tega smo imeli tudi prvi večji prepir v koaliciji, to je bil tisti, ko nas je gospod Marjan Šarec kar poslal domov, ko smo zahtevali, da se koalicijska pogodba uresniči v datumih in na način kot je bilo zapisano. Do takrat je stranka Desus izrazito nasprotovala, da bi se ta odmerni odstotek, pardon, letni dodatek izplačal v dveh višinah. Rečeno je bilo, da so štiri višine bolj pravične in tako je bil ta letni dodatek lani tudi izplačan. Zanima me, kaj se je zgodilo in katera zagotovila imate, da se bo pa zdaj ta zakon spoštoval, in da bo ta letni dodatek zdaj pa izplačan v dveh višinah. Takšno izplačilo v dveh višinah, če smo pa čisto pošteni in to vsi vemo, je zlasti bolj ugodno za tiste, ki imajo višje pokojnine.  Tretja stvar, ki se nanaša prav tako na to kar nekoč ni bilo zdaj pa bo, so ta usklajevanja, dodatna usklajevanja pokojnin. Namreč SAB je bila stranka, ki je predlagala, da enkrat v zgodovini, in to bomo predlagali ponovno, poizkusimo se pri izredni uskladitvi   (nadaljevanje) pokojnino uskladit v nominalnem znesku. Zavedajmo se, da je pri rednih uskladitvah nujno, da se usklajujejo v odstotku, to na ta način določa zakon, medtem ko pri izrednih pokojninah, ko to ni tako določno zapisano v zakonu, smo predlagali, da se enkrat za uskladitev v decembru 2020 poskusi uskladit v nominalnem znesku. Zakaj? Zato, ker se že leta in leta opozarja, da je bilo v nekem obdobju tistim, ki so se upokojevali po ZPIZ-2, narejena krivica, ker so se zniževali z manjšim odmernim odstotkom. In državni sekretar stranke SMC je razložil, da bi ta krivica potencialno se lahko popravila tako, da bi se tem ljudem, ki bi se jih detektiralo, v nekem obdobju izredno usklajevanje v večjem nominalnem znesku izvedlo, kajti edino nominalni znesek bi njim omogočil, da pridejo najprej na isti nivo. Takrat ste vsi skočili pokonci in tega našega amandmaja niste podprli, zlasti spet je bil tu Desus zelo aktiven, tudi SMC, moram reči, da je to katastrofa, da naš sistem samo temelji na zavarovalniškem sistemu, kar ni res, temelji tudi na solidarnostnem sistemu. Vi pa zdaj vendar ločujete upokojence po teh 2 kriterijih, sicer v odstotku, se pravi malo drugače, vendar jih ločujete. Na kakšni podlagi si zamišljate, da bi lahko to izpeljali, to ločevanje? In ali zdaj vsi ti pomisleki, ki so bili tako takrat zelo aktualni, ne obstajajo več? To je, kar se tiče teh pokojnin. Drugo je, kar se tiče vdovskih in kmečkih pokojnin. To je bilo nekaj, kar je kar naprej tako stranka SDS kot stranka NSi ponujala. Zanima me, od kje in na kakšen način in s kakšnim posegom v pokojninski sistem nameravate reševati ta problem. Kot vsi vemo, so imeli kmetje en posebni način plačevanja prispevkov, če tako rečem. Bili so oproščeni zaradi narave svojega dela enega velikega dela prispevkov, tistega, ki ga običajno plačuje delodajalec. Za njih ga je plačeval proračun, se pravi država, vsi mi. Plačevali so minimalne zneske, nekateri po 50 evrov, ker so se tako odločili, zdaj pa ti isti ljudje zahtevajo neke pokojnine od države, neke minimalne pokojnine, kot da bi, tako kot se vam to zdi sicer zelo pomembno, plačevali po zavarovalnem sistemu neke normalne pokojnine glede na svoje dohodke. No tukaj pa zares posegamo v logiko našega pokojninskega sistema. Se pravi, če je pa nekdo, ki je po veljavnem zakonu po lastni izbiri minimalno plačeval za pokojnine po 50 evrov, del pokojnine mu je plačevala država, zdaj pričakuje, da bo do pokojnine upravičen v isti višini in na isti način kot tisti, ki so delali 40 let in plačevali vsa leta glede na svoje delo, prispevke, tako kot je treba. Potem je to, prvič, res poseg v pokojninski sistem, in drugič, kar velik finančni zalogaj, ki se jaz sprašujem, od kod. Zdaj naenkrat pravi pa NSi, da je razlika med neto in bruto plačami problem in tudi razmere med socialnimi pomočmi in neto plačo problem in da so plače prenizke. Se pravi, zdaj naenkrat vas pa jaz razumem, da bo treba dvignit davke, da boste lahko vse te bombončke pa financirali. Ali se tu zdaj politika NSi obrača, ker drugače si enostavno ne znam odgovoriti, od kod bojo vsi ti novi prihodki prišli.  In če grem zdaj na drugi del, na socialno področje, spet kar nekaj bombončkov, med drugim brezplačni vrtec za 2. otroka in vse naslednje. V SAB, če smo mi neka država, primerljiva Norveški, pa da nam nafta teče, smo absolutno za to. Če pa nismo in baje, da nismo, se pa sprašujem, zakaj bi pri vseh primanjkljajih, ki jih imamo, brezplačno se financiral vrtec tudi ljudem, ki imajo dobre, recimo meni, ki imam od nekdaj dobre dohodke, pa še komu, da ne bom govorila za druge, pri čemer imamo na drugih področjih veliko problemov, ki jih moramo rešit, vključno s prej omenjenimi področjih veliko problemov, ki jih moramo rešiti. Vključno z sprejemom / nerazumljivo/ upokojenci. Pri čemer je znano, da je Slovenija med državami v Evropi in po svetu z najvišjo vključenostjo otrok v vrtec. Nobeni skoraj drugi državi odstotek vključenosti v vrtec ni tako visok kot pri nas. Kaj mi pravzaprav hočemo doseči, če so pa otroci že tako in tako v vrtcu in če že tako in tako imamo toliko enih olajšav in za kredite in za to in za drugo, vse kar je razpravljal že poslanec Kordiš, da bomo zdaj še tistim, ki ne rabijo dali vrtec zastonj. In od kod. Ali bo šlo to na račun tistih upokojencev ali katerih drugih. Od kod? In zadnja stvar. Univerzalni otroški dodatek. Univerzalni otroški dodatek je ena zelo atraktivna zadeva, sploh univerzalni dodatek kot tak, je ena mogoče atraktivna zadeva, v katerih velja definitivno razmišljati za srednjeročno ali daljno prihodnost. Ampak tako, kot ste vi to zastavili, ni ne univerzalni ne dodatek. Zato, ker univerzalni dodatek v svojem bistvu pomeni, če boste karkoli o tem prebrali, da se vsi ostali dodatki ukinejo in da se ne glede na socialni status in ne glede na starost določi enak znesek za vse prejemnike.  Se pravi, spet isto vprašanje. Očitno imamo v naši državi toliko denarja, super če ga imamo, da lahko samo otrokom, ne glede na to na status, ljudje tako radi slišijo, če rečemo, ne glede na to, če so otroci od poslanca ali pa od direktorja ali pa od kogarkoli lahko oddamo otroški dodatek. Če si mi to lahko privoščimo, jupi, hura. Ampak glede na vse, kar ste vi povedali, jaz tega ne vidim in tudi ne vem, kako bi bilo izvršljivo. Tako, da vse to, kar ste vi povedali brez višjih davkov ali jemanja nekje drugje ni mogoče in tukaj bom tudi jaz, tako kot ostali vztrajala, od kod bo ta denar prišel oziroma kaj boste drugje ukinili. Ker proračun deluje po sistemu tehtnice, če nekje daš, moraš drugje vzeti. Se pravi, kje boste vzeli, to me najbolj skrbi, da boste tukaj dodali in kot rečeno ali se vaša politika obrača, ker tudi vidim, da se razmišlja o povišanju prispevkov delodajalcev. To ste bili vedno proti, to se tudi zdaj spreminja. Pa še tudi izvzetje teh štipendij, super, to bo tudi nek finančni primanjkljaj. Tako, da saj se razumemo, kje in od kod. Ker, samo še to. Že samo, da bo vrtec zastonj, to ta vaša pripomba, vrtec ni dodatnih bremen za občine, brezplačni vrtec. Kaj ste se to zmotil, ta brezplačni vrtec ne pomeni dodatnih bremen za občine. Mislim, jaz sem mislila, da vrtec spadajo pod občine, pa popravite me če ne vem. Tudi vsi se kdaj zmotimo, ampak če vrtec sodi pod občine, potem povprečnina, ki jo nameravate za občine dvigniti, mislim, da je že ena od poslank o tem govorila. Teh 40 evrov ste že porabili, primeru, da bo nekdo imel dva vrtčevska otroka. Ste jih že porabili. Kje so še vse ostale želje občin. Tako, da tukaj nekako pri plusu pa minusu se ne izide in to so verjetno ta glavna vprašanja, če želimo verjeti, da so vaše obljube in politika kolikor toliko verodostojne. Hvala lepa.
Hvala. Besedo ima Primož Siter, pripravi naj se Bojana Muršič. Izvolite.
Ja, hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi, kandidat za ministra en lep pozdrav tudi v mojem imenu. Zdaj, na začetku svoje razprave grem krovno. Torej na koalicijski sporazum oziroma ta dogovor, ki ste ga sklenili, ki bo vsebinsko nekako določal ali pa da rečem nad določal vse smernice, po katerih se bodo vsi resorji, ne samo vaš gibal pa tudi na ravni socialnih politik. Zdaj, ključni del tega sporazuma je zmanjševanje javne porabe. To je ena stvar, ki en skupni imenovalec, da rečem večjih točk tega sporazuma in s tem se napoveduje lahko upravičeno rečemo ena ekonomsko neupravičena ali antisocialna politika vnovičnega varčevanja, kar je seveda zaskrbljujoče, še posebej v luči posledice zmanjševanja obsega socialne države skozi osiromašenje, da čeme nekih sistemov. Recimo, sprehodil se bom po treh točkah podsistemov socialne države, ki so ključnega pomena, da leta funkcionira kot mora in za katere me ob pregledu tega koalicijskega sporazuma resnično zaskrbi.  Zdaj, zmanjševanje javne porabe lahko prevedemo v luči CSD takole, vaši predhodniki torej vaša zdajšnja predhodnica in njena predhodnica so vložili nekaj energije v reorganizacijo SCD, znotraj tega famoznega projekta so zagotovili tudi povečan kadrovski bazen socialnih delavcev, ki je nujen za obravnavo vseh primerov, ki jih CSD morajo obravnavati kakovostno na trenu, strokovno. Zdaj, zmanjševanje javne porabe iz koalicijske pogodbe to osiromaši. Skrbi me, da se bo ta dobri, pa sem lahko do reorganizacije CSD tudi kritičen, ampak v tem nekaj dobrih točk pa, ki jih prinaša, izjalovile. Mi smo na tem odboru o tej reorganizaciji že na dolgo in široko, vi ste kot sodelavec Poslanske skupine brž ko ne o tej stvari sledili, zato v te detajle ne rabimo iti, je pa dejstvo čisto na krovni ravni, da zmanjševanje javne porabe CSD njihovo delovanje udari.  Danes je kolega Miha spregovoril o delu in kadrovski zmogljivosti Inšpektorata za delo. To je tudi eden ključnih naslovov podsistemov socialne države. Zdaj, sami govorite o tem, da tudi Inšpektorat za delo služi kot neka izobraževalna ustanova ali pa svetovalna ustanova. Prevečkrat se zgodi, da vsaj, pod mizo da rečem služi kot neka svetovalna ustanova delodajalcem kako se ogniti zavezami iz delovno pravne zakonodaje. Je pa dejstvo, glavni problem inšpektorata za delo je ta kadrovska podhranjenost. Inšpektorat za delo ne more slediti potrebam kršitev, obsega kršitev delovno pravne zakonodaje na terenu. To je eden problem. Delavci so izkoriščeni, država pa nima funkcionalne inštitucije, ki bi to razbrala, naslovila in predlagala rešitve.  In tretji problem, ki me skrbi v luči zmanjševanja javne porabe iz koalicijske pogodbe oziroma dogovora pa je krčenje vlaganj v infrastrukturo za dolgotrajno oskrbo oziroma domsko oskrbo starostnikov tistih, ki potrebujejo nego in oskrbo v domovih za starejše.  Zdaj, jaz vem, da je en tak trotl ziher rešitev, ki se jo je v tej problematiki oklepala tudi vaša predhodnica, pač dejmo skleniti biznis z zasebnim sektorjem, tukaj je nekaj podjetij, ki ponuja svoje storitve, država se tako ali že 16 lest ne angažira v projekte izgradnje novih domov v javni mreži, dejmo skleniti biznis s podjetji, z nekimi multinacionalkami tujimi največkrat, ki to ponujajo in bo problem rečen, starostnike bomo imeli kam namestiti in to je to.  Sklepanje posla na eni strani, gre z roko v roki z zmanjševanjem javne porabe. In zdaj bi si jaz dovolil preiti na vprašanje, še posebej na tem področju, torej dolgotrajne oskrbe in skrbi za starejše. In v uvod k svojim vprašanjem sam povem, da se ne bom zadovoljilo z odgovorom čakamo na Zakon   (nadaljevanje) o dolgotrajni oskrbi, ker je tukaj, ker to zgodbo že samo v tem mandatu zelo dobro poznamo, pa ni ta mandat edini, ki se je s tem zakonom ukvarjal, čakamo ga, ne vem, od leta 2002 ali koliko, ne vem, 16 let, mislim, da toliko. Gre za ukrepe, ki so, oziroma nega starejših v kontekstu domov ima kopico odprtih vprašanj, stvari, ki se jih lahko naslovi z eno tako, da rečem v tujem jeziku, »hands on« akcijo, z ukrepi, ki so lahko zdaj tukaj sprejeti in izboljšajo problematično situacijo. Zdaj najprej me zanima, okej, krovno, kakšna je vaša vizija razvoja dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Nekaj vprašanj v to smer je že bilo nakazanih. Pa me tako generalno zanima, da bomo vedeli, kakšni so vaši gabariti oziroma vizija razvoja dolgotrajne oskrbe? Se zavzemate za to, da bi država sama gradila domove za starejše ali druge oblike bivalnih skupnosti, ali na drugi strani za to, da bi to nalogo prepustili privatnemu kapitalu, kot sem uvodoma že omenil, kapitalu, ki bi torej preko koncesij za državo opravljal te storitve, kot so to vlade počele do zdaj, poudarjam, zelo neuspešno? Se zavzemate za močno mrežo javnih domov ali menite, da je sistem, kjer lahko privatni izvajalci, tuje korporacije uporabnikom zaračunavajo stroške investicije in s tem dražjo oskrbo? To bi sicer lahko se bralo kot neka znanstvena fantastika, neka nedovoljiva praksa, ampak je žal realnost, ki jo je ugotovilo in potrdilo tudi Računsko sodišče v svoji lanski reviziji, torej zaračunavanje stroškov investicij na položnicah oskrbovank in oskrbovancev. Potem, za kakšno financiranje dolgotrajne oskrbe se nasploh zavzemate? Ali menite, da bi morali uvesti prispevek za dolgotrajno oskrbo? Iz katerih virov bi se sistem dolgotrajne oskrbe sicer še lahko financiral? Eden od bolj glasnih primerov neprimerne obravnave starostnikov v domovih, ki smo jo osvetlili tudi v Poslanski skupini Levica z enim sklicem ene nujne seje tega odbora, je bil problem doplačevanja osnovnih oziroma dvojnega plačevanja nekih osnovnih storitev v domovih za starejše. To so te osnovne stvari, vstajanje, striženje nohtov, oblačenje in tako naprej, kar je bilo seveda zopet neka grozna znanstvena fantastika, ampak se dogaja na terenu. Zdaj zanima me, koliko problematična se vam zdi ta praksa in na kakšen način jo boste odpravili? Zopet ne zadovoljim se z odgovorom, čakamo na Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo te stvari pospravil, ker vemo, da na čisto pravno-formalni ravni se te stvari da uredit s spremembami pravilnikov in metodologije določanja cen.  Zdaj generalno tudi o, grem naprej z vprašanji, generalno tudi na področju domov bi se ministrstvo, ki ga imate namen prevzeti, zavzemalo, da ima na razpolago več proračunskih sredstev na postavki dolgotrajne oskrbe, s katerimi bi lahko načrtovalo večje infrastrukturne projekte za dolgotrajno oskrbo. Zdaj Vrtojba in, pomagajte mi… / oglašanje iz dvorane/ Osilnica, hvala lepa, sta na seznamu, še 5 drugih domov, kar je seveda pohvalno in vam držim pesti, da vam uspe, ampak torej vprašanje vseeno stoji. Ali menite, da bi ministrstvo, ki ga torej imate namen vodit, moralo razpolagati z več proračunskimi sredstvi na postavki dolgotrajne oskrbe, s katerimi bi lahko načrtovali večje infrastrukturne projekte za dolgotrajno oskrbo, tako konkretno, strateško, v skladu s potrebami, da konkretno naslovimo. Na namestitev, saj ta podatek bržkone poznate, čaka 11 tisoč ljudi. To je velik problem, ki terja konkretno strateško rešitev. Zdaj vrnem se na Vrtojbo in Osilnico in še 5 teh drugih domov, za katere pravite, da bi se financiral na način prerazporeditve proračunskih sredstev, na eni strani dvigom povprečnin in tretjič, drugimi oblikami financiranja. Mene zanima, kako bi definiral te druge oblike financiranja, kakšna je ideja? Na kakšen način in predvsem, kdaj, se bo dokončalo objekt v Vrtojbi in Osilnici, kdo bo upravljal s temi domovi? Torej, bodo to ostali javni zavodi, ali se bo predalo upravljanje koncesionarjem? Kdaj lahko pričakujemo, da bodo na voljo uporabnikom, če imate, bržkone imate, vsaj okvirno nek akcijski načrt, nek akcijski načrt pripravljen? Potem, z domovi grem naprej, se opravičujem, dolg sem, ampak je to, kot je rekla kolegica pred mano, izjemna priložnost in za nas in za javnost, da vas spoznamo in vidimo vaše usmeritve, ne zgolj iz tistih parih alinej iz koalicijske pogodbe oziroma sporazuma. Ali menite, da bi se morala košarica pravic v celoti kriti iz javnih sredstev? Ali ste na stališču, da je potrebno omogočiti tudi dodatna komercialna zavarovanja, kot je denimo v veljavi glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja? Ali bi podprli Zakon o dolgotrajni oskrbi, če ta ne bi znižal trenutnih cen storitev dolgotrajne oskrbe in razširil dostopnost brezplačnih storitev? Ste oziroma kako razumete pojem deinstitucionalizacija? Večkrat govorimo o različnih modelih, modelih oskrbe. Deinstitucionalizacija je modern termin, ki pa lahko pomeni ravno karkoli, no, oziroma, daje en horizont možnosti in priložnosti za razumevanje le tega in bi rad zelo jasno razumel, kako ga razumete vi? Zdaj eno tako krovno vprašanje in z njim zaključim ta del – ste za omejitev koncesionarskih dejavnosti na področju dolgotrajne oskrbe in kakšen je vaš odnos do neformalnih oblik oskrbe starejših, kako bi urejali področje neplačanega dela, praviloma žensk? Toliko zaenkrat. Imamo še par poglavij odprtih, jaz mislim, da bo to, ta hearing, eden daljših, tako da, si bom pustil še za naprej, za razpravo. Bi pa morebiti, ker vem, da Miha ne bo še prišel do besede nekaj časa, bo bržkone predsednik dal prvi krog vsem, vas pozval, če lahko odgovorite na to vprašanje, ki je ključno za ta del razprave in trije poslanci so to že omenil… Pod vprašanjem tako imenovanih domnevnih zlorab socialnih transferjev, Miha je postavil vprašanje na temo analize, koliko teh domnevnih zlorab je, kakšni so parametri, po katerih lahko določamo? Mi smo, v poslanski skupini, že večkrat pristojne institucije pozvali, da nam predstavijo nek prerez te, bojda množice zlorab, onstran kot, če uporabim njihovo terminologijo, anekdotičnih, je prišel z mercedesom na Rdeči križ, nekaj kar stoji, nekaj, kar lahko vzamemo kot resno študijo in na njej gradimo strategijo. Tako da, to bi vas prosil, kako imate namen pristopit k temu? Pa še eno vprašanje, kratko, načeloma razumemo neke idejno politične ali pa tudi ideološko ozadje delovanja vaše stranke in jih lahko razumemo z vsem dolžnim spoštovanjem, bi pa vseeno odprl eno vprašanje, kjer ste se v preteklosti jasno opredelil, pa nismo bili v Levici zadovoljni z vašim angažmajem, ali pa, da rečemo, idejnim ozadjem – istospolne poroke in partnerske zveze. Zanima me, kakšno je vaše stališče? V končni fazi, boste bržkone minister za delo, socialo, družino in me zanima, zelo krovno, na splošno, vaš pogled na urejanje tega področja, na priložnosti in izzive, ki jih tudi, se pravi državljanke in državljani v teh tovrstnih partnerskih in zakonskih zvezah se z njimi soočajo in na kakšen način jih ta družinski in socialni del kot nek element, kot nek vrh socialne države lahko omogočite. Hvala lepa.
Hvala. Besedo ima Bojana Muršič, naj se pripravi Janja Sluga, potem bi pa dali zopet kandidatu besedo, da odgovori na vprašanje. Izvolite, Bojana Muršič.
Ja, hvala lepa za besedo predsedujoči. Spoštovani kandidat, kolegice in kolegi. Jaz moram reči, spoštovani kandidat, da vas občudujem, da ste se odločili, da se boste potegovali za tako izjemno pomemben in zahteven položaj ministra za delo na prvem mestu, na drugem družino, tretjem socialne zadeve in četrtem enake možnosti. Če mene sicer vprašate bi to ministrstvo moralo biti razdeljeno na dva ministra, ampak nekako sedaj imamo tako kot imamo. In v koalicijski pogodbi, pod drugim sklopom imate eno izmed najobsežnejših točk, se pravi kar 19 točk pokrivate. Ampak pogrešam pa v tem sklopu koalicijske pogodbe, enake možnosti. Mogoče se sicer tega niti toliko ne zavedamo, ampak enake možnosti so izjemno pomembne. To se pravi, to področje, ki ga boste pokrivali, vsa štiri področja gre za izjemno zahtevne in široko področje. Glede na vaša dosedanje izkušnje bi sicer pričakovala vas na kakšnem drugem ministrstvu, ampak nič za to. Čas bo pokazal, kajti podporo predsednika vlade imate, da pokažete svoje znanje in tudi področje socialne, kot ste rekli v uvodu tudi naredite ta sistem bolj življenjski. Tako, da na tem mestu bom rekla, vas bomo kar držali za besedo in pričakovali, da bo ta sistem sociale bolj življenjski. Bom kratka. Dotaknila se bom sicer treh področij. Najprej ta, bom rekla osebna asistenca. Sami tudi veste, da sem bila v preteklem mandatu tudi članica preteklega mandata in smo seveda sprejeli zakon o osebni asistenci. Absolutno že takrat ste imeli našo podporo. Seveda je bil ta zakon podan iz vaše strani, iz vaše poslanske skupine, kajti izjemno pomembno je, da smo naredili korak naprej in tej najbolj ranljivi skupini prebivalcev namenili večjo skrb in jim s tem tudi omogočili kvalitetnejše življenje, kljub vsem njihovim težavam. Samozavest, neodvisnost, avtonomnost, dostojanstvenost, vključki invalidom omogočajo, da živijo čim bolj kvalitetno v svojem domačem okolju. Vsa navedena dejstva izhajajo tudi iz konvencije o pravicah invalidov. Ampak glede na to, da je kar v mesecu februarju bila tudi na vašo pobudo sklicana seja, me pa kljub temu zanima na tem področju par vprašanj. Kakšen je vaš pogled na ureditev sistema osebne asistence. Ti stroški sicer kolegica pred mano oziroma kolegica Divjakova je pred mano že postavljala vprašanje, je govorila sicer da iz prvih ocen bodo stroški znašali, nekje med 30 in 60 milijonov evrov, kar je sicer bistveno več, kot je bilo predvideno. Zato me zanima, kakšne konkretne rešitve boste predvidevali oziroma predvidevate v novi noveli zakona o osebni asistenci. Kdaj konkretno lahko časovno pričakujemo predlog novele, kajti sami ste povedali, dve leti boste izjemno hitro oziroma leto dni časa je. Verjamem, da bo potrebno tukaj sprejeti hitre ukrepe, kajti proračun je zastavljen in ima, bom rekla tako velik kot je prerazporeditev vam bo dejansko tudi zmanjkalo in ali bi v zakonu omejili število družinskih članov, ki opravljajo osebno asistenco in kakšno je vaše mnenje, ali bi vi sploh dovolili družinskim članom, da opravljajo delo osebnega asistenta. Verjamem, da ste bili tudi soavtor tega zakona, zato me zanima vaš pogled na to. Izjemno področje, katerega je sicer že kolega Siter omenil in v katerega vsi v tej dvorani tudi vlagamo veliko upov, pa je ta dolgotrajna oskrba. Sicer spada bolj na področje zdravstva. O tem bomo govorili na petkovem hiringu, ampak staramo se, vse več starejše populacije imamo in želimo si urejanja oskrbe starejših in zagotavljanja finančnih sredstev s strani države.  Delež starejših, kot ste tudi sami v uvodu povedali, se bo povečeval, zato pozdravljam vašo zavezo v koalicijski pogodbi, da boste dokončali Dom starejših v Vrtojbi in Osilnici in zgradili najmanj pet domov za starejše. Na tem mestu vas sprašujem kje bodo ti domovi. Izpostavljam Upravno enoto Ruše. Zakaj? Šteje 15.000 prebivalcev in smo edina Upravna enota v Republiki Sloveniji, ki nima urejene domske oskrbe. Tukaj so vključene tri občine: občina Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi in Ruše. Starejši ljudje, bom rekla, pa že tudi mi, izjemno dolgo čakamo na ta dom. Že vrsto let si tako kot občinska svetnica prizadevam, da bi prišlo do prepotrebne gradnje doma starejših s strani države, vendar vedno nekako zmanjka sredstev, zato na tem mestu izrabljam to priložnost, da nas ne pozabite. V Rušah imamo vse pogoje, da zagotovimo zemljišče. Iskali oziroma iščemo tudi morebitnega koncesionarja, vendar si želimo, da bi imeli javni dom, v katerem bi bila cena storitve tako sprejemljiva za to populacijo, kajti v Rušah se je zgodila izjemno težka situacija. Izgubili smo najvišji vir dohodka, ki se je ustvarjal. To je bila tovarna dušika. Zgubilo se je več kot 2.500 delovnih mest in ljudje nekako dandanes životarijo. Zato me zanima ali se boste na ministrstvu zavzemali za izgradnjo Doma za starejše v edini Upravni enoti v Sloveniji, ki le-tega nima, torej v občini Ruše? Ali se boste odločili za podelitev koncesije? Zanima me tudi kakšne domove se zavzemate, da boste gradili. Domove četrte generacije, domove pete generacije? Prav tako me pa zanima kaj bo z uporabniki, kajti zavedamo se oziroma vsi vemo, da potekajo pilotni projekti na podlagi Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil zgolj v javni razpravi – osebno se s tem ne strinjam, da so začeli potekati trije pilotni projekti, to so v koroškem domu starostnikov, Zdravstvenem domu Celje in Centru za socialno delo Krško. Ti projekti se bodo zaključili. Starejši so bili deležni do te oskrbe, pomoči na domu. Zato me zanima kako vidite izvajanje tega projekta v bodoče. Kajti ko se bodo tukaj sredstva zaključila, me zanima kje bomo iskali denar.  Na tem mestu bi mogoče izpostavila izračun cene pomoči na domu. Metodologija je izjemno zapletena. Cena pomoči družini na domu, kajti govorili ste tudi o deinstituonalizaciji?, zato me zanima ali se vam zdi normalno, da je ekonomska cena pomoči na domu v višini nekje med 18 in 25 evrov na uro, medtem ko je cena domskega varstva v višini nekje od 80 do 30 evrov čez za domsko varstvo, ampak je tukaj odvisno od tega kam starostnik oziroma kakšen obseg storitve starostnik potrebuje. To mi je izjemno pomembno, kajti marsikateri bi si želel ostati doma, ampak potem razumem, da tudi to veste, da 50 % bremena pomoči pade na lokalno skupnost. Nekatere občine se odločajo, da sofinancirajo še višji delež financiranja, vendar to je veliko breme za lokalne skupnosti.  Dotaknila se še bom enega področja nadomestila za invalidnost. Žal se v poslanski skupini oziroma v pisarni tudi srečujem tudi z državljankami in državljani, ki so postali zaradi bolezni invalidi druge ali tretje kategorije. Zaradi pridobitve invalidnosti so ostali brez zaposlitve. Njihovo zdravstveno stanje je slabo, tako da jim delodajalec ni uspel zagotoviti primernega drugega ustreznega delovnega mesta. Seveda, prijavili so se na zavodu za zaposlovanje. Najprej so prejemali denarno nadomestilo zavoda. Po preteku tega pa so pridobili pravico do nadomestila za invalidnost. Ta danes znaša med 250 pa nekaj čez 300 evrov. Dolga leta so ti navedeni državljani in državljanke plačevali v pokojninsko blagajno. Sama sem videla kar nekaj teh izračunov. Med tem, ko prejemniki denarne socialne pomoči so tudi upravičeni, tisti, ki nimajo niti enega dneva delovne dobe in tukaj prihaja do velikega, bom rekla razkoraka. In za nameček še, te osebe morajo plačevati dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zato me zanima, ali lahko te osebe, ki so danes prejemniki denarnega nadomestila za invalidnost in se ne uspejo zaposliti, pričakujejo izboljšanje njihovega finančnega stanja, ki bo seveda primerljiv z denarno socialno pomočjo. Na tem mestu vas kar zdaj opozarjam, ne mi reči, da lahko zaprosijo za razliko do denarne socialne pomoči, kajti tem ljudem je izjemno oziroma izpod časti in žaljivo, da bodo zaprošali za denarno socialno pomoč. Potem, ali boste, ko boste prevzeli ministrstvo, razmislili, da bi mogoče tem ranljivim skupinam imajo dohodke pod pragom revščine zagotovili pokrivanje vsaj tega dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki je danes vemo že skoraj obvezno. Mi smo se sicer zavzemali, da bi prišlo do spremembe in ukinitve oziroma preoblikovanje tega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vendar nam to ni se izšlo. Prav tako me zanima, ker ste omenili debirokratizacijo in lažji do uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, ali boste na vašem ministrstvu poskrbeli za najranljivejšo populacijo ljudi, to je upokojencev, ki imajo izjemno nizke dohodke, ki jim ne omogočajo preživetja, da bi poenostavili oziroma nekako avtomatizirali postopek pridobitve oziroma vlaganja pravice do varstvenega dodatke. Kajti, ti ljudje so izjemno nepoučeni, ne znajdejo se, ne vedo kam se naj obrnejo in to bi jim bilo izjemno, izjemno, bom rekla olajšalo bi jim življenje.  Prav tako me zanima, ker ste omenili univerzalni otroški dodatek, kolikšen bi bil po vaši oceni najbolj primerna višina tega univerzalnega otroškega dodatka, sicer ste se mi nasmejali, mogoče še nimate povsem izdelanega zneska, ampak verjamem, da ste o tem tudi razmišljali, ko ste se pripravljali na ta hiring in na tem mestu sem tudi zanima ali boste s tem ukrepom univerzalnega otroškega dodatka uspeli povečati nataliteto Slovencev, kajti vemo, da je to izjemno izjemno težko, ker verjamem, da se marsikateri starš ne odloča zaradi dohodka, ki ga bo dobil oziroma univerzalnega ali otoškega dodatka, za več otrok, saj za nas velja tako.  In čisto na koncu, kot sem že na začetku tudi omenjala v koalicijski pogodbi je 19 točk. Načelo enakosti. Res me skrbi, da tega niste zavzeli, kajti zavedamo se, da ženske nismo v enakem položaju z moškimi ne na trgu dela, ne doma, ne pri skrbi za starejše, in tudi nesorazmerna je delitev skrbstvenega dela, zato me žalosti, da bo ni bilo vključeno v vaš koalicijski program. Ob tem pa se moram obregniti tudi ob ministrsko ekipo. Kajti od 16 kandidatov kolikor bo štela ministrska ekipa, je v tej ekipi zgolj štiri ženske kandidatke. Hvala lepa.
Hvala. Besedo ima Janja Sluga, potem sledijo odgovori ministra. Naslednji naj se pripravi, Soniboj Knežak. Kandidata za ministra, me je popravila sodelavka.
Hvala lepa. Bom začela tu, kjer je kolegica Bojana Končala. SMC se nekako od našega nastanka že prizadevamo za večjo uravnoteženost spolov na vseh ravnega. To se pravi na ravneh najvišjih organov odločanja, pa tudi v gospodarstvu in povsod drugje. Z veseljem seveda lahko ugotovimo, da v naši poslanski skupini je največji delež poslank, lahko tudi ugotovimo, da je med našimi kandidati za ministre največji delež kandidatk za ministrice. In seveda v tej maniri me žalosti dejstvo, da bodo po tem, ko se bodo nekateri poslanci vrnili na svoja poslanska mesta, ta Državni zbor, ki je že v tem trenutku podzastopan z ženskimi poslankami zapustile kar tri naše kolegice in jih bodo nadomestili trije kolegi. Že v tem trenutku imamo 22 odstotkov poslank v tej sestavi Državnega zbora in ta odstotek se bo seveda zdaj še znižal. Žal, zato je toliko pomembneje, da tudi kot bodoči minister zavzamete trdna stališča glede enakosti spolov in vas na tem mestu sprašujem, kakšna so ta vaša stališča, kakšni so predvideni ukrepi za zagotovitev te enakosti, ali podpirate spolne kvote, v kakšnem smislu in ali predvidevate tudi kakšne ukrepe za zagotovitev večje, ker popolne verjetno ne bomo dosegli, še ne tako kmalu večje enakosti tudi na področju gospodarstva.  Potem bi se mogoče ponudila še pri univerzalnem otroškem dodatku, kjer je bilo sicer že danes zelo veliko govora. Jaz seveda od vas ne pričakujem, da boste v tem trenutku izstrelili procenta natančen znesek kakršnega ste si zamislili. Je pa zagotovo iz razprave in predhodnih vprašanj, ki so bila danes postavljena razvidno, da imamo tukaj nekoliko različna pojmovanja, da je zagotovo potrebna mogoče še neka širša, razpravo in neko poenotenje stališč in neka konkretizacija kako si nekako ta univerzalni otroški dodatek tudi zamišljamo. Zagotovo pa tudi je na mestu vprašanje, ali je vzdržno financiranje in do kolikšne mere takšnega dodatka. Pa seveda tudi, kako bi eventualno potem tak dodatek vplival na obstoječe družbene podsisteme. Predvsem s tega vidika me zanimajo tudi vaša stališča.  In za konec, da ne bom tako zelo dolga, kot so bili nekateri, mogoče samo še vaša stališča glede določila v koalicijski pogodbi, ki se nanašajo na prihodnost demografskega sklada in pa tam notri je predviden tudi Urad za demografijo. Kako vi vidite njuno delovanje pri prihodnosti. Samo toliko. Hvala.
Hvala. Gospod Kandidat Cigler Kralj, beseda je vaša.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa predsednik, hvala lepa vsem poslancem za ta drugi krog vprašanj. Nekaj vprašanj se je ponovilo glede univerzalnega otroškega dodatka. Njegovo višino in obličnost oziroma vpliv, kakšen vpliv bi imel na prejemanje vseh ostalih družinskih transferov, bo gotovo pokazala najprej analiza, ki je bila pred kratkim naročena na Ministrstvu za delo in pa na drugi strani Ministrstvo za finance, ko bomo soočili vse te rezultate, bomo lahko napravili preračune in videli kakšni bi bili lahko modeli in kakšna bi bila lahko višina tega otroškega dodatka in predvsem bomo mi zasledovali cilj, da se položaj otrok prejemnikov ne poslabša.  Načelo enakosti. Hvala lepa poslanski Muršič in poslanki Sluga za to vprašanje. To je zelo pomembno načelo. Slovenija je država, ki je pri tem zagotavljanju enakih možnosti zelo uspešna. Mislim, da smo lahko ponosni na to. Konkretno vprašanje glede kvot, poslanka Sluga v politiki očino daje rezultate, so pozitivne. Za gospodarstvo pa raziskave kažejo, da so podjetja, kjer je več žensk na vodstvenih položaj primerljivo, precej uspešnejša kot jih tista kjer jih je manj, tako da rezultati kažejo, da vsekakor je dobro upoštevati čim večjo spolno raznolikost v sestavi tudi gospodarskih družb, ampak tu jaz vidim ministrstvo bolj kot tistega, ki priporoča, prenaša dobre prakse, ne moramo pa predpisati vsaj zaenkrat ne vidim teh možnosti.  Domovi za starejše, poslanec Siter, pa poslanka Muršič, kje bodo. Tu bomo sledili analizi pokritosti Slovenije z domovi. Podatki se že zbirajo, obstajajo in bomo morali slediti temu, da bomo identificirali območja, kjer je največja potreba po zagotovitvi novih kapacitet in pa po tem, da so manj pokriti s kapacitetami. Smo pa slišali vaš poziv in sigurno bomo tudi to pač v okviru tega kar bo pri splošnih kriterijih proučili in bomo videli. Katere generacije domov, vsekakor smo, imamo tu v mislih četrto, tudi peto generacijo bivanjske skupnosti. Želimo, da so to domovi kjer so stanovalci tudi čim bolj vključeni v proces, v življenje in sistem zagotovijo sebi in drug drugemu tudi čim bolj kvalitetno življenje.  Poslanka Kociper. Hvala lepa za vaše vprašanje. Sem hvaležen, da kako bi rekel, da prepoznavate, da je Stranka Nova Slovenija, ki me je predlagala na to funkcijo iskala svežo ekipo, nove obraze. Morda je to lahko tudi prednost. Meni je to delo velik izziv in sem pripravljen sprejeti tudi vso odgovornost, ki jo s seboj prinaša in ker imam močno strokovno ekipo, kot sem že rekel in tudi močno politično podporo na drugi strani, verjamem, da bom lahko dobro opravil ta dvoletni mandat za katerega kandidiram.  Glede vrtcev, se morda nisva najbolje razumela, povedal sem že prej, v uvodni predstavitvi, da je ukrep, kot je bil sprejet leta 2008, torej je v zakonu bilo določeno, da razliko krije državni proračun, ne občine, to razliko, ki jo sedaj plačujejo starši, bi prevzel državni proračun, ne občine, tako da glede tega lahko rečem, ker sem sodeloval pri pisanju ene novele, ki smo jo tudi v moji poslanski skupini še ne tako dolgo nazaj v sklopu enega paketa družinske zakonodaje vložili, smo takrat nekje preračunali dobrih 21 milijonov evrov posledic. Zdaj bomo na nove razmere mogli pač pogledati, preračunati oziroma pomagati ministrstvu za izobraževanje, ki je nosilec tega projekta.  Inšpektorat za delo. Ob vsakoletnem poročilu Inšpektorata za delo, veste še bolje kot jaz, vedno izpostavljajo kadrovsko podhranjenost in izražajo tudi stisko na nek način, da ne najdejo primernega kadra. Tako, da tukaj bo treba dobro pogledati situacijo, in v širšem dogovoru najti rešitev za to, da se inšpektorat za delo okrepi. Tu seveda mislim skupaj z njimi. Mi smo ekipa, ki želi se dobro seznaniti s stanjem, jih poslušati in potem tudi bomo upoštevali njihove pripombe in predloge.  Pri deinstitucionalizaciji poslanka Muršič. Zelo preprosto gre predvsem za to, da ljudje lahko čim dlje ostanejo doma in da se jim nudi čim boljša oskrba. Bi pa poudaril, da težko oziroma nemogoče je primerjati celo oziroma določati ceno na uro domske oskrbe pa oskrbe na domu, ker gre za drugačen kontekst in je potem tudi ta cena neprimerljiva. Razumem pa, kaj ste želeli sporočiti.  Pri dolgotrajni oskrbi, poslanec Siter, Mi se bomo zavzemali predvsem za to, da se določi katere storitve spadajo v ta nabor na socialnem delu storitve, da se bo točno vedelo in da se prepreči to dvojno plačevanje storitev in da bo predvsem da bo po tudi po vseh Sloveniji to usklajeno. Da bo vsak uporabnik lahko predvideval oziroma plačnik vedel kaj dobi za tisti denar, ki ga plača.  Mogoče tu omenim še, da v kolikor bomo deležni vašega zaupanja, bo v ekipi tudi bodoča državna sekretarka zelo uspešna direktorica doma starejših, tako da verjamem, da bomo to področje lahko primerno in dobro uredili, ji zelo zaupam, da bo to urejeno.  Hvaležen sem vam poslanec Siter za vprašanje glede istospolnih porok in partnerskih zvez. Menim, da tudi v teh zvezah lahko ljudje živijo vrednote, ki so nam vsem blizu in mislim, da je to področje trenutno dobro urejeno in jaz osebno in ta ekipa, kdor me pozna, priznava človekovo dostojanstvo čisto vsakemu človeku in na tak način bomo tudi pristopali k vsem tem najobčutljivejšim področjem urejanja skupnega življenja.  Nadomestila za invalidnost. Vsekakor se strinjam, tudi sam sem kot strokovni sodelavec v Poslanski skupini dobival ogromno sporočil, ogromno pozivov, da se spremeni ali pa izboljša položaj, teh ki so delali in plačevali in dobijo zdaj manj, kot je pa socialna pomoč. In tu bomo gotovo morali nekaj narediti, bo pa to v sklopu tega kar sem v uvodni predstavitvi rekel, da načrtujemo eno, kako bi temu rekel, prenovo sistema socialne politike, celovito kjer bo treba razmerja primerno postaviti.  In še hvala za to spodbudo, da poenostavimo postopke za pridobitev varstvenega dodatka, smo si zapisali. Tako.  Koncesije ali pa javna mreža. Prednost seveda ima javna mreža, bo pa to seveda stvar odločitev, ko bomo imeli konkretne stvari na mizi. Treba je po našem mnenju gledati predvsem na to, da uporabniki, torej upravičenci do domske oskrbe, stanovalci dobijo primerno oskrbo, ne toliko na to od kod, od koga.
Hvala lepa. Bojana Muršič ima repliko. Potem pa naj se pripravi Soniboj Knežak.
Hvala lepa za vse odgovore, ki ste mi jih podali, eno vprašanje še imamo oziroma je ostalo neodgovorjeno. Vaše glede na število družinskih članov, ki bi lahko opravljali delo osebnega asistenta ali bi sploh dovolili to me izjemno zanima kakšno je vaše mnenje. Za ostalo se vam zahvaljujem in pričakujem nekako tvorno sodelovanje. Hvala lepa.
Repliko ima gospod Siter.
Hvala. Morebiti samo podnapis vseh vprašanj v zvezi z domsko oskrbo. Pa na nekatera ste mi odgovorili, ampak prvo in krovno vprašanje je bilo kakšna je vaša vizija razvoja dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, kateri so glavni parametri, v katero smer boste kot minister želeli to potisniti naprej in v sklopu tega eno vprašanje vam je pa ušlo oziroma en odgovor. Omenil sem to problematiko točno problematiko s katero smo se na tem odboru ukvarjali, in sicer dvojno zaračunavanje za osnovne storitve. In moje vprašanje je bilo kako boste kot minister postopali v tem primeru, ali a) znano mantro, dejmo čakati na zakon, ali b) stvari imamo zapisane oziroma lahko posežemo že v obstoječe pravilnike o metodologiji določanja cen in te stvari takoj zdaj oziroma včeraj uredimo. Hvala.
Hvala. Repliko ima Maša Kociper, izvolite.
Malo si skupaj zlorabljamo te replike, ampak jaz bom probala tako reči. Mislim, da se nisva dobro razumela. Bistvo mojega vprašanja, ki je imelo nekaj podvprašanj je, kako boste vse te bombončke, ki so tukaj našteti v koalicijski pogodbi, sem jih prej tudi naštela, kako boste zadostili financiranju? Ker to je bistvena razlika med tem ko si opozicijskih poslanec in daješ predloge, predloge, predloge, in zdaj ko si pa minister in koalicijski poslanec pa moraš povedati od kod, predvsem kje boš vzel, da boš tukaj dal. Se pravi, od kod, predvsem kje boš vzel, da boš tukaj dal. Se pravi od kod bo prišel denar za brezplačne vrtce, za ureditev, me ne zanima na katerem proračunu, da se razumemo, ali je pri vašem ministrstvu ali drugje, ministri ste vsi odgovorni za proračun, za brezplačni vrtec, za vdovske in kmečke pokojnine, za izključitev štipendij, za uvedbo univerzalnega otroškega dodatka, za dodatne uskladitve pokojnin, ki so zdaj take, kot je predlagal SAB, od kje bo zdaj ta denar, glede na to, da ste sami povedali, da je stanje finančno, kot ga vi ocenjujete slabše, kot ste mislili. Hvala lepa.
Hvala. Boste odgovorili na te replike takoj? Izvolite.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa. Gospa Muršič, glede Zakona o osebni asistenci. Kot sem že v prvem krogu tudi odgovoril, razmišljamo ali pa bomo sledili predvsem sklepom odbora glede Zakona o osebni asistenci, ki je bil pred kratkim, mislim, nujna seja. Mislim, da je bil eden izmed sklepov tudi premisliti o tem, da se morda omeji število članov, družinskih članov, ki bi lahko to izvajali na enega. Ampak, še enkrat poudarjam, to bo treba kar celovito premisliti, zato ker obstajajo tudi območja, to je bilo tudi na seji izraženo, kjer ne morejo dobiti ni enega zunanjega in vidim tukaj izziv, ki ga bomo morali rešiti in nanj odgovoriti ali se da mogoče pa taka posebna območja tudi drugače urediti ali pa narediti neko specifiko.  Poslanka gospa Kociper. Jaz bi rekel, to je celovit paket ukrepov, ki je kar finančno težek, kot sem že prej rekel, ampak je pa tudi koalicijsko usklajen in jaz bom tukaj s politično podporo mislim, da predsednika Vlade in moje stranke in vseh koalicijskih partnerjev imel samozavest vztrajati, da to izvedemo. Kot sem rekel, jaz mislim, da bomo to skupaj z Ministrstvom za finance, predvidevam da ob rebalansu iskali odgovore na to. / oglašanje iz ozadja/  Hvala.
Besedo ima Soniboj Knežak, pripravi naj se Mojca Žnidaršič.  Izvolite, Soniboj Knežak.
Hvala predsednik. Spoštovani kandidat za ministra, kolegice, kolegi!  Če začnemo, glede na to, da je danes to kandidacijski postopek, pa danes je bilo že večkrat omenjeno okrog kompetenc pa izkušenj kandidata, si jaz, seveda sem tudi kot večino izmed vas prvo pogledal tudi to področje, ki pa, če bom se izrazil malce po kadrovsko, da smo imeli že v tem Državnem zboru tudi kandidate, ki so bili dosti manj, imeli manj kompetenc kot jih ima tudi od dana današnji kandidat za ministrsko delo. Važno je, da ima namen, da ima voljo nekaj na tej funkciji narediti. Star je približno 40 let, to se pravi v letih, ko ima človek pred sabo še neke izzive in če je hkrati tudi volja, je njegova glavna naloga je ta, da si bo okrog sebe izbral kompetentno ekipo, tisto pa mislim, da ste tudi že kandidat sami omenil. Drugače iz tistega kar ste imeli v uvodni predstavitvi s to mantro, ki ste jo postavili že na začetku, da želite napraviti ta sistem bolj življenjski, če ste pod to mislil, da si bomo nehali delati utvare, da bodo upokojenci iskali obrazce po internetu, da bodo sami iskali, jim pripada dodatek k penziji ali jim ne pripada, da bomo to enkrat sistemsko uredili. Omenili ste tudi, da so danes v obdobju industrijske revolucije 4.0 oziroma že več dopovedujemo, upam, da boste glede tudi, da ste mlajše generacije, uspeli tisto kar imamo pri nas raka rana, tudi na tem ministrstvu uredite enkrat tudi ta informacijski sistem, da ne bomo poslušali, da imamo stalne probleme, glavni problem vseh tistih, ki se ukvarjajo s socialnim delom, da čakajo, da je sistem odziven, in da ne znamo 38 ali 48 evidenc povedati. To mi je pa res, da me boste težko prepričali, da se to ne da danes to ne da narediti.  Veseli me tudi, vem da ste delali tudi, to sem prvič sicer videl ta podatek, da ste en del poklicne kariere oziroma, da vodite tudi združenje delavcev Nove Slovenije, to sem prvič slišal, tudi zato me veseli, tudi nenazadnje čut do tega pri tej funkciji vam bo več kot dobrodošel. Pa še izdajava, da ste dosti socialno čuteč, mi daje nekako nek dober občutek, da boste poskušali v teh dveh letih, ki so pred vami, tudi nekaj dejansko narediti. Zdaj, naj že uvodoma povem tudi to, jaz vas danes ne bom podprl, ker danes je specifična seja, danes morate dobiti glasov koalicije, kar pa ne pomeni, ker bom šel zdajle na vaš koalicijski program, ki sem ga pogledal, ki je kar v veliki meri tudi se mi zdi odvzet od odhajajoče koalicije, kar mi daje samo to neznanje, da se zavedamo vsi skupaj problemov te države na katere moramo prednostno odgovoriti. Jaz se izmed teh devetnajstih področjih, ki ste jih v svojem programu notri omenili, z večinoma, strinjam se, da so naslovi področja, ki jih naslavljate, se mi zdi, da so pravi, ne strinjam se morebiti z dvema, to je povrnitev pravice do seniorske olajšave. To se mi zdi, da je ukrep za tiste, ki imajo boljše penizije. Jaz verjamem, da bo tega ukrepa vesel gospod Sušnik, pa njegova ekipa strokovnih delavcev znotraj ZDUS, ki imajo vsi dvakratnik ali še več povprečnih pokojnin. Da pa škoda denarja za ta ukrep, pa dajmo, mi imamo dosti revnih upokojencev pa naredimo nekaj, sredstva namenimo temu. Drugo pa kar je, tisto področje, ki verjetno naslavlja ta vključitev delovno sposobnih prejemnikov v sistem javnih del, to je verjetno tisti predlog SDS s katerim se pa jaz v načelu ne strinjam, pa tudi dvomim, vsaj če bo tako kot si jaz predstavljam, tudi zdržal neko ustavno presojo, da bomo v pogojevali nek prejem nekih socialnih transferov, ker si pač, ne vem, brezposeln, s tem, da boš ti moral nekaj družbeno koristnega delati. Tu imam malo pomislekov. Ostalo se mi pa zdi, da so področja, ki smo jih sedajle se ukvarjali tudi v tem letu in pol, tudi do sedaj, pa nekatere še nismo našli te rešitve.  Tisto, kar me moti v teh 19 področjih niste niti v enih od teh niste omenili področje invalidov. Jaz sem šel še enkrat pogledati. Ni ena alineja od 19 se ne dotika tega področja. Verjetno imamo kar relativno dobro urejenega, saj je to ena redkih zadev, ki sem bil v tem odboru, tudi presenečen, da so nam predstavniki invalidskih organizacij pohvalili sistem financiranja, ki je sedaj preko loterije in te zadeve, ampak se mi zdi, ker je dobršen del tudi naših prebivalcev tudi invalidov se mi zdi, da bi prav, da tudi njim namenite to področje.  Sedaj bom šel, seveda, vse komplet. Danes ste že parkrat dobili vprašanje od kje boste vzeli denar. Sedaj smo videli eno lepo plat, tudi če gledam samo to področje s katerim se danes ukvarjamo, koalicijsko je res, ukrep pod kater bi težko kakšnega oporekal. Ampak danes smo videli to plat medalje, nismo bili sedaj, tisto, kar je bilo omenjeno, iz kje bomo pa to vzeli. Seveda je treba to sfinancirati. Verjetno se boste morali sedaj vi še bolj tega zavedati, kot jaz ko bomo sedaj v vlogi opozicije. Bom pa zelo vesel, če vam bo to uspelo, pa tudi finančno zapreti.  Če grem konkretno na dve, tri zadevi, ne bom se ponavljal, ker je bilo danes že nekaj vprašanj, ki sem jih tudi jaz mislil, je bilo že odgovorjenih. Dva vprašanja s področja pokojnin, upokojencev. Moje mnenje je, tudi večkrat sem ga v tem državnem zboru izrazil, da je generacija upokojencev zdajšnjih, da smo do te generacije največji dolžnik. Da nam ne more biti v ponos tistih 280 tisoč, ki živijo pod pragom revščine, da so to v bistvu naši starši, da so to v bistvu generacije, ki je to državo zgradila, pa da danes, bi rekel, zmrzujejo pozimi, ker nimajo za ogrevanje, pa da ne bom rekel, da morebiti tudi še je še kakšen lačen, da nam to ravno ni v ponos. V zvezi s tem bi pa samo vprašal to, sami veste, da je bil zaradi sprejetja ZUJF neko obdobje, ki se te pokojnine niso usklajevale. Zanima me konkretno, kakšno je vaše stališče do zahtev upokojencev oziroma njihovega sindikata, kakorkoli, ki pričakujejo izredno uskladitev pokojnin, ki bi jim povrnila ta izgubljeni del pokojnin. Jaz vem, da imate v koalicijski pogodbi napisano uskladitev nad 2,5, ker mislim, da bo zaradi težav s katerimi se trenutno soočamo, se pravi, ta koronavirus, sigurno bo pustilo posledice in gospodarstvu, posledično tudi vplive na proračun. Zanima me, kakšno je vaše mnenje.  Če sem že ravno pri populaciji starostnikov, tudi danes je bilo kar precej govora že okoli domov, ki jih imate tudi omenjene v vašem programu. Glede na to, da ste notri tudi konkretno dva domova omenili, bom jaz tudi malo lokal patriot, pa verjetno se boste tudi s to tematiko srečali, do 2021 imamo sprejete neke normative za te domove starejših. Jaz sem bil izredno jezen, odhajajoči koaliciji, ker smo za to področje namenili 5 milijonov, hkrati smo dali eno področje, pa dvignili en standard, eno ali dvoposteljnih sob, ki naj bi jih ti domovi zagotavljali. To je verjetno tudi standard, da se boste strinjali, mislim, da ni nadstandard za leto 2020. Zanima me, jaz izhaja iz Hrastnika, kjer imamo bivši dijaški dom, boste tudi verjetno sodelavci povedali, preurejen v dom starejših, ki leta posluje z izgubo. Ampak za to izgubo   vedo, da je je razlog tega, ker je premalo kapacitet, dijaški dom je preurejen in mislim, da ta spada v eno izmed kategorij, ker ste rekel, da boste dali na vago, ali se bo splačalo investirati v prenovitev ali v novega. No, tukaj je občina Hrastnik skupaj z vodstvom doma že pripravila in zemljišče, tudi projekte za okrog 50 tisoč evrov, tako da upam, da boste upoštevali, ker se mi zdi, da dejansko je nesmiselno dom, ki kjer imajo tri ali štiri posteljne sobe v večini v hodnikih nekega dijaškega doma še urejati, ampak kot ste rekli, jaz upam, da boste to proučili pa da … /nerazumljivo/ uspešen.  Zdaj, tisto kar sem še hotel vprašati je področje ekonomsko socialnega sveta. Tu ste omenili, da podpirate zadevo, da / nerazumljivo/ dobrih praks, da to nadaljujemo tudi v bodoče. Imam eno vprašanje oziroma ne vem, rad bi slišal vaš razmislek. Mi imamo pri nas, ni to primer samo Slovenije, tudi širom po Evropi imamo sindikalna gibanja, ki nimajo nekih množičnih včlanitev, vemo da je treba dati en procent od bruto plače najnižji težko dajo, sem pa vsaj po mojem prepričanju ti sindikati opravljajo neko javno dobro, če drugega ne zaščitijo kategorijo, ki je naprav delodajalcem vedno šibkejša stran, pravna pomoč, vse to, so pa edino od nevladnih organizacij, ki ne morejo kandidirati za nobena sredstva na razpisih. On se izključno financirajo iz svojega, opravljajo pa to pravno službo, jaz mislim, da imajo dosti dobro, kvalitetno in jaz mislim, da bi bilo dobro razmisliti, da jim podelimo eno javno dobro tudi z vključitvijo / nerazumljivo/ teh sredstev.  Sm moment, mislim, da sem imel še neko zadevo. Ja, vsako leto zdele berem že dva poročila Varuha človekovih pravic, kjer v vsakem poročilu zasledim, pa bi rekel, na vsaki peti ali deseti strani pripombe na neodzivnost Ministrstva za delo. Jaz ne vem kaj je razlog, ali so to posamezni birokrati, ali so to tematike, ki so težko rešljive pa zato ni odziva, ampak ena komunikacija znotraj organov, znotraj državne uprave se mi pa zdi, da bi mogla biti, tako da pričakujem, tudi da boste tukaj naredili malo premikov. Zaenkrat toliko. Še enkrat, danes vam žal ne bom dal glasu, bom pa v kolikor boste ta del koalicijske pogodbe pa tematike, ki ste jih naslovili, prišli s konkretnimi predlogi, bom tudi z veseljem podprl, ker se mi zdi, da je področje tega ministrstva tisto ki ne more razlikovati ne levih, ne desnih, ne nobenih, ampak to je tako občutljivo področje, da nam mora biti vsem pomembno. Hvala lepa.
Hvala. Besedo ima moja soseda Mojca Žnidarič, pripravi naj se Marko Koprivc, ki ga trenutno ni tukaj. Izvoli.
Hvala za besedo. Hvala za vašo predstavitev kandidat za ministra. Osebno menim, da ste izpostavili v bistvu res prav tri področja s katerim se boste ukvarjali, čeprav se Ministrstvo za delo, družino, socialo res pokriva zelo zelo široka področja. Če smo ženske izpostavile, da smo malo žalostne, da nimate nobene ženske kandidatke, pa moram reči, da sem vesela, da imate tri mlade kandidate za ministre, ampak s tega vidika, da se res da mladim priložnost, ne samo, da to v bistvu non stop govorimo.  Jaz bom izpostavila samo dve stvari, ker nekaj je že bilo izpostavljeno, pa sicer tudi verjamem, da kot koalicijska poslanska bom imela tudi drugačno možnost uspešnega sodelovanja.  Zdaj, v tekočem mandatu, predvsem z zadnjo spremembo pokojninske zakonodaje, moram reči, da smo kar nekaj naredili na tem, da se je torej zaustavilo zniževanje pokojnin in da bo postopno, torej, da bodo začele pokojnine tudi postopno rasti. Veseli me zdaj, če bo možnost za to skrajšanje postopnega tega obdobja iz 6 na 4, kar verjamem, da bo, če je tudi zapisano in usklajeno v koalicijski pogodbi, bi pa osebno res vas prosila, da večji poudarek ali pa da pogledate predvsem dve področji, to so področje invalidskih pokojnin, nekaj je že bilo izpostavljeno. Včeraj je bila ena obširna oddaja na to temo pri dnevniku. Osebno to področje poznam, vem da tudi vaš kandidat za državnega sekretarja to področje dobro poznam in verjamem, da boste kar se bodalo na tem področju tudi naredili.  (nadaljevanje) Se pravi, invalidske pokojnine in pa tudi del vdovskih pokojnin. Tukaj mislim, da imamo mi res ta procent tako nizki, 15 procentov vdovske pokojnine, kjer nikjer drugje, mislim, da ni tako nizek, tudi v sedanji koalicijski pogodbi smo imeli cilje, da se to dvigne iz 15 na 25. Žal se je mandat prej zaključil, da nam to ni uspelo, tako da jaz res prosim, da temu področju date še posebno težo. To je ena stvar.  Druga pa seveda. Imeli smo že v tem mandatu v katerem sem tudi sama prisotna, prej nisem bila, kar nekaj sej na temo domov za upokojence, se pravi čakalnih vrst, potem razmer v domovih za upokojence, izračunov cen in tukaj danes ste že nekaj vprašanj na to temo dobili, pa bi res rada vas posebej opozorila, ker se je tudi ena naša skupina začela s tem bolj intenzivno ukvarjati, vsi vemo, torej na izračun cene vpliva kar nekaj dejavnikov, torej stroški dela, stroški materiala, storitev, stroški amortizacije, stroški investicijskega vzdrževanja in pa vsi koncesionarji imajo tudi priznan dodatni stroške, to je strošek financiranja. Se pravi, to kar smo že večkrat poslušali, da uporabniki morajo odplačevati dejansko tudi kredite za odplačilo domov, ki gradijo koncesionarje.  Sicer bi rada rekla, da ne drži to, kar se v medijih pojavlja in kar ste tudi vi prej, vaša stranka kot opozicijska stranka večkrat rekli, da se je zadnji dom upokojencev zgradil leta 2004, torej javni. Glede iz regije iz katere prihajam, lahko povem, da je v bistvu samo v moji regiji, je v zadnjih letih, in sicer je to javni zavod Dom upokojencev Ptuj, je v letih 2008, 2012 in 2013 izključno iz sredstev amortizacije in investicijskega vzdrževanja zgradil tri domove oziroma enote, in sicer v Kidričevem, Juršincih in v Kopru, kar je skupaj 275 postelj. In tukaj bi rada opozorila na to, kar so nekateri že spraševali, kje vzeti. Če imamo na nivoju države več kot 50 javnih domov in vseh teh domovih se zbere, mislim, da precej sredstev iz naslova amortizacije stavb in investicijskega vzdrževanja in da je treba najti priložnosti tudi za širitev kapacitet. S temi, po naši oceni bi lahko letno s temi sredstvi zgradili tri do štiri domove s kapaciteto po 150 mest. Mene zanima tukaj res, ali ste pripravljeni intenzivno ugrizniti v to kislo jabolko, torej spremeniti metodologijo izračuna cen, ker nikakor se ne moremo strinjati, da uporabniki, ki ne dobijo javnega doma, morajo potem plačevati več. Torej, če bi imeli na izbiro, bi še nekako bilo logično, ampak če ne dobijo v javnem domu, so prisiljeni iti v koncesijski in morajo za to odplačevati tudi stroške kredita. Da je treba najti tu neke druge rešitve in dajo se najti. Torej, ali ste pripravljeni ugrizniti v to kislo jabolko in spremeniti ta izračun cene in če ste pripravljeni tudi sprejeti ponujeno roko, ker vemo, da se dosedanja ekipa, tako na ministrstvu za delo kot tudi širše v naši stranki s tem že začela ukvarjati in v kolikor želite, smo vam pri temu na pripravljeni intenzivno pomagati. Hvala.
Hvala tudi vam za vaš prispevek in vprašanja. Besedo ima Marko Koprivc, pripravi naj se Boštjan Koražija. Izvolite.
Hvala lepa spoštovani predsednik za besedo. Spoštovani kandidat za ministra, spoštovane kolegice in kolegi poslanci.  Glede na zelo dolgo razpravo, ki je sedaj potekala, bom poskušal biti čim bolj kratek in eksakten, je pa res, da je področje dela našega ministrstva oziroma ministrstva na katero kandidirate, če tako rečem, zelo široko in tudi zelo kompleksno in pomembno področja, je tudi s tega vidika na neka način logična razprava, ki poteka, da je obširna. Če smem najprej uvodoma, saj je bilo že nekaj o tem izrečeno besed, ampak vendarle. V koalicijsko pogodbo ste zapisali, da se boste lotili reforme politike socialnih transferjev s poudarkom na zmanjševanju oziroma preprečevanju zlorab. Zdaj, to govorjenje o zlorabah socialnih pomoči, se mi zdi, da je velikokrat zelo pavšalno in morda nekoliko preveč površno izrečeno. Najprej, namreč nekih konkretnih podatkov o tem koliko teh zlorab je, nimamo. Je pa velikokrat kar nekoliko ponarodelo, bi temu rekel, govorjenje o tem kako socialne podpore, transferje prevzemajo lenuhu, tisti ki ne želijo delati, tisti, ki se jim ne da na nek način delati, kljub temu, da bi lahko in tak naprej. Do te razprave je prihajalo tudi pri razpravi o ukinitvi dodatka na delovno aktivnost pred nekaj meseci. No in v luči tega bi vas želel tudi vprašati, kakšno je vaše stališče do tega dodatka za delovno aktivnost. Namreč, kot veste, smo na nek način ta dodatek ubranili, kljub temu, da je ravno prejšnje vodstvo ministrstva želelo to ukiniti, tudi zaradi argumenta, da prihaja do zlorab in pa zaradi tega, ker bi se s tem prišparalo kar nekaj, mislim, da 16 milijonov evrov na ta račun. Ampak, kot rečeno, menim, da je to dober ukrep, da je to eden redkih ukrepov, ki je na nek način spodbujevalen v smislu tega, da tisti, ki so dolgotrajno brezposelni in na socialni podpori, da na nek način vendarle pristopijo k nekemu pa naj si bo družbeno koristnemu ali pa kakršnemu koli delu in zato tudi pridobijo neka dodatna sredstva, ki na nek način tudi omogočajo normalno življenje takšni družni. Tako da prvo vprašanje je konkretno, kakšno je vaše stališče do tega dodatka za delovno aktivnost. Druga zadeva, ste na to odgovarjali, ampak ne konkretno, kaj ta reforma čisto konkretno pomeni? Kjer mislite rezati? Namreč, skrbi me, ko se govori o reformi socialnih transferjev, da to pomeni rezi, tudi globalno je bilo v koalicijskih pogodbi zapisano, da se bo javna poraba zmanjševala. Zdaj, kjer so mišljeni ti rezi? In v luči tega tudi, absolutno univerzalni otroški dodatek socialni demokrati podpiramo, vendar na račun rezanja transferjev za tiste, ki te transferje najbolj potrebujejo se pravi najranljivejših, naj revnejših. Zdaj, otroški dodatek, če bo univerzalen, ga bodo dobivali vsi, ali to pomeni, da bo mati samohranilka, ki preživlja dva otroka, dobivala oziroma ti otroci manjši otoški dodatek kot so ga doslej ali ne. Kot rečeno, univerzalni transferji so pozitivni, v kolikor je sredstev dovolj tudi za tiste, najranljivejše, tiste ki te transferje resnično potrebujejo. Enako velja tudi za brezplačni vrtec za drugega in nadaljnje otroke.  Skrbi me, kot rečeno predvsem zato, ker se je govorilo o zmanjševanju javne porabe v javnem sektorju in hkrati ste tudi danes pa to ni privič, to je na nek način politika nove Slovenije, govorili, da je potrebno zmanjšati davke, dohodnino pri plačah. Na drugi strani bodo imeli manjši dohodek za socialne transferje, za brezplačne vrtce in vse za vse te javne storitve. Tako, da zanima me, kjer se bo dobilo ta dodatna sredstva, sploh v luči tega, ker je že prejšnje vodstvo na ministrstvu govorilo, da manjša nekje 90 milijonov evrov na področju, ki ga pokriva to ministrstvo.  Drugo vprašanje, ki bi ga želel izpostaviti je iz področja plačne politike, in sicer področje minimalne plače. V mandatu vlade, ki se ji trenutno mandat izteka, je bila določena formula za izračun minimalne plače, ki bo nekje dokončno stopila v veljavo v naslednjem letu. Jaz mislim, da ta minimalna plača v veliki meri odpravlja, ne v celoti žal, ampak v veliki meri odpravlja tudi revščino med tistimi zaposlenimi, ki prejemajo pač najnižje dohodke. Vemo, da takrat Nova Slovenija in pa celotna opozicija nekako tej rešitvi ni bila najbolj naklonjena, tako da iz tega vidika sej, to ste tudi že delno odgovorili, ampak jaz bi vam položil na srce, da na nek način prosim tega ukrepa ne spreminjate, v prihodnje, če je le mogoče. In pa še eno vprašanje, ki je aktualno danes. Evropska komisija je predlagala tudi uvedbo na nek način enotne oziroma   določitve minimalne plače na ravni Evropske unije. In zanima me tukaj kakšno je stališče Slovenije oziroma bo stališče Slovenske Vlade, ko se bo o tem odločalo.  Naslednje s področja delovnih razmerij, ali podpirate uvedbo 6 ali 7 urnega delovnika za polno plačilo po vzoru nekaterih evropskih držav in nekaterih slovenskih podjetij. Namreč, funkcija povečane učinkovitosti zaposlenega, bodisi skozi osebno inovativnost ali tehnološke rešitve, na nek način ne more biti zgolj namenjena krčenju ljudi zaposlenih, ampak tudi večanju kakovosti življenja zaposlenih. Tako, da bi vas prosil, da odgovorite na to vprašanje, skratka kakšen je vaš odnos do morebitnega znižanja delovnega časa?  Pred časom sem na, zdaj lahko govorimo že bivšo ministrico za delo, naslovil vprašanje. Namreč ministrstvo za delo je pristojno tudi za skrb za spomenike oziroma spominska obeležja iz prve in druge svetovne vojne in konkretno spominsko obeležje na Ljubljanskih žalah, ki je namenjeno spominu na drugo svetovno vojno in NOB in tako naprej je v zelo slabem stanju, že 17 let ni bilo prenovljeno, ni bilo nič vloženo v ta spomenik, za ohranjanje tega obeležja in me zanima kakšno je vaše stališče do tega področja, do ohranjanja spomina na prvo in drugo svetovno vojno in s tem tudi za vrednote za katere so se v teh vojnah zavzemali in so danes še kako zelo zelo aktualne, sploh vrednote antifašizma, mislim, da je ena ključnih vrednot, ki bi mogla držati skupaj Evropo in Evropsko unijo.  Eno do pomembnih področij je tudi vloge nevladnih organizacij. Namreč, na področjih, ki jih pokriva Ministrstvo za delo je vloga teh nevladnih organizacij zelo zelo pomembna in bi vas vprašal kakšno je vaše mnenje do pomena nevladnih organizacij. To sprašujem predvsem v luči, ker so določeni koalicijski, zdaj že lahko rečemo vaši bodoči ali že sedaj koalicijski poslanci, posebej izpostavljali v negativnem smislu pomen nevladnih organizacij in jaz verjamem, da bi tovrstnim pozivom na nek način ne boste podlegli.  Toliko mogoče zaenkrat. No, še enkrat bi izpostavil pomen enakih možnostih. Namreč, zelo pomembno delovno področje ministrstva je tudi zavzemanje za enake možnosti, enakost spolov in tako naprej. Tega ni bilo zaslediti v koalicijski pogodbi, tega tudi v uvodni predstavitvi niste izpostavili. Verjamem pa, kot ste že povedali, da boste tudi temu področju posvečali posebno pozornost.  Pa morda še eno, morda še eno, nekoliko bolj bi rekel temu ideološko vprašanje, glede odnosa do splava ste že odgovorili, me pa zanima, pred časom so potekale tudi razprave o primernosti kontracepcije v povezavi s svetostjo življenja in tako naprej in me zanima kakšno je vaše mnenje, če bi se, mislim, predlog da bi se kontracepcija na nek način mogla doplačevati v večji meri, kot do sedaj. Res je, da to ni v celoti vprašanje, ki se nanaša na Ministrstvo za delo, mogoče bolj za zdravje, ampak vendarle je eno tako pomembno vprašanje, ki bi ga pričakoval, da ga kot bodoči minister pristojen za socialo odgovorite.  Za konec pa še eno zelo pomembno področje, ki ga tudi danes še nismo odpirali in morda spet nekoliko bolj sodi na področje Ministrstva za okolje in prostor, pa vendarle tudi na področje Ministrstva za socialo. Namreč vprašanje stanovanjske politike. Tukaj smo v preteklosti lahko tudi samokritično govorim, res v celoti pogrnili. Od leta 1990, ko je bil sprejet Jazbinškov zakon, ki je še tisto družbeno premoženje, ki bi ga lahko ohranili v nekem javnem stanovanjskem fondu v celoti razprodali. V iztekajočem se mandatu je do javne razprave prišel nov stanovanjski zakon, ki predvideva kar nekaj dobrih rešitev. Marsikaj bi bilo sicer še dopolniti in spremeniti, ampak vendarle me zanima, ali bo ta predlog stanovanjskega zakona na nek način izhodišče za nadaljnje delo, ali se nameravate vprašanja stanovanjske politike lotiti na nek drug način od začetka. Namreč v koalicijski pogodbi je to področje izpostavljeno kot eno od prioritetnih področij, vsekakor pa Socialni demokrati zagovarjamo izgradnjo močnega javnega stanovanjskega fonda. Se pravi, nikakor niso rešitev zgolj neka poroštva, državna poroštva za kredite. Kot vidite, je Slovenija ena od držav, ki ima najvišjo stopnjo lastniških stanovanj v Evropi, med najvišjimi in vsekakor bi bilo prav, da se okrepi ta javni stanovanjski fond, da se zagotovi dodatna stanovanja za neprofitni najem. Toliko za enkrat.  Hvala lepa.
Hvala lepa, kolega Koprivc. Zdaj preden bi dali kandidatu priložnost da odgovori, damo priložnost za razpravo in vprašanje še kolegu Boštjanu Koražiji.  Izvolite.
Spoštovani predsedujoči, najlepša hvala za besedo! Jaz bom pa zdaj prav razpravljal, se pravi, ker danes vsi samo nekaj sprašujete pa te zadeve, kar je super, kar je okej. Jaz sem bom tudi zadovoljil z drobtinicami in ne z, ne bom spraševal o bombončkih, ki jih eni pričakujete tako in drugače, ker eni ste že tudi imeli oblast v rokah in ste bili na ministrstvih, ste imeli možnost in bi lahko že marsikaj ukrenili, pa niste. Zadeva je sledeča. Na začetku sem bil pri vaši predstavitvi, moram priznati, zelo razočaran, da niste takoj nazvali tistih najšibkejših naših socialnih oziroma družbenih skupin in to so invalidi pa revni. In tudi imamo gospoda, ki je tudi zelo dober zastopnik invalidov Slovenije, tudi napove marsikaj kar bi morali vsi vedeti tukaj v Državnem zboru in nas tudi opozori na to ali ono. In tudi glede tega bi pač nazval problem samega zaposlovanja invalidov. Imam tudi ogromno kolegov oziroma prijateljev, ki so invalidi. Eni bi radi bili zaposleni eni so zaposleni, ampak vsi se ukvarjajo z enim in istim problemom. Problem je v tem, da so tako in drugače tretirani in diskreditirani v situacijah. In tukaj bi želel tudi vaš, bom rekel, močnejši vpliv in tudi neko udejstvovanje, da boste v tej smeri tudi bolj ukrepali in posredovali in tudi poskušali reševati stvari v tej smeri.  Kar se tiče potem, bom pač tudi, še imam neka vprašanja, ker sem jih pač potem / nerazumljivo/. Dejansko ste že vsi bolj ali manj povedali oziroma ste se vprašali stvari in bom še jaz zdaj vprašal stvari, ki mogoče vi niste. Imam vprašanje recimo, poglejte, v stečajnih postopkih so delavci žal vedno nazadnje, če s ploh poplačani, zato me zanima, če boste vi tisti minister in upam, da boste, ki so bo zavzemal, da boste terjatve delavcev v stečajnih postopkih absolutno prednostno obravnavane, in da so vodstveni delavci zaradi višjih plač poplačani nazadnje, za vsemi delavci. Upam, da boste vi to. Imate idealno priložnost in šanso, da ste vi prvi, ki boste to storili.  Potem imam naslednje vprašanje. Glede begunske problematike. Izpostavil bi rad problem dolgih postopkov pridobivanja mednarodne zaščite. Otroci so v azilnem domu tudi po več let. To je škodljivo za njihov razvoj ter za proces njihovega vključevanja v družbo. Azilni dom ni prosto prijazen otrokom. Zaradi dolgih postopkov, negotovosti, travmatiziranosti od prej, so starši depresivni in nezmožni poskrbeti za njih. Ustvarja se dejansko sekundarna travma. Zdaj me pa zanima. Kaj in ali boste kaj storili na tem področju?  Naslednje. Problem zaposlovanja migrantov. Zakaj pri nas lahko prosilci za azil začnejo delati šele po devetih mesecih, v Nemčiji pa po treh. Ali boste zagotovili tudi prosilcem za azil pravico do dela? Probleme imamo tudi z / nerazumljivo/ družine, ki so že pridobile status. Zelo težko dobijo prebivališče. Kako lahko pomagamo tem družinam in poskrbimo za njihovo vključevanje oziroma tudi kaj boste vi na ministrstvu v tej smeri storili. Potem pa imam še nekaj vprašanj v zvezi s centri za socialno delo. Kot veste, dejansko centri za socialno delo so podhranjeni, kadrovsko in od tod tudi mi v Levici in v naši Poslanski skupini Levica konstantno opozarjamo in naš Miha se je boril tudi za inšpektorje, dobesedno, na nož, da smo sploh kaj malega dosegli in v tej smeri je treba tudi delati naprej in se boriti in na nas Levico oziroma poslansko skupino lahko umeraj računate, tako da, mi ne bomo tiho in bomo na te zadeve vseskozi, vas in tudi vse ostale opozarjali.   Zanima me tudi, kako komentirate izpeljavo reorganizacije centrov za socialno delo. Me pač zanima tudi vaše mnenje, pa tudi bi si želel mogoče v tej smeri, da se lahko kar drznete in pokomentirate. Udejstvovanje prejšnje ministrice gospe Klampfer, kako bi pokomentirali njeno udejstvovanje v smislu njenega ministrovanja, pa tudi mogoče kakšnih prejšnjih ministrov.  Potem imam tudi eno vprašanje glede informativnega izračuna za letne pravice iz javnih sredstev. Ali lahko do konca mandata pričakujemo uvedbo informativnega izračuna za letne pravice in s tem poenostavitev postopkov na centrih za socialno delo.  In še vprašanje, zanima me vaše stališče glede možnih pritiskov v smeri večje privatizacije izvajanja socialnovarstvenih storitev oziroma njihovih prehodov iz centrov za socialno delo v nevladni sektor. Se pravi, da ne bi prišlo ravno do tega, kar smo se prej pogovarjali, da ne bi prišlo do privatizacije teh, bom rekel, javno sektorskih dejavnosti, ki se tudi tako žal pricurlja včasih kakšna informacija ali pa celo kakšen predlog tudi dostikrat na kakšnem odboru, žal. Hvala
Hvala lepa, Boštjan. Sedaj bomo besedo predali gospodu Cigler Kralju. Hvala za odgovore. Torej, za poslance Soniboja Knežaka, Mojco Žnidarič, Marka Koprivca in Boštjana Koražijo.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa. Hvala za vsa vprašanja tudi v tem krogu.  Glede invalidov je res da nisem naglasil, ampak že s predlogom za državnega sekretarja, če bomo dobili vaše zaupanje, sporočam, da je to izjemna pomembna skupina, ki jo bomo vsekakor imeli stalno v obziru in se zavedamo njenega pomena. Cveto Uršič je človek, ki je na različnih nivojih že celo življenje delal in veliko naredil in čuti z invalidi in on prinaša to kvaliteto v naše delo. Tako da hvala lepa za to, da ste me še posebej opomnili na to.  Glede prosilcev za azil, pa njihovega vključevanja, jaz mislim, da bomo tu z notranjim ministrstvom verjetno sodelovali. Imamo pa kar nekaj primerov dobre prakse, recimo, skupnost Logatec, kjer so mladi in družine. Preko različnih programov so vključeni v lokalno okolje in mislim, da je to lahko primer dobre prakse, pa verjetno še kje po Sloveniji tudi.  Terjatve delavcev, zelo čutim z vami, vas zelo slišim v tem, je to stvar insolvenčne zakonodaje, ampak vsekakor bo moja ekipa, če nam boste dali to priložnost, imela to v mislih, pa bomo v sodelovanju z ostalimi videli kaj je mogoče.  Glede dodatka za delovno aktivnost, hvala lepa. Mi imamo tu namen v sklopu teh sprememb socialne politike ali pa sistema socialne politike predvsem okrepiti nadzor, da bodo dodatek za delovno aktivnost dobili tisti, ki ga zares potrebujejo, ki resnično v društvih, kjer so, opravljajo to delo in da se prepreči to, na kar smo bili pa res vsi tudi močno in dolgo opozarjani, da je prihajalo tudi do nekih množičnih dogovorov v različnih društvih, kjer so si drug drugemu dajali potrdila in množično ustanavljali nova društva in si dajali ta potrdila. To pa je nesprejemljivo. V tem smislu okrepiti nadzor. Naj dodatek za delovno aktivnost dobijo tisti, ki ga zares potrebujejo.  Reforma, kot piše v koalicijski pogodbi, za nas, zame in za ekipo pomeni narediti sistem bolj življenjski, bolj pravičen, bolj pregleden.  Univerzalni otroški dodatek, v smislu finančnega položaja družine, vsaj to je naše vodilo, ne sme poslabšati finančnega položaja družine. Če bo nov univerzalni otroški dodatek nižji bo vseeno razliko do višine skupnega razpoložljivega dohodka gospodinjstva kril ukrep socialne politike. Ne bo pa to otroški dodatek. In to se nam zdi prav. In to mi tudi imenujemo ločitev družinske in socialne politike.  Evropska minimalna plača. To je res predlog na ravni EU, ampak zaenkrat je to res samo še delovni predlog. Jaz vidim tu več težav, predvsem neprimerljiv življenjski standard. Če gledamo že samo na osi sever – jug, vzhod – zahod, bo tu treba kar veliko naporov še vložiti zato, da bi prišli do kakšnega konkretnejšega napredka na tem področju.  Šest urni oziroma skrajšani delovnik. Tu je vprašanje potem produktivnosti. Jaz osebno sem naklonjen, mislim z naklonjenostjo gledam na te pilotne projekte, ki se po različnih delih Evropske unije ali pa v nekaterih podjetjih tudi v Sloveniji že izvajajo. Ne bi pa rad, da se opečemo in da nam potem kje zmanjka, pa spravimo v, kako bi temu rekel, ogrozimo naš sistem socialnih zavarovanj, socialne skrbi. Drugače pa, kot sem poudaril na začetku že, vidimo pa eno možnost usklajevanja družinskega poklicnega življenja in to bomo res imeli kot eno od prioritet, da olajšamo delo na domu. Menimo, da bi s tem lahko že veliko naredili. Drugače pa z naklonjenostjo gledam na te zadeve.  Pomen nevladnih organizacij. Izjemno velik. Tudi sam sem do sedaj bil v različnih nevladnih organizacijah prostovoljec. Jaz mislim, da so to neprecenljive organizacije, neprecenljive sredine, kjer človek, če se vključi že kot mlad in mislim, da bi to lahko že tudi v izobraževalnem sistemu bolj spodbujali, pridobi izkušnje, ki jih nikjer drugje ne more pridobiti, se nauči veliko stvari in pa hkrati tudi, kar je pa meni osebno najbolj pomembno, se nauči sprejemati tudi drugačnost. Tako da pri nevladnih organizacijah jih podpiramo zelo. Mislim pa, da bomo kot ekipa, če bomo dobili vaše zaupanje, pokazali, da jih cenimo tudi tako, da bomo skrajšali postopke od razpisov do takrat, ko prejmejo sredstva. Ker država pokaže to, da ceni nevladne organizacije na konec koncev potem tudi ali pa predvsem s sredstvi, ki jim jih nameni in vemo, da kdor hitro da dvakrat da, tako da v tej smeri bomo mi delali.  Stanovanjska politika. V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor bomo morali tu napraviti velik korak. Jaz osebno z ekipo vidim sicer mogoče eno izmed možnih poti tudi v, ampak to bomo vse proučili skupaj z vsemi deležniki, eno mogočih poti tudi v tem, da se uvede neke spodbudne olajšave za podjetja, ki bi gradila kadrovska stanovanja. Jaz mislim, da bi to bila lahko uspešna zgodba, kjer bi lahko na nek nevtralen način, torej ne toliko preko subvencij ali pa vlaganja javnih sredstev z olajšavami za podjetja, ki ponudijo svojim zaposlenim kadrovska stanovanja tudi veliko naredili. Sicer pa hvala. To je tudi zelo pomembno področje.  Hvala poslanec Soniboj Knežak za zaupanje. Veliko pomeni. Smo tudi slišali in razumeli vašo odločitev glede glasovanja. Mislim, da imamo veliko usmeritev in veliko pogledov, podobnih, tako kot sem že uvodoma povedal v predstavitvi. Ravno to cenim pri tem odboru, da večinoma uspete poslanci preiti te politične ločnice in stopiti skupaj in to bo tudi moje vodilo, tako da hvala no, veliko pomeni to kar ste povedali.  Glede poročil Varuha človekovih pravic. Tudi sem sem bil kot strokovni sodelavec večkrat frustriran, ker so bila samo vedno debelejše in včasih je bil občutek, da ni nekega napredka. Malo za šalo malo zares, sva s sedanjim trenutnim varuhom človekovih pravic celo sovaščana, tako da upam, da bova našla nek jezik, da bova tudi skupaj preverila za kaj pravzaprav gre pri tem, ker jaz ne verjamem, da bi bile prejšnje ekipe tako neobčutljive ali pa neodzivne na njegove pozive in pa na pozive njegove predhodnice.  Poslanka Žnidaršič. Glede invalidskih vdovskih pokojnin. Hvala lepa. To je močna tema, to so deprivilegirane skupine in smo slišali in mislim, da bomo lahko že s tem kar se zdaj uveljavlja po zadnjem sprejetem zakonu že nekaj naredili, iskali pa tudi rešitve za dostojne pokojnine za vse. In tisti, ki so prispevali, ki so plačevali, seveda morajo imeti tudi neko višjo, neko dostojno raven, višjo kot pa iz socialnih prejemkov. To razmerje se mora vzpostaviti.  Glede gradnje novih domov. Zanimivo razmišljanje, ampak tukaj sva hitro s kolegico izmenjala malo menja glede možnosti uporabe sredstev iz amortizacije. Glede na to, da je tudi javna mreža domov precej že oziroma bom rekel, se stara, se bodo ta sredstva potrebovala tudi za obnovo teh obstoječih kapacitet in tukaj morda ta ekipa ne vidi toliko možnosti za najti denar za gradnjo novih, bomo pa v skladu s koalicijsko zavezo našli način, da zagotovimo kapacitete.  Eno pa večposteljne sobe oziroma standardi. Mislim, da ste nas to spraševali. Ja. Tukaj je problem večplasten. Oskrbovanci se trenutno v domovih odločajo za večposteljne sobe izključno iz finančnega ali pa večinoma, v veliki večini iz finančnega razloga, ker če bi pa oni imeli recimo finančno možnost, bi pa izbrali enoposteljno. Tako da, tukaj moramo dobro proučiti pa najti odgovor na to kar ste izpostavili glede normativov po letu 2021. kolikor sem si označil, mislim da sem naglasil vsa vprašanja.  Hvala lepa.
Če vas, spoštovani kandidat lahko jaz opomnim na vprašanje kolega Koprivca v zvezi s spomenikom NOB na ljubljanskih Žalah. To vam je še ostalo.
Janez Cigler Kralj
Moje vodilo pa vodilo moje ekipe je dostojanstvo vsem umrlim.
Najlepša hvala za odgovor.  Zdaj gremo pa v zadnjo skupino razpravljav…  Replika. Izvoli.
Hvala lepa spoštovani kandidat za ministra za te odgovore.  Bi pa vendarle mogoče samo pri enemu odgovoru vas nekoliko dopolnil. Mogoče glede evropske določitve evropske minimalne plače. Tukaj seveda ni mišljeno, da bi bila določena enotna v absolutnem znesku enotna minimalna plača za vse evropske države, ampak samo način določitve minimalne plače glede na posamezne države, kot nek minimum, določitev minimalnih standardov, to je bilo mišljeno, ne da bi pač določili eno enotno številko minimalne plače za vse evropske države, ker seveda tudi standard življenja ni enak. Hvala lepa. Samo toliko.
Hvala lepa kolega Koprivc. Kolega Soniboj Knežak, replika.
Hvala. Bom kratek. Pozabili ste samo, sicer lahko tudi kasneje, da odgovorite okrog vašega stališča do zahtev upokojencev okrog tistega poračuna za obdobje, ki se ni usklajevalo.
Želite zdaj odgovoriti?
Janez Cigler Kralj
Najbolje, da ne bom izpustil. Hvala lepa. Oprostite, res sem pozabil. Poznam ta poziv, ker je tudi na našo poslansko skupino oziroma pravzaprav verjetno na vse prišel, smo jih tudi sprejeli, se z njimi pogovorili. To bomo mogli reševati v širšem dialogu v koaliciji, tako da mi imamo tukaj nabor ukrepov že naveden. Mislim, da bomo partnersko o tem spregovorili pa iskali rešitve.
Hvala lepa. Kot rečeno imamo v tem prvem delu, prvem krogu še tri razpravljavce po tem vrstnem redu: Jurij Lep, Vojko Starović in Iva Dimic. Kolega Lep izvolite.
Hvala za besedo gospod predsedujoči. Spoštovani cenjeni kandidat za ministra, kolegice in kolegi in vsi ostali. Jaz bom začel tako, marsikaj smo že povedali, ali ste ali pa so povedali. Mi smo naredili koalicijsko pogodbo in veste da je bil Desus sicer v prejšnji koaliciji, pa je v tej koaliciji in tudi ni res, da smo posamezniki ali Desus, stranka kot takšna spremenili svoja gledanja na neke probleme. S tega stališča smo tudi skupaj pri usklajevanju pomembnih stvari, ki so zapisane v to koalicijsko pogodbo, jasno rabiš čas in smo potem to uskladili. Zato je pogodba spisek kompromisov. In tudi eden od teh kompromisov, ki ga imate pred seboj, ki smo ga tudi sprejeli, je takšen, ki ga sedaj ima gospod kandidat za ministra pred seboj. Mi je zelo všeč, da je izpostavil tri področja oziroma štiri: socialen pomoči, skrb za starejše, krepitev družinske politike in pa delovnopravno zakonodajo. Se pravi minimalna plača in kaj s tem sledi.  Meni je tudi zelo všeč, tudi v prejšnjem sklicu smo osebno pa tudi naša stranka zagovarjali sodelovanje z Ekonomsko-socialnim svetom in tudi sedaj ga bodoči kandidat oziroma kandidat za ministra daje v prvi plan in tudi naša stranka je to, predvsem, da je to pomembno, ker sindikati, Vlada in pa delodajalci morajo za neke takšne stvari, ki so pred nami biti dogovorjeni. Vemo, da vse ne bo šlo, to se popolnoma strinjam, in da bodo tudi neke stvari, ki bodo mogoče preko tega šlo ali pa se malo zaigralo, skratka osnovna je, da minister, kandidat za ministra zagovarja sodelovanje z ekonomskimi partnerji.  Jaz se bom na to osredotočil, kar se tiče naše stranke, je tudi zanimivo, da smo mi, recimo, s stranko SAB nismo imeli nikoli sporov, ampak je zmeraj nas izpostavila, tako da ji bom nazaj vrnil. Kar se teh stvari, kar se tiče Stranke SAB pa Stranke Desus letni dodatek. Res, stranka Desus je zagovarjala v prejšnji koalicijski pogodbi 5 razredov, z enostavnim razlogom, da bi pač socialne, se pravi tisi, ki ima večjo pokojnino bi dobil manj in obratno. Se pravi to smo takrat izbojevali. V tej pogodbi sedaj je pa zapisano, tako kot je v Zakonu o regresih zapisano. Se pravi v dveh razredih. Tak je sedaj dogovor in če bomo mi, bomo tudi v Stranki Desus še zmeraj poskušali vnesti socialno noto, če bo šlo bo, če ne pač ne. Ampak, skratka, kompromisni predlog, ki smo ga mi dosegli s temi našimi bodočimi partnerji, ni bil tako enostaven in tudi morate vedeti, da smo poslanci, saj osebno jaz, mi smo dogovor, ki je bil sklenjen nazaj en teden ali 14 dni, mi smo zvedeli zadnja dva dni, tako da poslanci, koliko je meni znano, nihče ni, ampak se je stranka na svojih organih s tem pogovarjala. Za samo usklajevanje poslanci nismo vedeli in to kar je prišlo pred nas, ni bilo v nasprotju z našo ideologijo. Tako da, kar se tega tiče, smo tudi zadovoljni.  Potem je bilo rečeno, da Desus ni nasprotoval dvigu odmernega odstotka 5,4 na 63,5. To ni res. Mi smo zmeraj zagovarjali in tudi smo v sklepih, ki smo jih imeli, zagovarjali, da bi bil rok krajši, je bil pa 6 let. Ampak, da mi nismo s tega stališča nasprotovali temu, da bi se dvignil prej. Sedaj je zapisano 4 leta. Zopet kompromisni predlog in to je ena,  bom rekle, naš dosežek.  Potem je pa še bilo dvig zneskov v 6,5 evrov ali pa odstotkih. To smo takrat zagovarjali, pa to zdaj zagovarjamo, da mora biti pokojnina, mora padati in rasti v odstotkih, ker tudi se je plačevalo in padalo v odstotkih. Tudi zdaj tisti, ki bi sedaj delali v Vladi, se ne bi strinjali s tem, da bi sedaj vsi plačevali isto, potem bi imeli tudi enako penzijo. Če bi tako bilo se strinjam, ampak sedaj vsak plačuje drugače v odstotkih od svoje bruto plače, zato je tudi pričakovano, da se potem ta odstotek ohrani. Vsekakor smo pa za to, da se lahko dodatno da na koncu leta, recimo ali neka 13, 14 plača, ki bi pa lahko bila enaka za vse. To pa ni noben problem, kar se tega tiče.  Tako da mi nimamo teh spremenjenih okoliščin za prej pa nazaj tudi nič razlike. Tudi jaz sem zadovoljen pa vesel, da je gospod Soniboj Knežak razpravljal v tej smeri, da pač ne bo podprl vas kot kandidata, skratka bo pa gledal kar boste delali in tudi koalicija, ki je sedaj, verjemite mi, da se bomo trudili, da bomo neko stvari speljali, ker mi smo tudi sestavili v izhodiščih za delo, za program in se bomo poskušali izogibati takšnih tem, ki bi nas ločevala, je pa dejansko, da bi zopet prišlo do nekega razrušenja te naše koalicije.  Skratka, mandat je kratek, dobre dve leti, ali pa recimo v bistvu eno leto pa pol, tako da kar se tega tiče, jaz glede na to, da se predvsem v Novi Slovenije, dejansko imate same mlade kandidate, jaz to spoštujem, glede na to, da ne morem oceniti kaj ste delali prej, vas bom ocenil kako boste delali naprej. In glede na to, da ste vsa ekipa, ki je sedaj z vaše strani, je zelo mlada. To je bilo prej rečeno, kar se tiče ženske kvote, smo tudi v Stranki Desus poskrbeli, da imamo 1:1, v strani SMC imamo 1:1 in kar se mene tiče osebno, v naši strani zagovarjamo enakopravnost, ne samo spolov, vsega enakopravnost in spoštujemo različnost, spoštujemo vsako pravico, ki jo ima, tako da mislim, da boste imeli, delo ne bo enostavno, to vam takoj povem, da ne bo enostavno, da ne bo enostavno in ta odbor, ki je tu v letu in pol, ki sem zdaj tu, glede na to, da je zelo zahteven in jaz mislim, da je eden zahtevnejših, mogoče še finance so bolj, ampak ta odbor delo, družino, socialno zadeve je zelo zahtevna stvar, ker moramo upoštevati veliko teh stvari, veliko različnosti in kot ste sami ugotovili, je tudi to pomembno, da je ta odbor, ki se ukvarja z socialo, delom in družino, večinoma smo našli skupni rezultat, skupni imenovalec in smo neke stvari speljali naprej. Verjemite mi osebno, da glede na to, vem pa da bo problem, ker morate vedeti pri reševanju vseh teh problemov nekomu vzeti, nekomu dati, to je najtežje, tako da jaz v bistvu tudi vem, za konec samo pravim, če si hotel spremeniti financiranje lokalne skupnosti, si mogel bazirati na tem, da je razmerje, ki je bilo, je ostalo, ampak če si hočejo razmerje spremeniti, si mogel dati zraven, ne komu odvzeti in to je bila edina rešitev. Tudi zdaj pričakujem, da če bomo tako naredili, se pravi, da ko smo rekli minimalna plača pa socialne pomoči so preblizu skupaj. V redu. Nič narobe, ampak socialna pomoč mora ostati in moramo graditi, da bomo dvignili plačo. Kako boste dvignili plačo. So rezerve, skratka, jaz osebno ne bom o tem razlagal kaj bi mogoče jaz naredil, zato ker nisem kandidat za ministra, stvar je samo v tem, da verjemite mi, da je toliko različnih ljudi in toliko različnih faktorjev in če bo ekipa sposobna, bo našla neke stvari, da se da narediti. Vire moramo dobiti, vemo pa da bo sedaj v tej zgodbi izhodišče še slabše, vemo da bo bruto proizvod padel pod 2,5, bodimo realni in se že bojim, da ne bo izrednega usklajevanja pokojnin, tako da bo naša stranka tudi poskušala v prihodnosti neodvisno od tega bruto rasti, pravice za nazaj bi morali neodvisno od tega zrihtati. Se pravi 5,6 odstotka za nazaj neodvisno od bruto rasti bi morali takoj zrihtati. Kako, pustimo se presenetiti. Skratka, če bomo pa zmeraj vezali, potem pa vsaka vlada, vsi, prejšnja pa zdajšnja, se izgovarja na rast BDP, pa vemo, da ne bo. To se pravi, smo zopet prišparali ali pa nismo dali toliko pa toliko milijonov denarja.  Pa še to bi samo rekel. To sem se prej spomnil za vrtec. Jaz se tudi strinjam, družinska politika, drugi otrok v vrtcu brezplačen. Me veseli, da je tisto razliko, kar so do sedaj plačevale občine, razliko, ki jo ne bi starši, so plačevali manj, sedaj bo to krila država, če to drži, sem zadovoljen, ampak cilj bi mogel biti, da bi bil otroci v vrtcih brezplačno. To je v bistvu ista stvar, ker v tisti zgodbi, ko smo se prej pogovarjali je drugi otrok, sedaj plačajo starši za otroka glede na socialni status, večja plača, večji prispevek. Za drugega otroka pa se ta most zruši, se pravi nobeden ne plača nič tudi tisti, ki lahko imajo 100 tisoč evrov, se pravi, da če že gremo v to zgodbo, bi jaz osebno / nerazumljivo/ zagovarjali brezplačni vrtec, potem se bomo tega rešili, da bomo rekli socialni transferji so zelo pomembni za pad ali pa za rast. Se pravi drugi otrok, nisem osebno za to, ker, ko sem bil /nerazumljivo/ župan, smo tudi imeli probleme, ko so se potem tisti pritoževali, ki so imeli manjše dohodke in smo imeli v občini toliko in toliko ljudi, ki so rekli: »Glejte, on ima večji dohodek kot jaz, nič narobe, pa ima otroka zastonj, jaz pa plačujem recimo ima samo enega.« Tako, da iz tega stališča bi predlagal, da če gremo v to, da bi mogel biti cilj tega ministrstva ali pa tudi nas člana tega odbora, ta bi bil vrtec brezplačni. Ker to je ena zgodba kar se tiče, da je to tako mali denar, relativno mali denar, ker že zdaj starši plačujejo zelo malo, glede na to kakšni so prihodki.  Pa da se ne bom izognil še našim domovom za starostnike. Vsekakor se strinjam, v pogodbi piše, da bomo končali dva doma Vrtojba pa Osilnica, v redu, ta se bo sigurno končal. Potem pa pet domov, ki jih bom financirali, osebno ne vem iz kakšnih sredstev, to pa moram priznati, ampak morate nekaj vedeti, rešitev je osebno, pa tudi mi zagovarjamo javno. Javna zadeva, ampak vsekakor samo na javnem ne mogli bazirati. Osebno nisem za javno-zasebna partnerstva, ampak naj bo javno ali naj bo privatno. To je ena od rešitev in po vsej verjetnosti se mi tega ne bi mogli izogniti, kot je prej kolegica rekla v upravni eno ti Ruše v katero spadajo tri občine, Sevnica, Ruše in Lovrenc, edina upravna enota v Sloveniji, ki nima doma starostnikov na tisti lokaciji. Ampak to je vse tako skupaj, tako da iz tega stališča, se boste vi trudili, da bi ga zgradili in da bi ga imeli, ampak smo dobili koncesijo od države, pa potem investitor ni zgradil. Tako, da iz tega stališča mi imamo recimo na naših koncih lokacije dve, tri, ki so za to rezervirane, ampak dokler ne bo investitorja ne bo šlo. Mislim, da moramo v naši družbi spremeniti sistem razdeljevanja sredstev. Sredstva, ki se zdaj porazdelijo med bogate in revne bodo mogli neko drugače imeti v glavi to filozofijo, zdaj z davki logično, davka zdaj ne bomo dvigovali, ker to je v bistvu spet druga zgodba, ti moraš vedeti, ko davek dvigneš boš obremenil gospodarstvenike / nerazumljivo/ Skratka, zato je za mene pomemben ekonomsko-socialni svet in pa cilj mora biti pa ta, da bo poskušamo graditi, to je moje mišljenje, na obstoječih razmerjih in tisto razmerje, ki si misli država ali pa ta odbor, da ni prav, da moramo s tem, da bomo dvigovali osnovno plačo, se pravi minimalno plačo dvigniti /nerazumljivo/ in če bomo to dosegli bodo tudi vsi ostali člani tega odbora zadovoljni, da ne bomo zmanjševali že doseženega standarda, ki smo ga doseli do sedaj. Vemo pa, da Slovenija ni najslabša, jasno, mi moramo gledati skupno zgodbo in v skupni zgodbi zelo dobro skrbimo za socialo v celoti. Naš cilj bi mogel biti, da ga bomo še izboljšali in da bomo krivice, ki se marsikomu zgodijo, da jih to rešimo. In kar se tiče tega za invalide, kot smo prej govorili in nevladne organizacije, smo lansko leto delali in so imeli zaključni račun ali pa poročilo in so bili zadovoljni s financiranjem države. S tega stališča mislim, da ni tak problem, da bi to morali posebej zapisati, vemo pa, da je naša družba socialna in tudi za invalide in ljudi, ki rabijo to pomoč, smo / nerazumljivo/ dobrodošli, tako da želim vse dobro in uspešno delo naprej. Hvala.
Hvala lepa, kolega Lep.  Ste želeli postaviti še kakšno vprašanje ali je bila to razprava? Ne. Okej, v redu. Gremo naprej po seznamu. Predsednik Vojko Starović.
Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav še enkrat vsem, tudi iz drugega mesta. Glejte, ta odbor, mi, ki smo tu vemo, ko smo začeli delati in ko smo se sestajali, smo tudi naslavljali družinsko politiko in že večkrat smo se ob ta kamen ustavili, ker nam gre, kaj jaz vem, demografska slika se nam slabša, rodnost, kaj jaz vem, pri nas zdaj nekje 1,67, dobro otroka je / nerazumljivo/ v letih, ko rojevajo, je to zelo nizka in se zadeva nam dejansko slabša. Ugotavljali smo pa tudi primerjave s svetom kaj delajo, kolikor si bolj razvit toliko manj otrok je, ta je vsesplošni problem, ampak z denarno stimulacijo se ugotavlja, da ne dosega svojega namena. Jaz sem danes poslušal samo o denarnih zadevah, medtem ko so edine zadeve, ko sem spremljal to področje, kar je dalo rezultate, je v Skandinaviji, zopet bomo mogli kakšno Švedsko potegniti ven, kjer prilagajajo delo ženskam, delovna mesta, delovni čas tudi, karierno, zaščita, zdaj, če se odloči družina, da bodo imeli otroka, žena normalno ostane v tistem času, je obremenjena s tem v času nosečnosti in še naprej, dajmo reči tudi dojenja, ni bistveno, ampak Švedi temu prilagajajo delovno mesto in tudi karierno, da ostane tam in to je dalo rezultate. Sam denar ne da rezultatov, ker mi smo ostali na tem, pri nas kar je pod družinska politika, če boste šli gledati pod proračun kaj imamo namenjeno za družinsko politiko, je samo nadomestilo za porodniško, je za starševski dopust in otroški dodatek in se v bistvu neha, s tem inštrumenti ne mora biti osebni, zato je ta moja pripomba, da smo se pri današnji predstavitvi ustavili samo na nekem otroškem dodatku in da bo to rešili zadevo. Mislim, da ne. Bolj smo se o tem otroškem dodatku začeli pogovarjati kot socialnem korektivu ne pa o nečem kar bi povečalo interes družin, nastajanje družin in imeti tudi otroke. Drugo zadevo, kar sem hotel nasloviti, se danes tudi pogovarjamo zopet neka praska malo drugače, govorimo samo v domovih za starejše. Dobro, omenili smo tudi domove četrte generacije, kar pomeni skupno gospodinjstvo in tako naprej, ampak smo samo omenili, bi hotel povedati v tej zadevi, da mi imamo po OECD podatkih, da smo celo nad polovico držav koliko pride postelj v domovih za starejše na državljane, ki so starejši od 65 let. Torej smo to nadpovprečni. Moram povedati, saj je dobro, če je pri nas intenca, da se da starše, velika intenca, da starši gredo v domove, vam povem, da evropska tendenca / nerazumljivo/ evropska tendenca je pa čisto drugam usmerjena, je alternativne oblike, v alternativni obliki in mi smo tudi dobili iz evropskih sredstev za raziskave, za razvoj teh, trije projekti so tekli za teh / nerazumljivo/ namesto, da bi domove gradili, ampak Evropa bo dajala v tej smeri. Moramo tudi mi upoštevati evropske orientacije tako, da brez tega ne gre in bi tudi svetoval novemu kandidatu in verjetno zelo verjetno novemu ministru za to področje, da se pogleda tudi ta vidik, kjer zadeve gredo v mal drugačni smeri kot si mi včasih predstavljamo. Hvala lepa.
Najlepša hvala, spoštovani kolega Vojko Starović, vas prosim samo, če mikrofon ugasnete in daste priložnost kolegici Ivi Dimic.
Hvala lepa. Lepo pozdravljeni! Kar veliko je bilo danes izpostavljenega in povedanega in jaz sem vesela, da imam zraven sebe dobrega kandidata za ministra, mojega kar nekaj let, dolgo let lahko rečem sodelavca, strokovnega sodelavca za področje delo, družine, socialne zadeve. Včasih je pisalo še invalide zdaj pa enake možnosti, pa jaz mislim, da nismo nobeno kategorijo spustili. Mogoče se ni slišalo, da govorimo o revščini, ko smo omenili vdovske pokojnine. Mogoče se ni slišalo, da govorimo o invalidih, ko omenjamo tudi pokojnine in nenazadnje mislim, da vsa naša dejanja, ki sva jih skupaj, lahko rečem, s kandidatom za ministra Janezom Ciglerjem Kraljem peljala v teh 8-ih praktično skoraj v 9-ih letih mojega poslanskega mandata v Državnem zboru, dokazuje to, da dejansko Nova Slovenija postavlja v ospredje človeka in njegovo dostojanstvo ne glede kdo je to, ali je to invalid, ali je to vdova ali je to zaposleni ali je to delavec ali je to študent ali je to dijak. Jaz mislim, da če bi šli pogledati po vseh sklopih, o katerih smo razpravljali v tem državnem zboru, lahko rečem, da sem se vedno postavila na stran šibkejših. Tako sem v začetku leta 2012 opozarjala na štipendije dijakov, na otroške dodatke študentov in tako naprej, kar je močno poseglo takrat v družinsko politiko. Mislim, da v vseh teh letih od, bom rekla, od tistega zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev enostavno družinska politika pod nobenim ministrovanjem ne more zaživeti, ker je dejansko tisti šok bil zelo močan. Jaz si nadejam, da bomo peljali dober socialni dialog, dober medsebojni dialog in da bomo seveda peljali stvari in verjamem, da v dogovorjene rešitve, ki naj bi bile trdnejše in dolgoročne. Družinska politika potrebuje dolgoročno politiko. Družinska politika ne more biti vezana na mandat ene vlade, kar se potem pokaže v neusklajenih, bom rekla, tudi socialnih transferih. Sama, veste, da podpiram socialno politiko, ki mora reševati revščino v Sloveniji in ki mora dati tistim, ki ne morejo sami ustvarjati neko dostojanstvo, neko možnost preživetja. Kot ženska, veste, da se zavzemam in tudi lahko rečem, da bomo tudi naprej sodelovali tudi z bodočim ministrom tudi kar se tiče uravnoteženosti spolov. Da ženske smo potrebne tej družbi, da ženska znamo prinesti tudi neko drugačno videnje. Vesela sem, da si je Janez tudi v svoji ekipi kot bodoči minister zaželel tudi tega vidika, vidika ženske. In mislim, lahko rečem, da smo na bodoče izzive pripravljeni. Seveda pa je moje večno vprašanje mogoče tudi zato, ker sem sama kot mama delala v gospodarstvu in je ena taka dolgoletna želja tudi to, da bi v Sloveniji vendarle bilo bolj pripoznano delo od doma in lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Žal, ko sem včasih naslovila na kakšnega ministra vprašanje delo od doma in usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, sem dobila odgovor, da je to v Sloveniji dobro urejeno tudi glede ostalih evropskih držav, pa vendarle žal rečem lahko ob tem koronavirusu opažam, da je enostavno rezerve za delo od doma še veliko. In seveda tudi tukaj moje vprašanje mojemu kolegu, kako si predstavlja v bodoče tudi delo od doma. Seveda želim vsem vse dobro in da bi dobro delali še naprej. Hvala.
Hvala lepa, spoštovana kolegica. Imeli smo razpravo Jurija Lepa, Vojka Starovića in vprašanje gospe Ive Dimic. Če sedaj, spoštovani kandidat, lahko odgovorite, potem pa za vašim odgovori se pripravi Miha Kordiš.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa, predsedujoči. Se zahvaljujem vsem trem za razpravo, poslancema za pravzaprav komentar in to, kar sta mi položila na srce. Seveda se zavedam kot minister, da se nihče, nobena družina se ne odloči za otroka zaradi denarja in denarnih prejemkov. To se še kako zavedamo. Vsekakor je zelo pomembno celovitost ukrepov in vzdušje v družbi, kako družba podpre žensko, mamo in družino v tej situaciji, ko se jim pridruži otrok, ne glede na to ali je prvi, drugi, tretji, četrti. Vsak je izziv po svoje. Hvala. Bomo to gotovo tudi s številnimi programi, tudi financiranimi iz evropskih sredstev, recimo, očka v akciji, nekaj takega, očka aktiviraj se in podobni. Se mi zdi, da lahko veliko naredimo.  To, o boljšem usklajevanju družine in dela je pa itak eno izmed naših temeljnih vodil.  Hvala tudi poslancu Lepu za njegov komentar in za vse dileme, pomisleke, ki jih on vidi. Ključna je res ekipa. Jaz vem da, če bomo dobili vaše zaupanje, prevzamemo dolžnosti. Jaz sam ne morem veliko narediti, kot ekipa pa lahko mnogo storimo. Hvala tudi poslanki Ivi Dimic, ob kateri sem se pravzaprav kalil na tem delovnem mestu.  Glede dela na domu bi rekel tako. Če bo mogoče izvesti olajšanje dela na domu v tem napovedanem interventnem zakonu zaradi coronavirusa, jaz ne vidim težav ali pa preprek, da bi tudi sistemsko to uredili tako, da bo lažje za tiste, ki bi si želeli tak način dela, da delodajalci to svojim zaposlenim omogočijo. Jaz mislim, da je to win win situacija. Zaposleni je več časa z družino, prihrani se pri stroških poti in pa tudi okolje bo hvaležno, ker bo manj emisij, kakršnihkoli že.  Tako, hvala lepa.
Hvala lepa za te odgovore. Vstopamo v peto uro razprave in drugi krog. Miha Kordiš je že pripravljen, za njim pa kolegica Lidija Divjak Mirnik.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Na tem odboru, na tem hearingu danes sem pričakoval, da se bom spoprijel s prednostnimi usmeritvami Nove Slovenije, ki prevzema Ministrstvo za delo na način spoprijema s politikami, češ kritika tole kar vi predlagate, tale prednostna usmeritev, ki jo vi predlagate, ni v redu. Mi mislimo, da bi bilo potrebno iti v neki drugi smeri. Žal do česa tako konkretnega celo v peti uri tega odbora nismo prišli. Nismo prišli. Gospod Kralj, vaši odgovori, čisto tehnično, ne pač politično katera politika je dobra ali katera politika je slaba, čisto tehnično, vaši odgovori ne pijejo vode. Pač ne poznate področij, ne poznate problemov, ne poznate konceptov in ne znate predložiti niti okvirnih finančnih posledic politik, ki jih zagovarjate. Lahko vam zgolj še enkrat čestitam za pogum, da s tako pripravljenostjo pridete pred poslance, samega sebe zagovarjati kot kandidata za ministra, pa navsezadnje lahko za enak pogum čestitam poslanski skupini, ki vas je predložila ali koalicijskim partnerjem, ki za tem predlogom stojijo. Zelo super, da ste prijazen človek, ki se članom odbora zahvaljujete za njihovo sugestijo, ampak sam recimo sem vas opozoril na prekarnost in opozoril sem vas na revščino. Nič od tega se ni znašlo med prednostnimi nalogami vašega ministrovanja. Še več revščine v uvodnem 40 minut trajajočem nagovoru niti niste omenili, pa želite prevzeti ministrstvo, ki se ukvarja ravno s področjem dela in ravno s področjem sociale. Kaj je prednostni izziv in prednostni problem na področju dela je ravno prekarnost. Kaj je prednostna naloga področja sociale, ravno odprava revščine. Mislim, to je približno tako kakor da bi prišli na izpit iz slovenščine in bi se tam zahvalili tovarišici, zaradi tega, ker vam je povedala kaj je to glagol in kaj je to samostalnik. Mislim, ne gre. Res, ne gre. Sem bil na predstavitvi Anje Kopač Mrak, sem bil na predstavitvi Ksenije Klampfer, ampak tole je uf, uf omenjene gospe sta vedele zakaj se gre, tukaj se pa že čisto pri tehničnih osnovah zatika. Pa bom šel čisto vsebinsko, v bistvu po enakih področjih, ki sem jih vzpostavil v svoji prvi intervenciji po odgovorih, ki jih je gospod kandidat za ministra dal in z nekim follow up-om za podrobnosti kaj točno se pa skriva za posameznim odgovoru.  Začenjam pri vprašanju minimalne plače. Rečeno je bilo, da samovoljno v področje minimalne plače ne boste posegali. Omenjali ste socialni dialog. Vemo, da delodajalci in njihove organizacije   pritiskajo na vse možne načine za to, da se obstoječi Zakon o minimalni plači spodnese. Spomnimo, to je zakon v katerem smo končno v temu mandatu uspeli v Levici izboriti dvig minimalne plače na 700 evrov neto in uspeli smo izboriti izločitev dodatkov. Zdaj, če se bo na ESS, recimo na pobudo delodajalske strani odprlo vprašanje minimalne plače in poseganja v Zakon o minimalni plači na novo, kako se boste opredelili na vašemu ministrstvu. Mislim, da bo zelo pomembno za obstoj tega zakona. Ali boste vrgli svojo težo za te zadnje dvige minimalne plače ali tega ne boste storili. Socialni dialog je tripartitno partnerstvo, predstavniki dela, predstavniki kapitala in Vlada in seveda Vlada je pogosto jeziček na tehtnici in vladno stališče bo tukaj ključno ali bo pridobitve dviga minimalne plače branila ali tega ne bo storila.  Nadaljujem na področje družinske politike. Nisem se zadrževal konkretno pri vprašanju vzdrževanih družinskih članov, ampak sem se posvetil področju otroškega dodatka. Gospod Kralj, vi ste dejali, da kakšnih finančnih izračunov za uvedbo univerzalnega otroškega dodatka nimate, češ da so neke študije v izdelavi, ampak jaz se presneto dobro spomnim, da sva ravno midva dve leti nazaj skupaj nastopila v Studio, oddajo Odmevov, kjer ste vi zagovarjal predlog, da se univerzalni otroški dodatek postavi na 200 evrov, in da teh 200 evrov prejme vsak otrok oziroma za vsakega otroka, vsaka družina ne glede na njihovo gmotno stanje. Se pravi, tudi če je neka družina obsceno bogata, naj bi za vsakega otroka prejela 200 evrov. Hkrati ste dejali tudi, na današnjemu hearingu, da ne glede na to kako boste posegali v otroški dodatek, ne boste poslabšali položaja revnih. Z našim strokovnim sodelavcem sva si vzela pet minut. Pet minut. Mislim, da sva porabila še manj za to, da sva približno naračunala posledice sprememb v otroški, na področju otroškega dodatka oziroma posegov v otroški dodatek glede na to kaj ste recimo dve leti nazaj zagovarjali na tistih odmevih, ki jih je omenjal. Lahko vzamemo številko 253 tisoč otrok, ki oziroma prejemnikov otroškega dodatka, to je številka iz leta 2017, pomnožimo to z 12 mesecev, pomnožimo to z 200 evrov in veste kakšna številka nam ven pade, 600 milijonov evrov. 600 milijonov evrov. Glede na to, da sem vas spraševal tudi o tem, če ste za izločitev otroškega dodatka iz upoštevanja pri cenzusu za upravičenost do drugih socialnih transferjev in ste vi oziroma vaša ekipo vneto kimali pri tem mojem vprašanju, to pomeni tudi, da kakšne hude presoje na druge elemente sistema socialnih transferjev ne rabimo čakati, ker če otroški dodatek izločimo ven iz upoštevanja pri cenzusu, potem je 600 milijonov evrov pri 200 evrov otroškega dodatka precej točna številka. Oziroma glede na to, da govorite o univerzalnem otroškem dodatku, ki bi ga prejeli vsi otroci pri 200 evrih, je to 396 tisoč upravičencev, kar je 950 milijonov evrov. To je slaba milijarda evrov. Kje nameravate ta denar dobiti? To so ogromni zneski, ogromni zneski. Ali pa, če odstopate od tistega zneska 200 evrov univerzalnega otroškega dodatka, pa vzamemo recimo 117 evrov otroškega dodatka kolikor ta znaša za prvi razred v tem hipu, še zmeraj pridemo čez pol milijarde evrov, pridemo na 553 milijonov evrov. Vaw. Ja samo, to so tako, tretjina proračuna vašega ministrstva polovica proračuna vašega ministrstva. To so ogromni zneski. In res me zanima kje boste ta denar dobili. Seveda je v tak sistem univerzalnega otroškega dodatka vgrajena tudi globoka nepravičnost. To, da ga prejmejo tudi bogate družine. Pa če že imamo tak budget za otroški dodatek, seveda je veliko bolj smiselno, da večji oziroma celoten del tega budžeta namenimo za revne družine, za delavske družine, tiste, ki že tako ne morejo preživeti. Ne pa za družine v katere vsak od staršev prinese po 2 tisoč evrov plače. Imamo 45 tisoč otrok, ki živijo v revščini. Takim ljudem je treba pomagati. Mislim, tem družinam teh otrok je potrebno pomagati in s posebno pozornostjo podpreti otroke, ki živijo v revščini, ne pa zapravljati javne finance levo-desno zato, da subvencioniramo ma niti ne višji srednji razred, ampak kar višji dohodkovni razred, kar bi ga, če namenimo sredstva za čisto vsako družino, ki ima otroka, tudi tisto, ki sedi na ohoho visokih plačah, kot je to ministrska ali poslanska ali karkoli že, potem to pomeni, da neposredno subvencioniramo bogate na škodo revnih otrok. Te vaše politike o otroškem dodatku, za katere ne znate predstaviti niti osnovnih financ, sam sem vam pa sedajle s pet minut računanja lahko postavil proračunske gabarite ne pijejo vode, ne pijejo vode. In tudi glede na vaše ostale odgovore, ki se tičejo področja otroškega dodatka in stališča, ki jih zavzemate, ti izračuni, vsaj v najbolj grobem okviru niso taki, da bi morali čakati še kakšne dodatne raziskave in obračanje mlinov na Ministrstvu zadelo v podrobnosti, pa analize. To so / nerazumljivo/ računi, ki že sedaj približno držijo. In ker držijo, kje boste ta denar dobili.  Področje inšpekcije dela. Na načelni ravni ste se, gospod Kralj, pozitivno opredelili, da se IRSD-ju nameni dodatna pooblastila za pregon slabih delodajalcev. Pozitivno ste se opredelili tudi zato, da se okrepi zaposlovanje inšpektorata. In tukaj me zanima, s katerimi pooblastili bi inšpektorat opredelili in do kdaj okvirno bi za ta pooblastila pripravili zakonske podlage. Torej, kaj bi tu spremenili. Kakšna pooblastila bi inšpektorjem namenili? In, do kdaj bi to uredili? In kar se tiče zaposlitev. Koliko zaposlitev bi inšpektoratu na novo namenili? Kdaj bi te zaposlitve izpeljali oziroma po časovni dinamiki? Za katera področja? Ali so to delovna razmerja ali je to varnost in zdravje pri delu, kaj drugega? Okej, vaš pozitiven odgovor na moje vprašanje, ali ste zato, da inšpektorat svetuje delodajalcem, v redu, ste za to. Jaz nisem za to, tukaj se ne strinjava. Tukaj ni več kaj naprej za dodajati.  Grem dalje, vprašanje prekarnosti. Ključen problem trga dela, ki ga pri nas imamo. Vaš odgovor na moje vprašanje, kako se spoprijeti s prekarnostjo, kakšna je strategija in tako naprej, nekaj ste zamomljali, da so prisilni espeji nesprejemljivi in to je to. Nadaljevali ste s temm, da se sedaj mladi ne želijo vezati s pogodbami. Torej, rednim pogodbam za redno delo. Zanima me, na kaj se pri tovrstnemu stališču sklicujete. Ker vse raziskave, ki so bile na tem področju narejene, so pokazale ravno obratno. Mladi si pretežno v ogromnem odstotku želijo predvsem socialne varnosti. Tudi če to pomeni kakšen evro manj, glavno, da je služba zagotovljena, da je njihov hrbet pokrit, ne da trepetajo iz dneva v dan ali jih bo šef odpustil ali bodo lahko preživeli sami sebe, ali bodo lahko preživeli svoje družine in tako naprej oziroma čisto konkretno vprašanje glede nesprejemljivosti prisilnih espejev, kako bi to naslovili? Imamo prekarnost, prekarnost je problem, s tem se strinjamo – kljukica. Kako bomo prekarnost pregnali?  Zelo podobno, milo rečeno, vprašljivi odgovori so bili odgovori za področje revščine. Izrekli ste si, da ste za odpravo oziroma za odpravljanje revščine, nič pa niste povedali kako bi revščino odpravili razen, da ste smi izpostavili, da mi imamo pri nas skoraj efektivno polno zaposlenost, da ljudje, ki so trenutno iskalci zaposlitve so celo zaradi tega, ker so dolgotrajno brezposelni in tako naprej. Z vprašanjem revščine so zame v prvi vrsti pomembne socialne pomoči. To je tisti čisto prvi obliž, najpomembnejši obliž, najbolj direktna pomoč, ki jo lahko nekomu, ki je v revščini ponudiš. Ampak, kaj ste povedali na temo socialnih pomoči, ko sem vas spraševal o temu, o vaši ideji reforme sistema socialne pomoči. Samo vaše izhodišče pri temu je, da tukaj nastopajo socialni goljufi, ki goljufajo sistem, to je zapisano tudi kot točka v koalicijski pogodbi, govorili ste o debirokratizaciji, v koalicijski pogodbi najdemo tudi idejo o prisilnemu delu. Češ nekdo očitno ni zadosti dober, da mu damo službo, je pa zadosti dober, da za tisto socialno borno, ki mu jo damo, da ga nekam teramo, ne vem neko ulico pometati ali nekaj takega. Mislim, pri takem pozicioniranju, pri takih informacijah, ki smo jih dobili je v osnovi enačba sledeča. Vse kar bomo naredili na odpravo revščine je, da bomo preganjali domnevne socialne goljufe, ne kje, ne kako bomo debirokratizirali, ne vemo še kaj in kako bo moto delali, in za prejemnike socialne pomoči imamo rezerviran inštitut prisilnega dela. Kaj točno in kako boste na področju socialnih pomoči naredili v skladu s tem, kar ste sami povedali, saj ni nujno, da se jaz s temu, kar bi vi naredili sploh strinjam, najbrž se ne strinjam, ampak vi hočete tukaj sploh narediti? Govorite o socialnih goljufih, govorite o debirokratizaciji, govorite o prisilnem delu, kaj točno bi tukaj naredili, ali boste spremenili postopke za pridobitev socialne pomoči, ali boste vpeljali dodatne kriterije preverjanja kdo je upravičen do socialne pomoči in kdo ne. Ali boste spremenili cenzuse, postrigli evidence, kaj? Kaj je tisto, kar boste naredili, mislim, kaj je to tisti problem, ki naj bi ga debirokratizacija rešila. Jaz se mimogrede na načelni ravni, jaz se strinjam zelo globoko z idejo debirokratizacije socialnega sistema pri nas. Ker socialni sistem pri nas je narejen kot plodnjak različnih evidenc, predpisov, pošiljanja človeka od šalterja do šalterja, samo za to, da bo na koncu obupal pa sploh ne bo prišel do tega, da bi uveljavljal svoje socialne pravice. Imamo cel socialni sistem, ki je tam zato, da ljudem reče, do tega nisi upravičen, do tega nisi upravičen, tukaj ti ne bomo pomagali, tukaj nisi izpolnil pogojev, pa čeprav tak človek živi v bedi. Tako, da res, kako nameravate reševati revščino, še posebej revščino tistih, ki je po nesreči trg dela ne more odpraviti celo v najbolj ugodnih pogojih in kaj mislite narediti s sistemom socialne pomoči. Ja, tukaj res tangiram predvsem na te pozicije o socialnih goljufih, o debirokratizaciji o prisilnem delu in tako naprej.  Na to temo sem vas gospod Kralj spraševal tudi o tem, da opredelite minimalne življenjske stroške, kratkoročne minimalne življenjske stroške in novi znesek minimalnega dohodka. Kajti, osnovni pojmi za nas socialni sistem pomenijo in kaj naš socialni sistem s tem pojmi dela in kako morajo biti te številke postavljene za to, da bo zadeva pravična.  Kar me pripelje do področja pokojnin? Za pokojnine ste dejali, da je potrebno upoštevati finančne razmere pri izračunih višine pokojnin in dejali ste tudi, da je najnižje pokojnine potrebno približevati pragu revišče. Pokojninsko dno pri nas znaša 227 evrov. Ja, toliko znaša najnižja penzija v tej državi. To so tiste absolutno najnižje penzije, vdovske, kmečke, invalidske pokojnine in tako naprej se gibljejo pač v tem rangu. Malo nad 200 evrov, 300 evrov in tako naprej in absolutno ne omogočajo nikakršnega preživetja ljudem, čeprav bi ga morali. Tako da tukaj me zelo konkretno zanima, kako mislite dvigniti najnižje pokojnine?  (nadaljevanje) V Levici smo na stališču, da je ravno najnižja pokojnine potrebno dvigniti najprej, zaradi tega, ker ljudi je treba najprej potegniti iz revščine, torej najprej rešiti tiste najbolj revne upokojence, in da je to prioriteta. In seveda, kje nameravate dobiti sredstva za dvig pokojnin, ki ga omenjate. Ker vaše idejno politično izhodišče je, zrezali bomo davke, zrezali bomo prispevke, hkrati pa pravite, da boste tukaj razdelili za ne vem koliko sto milijonov evrov otroškega dodatka, pa da boste dvignili pokojnine in tako. Namreč za vse te ukrepe je treba najti finance. Kje boste našli finance? Pri pokojninah je ključen vir teh financ pokojninska blagajna. Pokojninsko blagajno prvenstveno polnijo prispevki, tisti prispevki, ki bi jih vi porezali. Za nas v Levici lahko zelo jasno povem kakšna je pač politika. Absolutno najnižje dno pokojnin se mora dvigniti vsaj na ravni kratkoročnih življenjskih stroškov, to je 442 evrov. Za pokojninsko dobo mora številka iti na 613 evrov, kar je raven dolgoročnih življenjskih stroškov v tej državi. Strošek tega ukrepa je v najslabšem, najbolj pesimističnem izračunu 200 milijonov evrov. Kako bi zapolnili ta odhodek? S tem, da začnemo izenačevati prispevno stopnjo delodajalcev s prispevno stopnjo delavcev. Trenutno delavci prispevajo za svoje pokojnine 15,5 % od plače, delodajalci pa skoraj polovico manj in to je nezaslišano in nepravično in praktično nikjer tega ne poznajo, da bi imeli ti razkorak v prispevni stopnji. Sploh pa ne, da delodajalci prispevajo v penzijsko blagajno manj kakor delavci. In na ta način bi recimo že samo z dvigom na 12 % prispevno stopnjo za delodajalce pridobili 400 milijonov evrov. Če bi ti dve prispevni stopnji popolnoma izenačili na 15,5 %, bi pridobili 900 milijonov evrov. To je pa že zelo zelo veliko denarja, ki bi tudi zmanjšal, občutno zmanjšal transfer iz proračuna v pokojninsko blagajno, ki se trenutno giblje okrog 1 milijarde evrov in sprostil ta sredstva za drugo, recimo investicijsko politiko, ki je država zdaj ne more izvajati, ravno zaradi tega, ker so prispevne stopnje prenizke. Prenizke so pa od leta 1996 naprej, ko se je država odločila, da bo rajši pustila puščati pokojninsko blagajno in upokojence v revščini in na ta račun delodajalcem namenila olajšave. Skratka, kakšne točno so vaše tarče kar se pokojnin tiče, kako boste odpravljali revščino upokojence in kje boste dobili sredstva za te ukrepe. Sam sem vam ravnokar navedel, skiciral primer kako bi to reševali mi v Levici. Vi verjamem, da bi to reševali drugače, ampak v vsakem primeru me sploh zanima kako bi to reševali podkrepljeno z vsaj okvirnimi številkami.  Podobno se pri financah zatika v investicijskem budžetu, recimo za izgradnjo domov starejših občanov. Obljubljate v dveh letih izgradnjo oziroma vsaj začetek izgradnje petih novih domov, dokončanje dveh domov. Zdaj, kolikor vem, je izgradnja enega doma za starejše občane tam nekje v rangu petih, šestih milijonov evrov. Se pravi, tukaj se pogovarjamo o najmanj 30 milijonih evrov, verjetno kakšen milijon več kakor kakšen milijon manj. Kje boste ta sredstva dobili? In podobno. Kje boste dobili sredstva za vrtce, za katere obljubljate, da bodo brezplačni, pas za oskrbo na domu, pa za kader, ki naj skrbi za starejše ali na domu ali v domovih za starejše občane. Nič od tega kar zdaj sprašujem in poudarjam, torej kje boste sredstva dobili, ne vzeti kot negativen argument v smislu, joj ni denarja, tega pa tega ne moremo narediti, to so prazne obljube. Je denar, da se ga dobiti, mene samo zanima kako. Ker če bomo rezali davke pa rezali prispevke, več denarja ne bo, potem pomeni, da bo manj denarja in nič od tega se ne bo dalo izpeljati. Da se ta sredstva dobiti in zanima me kako jih vi mislite dobiti, ker tega do zdaj še nismo slišali, pa nisem edini, ki odpira to vprašanje na odboru, več poslancev iz več različnih strank je reklo, saj to   (nadaljevanje) so lepe želje, z nekaterimi se strinjamo z nekaterimi se ne, ampak kje boste vzeli, da jih sfinancirate.  Dalje. Neplačevanje prispevkov, neplačevanje plač in druge zlorabe, ki se pojavljajo s strani delodajalcev, zlasti s strani tistih delodajalcev, ki delajo z napotenimi delavci ali pa z delavci migranti, predvsem iz Bosne in iz Srbije s katerimi imamo socialni sporazum. Tukaj se dogajajo, mislim take kršitve, ne samo delavskih pravic po črki zakona, ampak osnovnega človeškega dostojanstva. Tukaj ljudje delajo po dvanajst ur, po štirinajst ur, plačani so par sto evrov, prispevki niso plačani, gazde pa serijske verižijo podjetja enega za drugim, imajo pa odprta na zalogo. Še več. Tukaj obstajajo in posamezniki in podjetja, cel podporni sistem za to ekonomijo se je vzpostavil, kjer nekdo serijsko ustanavlja podjetja za nekoga drugega. Zadnjič smo brskali po enih evidencah, našli smo enega računovodjo ali je bila računovodkinja, ki je ustanovila tisoč 734 podjetij. Tisoč 734 podjetij je nekdo ustanovil. Tukaj je pač cel biznis izkoriščanja, ki živi na temu, da se tam naplahta Srbe pa Bosance, češ pridite v Slovenijo delati, bomo za vas poskrbeli, potem se jih pa tam ne plača, ne plača se prispevkov, oškodovana je država, hkrati pa ta najslabša branža delodajalcev dela škodo in nelojalno konkurenco poštenim delodajalcev, ki hočejo delati po črki zakona, ki deponirajo obrazce na vseh pristojnih inštitucijah, ki nakazujejo plače tako kot je treba, itd.  Tako da, gospod Kralj, kako se nameravate lotiti pregona neplačevanja prispevkov, neizplačevanja plač, tega dna od dna sploh jim ne bi rekel delodajalci, mislim to so običajni goljufi, ki delajo poštenim delodajalcem škodo s socialnim dumpingom. Se bom na tej točki ustavil.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima Lidija Divjak Mirnik in nato še Primož Siter in s tem zaključujemo listo.  Izvolite.
Hvala lepa predsedujoči še enkrat za besedo.  Jaz s kolegom Kordišem nisem vedno na isti valovni dolžini, vendar se moram z njim danes strinjati. Res je gospod kandidat, da ste na zelo malo vprašanj konkretno odgovorili, zdaj pa ne vem točno ali je to taktika ali pa enostavno ne poznate vsebine, kar moram priznati, da ne verjamem. Res ste prijazni, vljudni, zahvaljujete se za vprašanja, ampak to je žal premalo za vodenje tako pomembnega resorja, zato bom še samo nek delček mojih vprašanj ponovila, ker verjame, bilo jih je dosti, pa tudi mogoče si katerega niste zapisali, pa ste zato pozabili nanj odgovoriti.  Prvič. Kršitve delovne zakonodaje. Pet vprašanj sem vam postavila, pa bom zdaj samo enega ponovila. Kako boste zajezili zlorabe delodajalcev pri izplačilu minimalne plače? Kolega Kordiš je o tem malo prej govoril. Mene to zelo resno zanima. Točno kater ukrepe. Prvič, drugič, tretjič, četrtič, itd.  Drugič. Tudi vašega mnenja o Zakonu o čezmejnem izvajanju storitev nisem slišala, pa bi ga želela. Zanima me, saj jaz dopuščam možnost, da stvari ne poznate, tudi ne dobre odgovore in kvaliteten. Saj lahko tudi poveste, da tega še ne poznate, pa je to to, ampak vsaj odgovorite, ker če ne imam občutek, da me ignorirate, to pa se mi ne zdi okej.  Tretjič. Katere ukrepe predvidevate na področju preživnin? Zelo resne težave imajo starši tukaj. Ali matere ali očetje samohranilci, saj je vseeno. Vljudno prosim, da mi to res poveste.  Četrtič. Povedali ste, da bo pet novih domov za starejše. Rekli ste, da boste sledili analizi pokritosti, kjer je največja potreba. Zanima me v kakšnem času bomo do te analize prišli. Ne vem, mesec, dva, tri, pet, pol leta, ne vem. Skratka, na kakšen način, kdaj boste to analizo naredili, da bomo vedeli? Ker veste, jaz sem neke investicij v svojem življenju že naredila, pa najmanj dela je s to analizo, ki je največja potreba, potem se šele začnejo problemi.   (nadaljevanje) In pa samo še petič. Ali lahko zagotovite, da ne boste krčili socialne politike na račun vseh bombončkov, ki v koalicijski pogodbi so?  Hvala lepa.
Hvala.  Besedo ima Primož Siter.  Izvolite.
Hvala lepa.  Tudi jaz se bom samo še obrnil na neke stvari, ki je ostalo odprtih iz moje prve intervencije oziroma seznamov vprašanj ministru, kandidatu za ministra.  In sicer, saj smo že na dolgo in široko govorili o Vrtojbi in Osilnici, pa vseeno. Zavedam se, da sem imel zelo specifična vprašanja, ki terjajo specifične odgovore, pa vendar. V kontekstu projektov domov za starejše v Vrtojbi in Osilnici sem ministra kandidata vprašal kaj pomenijo druge oblike financiranja. Torej, iz katerega naslova poleg napovedane prerazporeditve proračunskih sredstev, dviga povprečnin in potem še drugih oblik financiranja, kaj so te druge oblike financiranja? In vprašal sem vas tudi, kakšen, če imate akcijski načrt? Kdaj se bo dokončalo objekte? Kdo bo opravljal s temi domovi, se pravi, te operativne stvari. Ta dva projekta sta odprta že zelo dolgo. Ravno zdaj berem na MMC, srebrna nit, ki so neka glavna aktivistična sila na terenu, ki opozarja na probleme v domovih, so ravno danes imeli v Mariboru okroglo mizo in so na seznam svojih pričakovanj od vas postavili tudi konkreten akcijski načrt za izgradnjo teh dveh domov.  Mene veseli dejstvo, da ste oziroma vaše stališče, da se nagibate k javni mreži domov, me pa skrbi ta, bomo še videli kaj bo, kaj bo čas pokazal. Bomo videli kaj bo, je bila neka nastrojenost do zdaj, pa država ni ukrepala, vaši predhodniki, predhodnice niso ukrepali, so puščali odprto vrzel kapitalu, ki se razume, da je prišel v svojo podjetniško pobudo zraven in vskočil na koncesije, kar se je izkazalo je pa katastrofalno stanje, kar je ugotovilo tudi, to ni zdaj moja neka socialistična matrica v zagovor javnemu, ampak zgolj povzetek dognanj Računskega sodišča. Povprečna cena v zasebnih domovih je 27 % višja. Nekatera od teh podjetij svoje investicijske stroške mečejo na položnice oskrbovank in oskrbovancev. Skratka, prvič smo že šli na led, ugotavljanja, da kar bo pa bo, mogoče pa koncesija in zasebno podjetje je boljše in je tole rezultat. Prvič smo padli, upam da ne bomo še drugič.  Potem pa moje drugo vprašanje, pa sem z vašim kolegom še malce v offu tudi o tem govoril. Vprašal sem vas o določanju cen v domovih oziroma dvokratnih cen za osnovne storitve. Bom predrugačil vprašanje in se nadejam vprašanja tudi za megnetogram. Če vam predlagam iste sklepe, ki smo jih predlagali na tem odboru v zadnjem letu, dveh, ki so šli v smer spremembe pravilnika, ne čakanja na zakon o dolgotrajni oskrbi, ampak sprememb, konkretnih sprememb členov znotraj obstoječih dveh pravilnikov, ki sta tukaj na razpolago za določanje cen, ali bi podprli? Vaši kolegi, če se ne motim, poslanke in poslanci so bili načeloma na teh sejah odborov naklonjeni našim rešitvam.  Zdaj pa samo še ena stvar, ki je prej nisem odprl. Eden izmed ukrepov te koalicijske pogodbe oziroma dogovora je, lahko temu rečem discipliniranje delovne sile preko uvedbe nekega prisilnega dela za brezposelne. Se pravi, nek ukrep, ki pravi, ali ali. Se pravi, ukrep, ki bi prejemnike denarne socialne pomoči,   (nadaljevanje) ki bi jim zmanjšal pomoč, če se ti ne bi vključili v program javnih del. Prejšnja koalicija je to v sodelovanju z SDS takorekoč spravila skozi, če se tako izrazim, ampak je potem na ponovnem glasovanju ta zadeva k sreči padla.  Mene skrbi, izražam skrb, da je pred vrati nekaj podobnega, en ukrep, ki bi morebiti bil vzporeden temu, se pravi, uvajanje nekega prisilnega dela za prejemnike socialne pomoči pod neko pretvezo aktivnih politik zaposlovanja, itn., itn. V zvezi s tem me zanima, na kakšen način se bodo morali prejemniki socialne pomoči, vaše stališče, se pravi, vključiti v javna dela. Kakšna bo sankcija, če se ne bodo vključili ali pa, če recimo ne bodo hoteli opravljati del za plačo, ki je nižja od minimalne plače, da rečem po defoltu. In vaše stališče, kako se vam zdi, da morajo osebe, ki so vključene v javna dela, dela opravljati za manj, kot že v štartu za manj kot minimalno plačo. In če da, na kakšen način to utemeljujete. Če ne pa, ali boste spremenili zakonodajo, konkretno za UTD, ki določa, da so lahko tisti, se pravi, ki opravljajo javna dela plačani manj kot znaša minimalna plača. Se pravi, tole v zvezi s prisilnim delom, potem Vrtojba, Osilnica in pa pravilnik oziroma deločanje cen. To so tri moja vprašanja zadnja.  Hvala.
S tem je lista razpravljavcev končana. Beseda je vaša. Gospod Janez Cigler Kralj, jaz bi samo ob tem, nazadnje je bila usmeritev te razprave, me je spomnilo na pesnitev Antona Aškerca, Mejnik, ki gre tako, »I, kam bi del, joj kam bi del, i tam kjer si vzel.« Izvolite.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa predsednik tudi za ta literarni vložek.  Spoštovani poslanec Kordiš! Bom malo vrnil žogico, saj ste tudi vi bili zdajle del koalicije, pa bi lahko marsikaj tega uredili, pa so problemi vseeno tukaj na mizi in zdaj pričakovati, da bom jaz kot kandidat za resornega ministra vam lahko dal natančne in čisto eksaktne odgovore na vsa vaša vprašanja ali pa izzive, se mi mogoče tudi ne zdi čisto realno. Pa vseeno spoštujem to vašo vztrajnost in prizadevnost in natančnost od vseh poslancev Levice, tako da, jaz to resno jemljem in tudi na tak način bom deloval naprej.  Minimalna plača. Spejeta je bila, dinamika je sprejeta, zakon stoji in tukaj lahko samo ponovim kar sem že nekajkrat rekel, da gremo po tem planu naprej.  Univerzalni otroški dodatek. Poglejte, to so tako občutljivi sistemi, družinski transferji pa socialni transferji, da ne moremo tukaj v petih minutah trije strokovci preračunati pa ugotoviti, da ne gre. Že prej sem poudaril, da bomo morali celovito pogledati tudi olajšave za vzdrževane družinske člane, sedanji sistem. Potem so bile tudi pobude za brezplačni vrtec, itn. To je v Sloveniji tako povezano, da bo treba pač celovito pogledati, počakati na eno resno analizo in potem določiti. Če sem pa jaz pred dvema letoma v enem mediju, če se prav spomnim, zgolj kot tak predlog oziroma, da smo razmišljali o nekem znesku, ki bi morda bil primeren pa se mi to ne zdi, da bi bil to zdaj kriterij na podlagi katerega bi se danes tukaj pogovarjali o rešitvah, ki jih bomo predlagali. Vsi ti, vse te določbe Zakona o socialno-varstvenih prejemnik, ki ste jih našteli in želite od mene zdaj dikcije členov, so notri   (nadaljevanje) in na podlagi teh minimalnih zneskov, ki so določeni tam, se seveda potem računajo socialni transferji po formulah, ki so tudi v zakonu določene, tako da lahko greva skupaj tudi to poiskati v zakon, morda po seji.  Veriženje podjetij. To je nesprejemljivo, stvar zakonodaje. Jaz mislim, da je to tudi področje Ministrstva za gospodarstvo. To je treba takim, ki toliko verižijo, ki tako zlorabljajo zakonodajo in izkoriščajo potem delavce, je treba to preprečiti in ustrezno sankcionirati.  Odprava revščine. Mislim ali pa dojemam, da je to naše skupno poslanstvo, tako da se tukaj nič ne izogibam te odgovornosti. Če nas boste potrdili, bo to gotovo ena večjih stvari, ki bo stalno na našem dnevnem redu, menim pa, da se lahko revščina najbolje odpravlja s tem, da so dobre službe, dobro plačano delo, da so dovolj visoke plače in mislim, da s socialnimi pomočmi pa rešujemo kratkoročne, predvsem kratkoročne stiske premostitve in relativno uspešno to v Sloveniji delamo.  Neplačevanje prispevkov plač. Nesprejemljivo. Kršitve delovne zakonodaje, kršitve izplačila minimalne plače, poslanka Divjak Mirnik. Inšpekcija za delo. Jaz bom lahko samo kot minister dal podporo ali pa pomagal inšpekciji, da se okrepi, ko mi bodo tudi oni povedali kaj potrebujejo in kako vidijo oni to situacijo.  Zakon o čezmejnem izvajanju storitev, se opravičujem poslanki, ne spomnim se več čisto točno za kaj je šlo, ampak to je pravzaprav tudi stvar evropske zakonodaje. Tukaj imamo odprto zadevo tudi z Avstrijo, ki neupravičeno preostro nadzoruje naše delavce oziroma naše obrtnike in podjetnike, ki gor delajo in v bistvu od njih zahtevajo vsemogoče dokumente, pogodbe, izpiske plač, itn., po možnosti še v nemškem jeziku. To je nesprejemljivo in to so tudi odprti postopki v okviru Evropske unije zaradi kršitve teh evropskih pravil.  Glede preživnin, poslanka Divjak Mirnik. Zdaj se spomnim, oprostite. Sklad na katerem sem delal, je bil kasneje združen z javnim jamstvenim preživninskim invalidskim skladom in ta sklad ima skrb za to, da se izterja preživnine, ki niso bile plačane. Torej on poskrbi tudi za vmesno obdobje, da se plača preživnine tistim otrokom, ki jih ne prejemajo, nato pa izterja od dolžnikov ta denar. Ko sem delal še na štipendijskem skladu, takrat še ni bilo preživnin zraven, smo, se spomnim, okrepili izterjavo dolžnikom in vem, imamo izkušnjo, da se to da narediti, če resno vzameš, evidence so, podatki so. Po mojem mnenju bo moral sklad, če to ne teče resno, okrepiti postopke izvršb, morda kadrovsko okrepiti ta del in začeti striktno izvajati izvršbe.  Krčenje socialnih ukrepov na račun ukrepov iz koalicijske pogodbe. Ni zgodba, ker so vsi ukrepi koalicijsko usklajeni, finančno vrednoteni in bomo mi tudi po tem planu naprej ravnali.  Upam, da sem pa tokrat šel po vseh točkah. Hvala lepa.   (nadaljevanje) Osilnica in Vrtojba. To sta domova, ki sta že delno zgrajena, ne pa dokončana. Zdaj to lahko govorim čisto tako, neuradno. Vsaj enega bo prevzel ta javni dom Šiška. / oglašanje iz ozadja/ Mislim, da sem o tem spregovoril čisto na začetku. So določbe Zakona o socialnem varstvu po katerih se potem določajo vsi ostali socialni transferji po formulah, ki so v Zakonu o socialnem varstvu določene. Saj sem rekel, da lahko greva tudi skupaj to gledati, ne vidim pa zdaj smisla, da bi podrobneje o tem razpravljali.  Zaračunavanje dodatnih storitev, poslanec Siter. Sem tudi že prej omenil, pa morda ste preslišali. Pri celotni zgodbi gre za to, da se mora za celo Slovenijo enotno določiti košarica pravic na socialnem delu storitev, zato da bo predvidljivo in da ne bo prihajalo do tega. Torej, da bodo oskrbovanci oziroma tisti, ki plačajo točno vedeli kaj, katere storitve dobijo za tisti denar, ki ga plačajo.  Vključevanje v javna dela je naš program, tudi program moje stranke in pa program koalicijske pogodbe. Mi to vidimo kot priložnost za to, da se ljudem pomaga vključiti na trg dela, da jim pomaga ostati aktivni, da ne zapadejo v ta krog življenja na socialnih transferjih, in da jih tudi delodajalci lahko spoznajo, tako da mi vidimo v tem pozitivno zgodbo.  Hvala lepa. Glede kapacitet, poslanka Divjak Mirnik. Ta analiza oziroma podatki glede pokritosti Slovenije že obstajajo. To ima skupnost socialnih zavodov, tako da na tej podlagi se potem določi kje bodo nove kapacitete zagotovljene.  Hvala lepa.
Dobro. Hvala na odgovorih.  Ugotavljam, da je razprava… Replika? Razprava. Miha Kordiš, tretjič razprava.
Hvala.  Gospod kandidat za ministra, podali ste enako nezadovoljive odgovore kot prej in tukaj ne gre samo za tehnikalije, ampak za globoke oči vpijoče luknje. 268 tisoč ljudi v tej državi živi pod pragom tveganja revščine. Kaj in kako boste ukrepali za odpravo ali pa približajoč se cilju odprave revščine? Eden izmed ključnih gradnikov socialne politike in kot protiukrepa revščini pri nas je sistem socialne pomoči. V sistemu socialne pomoči ste do zdaj vedeli povedati samo, da so tam neki socialni goljufi, domnevno, česar nihče ne more z ničemer podkrepiti kakor z anekdotami, to je recimo določba iz koalicijske pogodbe. Govorili ste nekaj o debirokratizaciji, pa seveda tudi tukaj prisilno delo, torej to vklapljanje v sistem javnih del. Ampak še kar ne vem kaj in kako točo boste na področju revščine in na področju socialnih pomoči ukrepali in v katero smer boste v resnici šli? Tukaj od vas ne zahtevam podrobnih podatkov, ne zahtevam od vas zakonskih dikcij, ne zahtevam od vas točnih računov, nenazadnje vsi računi in to, ki jih sam predlagam in s katerimi sam operiram, tudi niso pobrani iz drobovja ministrstva, ampak so v naši poslanski skupini zaradi naše šestletne prisotnosti v Državnem zboru, ki je tukaj v tem Državnem zboru   (nadaljevanje) mimogrede manj časa kakor vaša poslanska skupina in tudi ne drži, da smo bili v koaliciji. Nismo bili v koaliciji. Če kaj, smo bili neprestano v sporu z Ministrstvom za delo. To je šest, sedem let, ker izvaja samo protisocialne politike že teh šest, sedem let od kar smo tukaj. Tako da, bom šel še enkrat. Minimalna plača, okej, mimo tega, da omenjate socialni dialog, očitno se ne boste pozitivno opredelili do tega, da se dvig minimalne plače brezpogojno brani. Edino na tak način lahko politično tolmačim vaš odgovor, ker se ve kakšna je konkretna politična situacija. Delodajalci z GZS na čelu na vse kriplje pritiskajo, da se zakonski dvig minimalne plače in izločitev dodatkov iz minimalne plače sabotira in odpravi. Zdaj, če vi niste pripravljeni temu reči ne, to je socialni dosežek, to je dosežek socialne pravičnosti, civilizacijski dosežek, če želite. Potem tukaj zelo jasno sporočate, da boste v kontekstu socialnega dialoga igrali igro na strani delodajalcev, se pravi, jim boste pomagali spodnašati minimalno plačo namesto, da bi to minimalno plačo okrepili.  Drži, da je sistem socialne in družinske politike pri nas prepleten. Drži tudi, da je kompleksen. Ne drži pa, da je nemogoče podati kakršnokoli oceno o finančni teži univerzalnega otroškega dodatka, še posebej, če je naše izhodišče to, da se mora otroški dodatek izločiti iz upoštevanja v cenzus za pridobitev vseh ostalih socialnih transferjev. Ker, če ga izločimo in vi nekako pravite pa sporočate, da ste za to, da ga izločimo, potem prerežemo popkovino z ostalim sistemov socialnih transferjev. Od tam naprej je račun precej preprost. 396 tisoč otrok, če vzamemo znesek 200 evrov, kot ste ga svoj čas zagovarjali, je to slaba milijarda evrov. Lahko vzamemo tudi znesek 117 evrov, pa o prejemniku otroškega dodatka, pa še zmeraj pridemo na 553 milijonov evrov, torej slabo polovico milijarde. In vi niti idejno do zdaj niste podali odgovora na vprašanje, na kakšen način boste ukrepe, ki jih predlagate, financirali. Niti idejno ne. Še več, nek odgovor na prvo žogo, ki bi ga lahko podali je, saj imamo proračunske presežke, so sredstva, bomo z njimi dodatne ukrepe financirali, pa niti tega ne rečete. Še več, pravite da je v proračunu 150 milijonov evrov težka luknja, ki jo je aktualna koalicija zamolčala, kar pomeni, da je že zdaj v proračunu še manj denarja, kobajagi, še manj denarja kakor ga vi potrebujete za izvedbo vaše osnovne prioritete izvajanja politik na področju dela in sociale.  Za inšpekcijo Republike Slovenije za delo, njihova hotenja, njihove potrebe niso neznanka. Saj imamo vsako leto objavljena poročila IRSD. Saj se točno ve kaj IRSD potrebuje, in se ve za pooblastila in se ve za kadrovske potrebe. Tako, da na to vprašanje se da brezpogojno in konkretno odgovoriti. Vam bom potem šel, ko se sprehodim čez te odgovore, vam bom podal primer kako pa to izgleda, če se resno lotiš te področne politike.  Ukrepanje na področju prekarnosti. Tudi tukaj nismo dobili nikakršnega odgovora, razen da je prekarnost kao »bad«, pa da se jo nekateri mladi oziroma ujetniki prekarnosti želijo, kar je… Ja, prekarnoste je »bad«, ampak to je potrebno s konkretnimi ukrepi nasloviti. Mislim, kaj so ti ukrepi, kaj je strategija, evo, na ravni strategije sem postavil vprašanje.  Za odpravo revščine, s tem sem svojo to razpravo tako ali tako otvoril. Torej kaj mislite o tem tukaj narediti, pa socialne pomoči pa kako se na sploh mislite sporijeti s problemom revščine, ki vztraja tudi na viških konjunkture. Kar nam pove, da je problem in vprašanje revščine ločeno in ni direktno in vedno zvezano z vprašanjem gospodarske rasti. Revščina vztraja tudi ločeno in zato ne morem preprosto zamahniti z roko pa reči, eh če bo dosti dobro delal trg dela, potem   (nadaljevanje) tudi revščine ne bo. Ja, ni res, ne. Revščina je, revščina je huda, neodvisna od gibanja, tudi neodvisno od gibanja gospodarskih kazalnikov in kako se s tem spoprijeti? Podobno sem vprašanje o finančnih virih in posledicah dal tudi za pokojnine. Tudi tukaj nisem dobil nobenega odgovora. Prav tako ne kot kako se namerava preganjati izogibe plačevanja prispevkov, izplačila plač, itn., kar počne določena branža najslabše kategorije delodajalcev, ki predstavlja tudi socialni dumping tistim delodajalcem, ki želijo delati. Milim, izvaja socialni dumping in predstavlja nelojalno konkurenco tistim delodajalcem, ki želijo delati pošteno.  Bom šel pa čez konkretne predloge ali pa čez konkretne politike, kakor mislim, da bi jih bilo potrebno izvesti in jih je mogoče tudi podkrepiti s številkami. Začnemo lahko pri področju dela. Konec koncev, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve, začne se s področjem dela. Vprašanje minimalne plače. Minimalno plačo je potrebno braniti, brezpogojno. To je civilizacijski dosežek. Pika. Nobenega popuščanja, pritiskov delodajalcev. Samo v zadnjem letu je iz sektorja gospodarstva prišlo 4,2 milijarde evrov čistega dobička. Mislim, da ta isti razred lastnikov kapitala sedaj pritiska za odpravo in za blažitev še teh minimalnih varovalk pred izkoriščanjem delavcev, je pa zavrženo in temu se ne popušča. Še več, naredil bi tudi korak naprej. Enka je minimalka je staro sindikalno geslo. Ker trenutno imamo prag minimalne plače postavljen na 700 evrov neto plus dodatki, še vedno je pa sistem osnovnih plač, torej tarifne priloge k kolektivnim pogodbam narejen tako, da imamo velik delež osnovnih plač, ki je pod ravno minimalne plače. Kaj je tukaj potrebno narediti, je osnovno minimalno plačo, torej najnižjo plačo, ki ima kdorkoli zapisano v pogodbi o zaposlitvi, izenačiti z minimalno plačo in to pomeni to sindikalno geslo, enka je minimalka. Na tak način tudi vse ostale plače dvignemo navzgor. Minimalna plača tudi po neki dinamiki na trgu dela že tako predstavlja plačno sidro, če minimalna plačo izenačimo z osnovnimi plačami oziroma pardon, osnovne plače izenačimo z minimalno plačo, še neposredno dvignemo ostale plače navzgor. To je anomalija, ki zdaj obstaja v našem redu in to anomalijo jo potrebno odpraviti. Potrebno jo je odpraviti v korist dela, torej enka je minimalka osnovne, plače naj se izenači z minimalno plačo. To je to. To je pač edini resen odgovor, ki ga za področje minimalne plače, če z minimalno plačo mislimo resno, lahko kandidat za ministra resorja za delo poda.  Kar se tiče prekarnosti. Naslednje politike so da zelo hitro in brez ne vem kakšnih silnih finančnih posledic izpeljati. Prvi ukrep je bolniška za prekarce. Prekarci so trenutno odvisni sami od sebe. Recimo enoosebni espeji nimajo absolutno nikogar, ki jim lahko priskoči na pomoč, če ti ljudje zbolijo za gripo, koronavirus, ki se zdaj dogaja ali karkoli takega, hkrati pa niso opravičeni do bolniškega nadomestila tako kot so opravičeno redno zaposleni. Vsaj prvih 30 dni bolniške ne, potem breme prevzame zdravstvena blagajna. Tako da, neko varovalko je na tem mestu potrebno vpeljati. Recimo po treh dneh bolniške bi moral biti vsak enoosebni espe oziroma katerakoli oblika enoosebnega delavca upravičen do bolniške. Verjetno najpomembnejši element pri pregonu prekarnosti bi bil popravek Zakona o delovnih razmerjih. Natančneje, 4. člena Zakona o delovnih razmerjih v kateremu so opredeljeni elementi delovnega razmerja. Situacija trenutno je namreč taka, da tudi tam kjer inšpekcija ugotovi, da gre za prisilne espeje, da gre za ljudi, ki so bili v espe naterani s strani delodajalcev pod grožnjo izgube zaposlitve, to zelo težko dokažejo na sodišču. Pride tja inšpektorat za delo, ugotovi, da gre v osnovi za čisto prepisno delovno razmerje, lahko bi napisal odločbo, da mora delodajalec nemudoma izročiti pogodbo o zaposlitvi temu prisilnemu espeju, tridnevni rok je, ampak tega ne naredijo. Zakaj inšpektorji tega ne naredijo? Ne, ker ne bi bili dovolj pogumni ali pa, ker bi bili podkupljeni ali pa karkoli takega, ampak zaradi tega, ker se delodajalci takoj obdajo z zidom odvetnikov, ti odvetniki se pritožijo na vse možne instance in je postopek tak, da pritožba zadrži izvedbo. Torej, če se bo delodajalec pritožil nad odločbo inšpektorja, bo nek zaposlen ostal brez pogodbe, hkrati pa je v igri tukaj tudi prepovedna odločba, tako da, pod črto edini rezultat tega je, da bi kdo izgubil svojo delovno mesto kolikorkoli bedno prekarno v resnici je mogoče tisto neko osnovno preživetje. Zato, da se pač te situacije prepreči po tem, ko smo v prejšnjemu mandatu v Levici končno vsaj minimalne spremembe Zakona o inšpekciji dela uspeli izboriti po tako večletnem obleganju, neko pač mrak, mislim to so bile dolge bitke, ki so se kar vlekle in vlekle, da lahko vsaj te spremembe Zakona o inšpekciji dela zaživijo, in da lahko inšpektorji naložijo delodajalcu uspešno, da naj eno prekarno zaposlenemu izroči pogodbo o zaposlitvi, je potrebno spremeniti torej že imenovani 4. člen Zakona o delovnih razmerjih, natančneje opredeliti elemente delovnega razmerja in poskrbeti za to, da morebitne pritožbe delodajalcev ne zadržijo izvajanje. In v tistih primerih, kjer je pritožbena instanca na drugi stopnji, ministrstvo za delo, kar je večina teh primerov s katerimi dela delovna inšpekcija, se mora ministrstvo za delo postaviti na stališče, da ne bo branilo delodajalce in neprestano dajalo delodajalcem pozitivnih odgovorov, kolikor se zdaj dogaja, ampak se bo postavilo na stran delavcev, na stran šibkejše stranke, ker proti drugostopenjskemu organu, ki je ministrstvo za delo, ni pritožbe in ni ugovora, tam se postopek zaključi in je zelo pomembno kako se opredeljuje vsakokratni minister za delo in v katero smer krmari ministrstvo, ali je to v prid dela ali je to v prid kapitala.  To kar sem ravnokar obrazložil, hkrati objasni konkretno kakšne spremembe je potrebno vpisati v zakon za to, da se bo inšpektoratu za delo dalo dodatna pojasnila in da bodo delovni inšpektorji dobili zobe oziroma dobili več zob, veliko več zob kolikor jih imajo v tem hipu, da se sploh lahko spoprijemo z najbolj razvpito obliko prekarnosti, ki je je največ, to so ti prisilni espeji.  Poleg tega, kot rečeno, je inšpektorat za delo kadrovsko podhranjen. Obupno je podhranjen na vseh področjih dela tega inšpektorata. In kar bi bilo potrebno narediti, je vsako leto zaposliti vsaj deset inšpektorjev oziroma pomočnikov, v enem mandatu to nanese 40 novih zaposlitev, od tega bi jih moralo biti vsaj 30 za področje delovnih razmerij. Pika. To je to. Če bi bil jaz minister, v enem mandatu 40 novih delovnih inšpektorjev. Bi si želel več zaposlitev. Možno je sfinancirati več zaposlitev, zatakne pa se pri absorbcijski sposobnosti, ki jo ima inšpektorat Republike Slovenije za delo, ker ne morejo, mislim toliko so kadrovsko napeti, toliko že sproti ne morejo hendlati vseh primerov, ki jih dobijo na mizo, da ne morejo sproti kakovostno usposabljati novega in dodatnega kadra, zato ta pač počasen tempo. Dejansko mislim, da bi morali zaposliti vsaj 80, ne samo 40 ljudi, ampak kaj boš naredil, če obstoječe strukture inšpektorata ne more kakovostno absorbirati kadorvskih okrepitev.  Dalje. Področje sociale, prednostno usmeritev, odprava revščine. Dvigniti je potrebno socialno pomoč vsaj na raven kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, 442 evrov. To je ukrep, ki znaša od 80 do 100 milijonov evrov. Številko dajem v razponu zaradi tega, ker je ta ukrep v temu razponu res odvisen od gibanj na trgu dela in vsakokratne gospodarske rasti.  Drugi verjetno najpomembnejši ukrep na temu mestu bi bila ukinitev vračljivosti. Zdaj so socialni transferji v naši državi ne obravnavajo kot nek solidarnostna in brezpogojna pomoč posamezniku, ki se je znašel v stiski in se ni znašel v stiski po lastni krivdi, da imamo tako družbo, da povzroča stiske in revščino, ampak se mu država usede na nepremičnino recimo pri varstvenemu dodatku. Tako da, vračljivost bi bilo potrebno ukiniti tako brezpogojno. Usklajevanje osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je osnova za izračun življenjskih stroškov, bi bilo potrebno premakniti iz šestletnega obrata na triletni obrat, se prvi, ta znesek se mora usklajevati na vsake tri leta…
Kdaj bo vprašanje, gospod poslanec? Zdaj ste vi kandidat za ministra, ko govorite stvari…
Počasi se bom res tako počutil glede na odgovore, ki smo jih dobili.
Ne, ampak mislim, da bi lahko počasi zaključili, ker se ponavljate že ves čas in govorite stvari, ki ni predmet zdaj tega hearinga…
Te stvari, ki jih ravnokrat, predsedujoči, te stvari, ki jih ravnokar govorim, jih do zdaj še pač nisem povedal, zaradi tega, ker se mi ne zdi preveč okej, da konkretne določene politike pa rešitve pa finančne izračune, itn., polagam v usta kandidatu za ministra iz neke politične opcije, ki drži diametralno nasprotna stališča, stališča od naših. To bi bilo malo nepošteno. Zdaj pa, če mi dovolite, bi nadaljeval.
Res bi počasi zaključil, če ne bom jaz prekinil sejo, ker moramo dvorano po predpisih preluftati, ker ne vem do kdaj boste to imeli zdaj, če mi razložite. Koliko časa?
Mislim, če želite prekiniti sejo, pa prekinite sejo, no mislim…
Ne, mislim ker moramo prezračiti, je zadeva taka. / oglašanje iz ozadja/ Ne se mešati, ker ni…
Predsedujoči, v tej državi imamo 268 tisoč ljudi, ki živijo pod pragom revščine. To so ljudje, ki nas / nerazumljivo/…
Šestnajstkrat že povedano.
Ja pa očitno bom sedemnajstkrat mogel in ta tema si zasluži vso pozornost…
Lepo prosim, koliko časa boste še govorili, da vemo pri čem, da preluftamo to dvorano in da se malo oddahnejo ljudje? Koliko časa vas moramo še poslušati, povejte?
Počasi sem šel proti zaključku, ampak… / oglašanje iz dvorane/ Mislim predsedujoči, vi in jaz smo presneto dobro plačani za to, da zagovarjamo politike tukaj in se zavzemamo za naša politična stališča, tako da prosim, malo spoštovanja do razprave.
Prosim, da počasi zaključite, ker to ne vem kam to vodi.
Smem nadaljevati?
V kolikem času boste zaključi, sem postavil vprašanje?
Sem povedal, da grem proti zaključku.
Okej, potem pa zaključite počasi.
Področje revščine. Zagotovo debirokratizacija sistema socialnih transferjev in sistema socialnih pomoči, ampak kaj konkretno to pomeni. Trenutno je tako, da na ministrstvu enega človeka, ki je prosilec za pridobitev nekih socialnih pravic tam praktično slečejo do nagega, spustijo ga čez 40 različnih evidenc, samo iščejo razloge zakaj ne bo njemu socialne pomoči dali, ker imamo pač tak pravni red, da je socialna politika pri nas blodnjak in tukaj je treba sprostiti pogoje za pridobitev socialnih pravic ne pa, da se ljudi, revne ljudi tam obravnava kot kriminalce, začenši s temu, da se postavi bolj življenjske, premoženjske scenzuse, ne pa, da imaš primere, ko človek nima absolutno ničesar, ima prišparanih tam nekih 2 tisoč evrov za katera je šparal leta in leta in potem mu nočejo dati recimo denarne socialne pomoči zato, ker rečejo, najprej tistih borih 2 tisoč evrov porabi, potem ti bomo pa mi dali tistih 400 evrov socialne pomoči. To ne gre in takih cak v našemu socialnemu sistemu je veliko. Ko se pogovarjamo o debirokratizaciji, konkretno je edina resna debirokratizacija ta, da se sprosti vse te pogoje, ki jih mora zdaj nek prosilec za socialno pomoč izpolniti, ker so pač neživljenjske in so nepoštene. Mislim, če bi imeli take pogoje kolikor jih imaš za pridobitev socialne pomoči pro nas za to, da ti odpreš firmo, vam garantiram, bi odprli po ene dve, mogoče tri podjetja v letu in čisto nič več. Tako da, če se želite pogovarjati o birokratskih ovirah pa debirokratizaciji, zagotovo resor za socialo in delo je tam kjer se najprej treba začeti o tem pogovarjati in zadeve reševati.  Pokojnine in skrbstvo starejših. Zadnji sklop, ki ga želim nasloviti, kar mislim, da bi bilo potrebno nemudoma narediti je postaviti penzijsko dno na 442 evrov, ponovno to je številka vezana na kratkoročne minimalne življenjske stroške za vse tiste kategorije najnižjih pokojnin, torej vdovske, kmečke, tudi invalidske pokojnine. Za vse, ki imajo polno dobo, pa je treba postaviti dno dohodka na 613 evrov, torej na raven dolgoročnih življenjskih stroškov. To je pač minimum za odpravo revščine pri upokojencih, ki bi ga bilo potrebno narediti. Minimum, in se ga da samo politična volja je potrebna, ker trenutna slika je tukaj porazna. Mislim, imamo polovico upokojencev, ki prejema manj kot 600 evrov pokojnine. Pa saj tudi od tega se ne preživeti. Koliko bi tak ukrep stal? Torej dvig najnižjih pokojnin na 442 evrov in najnižjih pokojnin za polno dobo na 613 evrov, 200 milijonov evrov na leto. To niso neobvladljivi zneski, še posebej, če jih kompenziramo z dodatnimi prihodki na račun tega, da se premaknemo proti izenačenju prispevne stopnje za delodajalce za tisto prispevno stopnjo, ki jo plačujejo delavci. Delavci plačujejo 15,5 %, delodajalci 8, nekaj odstotkov, in že, če dvignemo prispevno stopnjo za delodajalce na 12 %, dobimo tukaj notri 400 milijonov evrov. In seveda, upokojencem je bilo med zadnjo krizo po krivici odvzeto 5,7 % s tem, ko se pokojnine niso usklajevale. Kaj v Levici predlagamo je, da se pokojnine za teh 5,7 % uskladijo in to nemudoma, ampak na način, da bo pošteno, ne da tisti upokojenci, ki imajo že zdaj toliko visoke pokojnine, da jim lahko rečem praktično bogati upokojenci, dobijo ful s procentualno uskladitvijo, tisti ki so v revščini dobijo pa tako po dva evra. Mi bi 5,7 % obračunali od povprečne pokojnine in potem v tem enakem znesku namenili povišico vsem upokojencem enako in ta znesek je 40 evrov oziroma natančneje 39 evrov dviga na vse pokojnine. Ta ukrep znese 2010 milijonov evrov.  Oskrba starejših. Potrebujemo 10 tisoč postelj. Čisto hipotetičen račun lahko vzamemo, ki pa tudi ni tako zelo daleč stran od resnice. Če je en dom in če en dom lahko priskrbi 250 postelj, potrebujemo 40 domov za starejše občane. Če je za izgradnjo enega doma potrebno 5 do 6 milijonov evrov, je to 200 milijonov evrov. Pa če je to v enem mandatu, so to štiri leta, je to 50 milijonov evrov na eno leto. To mislim, da bi morala biti prioritetna področja ministrstva za delo in tudi na tak način mislim, da bi se morala reševati.  Hvala.
Ker menim, je odkimavanje, ne želi odgovore, jaz s tem ugotavljam, da je razprava zaključena.  V skladu z ustaljeno prakso gospoda kandidata prosim, da za trenutek zapusti sejno sobo, da bo odbor opravil glasovanje.  Odboru predlagam, da odloča o naslednjem predlogu mnenja:  » Predstavitev Janeza Ciglerja Kralja, kandidata za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bila ustrezna.« Želi kdo pred glasovanjem obrazložiti glas? V imenu poslanske skupine ali v svojem imenu? V imenu poslanske skupine, tri minute imate časa.
Hvala.  V Poslanski skupini Levica ocenjujemo, da predstavitev in kandidatura gospoda Kralja za mesto ministra za delo, družino in socialne zadeve ni bila ustrezna. Niti ne bom odšel na področje njegovih politik, češ da bi rekel, politike ki skorajšnji novi minister za delo, družino in socialne zadeve zagovarja, niso ustrezne in so kontra političnem stališčem, ki jih imamo v Levici. Ta kandidature ja bila neustrezna že čisto na tehnični ravni. Kandidat ne pozna področij, ne pozna problemov na področjih tega dela na ministrstvu, ne pozna konceptov s katerim ministrstvo dela in ne zna podati niti osnovnih finančnih izhodišč. Zato lahko zaključimo zgolj in samo, da je bila predstavitev te kandidature neustrezna in je ne moremo podpreti že preden sploh pridemo do idejno-političnih vprašanj.
Hvala. Želi še kdo pred glasovanjem obrazložiti glas? Ker ne želi več nihče razpravljati ali obrazložiti glas, lahko preidemo na glasovanje o predlogu mnenja: »Predstavitev Janeza Ciglerja Kralja, kandidata za ministra za delo, družino, socialne zadeve, enake možnosti je bila ustrezna.« Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)  Ugotavljam, da je odbor sprejel predlog mnenja.  To mnenje bo odbor posredoval predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade. Prosim, pokličite ga.  Izvolite. Obveščam vas, da odbor meni, da je bila vaša predstavitev ustrezna. Iskrene čestitke.  Določiti moramo še poročevalca odbora za seji Državnega zbora. Lahko sem jaz, če se strinjate? Dobro. Hvala lepa.  Zaključujem sejo in želim vam lep večer naprej.