Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 11. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Na seji bodo kot nadomestni člani in članice Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide sodelovali Anja Bah Žibert namesto Suzane Lep Šimenko ter Matej T. Vatovec, namesto Primoža(?) Koražije. Lepo pozdravljena, tudi vama dvema. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem, tak kot ste ga prejeli.

Torej, 1. točka: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, skrajšani postopek, 2. točka: Predlog zakona o spremembah Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, druga obravnava, ter 3. točka: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o enakih možnostih žensk in moških, druga obravnava, 4. točka: Razno.

Prehajamo na 1. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, dopis Slovenske filantropije in ostalih sopodpisnikov, dopis ZPMS in ostalih podpisnikov, pripombe Delavske svetovalnice, mnenja lokalnih skupnosti in vloženi amandmaji. Kdo so vabljeni, je razvidno iz sklica.

Kolegij predsednika Državnega zbora je sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. in 142. Člena Poslovnika. K predlogu so bili vloženi amandmaji in sicer, s strani Poslanske skupine Levica in predlogi za amandmaje odbora s strani Poslanske skupine SDS. To bomo danes dobili na mizo, ker so šele danes prišli.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi besedo predlagatelj?

Izvolite, gospod Tilen Božič.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in seveda tudi vsi prisotni gostje.

Ministrstvo je pripravilo novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katero predlaga ukinitev dodatka za delovno aktivnost in namesto dodatka krepitev spodbud za zaposlovanje. Ključni cilj ministrstva pri predlagani spremembi je čim prejšnja aktivacija in vključitev brezposelnih prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela.

Uvodoma pojasnjujemo, da Slovenija dodatka za delovno aktivnost, kot elementa denarne socialne pomoči, ni poznala do uvedbe nove socialne zakonodaje, leta 2012, ko so bile razmere ne trgu dela katastrofalne. Finančni krizi je sledila gospodarska kriza, gospodarski krizi pa seveda tudi huda socialna. Ker je bila denarna socialna pomoč takrat nizka, torej 230 evrov za samsko osebo brez dohodkov in premoženja, je dodatek predstavljal instrument za izboljšanje položaja socialno ogroženih in spodbudo zaposlovanju oziroma ohranitvi zaposlitve in to v času, ko je bilo število brezposelnih krepko nad 100 tisoč, sedaj pa je seveda situacija drugačna. Od uveljavitve zakona se je položaj na trgu dela bistveno izboljšal. Iz kot omenjenih preko 100 tisoč, je sedaj brezposelnih nekaj nad 70 tisoč ljudi. Še vedno nismo s tem zadovoljni, bi pa radi seveda naredili vsaj kakšen korak naprej, glede na to, da pred prejšnjo krizo, so bile te številke bistveno nižje.

Poleg tega se je pomembno povečala denarna socialna pomoč. Danes osnovna denarna socialna pomoč znaša 402 evra, kar pomeni, da se je od leta 2011 povečala za 74 % oziroma 172 evrov. Če se osnovni denarni socialni pomoči doda še dodatek za delovno aktivnost, za samsko osebo, brez dohodkov in premoženja, skupaj predstavlja cenzus 607 evrov oziroma kar 91 % minimalne plače. Ukrepe socialne politike je nujno potrebno prilagajati družbenim razmeram. Ukrep, ki je učinkovit v času finančne krize, nima enakega učinka v času visoke gospodarske rasti in zaposlenosti. Ravno to se kaže tudi v primeru dodatka za delovno aktivnost, ki ljudi danes več ne spodbuja k zaposlovanju ter povzroča »pastne« aktivnosti v času, ko na trgu dela primanjkuje delovne sile. Po drugi strani pa denarna socialna pomoč zaradi dodatka na delovno aktivnost, danes postaja vse pogosteje redni dodatek delovne aktivne populacije, kar je v nasprotju z naravo denarne socialne pomoči.

Denarna socialna pomoč predstavlja začasen ukrep, namenjen preživetju posameznika, ki si materialne varnosti ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sam ne more vplivati. Temeljno načelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih je, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov in, da prejemnik denarne socialne pomoči, ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela.

Cilj denarne socialne pomoči je torej, da se oseba, ki je zmožna za delo, čim prej zaposli, da bo sama skrbela za sebe oziroma svoje družinske člane. Primarno socialno varnost mora posameznik in družina prejeti iz naslova socialnih zavarovanj, ki so bila vzpostavljena za to, da zagotavljajo posamezniku ustrezno socialno varnost ob nastanku najbolj obremenjujočih socialnih primerov v življenju posameznika. Govorimo o boleznih, poškodbah, invalidnosti, brezposelnosti in seveda starosti. Kot Vlada in družba stremimo k temu, da bi zaposleni posamezniki lahko dostojno živeli od prejemkov iz dela in ne socialnih transferjev. Slednji so v prvi vrsti namenjeni tistim, ki si zaradi različnih okoliščin niso sposobni sami zagotoviti dostojnega preživetja. Zmanjševanje tveganja revščine med zaposlenimi in njihove odvisnosti od socialnih transferjev, je bil tudi eden glavnih argumentov ministrstva za spremembe zakonodaje, na področju minimalne plače. Posebej velja poudariti, da je ob širokem političnem konsenzu, ministrstvo z novelo ZSVarPre-G - to je predhodna novela – ohranilo denarno socialno pomoč v višini 392,75 evra, tudi po 1. januarju 2019 in s tem preprečilo, da bi osnovni znesek minimalnega dohodka, na podlagi katerega se izračunava denarna socialna pomoč, padel na 331,26 evra, kar bi takrat neposredno povzročilo: približno 3 tisoč 600 prejemnikov bi izgubilo denarno socialno pomoč in sočasno približno 52 tisoč 500 prejemnikov, bi bili deležni znižanja denarne socialne pomoči.

S posegom v dodatek za delovno aktivnost, skupaj s spremembami pokojninske zakonodaje, katere namen je podaljševanje delovne aktivnosti starejših in zagotavljanje primarnega dohodka v starosti in zakonodaje o trgu dela, katera namenja večjo vključenost na trg dela ter povečevanje delovne aktivnosti oseb, se tako zasleduje 2 osnovna cilja – razmejiti denarno socialno pomoč in minimalno plačo, pri čemer seveda ostaja osnovna denarna socialna pomoč nespremenjena in, kot drugo, zagotoviti hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči, na trgu delu.

S predlogom zakona se namreč uvajajo tudi nove spodbude, ki bodo vplivale na hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela. Ti ukrepi bodo bolj prijazni do upravičencev do denarne socialne pomoči, saj prejeto plačilo do višine 205,11 evrov iz naslova aktivne politike zaposlovanja in zaposlitvene rehabilitacije, ne bo več vplivalo na višino denarne socialne pomoči, kar se je seveda do sedaj dogajalo, da v primerih, ko je nekdo prejel nek dodaten dohodek, ki je izhajal ravno iz njegove dodatne aktivnosti, je bil na drugi strani »penaliziran« na način, da se mu je znižal socialni transfer iz naslova denarne socialne pomoči. Ta sprememba je za hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela ključna, še posebej, ko imamo – in to se sedaj tudi izkazuje iz meseca v mesec – na trgu dela veliko pomanjkanje delovne sile.

Ministrstvo je v tem mandatu za ohranitev enake višine denarne socialne pomoči namenilo že dodatnih 86 milijonov evrov. Poleg tega, pa smo za ostale socialne transferje namenili še dodatnih 58 milijonov evrov, kot posledica sprostitve varčevalnih ukrepov, na področju družinske politike - vse to tudi konec leta 2018. Vsi ti konkretni podatki kažejo, da se skrb za socialno najšibkejše v naši državi krepi in da temu ni obratno. Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost zatorej ne zmanjšujemo socialne varnosti, temveč prilagajamo ukrepe za spodbujanje zaposlovanja danim gospodarskim in seveda družbenim razmeram.

Za uvod naj bo to vse, sem pa seveda tudi z sodelavko na razpolago za dodatna pojasnila, v prihodnji razpravi. Hvala.

Hvala lepa za razpravo.

Želi besedo Zakonodajno-pravna služba, gospa Mira Palhartinger? Izvolite.

Pozdravljeni, hvala za besedo.

Naša služba je k predlaganemu zakonu pripravila svoje mnenje z vidika svojih poslovniško določenih nalog. V pisnem mnenju se v bistvu osredotočamo na 3. člen predloga zakona, ki je izhodiščni člen, s katerim se opušča rešitev, ki je bila zdajle tudi s strani državnega sekretarja predstavljena.

Zakonodajno-pravna služba ugotavlja, da je utemeljitev predloga zakona sicer dokaj izčrpna, smo pa podali pripombe k nekaterim elementom te obrazložitve, in sicer, glede utemeljevanja predlaganih sprememb z nepravilnostmi ustanavljanja in delovanja društev na področju prostovoljstva, pa tudi glede na navedbe, da je temeljni namen včlanjevanja v ta društva pridobivanje dodatka za delovno aktivnost zaradi sklenjenega pisnega dogovora.

Menili smo namreč, da je vprašljivo sklepanje na ta način, kajti elementi zanj niso posebej pojasnjeni. Posebej pa smo povedali tudi, da bi bilo treba dodatno obrazložiti tisti del navedbe iz uvoda in obrazložitve, po katerem naj bi se namen predlagane ureditve zagotovil skupaj s spremembami pokojninske zakonodaje in zakonodaje, ki ureja trg dela, saj sprememb teh zakonov še ni v zakonodajnem postopku.

Svoje mnenje smo sklenili z opozorilom, ki se tiče načela zaupanja v pravo in s tem 2. člena Ustave. Ta od zakonodajalca zahteva, da v pravne položaje naslovnikov ne posega arbitrarno in da vsako poslabšanje lahko izhaja le iz utemeljenih in stvarnih razlogov ter prevladujočega javnega interesa. Tudi to je komponenta te načela. Zato smo opozorili, da bi bilo treba upoštevaje ustaljeno ustavno sodno prakso, spreminjanje ureditve, ki sicer samo po sebi ne nasprotuje ustavnim načelom pravne države in drugim ustavnim določbam, vendarle če naj bo dopustno, z vidika načela pravne varnosti oziroma načela varstva zaupanja v pravo, povsem jasno izkazati z vidika nujnosti posega. Hvala.

Hvala lepa za vaš prispevek.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta, Mag. Peter Požun? Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovani poslanke, poslanci, predstavniki Vlade, gosti.

Pristojna komisija Državnega sveta je predlog zakona obravnavala na svoji seji v mesecu juliju. Naj povem, da so v tej razpravi predvsem aktivno sodelovali predstavniki delodajalcev in delojemalcev, ki so predlog zakona obravnavali tudi z vidika stanja na trgu dela, kjer se opozarja, da na eni strani primanjkuje ustrezne delovne sile in je Slovenija tu v precejšnjem deficitu, na drugi strani pa še vedno imamo kar precejšnje število registriranih brezposelnih oseb ali pa celo osebe, ki niso več v registru dolgotrajno brezposelnih, pa bi našemu gospodarstvu po mnenju delodajalcev prišli še kako prav in s tem opozorili na to past nezaposlenosti, ko imamo ob izboljšani gospodarski situaciji, pa nižji stopnji brezposelnosti, pa še vedno kar 14 % odraslih, upravičenih do denarne pomoči, ob tem, da njihovo število narašča. Na drugi strani pa smo seveda izrazili skrb, da bo z odpravo tega dodatka za delovno aktivnost, bi lahko prizadeli ravno najbolj ranljive skupine prebivalstev, ki živijo na robu ali pa celo pod pragom revščine in s tem izgubili tudi en vzvod za aktivacijo dolgotrajno brezposelnih in zato pač po našem mnenju ni primerno, da bi se zakonodaja spreminjala zaradi nekaj primerov kršitev pravic do tega dodatka, v povezavi z opravljanjem prostovoljnega dela, ne da bi se upošteval učinek predlaganih sprememb na številne dolgotrajno brezposelne osebe, ki pa so popolnoma odvisne od tega denarnega dodatka, ker pač niso sposobne za delo.

Seznanili smo se tudi z tem, da je zakon… sta preučila tako Socialna zbornica Slovenije kot Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, ki predstavljata, seveda, pomembno strokovno javnost na tem področju, ki sta na nek način podprli te predlagane spremembe v zakonu, glede na to, da se bo navedeni dodatek nadomestil z drugimi spodbudami za hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb. Posebej smo pa seveda opozorili na ciljno skupino mladih, ki jih imamo na listi brezposelnih, s temi bi bilo potrebno, na nek način, drugače jih naslovit za aktivacijo iz statusa brezposelnih v status zaposlenih oseb in ministrstvo je tu podalo informacijo, da bojo seveda na nek način iskali čim prej rešitve, ravno za te mlade, ki opravljajo ta prostovoljna dela. Tako da smo v komisiji po dolgi razpravi, izčrpni razpravi, predlog zakona podprli. Hvala.

Hvala za vaš prispevek.

Zdaj, želi kdo besedo od vabljenih? Slovenska filantropija, Zveza prijateljev mladine, kaj? Delavska svetovalnica?

Dobro, izvolite, imate besedo, ampak prosim vsakega za magnetogram, da se predstavi. Hvala.

Hvala lepa. Moje ime je Tereza Novak. Prihajam iz slovenske filantropije in tukaj predstavljam prostovoljske organizacije. Mi smo nasprotovali ukinitvi tega dodatka, nasprotujemo ukinitvi. Gre za dodatek na delovno aktivnost, ki ga lahko prejemniki denarne socialne pomoči pridobijo, če so aktivni prostovoljci. Razlog je namreč ta, da smo ugotovili n se tudi zelo intenzivno pogovarjali s prostovoljskimi organizacijami, humanitarni tudi ker so znotraj in strokovni delavci poročajo, da je ta dodatek imel učinek, da so ljudje iz najbolj prikrajšanih skupin, kar pomen ljudje,ki dejansko niso sposobni trenutno vstopati na trg dela zaradi kakršnihkoli osebnih okoliščin, ki niso vključeni v neke druge programe, ker tega ne zmorejo, ki so na primer lahko tudi dolgotrajno brezposelni, ki so velik problem v Sloveniji, je to predstavljal en motivacijski element, da so se vključili, prišli v družbo, sodelujejo v nekih prostovoljskih aktivnostih, prevzemajo neke naloge, so nekomu koristni, imajo neko družbeno vlogo in to zelo pozitivno vpliva na te ljudi. Gre res za prejemnike denarne socialne pomoči, drugi niso upravičeni do tega dodatka in ko izgubijo to denarno socialno pomoč tudi niso več upravičeni do tega dodatka, tako da tukaj ne gre za nek nedorečeno dolg cikel, ampak za čas, ko so prejemniki. In mi vidimo toliko pozitivnih učinkov na ljudi, ki jih sicer ni se dalo zajeti v programe in kateri programi, ki so trenutno na voljo in so razpisani recimo s strani Ministrstva za delo ne odgovarjajo, da se nam zdi popolnoma neupravičeno, da bi se zdaj ta dodatek ukinjal. Tudi moram reči, da argument, da se preveč približa in da so razmerja glede na minimalno plačo in minimalno pokojnino, da so premajhna, se nam zdi pravzaprav nesramno, če gledamo iz stališča, ko je tudi gospod državni sekretar rekel, da si kot družba želimo, da se da dostojno preživeti iz prejemkov iz dela. To pomeni, da bi bilo treba verjetno res najprej se vprašati ali lahko zagotovimo dostojne prejemke iz dela preden se najšibkejšim in ti ljudje so najšibkejši v družbi krati nek mehanizem, ki predstavlja za njih nek pogon, da so aktivni in jih tudi sicer postavlja v boljšo pozicijo osebno in tudi kot nek člen družbe. Nam se je zdel tudi argument, da se je ta mehanizem izrabljal zelo neprimeren, namreč verjetno ste vsi pogledali koliko je podpisnikov tega dopisa in obstaja še en, skratka še več jih je. Gre za organizacije v katerih se izjemno veliko dela naredi. Če je prišlo do nekih izkoriščanj je treba to nadzorovati. Mi smo tudi dali predlog, da se mogoče omeji na organizacije v javnem interesu. Ta status lahko pridobi vsaka organizacija, ki je v javnem interesu in mora tudi poročati svoje delo, zato mi absolutno nasprotujemo, bi pa mogoče še dodala, da se nam zdi razmišljanje ministrstva, ki so nam ga tudi predstavili, da bi se vpeljali še neki drugačni projekti, ki bi zajeli to najbolj ranljivo skupino, sicer zelo pozitivnih pozdravljamo, ampak trenutno jih ni in tudi če bi se ukinil ta dodatek teh možnosti še ni in zato mislimo, da je ta dodatek ne bi smeli ukiniti. Hvala.

Hvala za vaš prispevek. Izvolite.

Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, predstavljam pa tudi center nevladnih organizacij. Seveda ste tudi dobili naše pismo, ki zanika, pravzaprav je proti temu sprejemu ukinitve dodatka na delovno aktivnost preprosto iz razlogov, ker podatki, ki jih slišimo ne vzdržijo. Govorimo o 10.000 prejemnikov dodatka na delovno aktivnost, ne zavedamo pa se, da je več kot 5300 tistih, ki imajo plačo pod minimalno plačo. Ker glejte, tudi država ali pa javni sektor producira te reveže, ki jim potem kot država dodaja, vse do 18. plačilnega razreda niso ljudje niti na minimalni plači. Pa gremo kar v konkretne zgodbe. Če ta trenutek mamica samohranilka z enim otrokom izgubi ta dodatek na delovno aktivnost, izgubi 197 evrov. Če mamica z dvema otrokoma izgubi ta dodatek izgubi 205 evrov, hkrati s tem pa izgubi tudi možnost, kako bi rekla, plačanega dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Krivice, ki jih delamo ljudem, ki jih sami pehamo v brezno revščine, so nepredstavljive in res posegajo tudi po generacijah, ki prihajajo za nami. Zato je popolnoma nedopustno, da se ta trenutek pogovarjamo o tem, če nimamo nadomestila oziroma če ne dvignemo plače, kot govorite, vsaj do minimalizma. No in potem ministrica tudi pravi ali pa sliši se, seštevate najvišjo denarno socialno pomoč in najvišji dodatke za delovno aktivnost in na podlagi tega se dokazuje, da je socialna podpora danes že 91 % minimalne plače. Hkrati pa se pozabljam povedati, da se tega dvojega skupaj sploh ne sešteva, ker se izključuje oseba, ki prejema najvišjo možno socialno pomoč ne more hkrati prejemati tudi najvišjega dodatka na delovno aktivnost. Ukinitev dodatka za delovno aktivnost, ki je grajena na mitu o lenem brezposelnem, ki v neskončno namerno visi na socialni podpori in dodatku za delovno aktivnost, ni resnična, to je dejstvo. Že povedano dlje časa dodatek za delovno aktivnost prejemajo samo zaposleni katerih plače so prenizke za osnovno preživetje. Govorimo o društvih, ki so ustanovljena zato, da dajo recimo priporočila, potrdila za prostovoljstvo, za ljudi, ki naj bi dobivali dodatek za delovno aktivnost. Do tega trenutka nisem spoznala nikogar, pa tudi če gre za take primere imate prav na Ministrstvu za delo, družino in naprej sami instrumente, da to tudi ukinjate. Meseca junija smo vam jih tudi mi poslali. Tako, da mi smo absolutno proti, ker bi s to ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost, če ne sprejmemo druge ukrepa dviga plač tem ljudem, ki so res več kot aktivni, smo absolutno proti.