8. redna seja

Komisija za nadzor javnih financ

18. 9. 2019

Transkript seje

Lep pozdrav! Dobrodošli na 8. redni seji Komisije za nadzor javnih financ!Vse prisotne lepo pozdravljam in vas prosim, da se zaradi magnetograma ob predstavitvi predstavite.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje.

In sicer, s sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. točka - Poročilo o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2019 v obdobju januar-junij EPA 738/8,

2. točka - revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije poslovanje Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoj investicij in turizma,

3. točka - revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije doseganje ciljev uvedbe javno zasebnega partnerstva.

Sedaj v predlogu za spremembo dnevnega reda ob predviden roku nisem prejel. Obveščam, da poslanca Janeza Janšo nadomešča poslanec Boris Doblekar in da se je za sejo opravičil poslanec Aleksander Reberšek Nova Slovenija.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019, OBDOBJE JANUAR-JUNIJ 2019.

Gradiva za to točko so naslednja: poročilo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, potem je priloga Slovenske obveščevalne varnostne agencije, ki so jo člani prejeli 9. 8. s posebno pošiljko interno in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 11. 9., ki je objavljeno na e-klopi na spletnih straneh Državnega zbora. Za obravnavo poročila je komisija matično delovno telo. K tej točki so bili s sklicem seje vabljeni dr. Andrej Bertoncelj minister za finance, Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za finance. Naknadno smo na sejo povabili še predsednico Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance mag. Marijo Lah. Predlagam, da uvod v razpravo podajo predstavniki Ministrstva za finance, potem če bo želela bo besedo dobila predstavnika Državnega sveta nato bomo prešli na razpravo poslank in poslancev Državnega zbora. Naj omenim še, da poslanca Jožeta Lenarta nadomešča poslanka Andreja Zabret.

Ministrstvo za finance, beseda je vaša.

Saša Jazbec

Najlepša hvala za besedo. (Saša Jazbec)

Spoštovani, lepo pozdravljeni!

Pred nami je Poročilo o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za prvo polletje letošnjega leta, ki ga je Vlada v skladu z Zakonom o javnih financah predložila Državnemu zboru. Poročilo vsebuje podatke o realizaciji prihodkov, odhodkov, presežkov in zadolževanju v prvem polletju ter o oceni realizacije do konca letošnjega leta poleg tega pa tudi druge podatke o izvrševanju proračuna, vključevanju novih obveznosti v proračun, prenos namenskih sredstev iz preteklega leta, prerazporejanje porabe, uporabo proračunske rezerve ter podatke o poroštvih. Skupni prihodki državnega proračuna do konca leta - se opravičujem - v bilanci prihodkov in odhodkov je bilo v sprejetem proračunu načrtovanih 10,3 milijarde prihodkov in do konca junija realiziranih 49 odstotkov oziroma 5,1 milijarda evrov. Iz naslova dohodnine so prihodki znašali 730 milijonov in pomenijo 52 odstotkov zneska predvidenega v sprejetem proračunu. Glede na lansko prvo polletje je bila realizacija nižja za 1,3 odstotka. Ocenjujemo, da bi do konca leta dohodki iz dohodnine znašali 1,3 milijarde, kar je nekoliko manj kot je bilo napovedano v sprejetem proračunu in upošteva učinke davčne razbremenitve, regresa za letni dopust.

Prihodki od davkov od dohodka pravnih oseb so do konca junija dosegli 556 milijonov evrov oziroma 62 odstotkov načrtovanega zneska. Ocenjujemo, da bo do konca leta iz tega naslova se zbrala približno milijarda evrov, kar je 100 milijonov več od načrta in je predvsem posledica ugodnih poslovnih rezultatov podjetij iz leta 2018. Potem davek na dodano vrednost v prvem polletju je bilo zbranih 1,8 milijarde, kar je sicer 4,2 odstotka več kot v istem obdobju lani, vendar pomeni 46 odstotno realizacijo glede na sprejeti proračun. Od nedavčnih prihodkov je bilo v polletju vplačanih 313 milijonov - to je dobra polovica prihodkov kot smo jih načrtovali - in ocenjujemo, da bomo dejansko do konca leta ta nivo, ki smo ga načrtovali tudi dosegli oziroma rahlo presegli. Prejeta sredstva iz Evropske unije in drugih držav so bila načrtovana v približno milijardo in prihodki iz tega naslova v prvem polletju znašajo 393 milijonov oziroma 39 odstotkov načrtovanih. Odhodki so bili v sprejetem proračunu načrtovani v višini 10,2 milijarde. V prvi polovici leta realizirani v višini 4,9 milijarde oziroma 48 odstotkov. Največja postavka so drugi tekoči domači transferji in sicer tekoči transferji v javne zavode. Tukaj je bilo izplačanih 980 milijonov in to so predvsem plače torej transferji javne zavode s področja izobraževanja, znanosti in športa. Potem so druga velika postavka tekoči transferji v skladu s socialnega zavarovanja. Znašali so 527 milijonov evrov od tega v ZPIZ 442 milijonov evrov. Nekoliko počasnejša dinamika je v tem transferju, zaradi ugodnih razmer na trgu dela in s tem hitrejšega priliva prispevkov za socialno varnost. Potem so izplačila za transferje posameznikom in gospodinjstvom. Tukaj so v prvih šestih mesecih so znašala 742 milijonov evrov oziroma 55 odstotkov načrtovanih največ v okviru finančnega načrta Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na višjo realizacijo od načrtovane sta vplivala predvsem izvajanje Zakon o socialnem vključevanju invalidov in pa o osebni asistenci. Za plače, za druge izdatke zaposlenim in prispevke je bilo pri neposrednih proračunskih uporabnikih porabljeno 677 milijonov evrov to je 51 odstotkov načrtovanega, kar pomeni, da je pač na te postavkah zagotovljenega dovolj denarja za letošnje leto, 9 odstotkov je to več kot lani. Predvsem so plače povišale, zaradi stavkovnega sporazuma in iz naslova delovne uspešnosti in nadur. Do konca leta je načrtovana še ena uskladitev osnovnih plač z novembrom, višji dodatki pa veljajo od septembra.

Potem, plačila domačih in tujih obresti. Bile so v prvi polovici realizirana v višini 520 milijonov, kar je približno dve tretjine. Načrtovanih pač pri teh odhodkih življenje ni linearno, ampak je glavnina skoncentrirana v prvi polovici leta tako, da tudi tukaj ocenjujemo, da je dovolj denarja. Poraba proračunskih sredstev za blago in storitve je v prvem polletju znašala 347 milijonov, to je 41 %, za ta namen načrtovanih sredstev.

Tukaj gre predvsem za tekoče vzdrževanje cestne železniške infrastrukture, za vojsko in vojaško infrastrukturo ter za opravljanje informacijske infrastrukture. Subvencije v prvih šestih mescih 253 milijonov evrov oziroma 50 % načrtovanih, potem pa še investicijski odhodki in transferji, v prvi polovici leta 275 milijonov evrov, kar je v bistvu četrtina načrtovanih. Hitrejša poraba, kot vedno, se pričakuje pač v drugi polovici leta, glede na letni investicijski ciklus in glede na poletno glavno gradbeno sezono. Potem so še odhodki v proračun EU. V sprejetem proračunu so predvideni v višini 496 milijonov. V prvi polovici smo že izplačali preko 300 milijonov oziroma 61 % načrtovanega. Državni proračun je v prvi polovici leta do EU-ja sicer ustvaril neto proračunski presežek, v višini 89 milijonov evrov. Potem pa še račun finančnih terjatev in naložb. Prejemki znašajo 116 milijonov, izdatki 47. Izdatki so v višini 11 % načrtovanih, večina je pa iz naslova plačila obveznosti evropskemu mehanizmu za stabilnost, ki je bila izvedena v začetku letošnjega leta in v bistvu B-bilanca ima v polletju 69 milijonov presežka. In pa še v računu financiranja. V prvih šestih mescih smo se zadolžili za izvrševanje proračuna Republike Slovenije za 2,1 milijardo evrov. Za odplačila dolga je bilo v sprejetem proračunu načrtovano 2,9 milijarde, realiziranih pa že 2,7 in v bistvu, to se vse realizira v skladu z amortizacijskimi načrti v sprejetem proračunu.

Ob koncu lanskega leta, je dolg državnega proračuna znašal 29,2 milijarde oziroma 63,5 % BDP, do konca junija letošnjega leta se je znižal na 28,7 milijarde oziroma na 58,7 % BDP. Mi smo, ko smo pripravljali to polletno poročilo v juliju, smo pač ocenjevali oziroma je, v polletju je proračun izkazoval za 208 milijonov evrov presežka in smo ocenjevali, da bomo do konca leta približno dosegli te zastavljene cilje, kljub medletnim nihanjem in toliko bi povedala za uvod.

Hvala lepa.

Hvala.

Naj samo omenim, da poslanca Jerneja Vrtovca nadomešča poslanec Jožef Horvat.

Zdaj pa prehajam na razpravo poslank in poslancev.

Gospod Šircelj.

Andrej Šircelj

Hvala lepa, predsednik.

Jaz bi samo nekaj kratkih vprašanj in morda tudi nekaj kratkih odgovorov. Prvo vprašanje, ki ga tukaj ni, je pa tudi en podatek, ki je bil tudi že javen, koliko znašajo likvidnostna sredstva proračuna? Pred časom, pred pol leta, približno, je bil ta znesek 7 milijard. Zanima me, če je / nerazumljivo/ še ta znesek ali ne, ali je višji? Naslednje vprašanje imam, kaj bo Ministrstvo za finance ali pa, kaj bo Vlada – vi ste omenil Vlado – naredila, da bodo prejeta sredstva iz Evropske unije višja oziroma, da bo dejansko prišlo do tega, da ne bo realizacija 38,6 %, ampak, da se bo to povečalo do konca leta, če se še kaj dejansko da naredit in tretje vprašanje je, morda se ne nanaša na prvih šest mesecev, ampak mislim, da / nerazumljivo/ mesec, vi ste omenil zdajle, da ima, je več prihodkov od dohodkov v prvem polletju za nekaj čez 200 milijonov, potem je pa prišla pač neka novica, da pa julija je pa, negativen, pa, če lahko poveste morda razloge, zakaj je bil pa potem v juliju negativen?

Samo toliko, hvala.

Gospod Polnar.

Robert Polnar

Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe in gospodje.

Prvo vprašanje, ki se ob vsakokratni analizi polletnega izvajanja proračuna zastavlja je, ali so številke realizirane v polletju lahko ustrezen pokazatelj glede dinamike in tempa realizacije celoletnega proračuna? To seveda je odvisno od njegove značilnosti – ali je državni ali lokalni. Pri državnem proračunu mislim, da gre za določene značilnosti, ki jih je možno s polletnega obdobja transferirati tudi na celoletno obdobje. So pa seveda določene značilnosti oziroma tisto čemur se pravi proračunska nihanja. Za mene je ključno vprašanje pri razpravi o polletnem izvajanju proračuna ali so številke, s katerimi razpolagamo v proračunu za celotno leto, ali je torej s temi številka mogoče vzdržati.

Druga pomembna zadeva pa je ali so te številke ekonomsko racionalne. Politično namreč so sprejemljive, saj drugače proračun v Državnem zboru nebi bil sprejet.

Če pogledam strukturo, tako prihodkov kot odhodkov, potem se mi zdi, da je potrebno izpostaviti nekaj značilnosti. In sicer: celotni prihodki so realizirani na nivoju 49 %, kar se mi zdi, da je z vidika realizacije celoletnega proračuna na prvi pogled v redu. In da je tistih 10 tisoč 353 milijonov uresničljivih. Tudi davčni prihodki kot najpomembnejši segment strukture celotnih prihodkov so realizirani v okviru 50 %, pri čemer se mi zdi posebej poudariti, pomembno poudariti dve davčni vrsti, ki znatno presegata tistih 50 % načrtovanega v prvem polletju – to je dohodnina z 51,7 % in predvsem davek od dohodkov pravnih oseb z 61,7 %, ki tudi v določenem segmentu kaže, da gospodarska aktivnost, gospodarska dejavnost, ekonomska potenca družbe oziroma slovenskega gospodarstva, še vedno funkcionira. Kar se tiče davka na dodano vrednost se mi zdi, da dosežen odstotek – malo nad 46 % - ni pretirano problematičen ravno zaradi sezonske narave tega potrošnega davka, saj vemo, da bo zlasti ob koncu leta, ob decembrskih nakupih, izplen iz te davčne vrste bistveno večji. Tako, da kar se tiče davčnih prihodkov se mi zdi, da so stvari popolnoma obvladljive. Kar se tiče nedavčnih prihodkov je realizacija 52,7 % in se mi tudi ne zdi problematična. Kar se tiče ostalih treh vrst prihodkov, se pravi kapitalskih, prejetih donacij in transfernih prihodkov, je njihova absolutna vrednost v okviru celotnih prihodkov praktično zanemarljiva, zato o teh podatkih tudi ni vredno kar veliko govoriti.

Tisto, kar pa je na prihodkovni strani problem, ki ga tudi sam vidim in kar je bilo že izpostavljeno, so pa seveda prejeta sredstva iz Evropske unije, ki so realizirana zgolj v 38,6 % in tukaj je najverjetneje pričakovati, da do konca leta tisti zastavljen načrt ne bo uresničen. Tako, da se lahko zgodi, da v kolikor nebi prišlo do porasta v posameznih delih ostale strukture prihodkov, da bi tudi na koncu bil ogrožen cilj celotnih prihodkov.

Kar se tiče odhodkovne strani proračuna v prvem polletju, se mi pa zdi, da smo soočeni z dvema malo večjima problemoma. Kar se tiče tekočih odhodkov in tekočih transferjev na 51,7 in na 49 % so zadeve realizirane tako, kot morajo biti. To so tudi zadeve, ki so zelo predvidljive in je, pravzaprav ni prav veliko možnosti, da načrtovalci in izvajalci pri teh zadevah zgrešijo. Bistveno bolj drugačna zadeva pa je na investicijskih odhodkih in investicijskih transferih. Mi imamo na odhodkih, investicijskih, realizacije zgolj 31,6 %. Tu gre predvsem za nakupe in gradnje osnovnih sredstev, to se pravi tisto, kar država nakupuje in potem poseduje oziroma priposeduje. Ob takšni dinamiki kot je v prvem polletju bila realizirana, obstaja precej velika verjetnost, da celoten obseg investicijskih odhodkov ne bo realiziran. Še bolj problematična pa je zadeva z investicijskimi transferi, kjer pa je realizacija v prvem polletju samo 18,1 %. Tukaj pa se mi zdi, da lahko naletimo na zadevo, ki bi se v končni realizaciji proračuna lahko izkazala tudi kot tisti segment, na prvi pogled sicer pozitivno obarvan, pa z negativnim predznakom, ki bi na koncu povzročil celo morda malo večji proračunski presežek kot je načrtovano. V kolikor investicijski odhodki ne bodo realizirani. Ne upam si pa seveda zdajle napovedovati kakšna bo realizacija ob koncu leta, zato ker je dinamika na tem področju vendarle precej nepredvidljiva.

Če povzamem. Mislim, da na podlagi polletnega poročila o izvrševanju proračuna lahko rečemo, da gre za ekonomsko racionalno izvajanje proračuna. Da ne gre za nekaj s čimer bi se veljalo kaj posebej hvaliti. Da je evidentno, da manevrskega prostora, zlasti za realizacijo investicijskih odhodkov in transferov, pravzaprav nimamo veliko ali pa ga v določenih segmentih sploh ni. In da gre predvsem za to, da so očitno načrtovalci proračuna v večini strukturnih elementov posameznih prihodkovnih in odhodkovnih stvari oziroma postavk načrtovali stvari tako, da obstaja velika verjetnost, da bo tudi realiziran v takšni zasnovi kot je bil v Državnem zboru sprejet. Jaz ocenjujem, da je to zadostna razlog, da se lahko strinjam s tako predlaganim polletnim poročilom o izvrševanju proračuna.

Hvala lepa.

Hvala.

Kolega Mesec.

Luka Mesec

Hvala za besedo.

Jaz imam v bistvu dve čisto kratki vprašanji, ki sicer nekoliko presegata ta časovni okvir.

In sicer zanima me, če imate na Ministrstvu za finance že kakšne ocene kakšen bo proračunski učinek znižanja obdavčitve regresa letos? In pa drugo – zadnjič je minister Bertoncelj govoril nekako v smislu, da se dobršen del izpada proračunskih sredstev zaradi manjše dohodnine z naslova regresa pokompenzira z DDV-jem. In me zanima kakšna je točna ocena tega, približna ocena tega? In pa kašno metodologijo uporabljate za izračunavanje učinka dodatnih prilivov, z naslova DDV-ja v tem primeru.

Hvala.

Predno nadaljujem, naj samo povem, da poslanca Aleksandra Rebrška nadomešča poslanka Tadeja Šuštar, Nova Slovenija.

Kolegica.

Hvala lepa. Bojana Muršič, ker me kolega ni predstavil.

Jaz moram reči, da se popolnoma strinjam in ne bom delala podrobne analize, ki jo je predstavil gospod Polnar. To so ugotovljena dejstva, ki jih danes nam ministrstvo poroča v skladu z Zakonom o javnih financah. Je pa seveda zelo pomembno in bi se dotaknila zgolj dva segmenta.

Eden je dolg države, ki se seveda v primerjavi z letom 2018 zmanjšuje in bo v tem polletju znašal 58,7 % bruto domačega proizvoda. To je sicer pohvalno, a zavedati se moramo, da na koncu koncev smo pred gospodarskim ohlajanjem. Naročila se zmanjšujejo, kar je seveda tudi bilo posledično temu tudi pričakovati. Zato pričakujem, da bo Ministrstvo za finance spodbujalo investicijski potencial. Kolega Polnar je izpostavil, da je realizacija investicijskih odhodkov v prvem polletju znašala zgolj 31,6 %, kar se mi zdi, da je majhen znesek. S tem, ko bi dejansko mogoče šli v to zmanjševanje dolga oziroma da / nerazumljivo / tako veliko odplačevali tega dolga, bi mogoče zviševali potem investicijski potencial. Kajti zavedati se moramo, da v zadnjih letih smo v Sloveniji izjemno malo vlagali, tako na področju šolstva v vrtce, šole, na področju infrastrukture – infrastrukturo imamo izjemno, izjemno slabo in tukaj, ravno pred to sejo je potekala tudi seja na temo infrastrukturnih projektov. Ti projekti, ki so odobreni, ki so sredstva zagotovljena v proračunu, potekajo izjemno dolgo, ceste še dodatno propadajo. Še posebno je to vidno nekje na podeželju in enostavno bomo morali na tem mestu bistveno več vlagati. Da pa ne omenim teh zadev, da od leta 2007 domov za starejše sploh nismo gradili, sredstev v proračunu ni. In zato apel na strani mene, kot poslanke, da Ministrstvo za finance nekako začne razmišljati kako bomo to dolgoživo družbo rešili, kajti enostavno to ne pelje nikamor, da v danem trenutku ni enega prostega mesta v domu za starejše, sredstev za investicije v dome starejših, pa tudi ni.

Na drugi strani bi se rada dotaknila prejetih sredstev iz Evropske unije. To nam še zdaleč ne more biti v ponos. V prvem polletju je znašalo zgolj 38,6 % načrtovanih prihodkov. Daleč največji delež predstavljajo sicer sredstva za izvajanje kohezijske politike, kot je navedeno – 50,8 % vseh prejetih sredstev. Delež kohezijskega sklada pa zgolj 9,9 %.

Zanima me, ker je vlada konec leta 2018 sprejela akcijski načrt za pospešitev črpanja sredstev, me zanima ali so kakšni ukrepi že vidni in ali jih bomo videli do konca leta? Kajti tako nizko črpanje evropskih sredstev je zame povsem nesprejemljivo oziroma lepo prosim obrazložite mi zakaj je tako nizko.

Toliko zaenkrat.

Hvala lepa.