12. nujna seja

Odbor za obrambo

10. 3. 2020
podatki objavljeni: 10. 3. 2020

Transkript

Spoštovani! Pričenjam 12. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47., drugega odstavka 48. člena in 230. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Pozdravljam vse prisotne člane in članice odbora, še posebej pa gospoda mag. Mateja Tonina, kandidata za ministra za obrambo in vse ostale prisotne!  Obveščam vas, da imam tukaj pooblastilo, tako da bo poslanka Tadeja Šuštar nadomeščala na tej seji poslanca Mateja Tonina, ki je danes tukaj v drugi funkciji.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, to je Predstavitev mag. Mateja Tonina, kandidata za ministra za obrambo. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predloga za spremembo dnevnega reda je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.  Naj povem še, da bom po dveh urah seje po navodilih služb Državnega zbora sejo prekinil za 10 minut, da se prezračijo prostori zaradi objektivnih okoliščin virusa, ki razsaja po celem svetu. Upam tudi, da ste vsi dobro, da se dobro počutite. Sicer pa predlagam, če se kdo ne počuti prav dobro, da si najde zamenjavo. To velja za vse v tej sobi.  Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDSTAVITEV MAG. MATEJA TONINA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA OBRAMBO.  Predsednik Vlade Janez Janša je predsedniku Državnega zbora Igorju Zorčiču 6. marca 2020 na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave in 229. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal listo kandidatov za ministre. Predsednik Državnega zbora je odboru poslal predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za obrambo imenuje mag. Mateja Tonina. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sem tako sklical današnjo sejo, na kateri se nam bo predlagani kandidat predstavil. Po opravljeni predstavitvi bo odbor poslala predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata, kot to pravi 231. člen. Uvodni predstavitvi kandidata bodo sledila vprašanja članic in članov odbora kandidatu. Predlagam, da kandidat odgovori takoj po zastavljenih vprašanjih posameznega člana odbora oziroma da članice in člani odbora najprej postavijo nekaj vprašanj, določen sklop vprašanj, mislim, da bi bilo dovolj tri, in potem zaprosimo kandidata za njegove odgovore in gremo potem na naslednji krog.  Zatorej prosim mag. Mateja Tonina, kandidata za ministra, da se predstavi Odboru za obrambo.  Izvolite mag. Tonin.
Spoštovani predsednik Bevk, hvala lepa! Drage poslanke in poslanci! Priznam, da je rahlo nenavaden občutek sedeti na tej strani. V moji dosedanji poslanski karieri sem petkrat sedel na drugi strani, ko smo zasliševali različne ministre za obrambo, kar tudi govori o tem, da se na teh položajih ministri menjajo očitno kar zelo hitro.  Čutim eno posebno dolžnost kot dolgoletni poslanec, da bom tudi kot minister krepil čim boljše odnose s parlamentom. Tukaj bi se rad na tem mestu še posebej zahvalil predhodnim ali dosedanjemu in predhodnemu predsednikom odbora za obrambo, ki so vsaj pri Odboru za obrambo vedno skrbeli, da je naš odbor redno obiskoval Ministrstvo za obrambo, Slovensko vojsko, Upravo za zaščito in reševanje in na takšen način tudi prispeval k temu, da smo se poslanci na terenu konkretno seznanjali s stvarmi. Tukaj gre zagotovo zahvala sedanjemu predsedniku Bevku, pa nekdanjemu predsedniku Francu Jurši, pa tudi nekdanjemu predsedniku Žanu Mahniču, ki so na tem področju naredili veliko. Če bom izvoljen za ministra za obrambo, potem vam zagotovo lahko zagotavljam, da bodo pri meni ministrska vrata za člane Odbora za obrambo vedno odprta. To ne imejte nobenih skrbi.  Sistem nacionalne varnosti Republike Slovenije ima tri stebre. Eden je varnostni sistem, drugi obrambni sistem in tretji sistem zaščite in reševanja. In kar dva ključna stebra spadata v resor obrambe. Če je sistem zaščite in reševanja dobro delujoč sistem, upam si trditi, da zagotovo eden boljših v Evropi, lahko rečem, da se bom z vsemi ukrepi trudil, da bo tako ostalo tudi v prihodnje, da ga še dodatno nadgradimo in ga naredimo še močnejšega. Na drugi strani pa je obrambni sistem v precej hudih težavah. V času zadnje gospodarske krize se je varčevalo predvsem v Slovenski vojski. Zadnje desetletje je bilo za Slovensko vojsko desetletje stagnacije in nazadovanja. To si moramo priznati. Zato si ne delam popolnoma nobenih utvar, da bom jaz uspel rešiti v dveh letih vse tisto kar moji predhodniki niso bili sposobni rešiti ali pa niso zmogli rešiti v desetih letih. Zavedam se, da na resor prihajam predvsem kot gasilec, gasiti požar in šele ko bo požar pogašen, šele takrat se bom lahko začela resna rekonstrukcija sistema. Največja težava s katero se sooča ta resor so zagotovo negativni kadrovski trendi. V zadnjih letih je bilo narejenih več celovitih analiz stanja obrambnega sistema. Tukaj presenečenj nad tem kako nizko smo padli, praktično ni. V zadnjih letih, žal, v zadnjih letih izgubljamo bataljon vojakov brez vsakršne vojne. Bataljon vojakov v zadnjih letih izgubimo. Zaradi dodatnih nalog, ki pa jih prinaša bodoča migrantska kriza in pa tudi soočanje s koronavirusom, se kadrovske potrebe zgolj povečujejo, žal pa so kadrovski odlivi zaskrbljujoči. Zato bo moja ključna naloga na tem resorju obrniti negativne kadrovske trende. Če teh trendov ne bomo obrnili, potem Slovenske vojske kmalu ne bomo imeli več. Obrambni sistem takoj potrebuje delujoče rešitve, ki bi kadrovske trende izboljšali takoj, ne šele čez nekaj let. Obseg in struktura Slovenske vojske sta opredeljena v resoluciji o splošnem dolgoročnem razvoju in opremljanju Slovenske vojske do leta 2025, ki ga je leta 2010 kot najvišji razvojno usmerjevalni in dolgoročni članski dokument sprejel prav ta Državni zbor. Resolucija kot ciljni skupni obseg določa 10 tisoč pripadnikom. S ciljnim razmerjem med pripadniki stalne sestave in pripadniki prostovoljne pogodbene rezerve, 4 proti 1. srednjeročni obrambni program Republike Slovenije od 2018 do 2023, pa kot cilj določa 7 tisoč 600 pripadnikov stalne sestave in tisoč 500 prostovoljne pogodbene rezerve do konca srednjeročnega obdobja. Tako torej pravi obstoječi strateški dokumenti Ministrstva za obrambo in brez sprenevedanja lahko rečem, da je jasno, da če ne bomo nič kaj bistvenega hitro spremenili, da seveda teh številk ne bomo dosegli. Kot pa je navada pri obrambnih dokumentih, v dokumente zapisujemo marsikaj in marsikatere cilje, ki pa se jih potem niti približno ne držimo niti jih ne uresničujemo in se zaradi tega žal pretirano nihče kaj pretirano ne vznemirja. Še leta 2018 smo pisali o profesionalni sestavi s 7 tisoč 600 pripadniki. Dejansko stanje je daleč od načrtovanega. V Slovenski vojski je po razpoložljivih podatkih februarja letos delovalo 6 tisoč 359 pripadnikov in pripadnic. Po pogodbeni rezervi pa 669 pripadnikov. Od leta 2017, se je profesionalno sestava skrčila za okoli 530 pripadnikov. Takšnega upadanja kadra Slovenska vojska dolgoročno jasno ne more preživeti oziroma, bo slej ko prej ne operativna. Kadrovska podhranjenost ob pomanjkanju ustrezne tehnike in finančnih virov, je tudi eden izmed glavnih razlogov za negativne ocene v poročilu o pripravljenosti vojske. Kako torej popraviti kadrovsko sliko? Če je to moja temeljna naloga, potem seveda pričakujete, da imam tudi nekaj rešitev na tem področju. Pri svojem delu bom seveda najbolj osredotočen, kako obrniti sedanje negativne kadrovske trende. Pregledali bomo način pridobivanja kadra, ki ga bo zanesljivo potrebno nadgraditi. Pregledali bomo, kako je s plačami v vojski, v primerjavi s sorodnimi poklici. Zagotovili bomo, da bo slovenski vojak za svoje delo tudi primerno plačan. Ni pa vse v plačah. Posvetiti se je potrebno tudi družinam vojakov in jim omogočiti dostopno še prvo stanovanje ali pa rešitev stanovanjskega problema. Ta pristop mora zevati tudi pri dostopnosti do vrtcev, do štipendiranja otrok in tudi na koncu, ob pomoči, ob starosti in onemoglosti. Takoj nameravam pristopiti tudi k reševanju vojakov po 45. letu. Name osebno, so se v preteklosti obračali številni pripadniki Slovenske vojske, ki so častno služili domovini, potem pa so se, ko so dopolnili 45. let, počutili zavržene in zapostavljene. To se enostavno ne sme dogajat, zato bomo proučili zakonske možnosti, da bi v okviru Ministrstva za obrambo organizirali varnostno službo, ki bo prvenstveno skrbela za varovanje objektov. V njo bomo prestavili vojake po 45. letu, seveda le tiste, ki bodo želeli ostati v obrambnem sistemu. Na ta način bomo delno razbremenili tudi vojake, ki jim varovanje objektov, predvsem jemlje čas, ko bi se lahko usposabljali ali izvajali druge naloge. Zavedam se, da bomo zanesljivo naleteli na številne birokratske ovire, kot ponavadi, nam bodo zatrjevali, da se to ne do, ampak, zagotavljam vam, da bom storil vse, kar je v moji moči, da ta problem tudi razrešim. In sedaj do najbolj razvnemajoče teme zadnjih tednov, naborništvu. V javnosti se okoli naborništva pojavljajo številne polemike. V koalicijsko pogodbo smo jasno zapisali, da bomo naborniški sistem vpeljali postopoma, zato bomo pričeli s pripravljalnimi ukrepi že v tem mandatu. Naj pa opozorim, da vpeljevanje naborništva ne bo samo po sebi rešilo vse težave, ki jih Slovenska vojska ima. Prav tako vpeljava naborništva ne bo poceni in bo za to potrebno pridobiti dodatna sredstva, ki jih trenutno v obrambnem proračunu ni. Slovenska javnost je glede naborništva razdeljena – polovica ga zelo podpira, druga polovica mu zelo nasprotuje. Postopno uvajanje je zato edina logična poteza koalicije, saj bomo s postopno uvedbo naborniškega sistema, javnosti lahko dokazali, da nikomur, ki to ne bo želel, ne bo potrebno nositi orožja in da služenje domovini ne bo izguba časa in niti ne denarja. Po izkušnjah drugih evropskih narodov, ki imajo uveden nabor, je stanje med mladimi približno tako: ena tretjina mladih je žal zdravstveno nesposobnih za služenje vojaškega roka, druga tretjina se mu na vse mogoče načine izogiba, vsaj ena tretjina mladih, pa je motiviranih in je tudi pripravljenih služiti vojaški rok. Moj cilj je, da do uvedbe obveznega služenja vojaškega roka, dobimo čim več motiviranih mladih, ki bodo prišli na prostovoljno služenje vojaškega roka. V tem uvodnem delu, je moje temeljno vprašanje, zakaj bi tistim mladim, ki si želijo služiti vojaški rok, to služenje priskutili zaradi tistih, ki si tega služenja ne želijo in preden bo sprejemljivost služenja vojaškega roka širše sprejemljiva, je potrebno jasno dokazat, da bomo naredili ta, to služenje vojaškega roka, privlačno za mlade, predvsem pa, z različnimi ukrepi odpravili občutek, da gre za izgubljen čas, zato bomo poudarjali več namenskost Slovenske vojske. S služenjem vojaškega roka bodo mladi pridobili veliko   (nadaljevanje) veščin, ki jim bodo koristili skozi celo življenje. Pri usposabljanju bomo poleg vojaških veščin večji poudarek dajali na preživetju v naravi, osnovam gasilske veščine, izpopolnjevanje v prvi pomoči, krepitev sposobnosti v logističnih in informacijskih veščinah, skratka vse to, kar bi mladim lahko prišlo zelo, zelo prav v njihovem nadaljnjem življenju. Z ministrstvom, pristojnim za delo bomo poiskali rešitve, da se bo služenje vojaškega roka štelo v pokojninsko dobo in da bo služenje tudi plačano, kar z drugimi besedami pomeni, da bomo z naborniki podpisali pogodbo. Služenje vojaškega roka tako ne bo izguba časa, ampak dragocena izkušnja v življenju vsakega mladega. Če bi se izkazalo, da bi lahko s prenovljenim prostovoljnim služenjem vojaškega roka dobili dovolj kandidatov, potem bi lahko mirneje in časovno nekoliko daljše razmišljali o trenutku uvedbe obveznega služenja vojaškega roka. Seveda pa je potrebno razmišljati širše in prostovoljcem, ki bodo vključeni v rezervne enote z dodatnimi bonitetami, povrniti njihov prispevek v obrambi domovine. Kakšne bi lahko te bonitete bile, bomo ugotovili, ko bomo natančno preučili primere dobrih praks iz tujine. Naj pa že takoj poudarim, da bi zaključeno služenje vojaškega roka na nek način moralo imeti tudi prednost pri iskanju službe v državni oziroma javni upravi. Naj poudarim, to se mi zdi zelo pomembno, da reaktivacija naborniškega sistema nikakor ne cilja na ukinitev aktivne sestave, njihovega obsega oziroma spremembo njihovih nalog. Sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah bo še vedno v izključni domeni aktivnega poklicnega dela vojske, kamor se bo še naprej usmerjala tudi večina obrambnih investicij. Vloga nabornikov bo v okrepitvi obrambnega sistema na nacionalnem ozemlju. Tudi drug podsistem nacionalne varnosti in drugi podsistemi večkrat računajo na pomoč Slovenske vojske, kot na primer pri naravnih nesrečah, in prav tu lahko primerno nagrajevanje in organizirani rezervni sistem razbremeni poklicni del in pomaga zagotoviti tisto stopnjo celovite varnosti, ki jo državljani od nas tudi pričakujejo. Seveda pa naborništvo oziroma prostovoljno služenje ne bo imelo hipnih in takojšnjih učinkov na obrambni sistem. Ker pa je kadrovska situacija zaskrbljujoča, potrebujemo rešitve, ki bodo dale rezultate že jutri. V letu 2015, ko smo bili priča migrantskemu valu, je v izredno kratkem času naše meje prečkalo več kot pol milijona migrantov. Pokazalo se je, da smo v teh razmerah, da smo se v teh razmerah lahko zanesli skoraj izključno le na lastne zmogljivosti. Prav tako se je pokazalo, da policija, ki je zadolžena za varovanje naše meje, bremena ni mogla dolgo nositi sama. Zelo hitro je bila na pomoč vpoklicana vojska. Vojaške ter policijske sile so skupaj le stežka s skrajno požrtvovalnostjo posameznikov uspeli obvladati migrantski val in ga kanalizirati proti zahodu. Ob tej krizi se je jasno pokazalo, kako pomembno je, da se zanašamo na lastne sile, in kako nevarno je lahko kadrovska podhranjenost vojske in seveda policije. Tako bo okrepljena prisotnost Slovenske vojske potrebna nemudoma ob novi migrantski krizi. Če na meji ne bomo imeli zadostnega števila policistov in vojakov, potem ne moremo pričakovati, da bomo lahko učinkovito zaščitili našo južno mejo. Zato razmišljamo o možnosti poziva prostovoljcem, naj se pridružijo Slovenski vojski. Gre za poziv vsem prebivalcem Republike Slovenije, ki so stari do 65 let, so v primerni psihofizični kondiciji in so bili v preteklosti na nek način vojaško usposobljeni. To pomeni, da so služili vojaški rok ali pa opravili temeljno vojaško usposabljanje. Prostovoljci bi se začasno vključili v vrste pogodbene rezerve. Z vsakim prostovoljcem bi podpisali pogodbo in jim zagotovili plačilo, seveda če bi pred tem ustrezno opravili tudi varnostno preverjanje. Lahko bi se vključili za določen čas, lahko bi izvajali naloge en teden na mesec ali v skrajnem primeru čez vikend, odvisno od razmer oziroma potreb. Določil bi se minimum dodatnega usposabljanja. S pomočjo državljanov, ki bi se odzvali na prostovoljni vpoklic bi Slovenska vojska opravljala nezahtevne naloge, ki pa morajo biti opravljene. Poudarjam, trenutno je to le ideja, ki pa bi ob hudi kadrovski stiski lahko bila hitra in začasne rešitev težav. Seveda bi za to morali poiskati tudi ustrezno zakonsko podlago. Zakaj tako razmišljam? Če se v nekih vardah združuje več sto pripadnikov in so ti pripadniki pripravljani patruljirati po južni slovenski meji, potem ne vidim razloga zakaj te posameznike ne bi vključili ob primerni usposobljenosti, ob varnostnem preverjanju v uradne strukture Slovenske vojske. In zato govorim o prostovoljnem vpoklicu tistih, ki so bili v preteklosti na različne načine usposobljeni, da lahko pomagajo Slovenski vojski, kot sem dejal, pri manj zahtevnih nalogah. Glede obrambnega proračuna je potrebno reči še nekaj besed. Lahko imamo blede obrambnega proračuna veliko različnih misli, razmišljanj, stališč, ampak eno je potrebno zelo jasno povedati in iz teh temeljev moramo vsi skupaj izhajati. Prvič, v začetku 90. let smo se, sicer z majhno večino, ampak odločili za lastno vojsko. In danes to lastno vojsko imamo. In drugič, leta 2013 smo na referendumu, 2003 se opravičujem, smo na referendumu za Nato zelo jasno poudarili, da si želimo članstva v Natu. In če upoštevamo ti dve okoliščini, ta dva postulata, potem je marsikaj lažje pri teh razmišljanjih o prihodnjem obrambnem proračunu. Grožnje naše varnosti so neposredne in nedvoumne. Suverenosti naše države brez kredibilnih obrambnih sil si ne znam predstavljati. Nihče nam ne more pomagati, če bremena za svojo lastno obrambo ne bomo pripravljeni v prvi vrsti nositi tudi sami. Višina obrambnih izdatkov in ustrezno vlaganje v obrambo je ključno za vzdrževanje in krepitev nacionalne varnosti v katero se je v zadnjem desetletju vlagalo odločno premalo. Varnostno okolje, ki obdaja Republiko Slovenijo se je v zadnjem desetletju bistveno poslabšalo. Zavedamo se, da smo z nekaterimi investicijami odlašali odločno predolgo. Ne samo zaradi negativnih kadrovskih trendov, ampak tudi zaradi nadgradnje tehnike in infrastrukture moramo dvigniti obrambni proračun. Aktualna vlada je pred časom sama dala politično zavezo severno atlantskemu zavezništvu. Konkretno je primer v odhajanju, gospod Šarec, pisal pismo generalnemu sekretarju Nata decembra 2018, da bomo do leta 2024 namenili 1,5% BDP za obrambo. Po današnjih projekcijah in trendih smo daleč od tega cilja, ki ga je obljubil premier Šarec. Zato ni čudno, da je nedavno sam minister za obrambo Erjavec rekel, da je Slovenija nekredibilna v zavezništvu. Zaradi nacionalne varnosti, ne zaradi Nata, bo potrebno sprejeti nov srednjeročni načrt financiranja obrambnega resorja. Usmerjevalne dokumente Ministrstva za obrambo bo potrebno do konca leta osvežiti na obstoječe stanje in jim začrtati realistično pot. Preverili bomo status nabav vojaške opreme glede na že sprejete dokumente srednjeročnega obrambnega programa 2018-2023. Preko zahtev Slovenske vojske bomo ugotovili dejanske potrebe po opremi, vozilih, plovilih in zalogah streliv. Začrtali bomo prioritete, ki jih lahko realno izvedemo v dveh letih. Oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine in z njo povezanih pripravljalnih aktivnosti bo eden od mojih ciljev tega mandata. Ta bojna skupina bo temelj manevrskega dela Slovenske vojske in brez tega temelja enostavno ne moremo govoriti o kredibilnih obrambnih silah. Zavedam se, da je to zimzelena tema vseh ministrov za obrambo, ampak na tej točki bo potreben korak naprej, če Slovensko vojsko želimo obdržati. V procesu nabave bomo zagotavljali transparentnost in uveljavljali ničelno toleranco do korupcije. Komunikacija med direktoratom za logistiko in Slovensko vojsko mora biti na visokem nivoju, predvsem ko gre za temeljne in najdražje sisteme. Omenjena komunikacija je ključnega pomena za transparentnost, zato vam zagotavljam, da bom z vsemi sredstvi, ki so mi na voljo, to transparentnost tudi zagotovil. Preverili bomo tudi možnost, da se sredstva za nakup opreme iščejo tudi izven integralnih sredstev proračuna, predvsem za nakup tiste opreme ali zmogljivosti, ki se lahko uporabljajo večnamensko, se pravi, tudi za namene zaščite in reševanja. Morda lahko določen del opreme dobimo pod posebnimi pogoji vlada vladi ali pa v obliki donacij. Obrambno-varnostni sistem je del zavarovalne police naše države in kolektivna varnost v okviru zavezništva Nato je še vedno najboljša in najcenejša zavarovalna polica, ki jo ta država ima. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije je sprejeta lansko leto, pravi, da varnostno okolje na obrobju evroatlantskega prostora postaja vse bolj nepredvidljiva. Evropsko varnostno okolje zaznamuje vse bolj agresivna drža Rusije, nestabilnost na bližjem vzhodu in vzpon Kitajske. Priča smo oslabljenju mednarodnih pravil, soočamo se s hibridnimi grožnjami, s kibernetskimi napadi, terorizem je postal naš dnevni spremljevalec. Umetna inteligenca, najsodobnejši oborožitveni sitem, intenzivno delovanje v elektromagnetnem polju, kibernetski prostor, vesolje, kot novo področje vojskovanja, itn. Skratka, vojaška tehnika in tehnologija postaja vedno bolj tehnološko sofisticirana, razlika med vojaško in civilno-tehnologijo pa vedno bolj zabrisana. In kaj to pomeni za Republiko Slovenijo? V primeru globalne krize ali vojaškega spopada v Evropi je velika verjetnost, da bodo direktne grožnje Slovenije v vojaškem konfliktu predstavljali udari iz daljave, diverzantsko in teroristično delovanje, napadi na ključno infrastrukturo, kibernetsko delovanje, psihološko propagandno delovanje, poizkusi rušenja ustavne ureditve. Vse to in še mnogi drugi izzivi predstavljajo skupno skrb in izziv tako za nato kot tudi Evropsko unijo. Posledice tega je tudi krepitev in razvoj vojaških zmogljivosti Evropske unije ter oblikovanje novih pobud, okrepljene skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije. Razvoj in krepitev sodelovanja na področju varnosti in obrambne v okviru EU, ni namenjeno podvajanju aktivnosti z Natom, ampak krepitev evropskega stebra znotraj njega.  Slovenija bo tudi pod mojim vodenjem ministrstva za obrambo ostala zavezana mednarodnim operacijam, saj so te tesno povezane z varnostjo in stabilnostjo tako bližnje regije kot tudi širšega mednarodnega okolja. Prav tako so neposredno dokaz, da se zavedamo naših odgovornosti pri širših naporih mednarodne skupnosti za mir in stabilnost v svetu. Zagotovo nam zaradi naših rezultatov na tem področju ni potrebno zardevati. Naši vojaki kjerkoli po svetu so, svoje delo opravljajo dobro in to nam priznavajo tudi zavezniki. Prioriteta naših operativnih prizadevanj bo še vedno ostal Zahodni Balkan, bo pa naše udejstvovanje na misijah odvisno predvsem od varnostnih razmer doma in od kadrovskih razmer v vojski.  Glede na to, da sem bil predsednik, ozirom sem še, predsednik Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je prav, da kakšno besedo tudi rečem o Obveščevalno-varnostni službi Ministrstva za obrambo, od katere pričakujem, da bo izvajala zakonsko določene naloge, in da bo delovala zakonito. V Obveščevalno-varnostni služba je v zadnjem času prišlo do aktivnosti, ki so bile milo rečeno, z vidika zakonitosti vprašljive. Prav tako se sprašujem o kvaliteti obveščevalne podpore, če pa vemo, da je bila odločitev odhodov vojakov iz Iraka verjetno sprejeta na osnovi napačnih zaključkov ali celo zavajajočih in netočnih informacij. Z ustreznimi organizacijskimi ukrepi bom zagotovil, da bo Obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obrambo učinkovit servis obrambnemu sistemu. Ne želim, da ta služba tekmuje s SOVO, želim pa, da se tesneje poveže s Slovensko vojsko in da do Slovenske vojske nima podcenjujočega odnosa. Glede logistike je potrebno reči nekaj besed, zlasti, ker to zanima številne župane in lokalne skupnosti, ker ima Ministrstvo za obrambo tudi nekaj nepremičnin, ki se tako ali drugače dotikajo različnih občin. Nepremično premoženje, ki je v upravljanju ministrstva, bomo pregledali v smislu uporabnosti in perspektivnosti za obrambo. Odsvojitev premoženja bo odplačna, odsvojitev premoženja bo odplačna, dopuščam pa možnost prenosov na občine preko Zakona o skladnem regionalnem razvoju. Dopuščam tudi možnost prenosa premoženja preko Zakona o stvarnem premoženju, kar se tiče občinskih cest. Tako pridobljena sredstva se bodo vlagala v nepremičnine, v upravljanju ministrstva, v vojašnice, v poligone, v skladišča in za potrebe Uprave za zaščito in reševanje. Na področju logistične infrastrukture bomo težili k zmanjševanju števila skladišč materialnih sredstev in k izgradnji centralnega logističnega centra. Skladišča streliv in minsko eksplozivnih sredstev bomo posodabljali v skladu s standardi, predvsem na področju na področju zagotavljanja mikroklime, nadzora in varovanja, kar je ključno za tovrstna skladišča. Če je bil ta del namenjen predvsem obrambnemu sistemu, je prav, da nekaj besed namenim tudi drugemu pomembnemu stebru ministrstva, to je zaščiti in reševanju, ki je, kot sem dejal, izjemno dobro delujoč sistem in naredimo vsi skupaj, da bo tak sistem v prihodnosti tudi obstal. Sistem zaščite in reševanja je bil sicer v preteklosti večkrat potisnjen v ozadje, a zagotavljam vam, da mu bom dal primerno pomembnost in težo. Kot sem dejal, trenutno sistem deluje dobro. Uprava za zaščito in reševanje ustrezno usmerja sistem, so pa seveda vedno možnosti za izboljšave. Slovenski sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, je v marsičem unikum. Gre za izjemno učinkovito povezavo med prostovoljnimi in profesionalnimi enotami, kar nam marsikdo zavida in kar dela ta sistem še posebej učinkovit. Ob tem, kot tudi sam zaprisežen gasilec ne moremo mimo, ne da bi omenil slovenske gasilce, ki so za vse nas ideal požrtvovalnosti in tudi pomoči drugim. Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije usmerja sistem, ki je kompleksen. Res je, da se marsikdaj omenja le gasilce, vendar imajo v tem sistemu enako pomembno vlogo še drugi. Naj omenim gorske reševalce, pa jamarske reševalce, potapljače, kinologe, Rdeči križ in številne druge. V javnih reševalnih službah tako deluje skupaj okoli 34 tisoč oseb. Eden izmed ciljev mojega mandata bo vzpostavitev sistema za množično alarmiranje. Govorim o vzpostavitvi digitalnega sistema. O čem govorim? Želimo vzpostaviti celovit sistem obveščanja in alarmiranja preko mobilnih telefonov in drugih komunikacijskih naprav. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, bo vzpostavila platformo, operaterji mobilne telefonije pa bodo vzpostavili komunikacijske kanale za obveščanje prek mobilnih telefonov. Omogočeno bo tudi obveščanje prek tekstovnih sporočil, poslanih na radio, televizijo, prek različnih elektronskih panelov, na primer, v železniškem in avtobusnem prometu. Sistem bo vključeval tudi storitev obveščanja in alarmiranja prek namenske aplikacije za pametne telefone. Torej, želim si, da gre Slovenija tudi po poti drugih digitaliziranih dežel, da ne bomo odvisni samo od sirene, če poenostavljam, ampak tudi od SMS obvestil. Skratka, da bomo alarmirani tudi preko svojih pametnih naprav, kar bo alarmiranje postavilo v še boljšo luč oziroma ga naredilo še bolj učinkovitega. Glede regijskih centrov za obveščanje – naj vas pomirim, da jih ne nameravam združevat, jih pa nameravat povezovat. O čem govorim? Ključno je namreč, da klici na 112 ostajajo mogoči tudi ob velikem številu kličočih. V takem primeru en center ne zmore pritiska, zato je tehnično potrebno pripraviti sistem povezljivosti, povezovanja vseh centrov za obveščanje bo omogočena z vzpostavitvijo nove platforme za sprejem klicev na številki 112 z uporabo /nerazumljivo/ protokola. Torej, ne da bi fizično centre združevali, ampak da bi naredili tehnični sistem, da se ti centri lahko medsebojno povezujejo in drug drugemu pomagajo, ko je en center pretirano obremenjen. O tovrstnem povezovanju govorim.  Naj povem, da podpiram željo številnih organizacij za izgradnjo centra za spremljanje, pripravljenost in odziva na nesreče. Ideja po izgradnji skupnega centra za spremljanje, pripravljenost in odziv na nesreče se je pojavila po opozorilih ključnih krovnih organizacij s področja zaščite in reševanja, Gasilske zveze Slovenije, Združenja slovenskih poklicnim gasilcev, Gorske reševalne službe, Jamarske reševalne službe, Rdečega križa ter drugih združenj iz zvez s področja zaščite in reševanja na državni ravni. Povedali so, da jim primanjkuje prostorov za opravljanje njihove dejavnosti.  Usmeritev o vzpostavitvi takšnega centra je navedena tudi v nacionalnem načrtu varstva pred naravnimi nesrečami v letih 2016-2022, in sicer poglavje 6.3.1, ki pravi naslednje, citiram: »Da bomo spodbujali dolgoročno združevanje in razvoj prostorskih, tehničnih, logističnih in drugih zmogljivosti gasilcev, nujne medicinske pomoči, civilne zaščite, Rdečega križa in drugih reševalnih služb na skupnih lokacijah oziroma v skupnih objektih zaradi povečanja racionalnosti, učinkovitosti, pa tudi hitrejšega odzivanja ob različnih nesrečah.  Morda komu ne bo všeč, ampak nameravam reorganizirati Inšpektorat za varstvo pred naravnimi nesrečami. Pomembno vlogo v sistemu varstva pred naravnimi nesrečami ima prav ta inšpektorat. Iz dosedanjih 13 izpostav bi prešli na 4 izpostave po kriteriju enakomerne porazdelitve po Sloveniji, kar je najpomembnejše, bomo z oblikovanjem novih izpostav zagotovili enakomernejšo razporeditev zavezancev med inšpektorjem. Hkrati bomo zmanjšali število vodij, kar bo povečalo število inšpekcijskih nadzorov, zmanjšali bomo birokratske postopke in omogočili učinkovitejšo koordinacijo.  Zaključil pa bi rad z nekaj besedami tudi o vsem grozečem koronavirusu. Sistem zaščite in reševanja je že sedaj zelo aktiven in bo tudi v prihodnosti. Izvedene so bile številne aktivnosti sistema, naj opozorim, da se sistem civilne zaščite aktivira šele ob aktivaciji državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavi epidemije. To zaenkrat še ni bilo sproženo, sproži pa se to na predlog ministra za zdravje, to povem zato, ker bo morda kdo vprašal, zakaj civilna zaščita še ni bolj angažirana v teh zadevah.  Ne glede na trenutne razmere, pa če bom izvoljen, bom od tega sistema takoj zahteval naslednje. Da aktivneje pomaga zdravstvu pri vzpostavitvi in organizaciji vstopnih točk, zagotavljanju zaščitnih sredstev in drugih nalog. Vstopne točke so ključne, da preprečimo nadaljnje okužbe v slovenskem zdravstvenem sistemu, kjer je zadeva trenutno najbolj rizična. Tudi več je potrebno narediti pri dobavljanju zaščitnih sredstev. Vsi, ki bodo tako ali drugače rokovali s tem, morajo biti ustrezno zaščiteni.  Zahteval bom, da se takoj izdela natančen načrt postavitve mobilne bolnišnice na zahtevo zdravstva in po odločitvi zdravstva določi točno lokacijo postavitve te mobilne bolnišnice. Potrebujemo prostor nogometnega igrišča in lahko zagotovimo kapaciteto za oskrbo 120 bolnikov. Ta stvar bo nujna, če bi se koronavirus eksponentno še naprej širil, ker po do sedaj razpoložljivih podatkov, imamo na različnih lokacijah približno 350 postelj oziroma kapaciteto za 350 ljudi. In če bi koronavirus prebil neko mejo, kjer sistem lahko še obvlada razmere, potem bo postavitev te mobilne bolnišnice nujna. In seveda, stvari morajo biti že danes pripravljene, da se to lahko zgodi. Zahteval bom tudi, da se pripravi načrt oskrbe ranljivih skupin prebivalcev, ki bi lahko bili v izolaciji ali   (nadaljevanje) oboleli na domu. To nalogo bo seveda potrebno izvesti v sodelovanju s CSD in občinami. O čem govorim? Če bi bile razmere še bolj kritične, kar pomeni, da bi bilo potrebno postavljat v izolacijo celotne kraje ali pa širša območja, potem bo zelo pomembno tudi, kako se bo zagotavljala oskrba teh območij, ki bodo v karanteni. In tukaj bo imel obrambni resor oziroma sistem zaščite in reševanja zelo pomembno nalogo in vlogo. Zahteval bom, da se izdela natančno navodilo, kako se bodo vključevale ekipe prve pomoči kot pomoč zdravstvenim delavcem na vstopnih točkah, kontrolnih točkah na meji ali pri oskrbi ranljivih skupin prebivalcev. Če ne bomo uspeli zajeziti širitev koronavirusa, potem bomo morali uporabiti vse kapacitete, ki so nam na razpolago. Iz Italije prihajajo nekatera zelo tragična pisma, opisi situacije, kako zdravniško osebje tam pregoreva, kako tudi samo zboleva in kako enostavno jim manj kapacitet. In zato ob vseh ukrepih, ki jih predvidevamo, tudi od tega, da se bo v prihodnosti začela vršiti kontrola na mejah v smislu merjenja temperature, pregledov in tako naprej, tega zagotovo ne bodo počeli policisti, ampak bodo to počeli zdravstveni delavci. Skratka, za vse manj zahtevne stvari, kjer lahko zagotovimo recimo ljudi ali pa skupine, ekipe prve pomoči, ki bi lahko razbremenilo zdravstveno osebje, bo to zagotovo dobrodošlo. Zahteval bom tudi, da se pripravi podrobnejši pregled za izvajanje posebnega prevoza bolnikov in da se pripravi vse potrebno za zagotavljanje opreme s področja začasne namestitve, če bo le ta v katerikoli fazi tudi potrebna. Pripraviti je potrebno vse za pomoč policiji in redarskim službam pri zaporih in morebitni karanteni in pripraviti je potrebno, vse potrebno za pomoč pri dezinfekciji, dezinsekciji in deratizaciji. Predvidevam tudi, da bo aktiviran načrt državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljivih bolezni, zato bom od sistema zahteval, da se takoj začne s pripravami na operativno urejanje pomoči drugih držav in mednarodnih organizacij v silah in sredstvih.  Spoštovane poslanke in poslanci, kot ste lahko slišali, je izzivov na področju obrambe celo morje. Kot sem dejal, na resor predvsem prihajam kot gasilec. Gasit težave, ki so se nakopičile v vseh teh letih. Ne delam si utvar, da bom spreminjal svet, zelo bom pa zadovoljen, če bom lahko zaustavil te negativne trende, s katerimi se sooča sedaj obrambni resor. In pri gašenju požarov bojo moje prioritete naslednje: prvič, učinkovit in odločen odziv na epidemijo koronavirusa; drugič, zaustavitev negativnih kadrovskih trendov; in tretjič, dvig obrambnega proračuna. Brez ljudi ni obrambnega sistema, čudežev pa tudi ni mogoče delati brez ustreznih sredstev. Tako da si želim, da bom tudi v prihodnosti imel politično podporo Odbora za obrambo. Vesel sem, da so bile razmere v tem odboru marsikdaj drugačne kot na številnih drugih odborih v parlamentu, kjer smo poslanci večkrat iskali skupne točke in možnosti. In želim si, da me boste v luči morebitnega ministra tudi videli kot nekdanjega kolega in poslanca. Hvala lepa, ker ste me poslušali.
Zahvaljujem se mag. Mateju Toninu za predstavitev. In preden dam besedo članicam in članom odbora, da kandidatu postavijo vprašanja, bom za magnetogram prebral 2 pooblastili, in sicer poslanka Nataša Sukič danes na seji nadomešča poslanca dr. Mateja T. Vatovca in poslanec Dušan Šiško na današnji seji nadomešča poslanca Janija Ivanušo. Imam devet prijavljenih. Prvi trije, ki smo se prijavili, pa smo Samo Bevk, Jerca Korče in Robert Pavšič. Po teh treh uvodnih spraševalcih bom dal besedo kandidatu za ministra, da odgovori na zastavljena vprašanja.  Dovolite, da začnem. Današnji pogovor s kandidatom za obrambnega ministra mag. Matejem Toninom opravljamo v nekih posebnih okoliščinah, ki so globalne in s tem tudi za našo državo zelo zahtevne. V tem trenutku je zato najbolj pomembno, da se vsi zavedamo, da je naša skupna dolžnost in prioriteta, da poskrbimo za varen prehod v obdobje, ko naša glavna skrb ne bo več možnost pandemije, ampak vprašanje kako sanirati posledice in aktivirati razvojne priložnosti. Strateško pomembno je, da kljub menjavi oblasti zagotovimo nemoteno delo vseh ključnih služb v državi, da zaupamo stroki in znanosti ter da državljanke in državljane vodimo kot odgovorna politika, ki razume kdaj je čas za ideološke razprave, kdaj pa je čas, da preprosto stopimo skupaj. Seveda bomo danes Socialni demokrati odpirali zahtevna vprašanja, ne samo danes, ampak ves teden. Naša prva skrb je organiziran in miren prehod čez viharno virusno obdobje. Znamo in zmoremo.  Sedaj pa k resorju in najprej k mojim vprašanjem. Spoštovani kandidat za ministra za obrambo mag. Tonin, veste, da je vodenje obrambnega sistema zelo odgovorno in zahtevno, še posebej v obdobju, ko se na eni strani srečujemo s kadrovsko podhranjenostjo vojaškega sistema in izzivi današnjega časa, kot so naraščanje konfliktnih žarišč v svetu, hibridne grožnje nove vrste bojevanj, migracije in še bi lahko našteval. Verjamem, da se tega dobro zavedate in da ste se za današnji dan, kot smo slišali v vašem tričetrturnem uvodu, tudi dobro pripravili. Ne glede na povedano, lotili ste se tudi že tem, ki jih bom sedaj vprašal, pa kljub temu.  Mislim, da je kadrovska podhranjenost Slovenske vojske v zadnjem petnajstletnem obdobju zelo velik problem. Ob vstopu v zavezništvo, 2003 je bil referendum, 2004 smo potem formalno vstopili, smo imeli smele načrte, a se zaradi krize po sicer obdobju debelih krav načrti niso uresničili. Nekaj zaradi pomanjkanja zanimanja mladih za vojaški poklic, nekaj pa tudi zaradi nekaterih afer, ki je marsikaterega mladega odvrnilo od vojaškega poklica. Tudi sam sem trenutno recimo zelo skeptičen, ko si vojska sama skupaj z vrhovnem poveljnikom iz leta v leto daje negativno oceno. Verjamem, da so to neki vprašalniki, ampak če ti v nekem podjetju, da rečem v narekovajih, govoriš, da je slabo, da nesposobno, da ne izvaja nalog kako boš potem mlade ljudi prepričal, da v tako podjetje vstopijo. Se pravi, da je treba spremeniti filozofijo. Zato bi vas vprašal kako boste uveljavili vojaški poklic kot konkurenčni poklic med mladimi na trgu delovne sile in s tem spodbudili pridobivanje novih pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. Zanimiva se mi zdi ta vaša ideja, da bi za pripadnike Slovenske vojske po 45. letu starosti ustanovili varnostno službo. Sam ste povedali tudi, da se bojite polen in preprek, ki bi jih na tej poti lahko srečeval. Tudi sam mislim, da bi lahko bila ena taka prepreka. Kaj pa druga podjetja, ki delujejo na področju varnostnih služb v državi? Ali bi bila to neka nelojalna konkurenca, ki bi jo odplačevala država, če bi stopila pri varovanju tudi izven sektorja Slovenske vojske. To je eno vprašanje.  Glede zelo, bi rekel, aktualne problematike, o kateri smo razpravljali na seji Državnega zbora na začetku marca, to je glede novele zakona o vojaški dolžnosti. Vaša poslanska skupina je glasovala proti. Mislim, da ste se vi pri glasovanju vzdržal. Zanima me kako boste skupaj z vašimi koalicijskimi partnerji našli to rešitev. Nekaj ste o tej rešitvi že povedali na sami predstavitvi. Ali so te rešitve že usklajene tudi s koalicijskimi partnerji? Ali je to zaenkrat vaša ideja? In ali menite, da je možno to realizirati v naslednjih dveh letih in pol kolikor traja še ta mandat? Celo govori se o možnem referendumu, če bi bil zakon izglasovan, pa seveda ta zakon prej v Državnem zboru ni dobil podpore.  Mogoče ti dve ključni vprašanji, čeprav med prioritete niste postavili naborništva. Postavili ste na koncu samo tri prioritete. Bi pa nekaj še vprašal oziroma bolj opozoril kot vprašal. Obrambni sistem je zelo širok od Slovenske vojske, zaščite in reševanja, Civilne zaščite itd. Ampak znotraj Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske imate tudi Vojaški muzej Slovenske vojske. Ne pozabiti na to pomembno inštitucijo. Drugod po svetu so vojaški muzeji znotraj armad zelo visoko rangirani in tudi kadrovsko zelo močni. Tukaj bi apeliral na nadaljnje sodelovanje s parkom vojaške zgodovine, ki uspešno dela na področju in na promociji vojaške in s tem tudi slovenske zgodovine. Potem imate znotraj Slovenske vojske orkester Slovenske vojske, ki je zelo pomemben institut. Slovenska vojska in pa Ministrstvo za obrambo zelo uspešno že vrsto let sodeluje s Fundacijo Poti miru v Posočju, ki neguje tradicijo prve svetovne vojne. Moram reči, da se je Ministrstvo za obrambo zelo angažiralo skupaj z Ministrstvom za kulturo tako da je Pot miru v Posočju tudi na poskusnem seznamu svetovne dediščine pri UNESCU. To so sicer postranska vprašanja, ampak verjamem, da bo veselje delati tudi na tem področju. Sam sem končal. Naslednja na vrsti pa je poslanka Jerca Korče, ki bo zastavila naslednji sklop vprašanj. Izvolite, kolegica Korče.
Lep pozdrav vsem skupaj, kolegicam in kolegom. Hvala, predsednik, za besedo. Izjemno me veseli, kolega, zaenkrat še poslanec, da si sedimo sedaj v nekih drugačnih vlogah, da prehajate v izvršno vejo oblasti in verjamem, da vse te izkušnje, ki ste si jih pridobili kot poslanec boste znali zelo dobro izkoristiti. Verjamem, da bo ta argument dveh let umanjkal pri vas, zato ker ste zelo dobro pripravljeni, da prvi dan, ko boste stopili na ministrstvo boste zagrabili za delo, ker niste nov. Podali ste kar nekaj v vseh teh letih pripomb na to kako bi moral delovati obrambno varnostni sistem, tako da verjamem, da so te rešitve tako v vaši glavi kot tudi v nekih operativnih dokumentih že vsaj na neki stopnji idejne zasnove in da bo zadeva potekala zelo hitro in gladko. V to sploh ne dvomim. Zelo me veseli, da ste v svoji predstavitvi nekako zaobjeli vse te vidike, ki sem jih tudi sama predvidevala, da pašejo v ta vaš resor, ker je koalicijska pogodba, katero ste podpisali, izjemno suhoparna. To verjamem, da boste tudi sami priznali. Žalosti me, ko sem jo brala, da notri niti z eno besedo, ampak res niti z eno besedo, ni omenjenega tega pomembnega stebra, ki ste ga danes hvala bogu bolj podrobno tudi vi razdelali in to so gasilci in Civilna zaščita. Beseda NATO je pa omenjena dvakrat, pa kot rečeno je za Slovenijo in za naše državljane izjemnega pomena ravno ta steber civilne zaščite in to prihaja tudi v tem trenutku še bolj v ospredje. Zdaj, ko je glih aktualna zadeva, najbrž smo vsi v telefonih že videli, smo zaprli mejo z Italijo, se je predsednik Vlade Marjan Šarec odločil za to potezo, ki je v tem trenutku najbrž pravilna, verjamem, da je tudi vi ocenjujete tako. Zdaj Vlada Marjana Šarca je že v samem začetku dala veliko poudarka na obrambno varnostni sistem. Tudi sam predsednik vlade je večkrat to izpostavil tako v predvolilni kampanji, kot tudi čez celoten svoj mandat. Zavedali smo se, da je obrambni resor v nekem nezavidljivem položaju, da je kot tudi sami ugotavljate problemov več. Kot rešitev pa vendar smo, sama ocenjujem, da postavili neke dovolj dobre temelje, da se krivulja obrača navzgor, in sicer, da je bila izvedena prenova strateških dokumentov na področju nacionalne varnosti in obrambe, da je bila sprejeta resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, da je bila sprejeta bela knjiga, ki predstavlja nek strateški usmerjevalni dokument in najpomembnejše, da so se povečala finančna sredstva in pa druga zadeva, ki ste jo tudi vi izpostavili kot perečo, da se je aktivno pristopilo k reševanju pomanjkanja kadrov, pri čemer je bila ustanovljena delovana skupina, ki je pripravila nabor nekih konkretnih ukrepov. Skratka, bili so postavljeni temelji za nadgraditev, za izboljšanje obrambnega sistema, seveda je polje za izboljšave še dovolj prosto in upam, da boste vi to uspešno delali in te temelje nadaljevali.  Glede na te vaše dolgoletne izkušnje in poznavanje področja, upam, da se bodo tudi rezultati videli dovolj hitro, da bomo lahko čez dve leti resnično govorili o kadrovski popolnjenosti, o boljšem položaju slovenskih vojakov, ker brez kadra nobena oprema nič ne pomaga.  Zdaj, mogoče sem pogrešala v vaši predstavitvi enega izmed segmentov, ki ga večkrat poudarim, pa je po vsej verjetnosti bil preveč zanemarjen in to je ugled Slovenske vojske. Tukaj na tem mestu vam dajem mojo osebno besedo, da se bom kot opozicijska poslanka v nasprotju s prakso opozicije, ki smo jo imeli v času naše koalicije trudila, da ne rušimo ugleda Slovenske vojske, ker vsak od poslancev je obraz, je tisti promotor, ki daje Slovenski vojski čast in ugled in brez tega nam noben finančni vir, nobena reklama, noben letak, še manj pa kakšen transparent ob cesti ne bo pomagal, dokler ne bo tudi politika ne glede na barvo storila vse, da se ta ugled izboljša. Tako, da bomo kritični, ne bomo pa rušili nekih temeljev naše države. In ta ugled Slovenske vojske je bil v preteklosti po vsej verjetnosti porušen tudi zaradi nekih sumov korupcije pri nabavah oziroma bom lepše rekla, zaradi nekih sumov nesmotrne porabe javnih sredstev in na tem segmentu nabav bomo v LMŠ tudi v prihodnje, v času, če boste spoštovani kandidat postali minister, še posebej pozorni, ker nam izkušnja ravno desnih vlad iz preteklosti nakazujejo, da obstaja velika stopnja tveganja, da ponovno pride do takih in drugačnih zagat na tem segmentu.  Pa gremo na vprašanje, jaz upam, da mi ne zamerite, če bom pri posameznem sklopu, mogoče bom malo daljša in povedala tudi kakšno svoje mnenje. Zdaj, kar se tiče naborništva imate v koalicijski pogodbi zapisan stavek: »postopno uvajanje naborniškega sistema in 6 mesečnega vojaškega roka«. V vaši predstavitvi ste nakazali neko, če sem vas pravilno razumela, pa me boste popravili, drugačno obliko nekega prostovoljnega, da se bo bolj posvečalo v smeri te krepitve prostovoljstva. Sama menim, da je to mogoče nek tak odmik od ideje naborništva, ki je bila predstavljena tudi v medijih, ker imajo za to gasilce, civilno zaščito, nenazadnje tabornike in skavte, da mlade ljudi vključujemo bolj v te strukture, kjer se učijo takih, bom rekla prve pomoči, preživetja v naravi, vsekakor pa ocenjujem, da to ni naloga Slovenske vojske kot take. Zdaj na zadnji seji, ko smo obravnavali Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vojaški dolžnosti, katere predlagatelj je bil SDS je tako kot je kolega Bevk povedal, vaša poslanska skupina tega predloga ni podprla. Zdaj zanima me kakšni so bili vaši razlogi, da tega zakona niste podprli in če ste to zapisali trudi v koalicijsko pogodbo in da je ta zaveza podpisana s strani partneric novo nastajajoče vlade me zanima zdaj ta neka kontradiktornost in v izogib argumentu, da se vam je zdel predlog mogoče nedodelan, ne primeren je kolega Horvat večkrat tudi v našem mandatu povedal, da to ni noben problem, ker se lahko skozi proceduro primerno zamandmira in predlog popravi in pride do neke končne verzije, ki je potem ustrezna. V nadalje me zanima ali boste to zavezo uresničili v bistvu na tak način kot je zavedena ali bomo šli samo v te vaše neke prostovoljske strukture skozi katere se bomo mladi učili, ne mi zameriti, ampak kaj kuriti ogenj in učiti postopke oživljanja nekako mi ni čisto jasno, pa bom tukaj prosila za malo bolj podrobno razdelano kako si predstavljate tudi v luči izjave kolega Mahniča, ki je brezkompromisno napovedal, da imamo dve leti časa, da to naredimo in da je v koalicijski pogodbi to zapisano, partnerji so podpisali in tukaj ni nobenih dilem. Citiram, zanima me ali bo to povzročalo neke, nič narobe, v vsaki koaliciji so različni pogledi, ki se usklajujejo, ampak me zanima glede na to popolnoma kontradiktoren pogled z vašo največjo koalicijsko partnerico in tudi z bodočimi oziroma s predsednikom Vlade. Ta dvom v neko uigranost je lahko problematičen, če se naleti na dva popolnoma različna koncepta kako naj bi se to zasnovalo. V LMŠ-ju sicer nikoli nismo zavračali neke široke diskusije tudi o naborniškem sistemu, nenazadnje je ta opcija ostala odprta tudi v Beli knjigi, kjer jo popolnoma iz mize najbrž nikoli ne bomo dali, ki je kot neka skrajna opcija, bo vedno obstajala, da pride do tega, če je potreba, ampak smo tudi jasno povedali, da v tem trenutku ne vidimo smiselnosti za uvedbo in da gre po našem mnenju do določene mere za preživeti sistem. In pri debatah o naborništvu so se najbrž odpirala povsem legitimna vprašanja s katerimi se boste tudi vi soočali tudi če boste šli v neko postopno uvedbo kot sami pravite institut že povedali v predstavitvi, da je to velik finančni zalogaj, da govorimo o vložkih v infrastrukturo, v oborožitveno opremo in da to nikakor ni zneska, mislim, da je bil v predlogu SDS-a tam okoli 30 milijonov, če se ne motim, ampak so te številke veliko večje, ker se moramo zavedati, da smo 18 let vlagali v nek popolnoma drug sistem. Torej, zanima me na kakšen način boste zagotavljali finančne vire in kako se boste lotili zagotavljanja osnovnih zmogljivosti za uresničitev zapisanega v vaši koalicijski pogodbi. Seveda je poleg finančnih virov pomemben človeški faktor, jaz mislim, da imamo mladi danes popolnoma druge prioritete in da že sama misel na ponovno uvedbo naborništva pri mladih ni sprejeta z odobravanjem, sami sicer govorite, da je razporeditev, mislim, da ste rekel 50:50, pa vendar neke ankete in analize kažejo na drugačno procentualno razporeditev tega kako slovenska javnost, sploh pa mladih podpirajo ponovno uvedbo naborništva. Jaz se zavedam,da je v vsaki koalicijski vladi potreben včasih odmik od svojega razmišljanja, tudi od svojega programa, ki ga ima posamezna stranka in je potrebno iskati kompromise znotraj koalicijskih partnerjev, je pa tudi res, da ima posamezni minister, ki zasede nek resor, precej veliko vpliva na to kako se zavede razvijajo in tudi če ima dovolj močne argumente, dovolj močan vpliv, kar ga boste vi v Vladi po vsej verjetnosti imeli glede na to, da ste tudi predsednik stranke in verjamem, da si boste ta prostor pod soncem vi kot Nova Slovenija tudi v tej novo nastajajoči koaliciji izborili, ker bo to v vašem interesu in da boste imeli neke avtonomije za usmerjanje obrambnega resorja, tako da me glede na tudi javne nastope vaših vidnih članov, vezano na naborništvo, zaznala sem sicer tudi pri vas neke različne poglede, ampak mislim, da sva bila s kolegom Hajdinjakom takrat na Odmevih in tej ideji ni bil najbolj naklonjen. In me zanima, čisto vaše osebno, če hočete intimno mnenje, kako vi gledate na ponovno uvedbo naborništva, če bi prišlo seveda do, bom rekla, prisile, da mladi ponovno poprimejo za orožje. Res je, da imate doma dve hčerki, pa me zanima ali ste naklonjeni… / oglašanje iz klopi/ Sina, v redu, okej. Se opravičujem. Pa me zanima, če ste naklonjeni tudi ideji, da bi po vzoru skandinavskih držav, da bi se temu morale priključiti tudi dekleta ali je vaša idejna zasnova šla samo v moške.  Potem me pa zanima še, kako ocenjujete trenutno razmerje med častniki, podčastniki in vojaki v Slovenski vojski. Sedaj spet bom govorila po spominu, ampak se mi zdi, da ste tudi vi bili kritični do tega, da to razmerje vsekakor ni dobro. Jaz mislim, da je to čisto objektivno dejstvo, okoli česa se vsi strinjamo. V programu Nove Slovenije, jaz sem se zelo naslanjala na vaš program, ker ta koalicijska pogodba je tako splošna, da v bistvu skorajda ni vojske omenjeno, še manj pa, da bi bile kakšne podrobne rešitve, tako da sem se naslonila na program Nove Slovenije. Tam ste zapisali, da bi bilo to razmerje smiselno urediti na način kot imajo to sodobne vojske, in sicer 1:2:5. Sedaj pa glede na to, da imate vi v programu tako razmerje, da se jaz s tem razmerjem strinjam, pa da imate zapisano v koalicijski pogodbi naborništvo, pa vemo, da bo to razmerje, če bo uvedba naborništva, pa popolnoma drugačno. Pa me zanima, kakšno razmerje pa bi vi kot minister zagovarjali, če bomo šli v smer ponovne uvedbe naborništva. Se pravi, kakšno je za vas idealno razmerje.  Drugi sklop imam vezan na belo knjigo. Vlada Marjana Šarca je pripravila belo knjigo o obrambi, in sicer kot nek strateško usmerjevalni dokument, ki predstavlja vizijo razvoja in delovanja obrambnega sistema do leta 2035. In vemo, da je eden izmed ključnih problemov Slovenske vojske bil, da niti nismo vedeli kam Slovensko vojsko razvijati, zato se je ta vlada lotila, najprej zapisa v katero smer naj bi zadeva šla, da se začrta nek okvir razvoja, ker brez okvirja se težko pogovarjamo o prihodnosti. Meni se zdi ta okvirnik pomemben korak, seveda pa morajo nujno temu okviru slediti tudi prilagoditve in prenovitve ostalih dokumentov, ki bodo vsebovali pa bolj podrobne operativne opredelitve. To se pravi, prilagoditev resolucije o dolgoročnem programu razvoja in opremljanje Slovenske vojske do 2035 in pa srednjeročni obrambni program 2021-2026, to ste tudi že sami omenili, da bo prišlo do prenove. Me pa zanima, da glede na to, bom rekla, neko veliko opravljeno delo na področju postavitve teh temeljnih okvirjev, ki so bili plod tudi številnih analiz in strokovnih diskusij me zanima, ali boste ohranili kontinuiteto dela na tem področju? Ali se boste zavzeli za popolnoma drugačno začrtanje, se pravi za nadaljevanje tega dela ali boste zadevo postavili spet drugače? Upam, da boste ta začrtani proces nadaljevali, ker tudi te, kot ste rekli, zapiše se z lahkoto marsikaj, potem pa nikoli niso zadeve bile iz takih in drugačnih razlogov izvedene. In vsak minister, ki je prihajal je ladjo obračal po svoje in to sigurno za Slovensko vojsko ni dobro.  Pri kadrih je samo en kratek stavek v vaši koalicijski pogodbi, in sicer konsolidacija profesionalnega sestava Slovenske vojske. Tudi sami ste v svoji uvodni predstavitvi večkrat izpostavili problem kadrov v Slovenski vojski. Ta vlada je začela neke ukrepe, pripravila delovno skupino. Zanima me točno, kaj boste storili za izboljšanje položaja slovenskega vojaka. Navedli ste tiste probleme, ki so, to se pravi, da boste omogočali neka stanovanja, tudi status po 45 letu, ki niti ni mogoče tako velik problem, kot se ga hoče izpostavljati. Sta pa, kot rečeno, spet izhajam iz programa Nove Slovenije, ker v koalicijski pogodbi niso stvari zapisane.   Ste zapisali, v vašem programu, da razvoj Slovenske vojske in celotnega obrambnega sistema ni možno načrtovati brez temeljite prenove obstoječega sistema, pridobivanja kadrov in posodobitve temeljnih zakonskih okvirjev, vključno z Zakonom o obrambi in Zakonom o službi v Slovenski vojski. Zanima me, kakšne popravke točno predvidevate? In pa drugo, v programu Nove Slovenije ste zapisali, da bi morala nova zakonodaja za pripadnike Slovenske vojske uvesti drsni plačni sistem izven sistema javnih uslužbencev. Torej me upravičeno zanima, ali pomeni to za vas izstop vojske iz enotnega plačnega sistema, kdaj to predvidevate in pa, ko ste govorili, da je potrebno pregledati plače slovenskih vojakov, kakšna je tista, bom rekla, najnižja osnovna plača za vojaka in kako imate namen te plače popraviti, sploh v luči tega, da se najbrž zavedate, če ne vi, se bo pa tega zavedal predsednik Vlade, kaj pomeni tovrsten poseg samo v enem segmentu, ko imamo potem še ostale šolnike, zdravstvo in še kaj? Ja, zdaj, iz vaše uvodne predstavitve je bilo res zaznat, da se boste za človeške vire potrudili in da si boste res prizadevali za izboljšanje položaja vojaškega poklica. Tukaj boste imeli popolno našo podporo, kot rečeno, predvsem na segmentu dviga ugleda, ker mladi se bodo odločali za nek poklic, tudi, če bo ta poklic cenjen, če bodo s ponosom povedali, kje delajo. Je pa res, da bo eden izmed sogovornikov pri izboljšanju statusa vsakega vojaka oziroma pogojev v Slovenski vojski, da so izjemnega pomena, kot sogovorniki, tudi sindikati. Zanima me, kako in na kakšen način, boste kot minister pristopili k dialogu s sindikati, ter kako vidite vlogo delovanja sindikatov na vašem resorju? Zdaj, jaz bom omenila, najbrž veste, katero vašo izjavo, da ste leta 2017 izjavili, da je sindikalno združevanje vojakov neprimerno in nepotrebno in me zanima, ali boste kot minister ovirali sindikalno delovanje, ter šli morda celo korak dlje in uresničili svojo napoved o prepovedi sindikalnega združevanja zaposlenih v vojski in pa, zanima me, zakaj menite oziroma, če še menite, da je obstoj sindikatov v vojski nesmiseln? - Da ne bom narobe razumljena, se ne opredeljujem do tega, me pa vaše mnenje vsekakor zanima. Zdaj, naslednji sklop se nanaša na Obveščevalno varnostno službo. Tega segmenta v svoji uvodni predstavitvi, mislim da celo niste omenili… / oglašanje iz dvorane/ Ali ste? / oglašanje iz dvorane/ Aha, v redu, se opravičujem. Kakšen je vaš pogled na delovanje Obveščevalno varnostne službe? Spet se nanašam, vaša politična kariera, vsak, ki pride z nekim nahrbtnikom, potem lahko pobrskamo za kakšne izjave iz preteklosti in v letu 2015, ste kot podpredsednik, takrat KNOVS, ste se zavzemali za razpustitev tako SOVE kot OVS, ter za njihovo reorganizacijo in združitev, pri čemer bi bila ena za obveščevalno in pa druga za protiobveščevalno dejavnost. Zdaj, najbrž se tudi vam ne zdi danes, z vsemi izkušnjami, smiselno mešati civilne in obrambne obveščevalne dejavnosti, vsaj ne v demokracijah. Zdaj, iz programa Nove Slovenije, meni je zelo žal, res, da se nanašam, sploh, ko se spomnim nazaj, kako lepo kritični ste bili v takratni opoziciji do naše koalicijske pogodbe, pa ko sem jo šla včeraj še enkrat prebirat, sem bila izjemno ponosna na zapisano, ponosna sem bila tudi na kar nekaj kljukic, ki jih je bilo narejenih in realiziranih v relativno kratkem času. O temle pa raje ne bi. To se pravi, iz vašega programa Nove Slovenije ponovno izhaja, nadgraditev in reorganizacija OVS. Zanima me, kaj točno ocenjujete, da je potrebno storiti, kako se boste tega lotili in kdaj? V tem mandatu ste tudi kot predsednik KNOVS imeli svoj pogled na to kako bi moral delovati OVS, tudi v odnosu KNOVS OVS, nenazadnje so bile z vaše strani podane številne kritike, pa me kljub vsemu zanima kako boste sedaj v neki drugi vlogi ministra zagotavljali nemoteno delovanje OVS-a ter zagotovili strokovno delovanje tega organa, ali lahko morda pričakujemo kakšne posebne politične pritiske na delovanje te službe z vaše strani. Zadnji segment so pa gasilci in civilna zaščita, res me žalosti, da niti z eno besedo v tej koalicijski pogodbi ta pomemben steber ni omenjen, verjamem, da ste bili zraven, ko se je at koalicijska pogodba pripravljala in upam, da je to lapsus, da je bila ta zadeva spuščena iz koalicijske pogodbe. Strinjam se z vami, da je ta sistem dobro delujoč, da ga moramo ohranjati, da so možne izboljšave, da je odprt prostor, da se izboljša tudi status prostovoljnih poklicnih gasilcev. Vedno sem in bom zagovornik tega, da se politika ne sme pri teh zadevah deliti levo in desno, še manj pa, da se to izkorišča v neke populistične namene, čeprav smo tudi v tem mandatu temu že bili priča. Zdaj mene zanima kljub vsemu sledeče, spet sem šla gledat v program Nove Slovenije, in sicer zagovarjate poenotenje vodenja uprave za zaščito in reševanje in civilne zaščite, o tem je že bilo tudi v preteklosti nekaj govora, me čisto tako zanima vaše mnenje organizacijsko gledano kako danes gledate na to zadevo in ali boste te korake storili in nenazadnje tudi ko smo obiskali z Odborom za obrambo takrat center smo se o tem nekaj pogovarjali, mogoče ideja celo ni slaba, pa me zanima ali imate namen ta organizacijski korak vi dejansko storiti v vašem mandatu. Pri gasilcih me zanima kako in na kakšen način menite, da je potrebno celostno urediti status in uveljaviti stimulativne rešitve za prostovoljce na eni ter delodajalce na drugi strani, tudi to izhaja iz programa Nove Slovenije in pa kakšne davčne olajšave bi uvedli za delodajalce, ki zaposlujejo pripadnike prostovoljnih organizacij delujočih v sistemih zaščite in reševanja tudi to kot rečeno izhaja iz programa Nove Slovenije. Pozdravljam vašo namero po alarmiranju in obveščanju preko mobilnih telefonov, mislim, da so celo temelji za to že bili postavljeni. Za proračun, res je, so podane obljube Natu, res je tudi da se je ta trend pod to Vlado močno obrnil navzgor, da smo prišli na 1,06 %. Zanima me, sklepam, da ste s predsednikom Vlade se že dogovorili tudi glede na to, da je SDS močan zagovornik dviga obrambnih izdatkov, da ste se že dogovorili, da bo v prihajajočem rebalansu, ki bo pripravljen, ta procent šel na vzgor. To kako boste potem urejali, od kje se bodo ta sredstva v rebalansu jemala glede na to, da vaša stranka prevzema tudi en izjemno pomemben resor za delo, družino in socialne zadeve, upam, da ne bomo priča rezom na tem segmentu, zanima me točno za kakšen znesek ste se v prihajajočem rebalansu dogovorili, to se pravi za kakšen procent lahko računamo ali bo to že takoj skok na 1,5 % na 2 %, ali kako ste si to zamislili in pa v kakšne nabave se bo iz tega budgeta oziroma iz tega proračuna potem šlo. Toliko za enkrat, pa se bom mogoče kasneje še kaj prijavila. Hvala.
Hvala lepa tudi vam kolegica Jerca Korče. Naslednji bo dobil besedo poslanec Robert Pavšič. S tem bomo zaključili prvi del pogovora in bo imel možnost kandidat, da odgovori na vprašanja. V naslednjem sklopu pa bo vprašanje začel postavljati poslanec Matjaž Nemec, sledil bo Franc Jurša in Gregor Židan. Sedaj pa ima postopkovno Franc Jurša. Izvolite. Tri minute imate na razpolago.
Hvala. Predsednik, zahvaljujem se za besedo. Lepo pozdravljam kandidata za Ministra za obrambo! Želel pa bi na nekaj opozoriti, predvsem vas predsednik. Jaz vem, da v Poslovniku to ni zapisano, ampak da se kot predsedujoči usmerjati, poslanke, poslance, da se zavedajo, da ima danes glavno besedo, pod narekovaji, magistrski kandidat. On ima svojo predstavitev on ima svoj hearing. Glede na to, da predčasnih volitev še ne bo, mi poslanci ne rabimo predstavitve, ampak jo rabi kandidat. Zato bi prosil v nadaljevanju, kolegice in kolege, da probajo upoštevati to moje priporočilo v kolikor se bo le dalo, da damo besedo čim več besede kandidatu.
Se strinjam s postopkovnim predlogom, ki sicer ni zapisan v Poslovniku, je pa odvisno od kolegic in kolegov ali bodo vaš nasvet oziroma postopkovni predlog spoštovali. Naj pa spomnim, ko smo pred letom in toliko imeli eno nadstropje nižje pogovor s takratnim kandidatom, ministrom Erjavcem, je razprava potekala enih devet ur, pa ne vem, če je kandidat za ministra takrat govoril štiri ure pa pol, tako da, ker se bom potrudil, kolega Jurša. Naslednji pa ima besedo, kot smo rekli, zadnji od teh prvih treh, kolega poslanec Robert Pavšič. Izvolite.
Najlepša hvala predsednik. Dobrodošel kandidat.  Jaz se tudi spomnim, pred približno osemnajstimi meseci je kolega Mahnič ministru Erjavcu postavil več kot 60 vprašanj, pa se ni nobeden ob to obregnil niti ni to izpostavljal v nekem postopkovnem predlogu.  Glede na to, da se je situacija zdajle malce obrnila in se bo spreminjala koalicijska in opozicijska vloga, jaz ne bom tako prizanesljiv kot je bila kolegica Korče. Kar sem do zdajle slišal, je bila neka analiza trenutnega stanja s katero smo poslanci tako ali tako zelo dobro seznanjeni, sploh tisti, ki smo člani Odbora za obrambo, kar je za kandidata, ki je že petkrat zasliševal bodoče ministre, po mojem mnenju občutno premalo, bi ste prišli gasiti, torej ste vi šesti gasilec zdajle po vrsti od kar ste tukaj notri. Slišati je bilo kar nekaj novosti. Eno zagotovo pozdravljam, to je skrb za družine vojakov, ampak za nekatere druge zadeve pa mislim, da je že zdajle kar dobro poskrbljeno, seveda ne pomeni to, da niso mogoče razne izboljšave, na primer, nova varnostna služba, čeprav zdajle potekajo ravno pogovori, da bi za vojake po 45. letu priskrbeli delo v obmejni policiji ali pa v pravosodnem sistemu. Zelo bo treba predebatirati tudi idejo o vključitvi varde v vojsko. Seveda je potrebno pohvaliti tako naše obrambne enote in tudi enote zaščite in reševanja, vse ostalo pa so bile bolj neke splošne usmeritve, ki bi jih lahko zagotovo spregledali kandidatu, ki ni bil že dolga leta tako blizu viru informacij kot ste bili sami. Da je Slovenska vojska v težavah, je jasno vsem. Prevzemate izredno kompleksen resor, ki so ga v preteklosti zaznamovale premnoge afere, največkrat povezane ravno z nabavami opreme. Koalicijska pogodba, ki smo jo dobili, na žalost jo bo treba izpostaviti, je glede vojske ekstremno minimalistična, če se zelo milo izrazim. Celoten vojaški resor je zajet v dveh splošnih alinejah. Postopno uvajanje naborniškega sistema in šestmesečnega vojaškega roka in konsolidacija profesionalnega sestava Slovenske vojske. Ne bi želel biti nesramen, ampak prepričan sem, da si tako vojska kot Ministrstvo za obrambo zaslužita malce več vizije ali pa piarovske domišljije pri oblikovanju koalicijske pogodbe. Pa pojdimo lepo po vrsti. Vse se začne pri financah. Zadnja Vlada je krepko povečala proračun Ministrstva za obrambo. V dveh letih je tako obrambno-varnostnemu resorju namenila 40 milijonov evrov več vsega skupaj na dobre pol milijarde. Z dvema uredbama je krepko izboljšala finančni položaj profesionalnih vojakov, namenjeni pa sta tudi stimulacij podaljševanja pogodb o zaposlitvi. Nadaljevalo je z aktivnostmi za ureditev statusa vojakov po 45. letu in podprla seveda nabavo najnujnejše opreme predvsem štirikolesnikov, ker jih že zdaj videvam po cesti, tako da mislim, da se nabava počasi zaključuje, ter helikopterjev. Vendar slednjega ministrstvo iz meni neznanih razlogov še ni izvedlo torej helikopterjev, čeprav je ravno zaradi dvojnosti uporabe bila ta namera temu področju tudi zelo politično podprta.  V zadnjem letu in pol ste v dosedanji opoziciji venomer poudarjali, da je potrebno spoštovati zaveze mednarodnim povezavam glede obrambnih izdatkov. Tukaj se bom malce navezal na kolegico. Kakšno je vaše mnenje glede 2 % BDP ste že nekako nakazali, vendar me vseeno zanima kako boste do te vsote prišli, tudi glede na izjavo dr. Logarja na današnjem zaslišanju za ministra za zunanje zadeve, ki je eksplicitno zagotovil, da 2 % BDP morata biti namenjena vojski. Torej nekako boste morali te zadeve uskladiti.  Vsi vemo, da je struktura proračuna izredno neugodna in je velika večina izdatkov zakonsko definirana. Nekomu bo treba torej nekaj vzeti, da bo Ministrstvo za obrambo lahko dobilo več. Ne me narobe razumeti, seveda se strinjamo s tem, da je potrebno več vlagati v vojsko, ampak zanima me od kod, kako in na kakšen način, predvsem pa kdaj. Verjetno bo že letos pripravljen rebalans in verjetno ste v teh nekajmesečnih pogovorih za sestavo nove Vlade že tudi obravnavali kakšne številke. To je kar se tiče financ.  V prejšnjem mandatu je Odbora za obrambo še pod vodstvom kolega Mahniča, skupaj z Vlado in takratno ministrico Andrejo Katič sprejel odločitev o nakupu osem kolesnikov Boxer, ki ga pa je aktualni odbor skupaj z ministrom zamrznil oziroma se je prekinil. Nakup je bil ocenjen na 350 milijonov evrov in pravzaprav že finaliziran, manjkala je samo še odobritev Odbora za zunanje zadeve, pa bi se ta zadeva zaključila. Takrat sem bil član obeh odborov in obrambe in zunanjih zadev. Torej samo parafirali bi oziroma potrdili bi pogodbo in bi se zadeva izpeljala.  Kakšna je vaša opredelitev do tega nakupa oziroma kako boste nadaljevali z opremljanjem hrbtenice operativnega dela vojske, kar 8 kolesniki zagotovo so. Vemo namreč, da so vozila, to smo pa že slišali na odboru, da so ta vozila, ki so danes v uporabi, na koncu, so iztrošena in pravzaprav so nevarnost za naše vojake operativnem smislu.  Če nadaljujemo z nujno opremo, so tukaj helikopterji. Prejle sem jih že omenil. Vemo, da ste ravno vi zahtevali, mislim Nova Slovenija, ne vi osebno, zahtevali sklic seje skupnega odbora, kjer smo razpravljali o helikopterski nujni medicinski pomoči, vendar neposredno povezani ravno s helikoptersko enoto Ministrstva za obrambo. Glede te pomoči je bilo v javnosti veliko izpostavljenega, stroka pa zagotavlja, da ravno prepletenost državnih sistemov zagotavlja najbolj smotrno izrabo tako kadrov kot tudi opreme. Na kakšen način boste zdaj torej izpeljali nakup helikopterjev? Vemo, da smo bili tudi v tem mandatu zelo blizu, zakaj se to ni zgodilo, mi še vedno ni jasno. Verjetno boste to lahko zelo hitro ugotovili. In kako bo organizirana helikopterska nujna medicinska pomoč, sploh v luči močnih lobističnih pritiskov po privatizaciji te službe, čeprav izkušnje govorijo, da je tovrstna pot krepko dražja in tudi neučinkovita. Vojaški piloti so namreč vrhunsko usposobljeni. Spomnimo pa se tudi nenehnih aneksov zasebnega izvajalca v preteklosti, ki je izvajal tako službo, saj tržna cena enega naleta oziroma enega reševanja nikakor ni ustrezala profitni naravnanosti in javnemu interesu helikopterske nujne medicinske pomoči.  Zadnje, ampak niti najmanj najmanj pomembno pa je okoljsko vprašanje in vprašanje sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. Jaz tudi prihajam iz Postojne. Ja. Vemo, da je to vprašanje neposredno povezano z več resorji, vendar ga bo enkrat potrebno rešiti. Govorim namreč o osrednjem vadišču Poček, ki leži neposredno na zbiralniku vode za več okoliških občin, predvsem pa za vodo 20 tisoč ljudem iz občin Postojna in Pivka. Vemo, da je Ustavno sodišče razveljavilo državni prostorski načrt za Poček, in da je nov v izdelavi. Minister Zajc je dodatno naročil še obširno študijo vplivov na okolje, ki pa še ni zaključena, prebivalstvo že petnajst let, najmanj petnajst let zahteva vodovarstveno uredbo, v obravnavi pa je tudi Zakon o zaščiti vodnega vira, ki bo zdaj verjetno zaključil svojo zakonodajno pot, to je odvisno pa od novega ministra za okolje in prostor. Med MORS in lokalno skupnostjo se sicer pogovori nadaljujejo, vendar je bil dosedanji rezultat zelo skromen, tudi če ga gledamo zgodovinsko. Že leta 2000 so občanke in občani na referendumu rekli ne Počku. Takratna lokalna oblast je sicer štiri leta kasneje, 2004 sklenila z MORS dogovor o sodelovanju, vendar na zelo vprašljiv način pa še z bolj vprašljivimi posledicami. Če zavestno zanemarimo okoljsko vprašanje potencialnega onesnaževanja in se fokusiramo le na finančni del, vas sprašujem. Ali je pravni termin do 260 tisoč evrov na leto ustrezen, čeprav je lokalna skupnost od tega sporazuma odstopila. Ne / nerazumljivo/ odnosa, ampak ravno zaradi sklicevanja na besedico »do«. Namreč vmes se je zgodilo, da ta »do« je pomenil tudi nič. MORS doslej ni spoštoval svojih dolžnosti in je še vedno dolžan kar nekih krepkih več 100 tisoč evrov, ki jih je obljubil za izgradnjo gasilsko-reševalnega centra v Postojni, ki je potreben konec koncev tudi zaradi požarne zaščite vadišča. Jaz vem, da tukaj nekaj teh vprašanj ni bilo neposredno povezanih z vami, ampak zadevo bo treba rešiti medresorsko. Torej zanima me:  Kaj si mislite o državnem prostorskem načrtu, vodovarstveni uredbi in na koncu tudi o Zakonu o zaščiti vodnega vira? Ali se bomo z aktivnostmi na Počku ukvarjali stihijsko, tako kot zdaj, z okoljskimi monitoringi, ki jim lokalna skupnost ne verjame? Na kakšen način se boste pravzaprav povezali z ministrstvom, ker se morate, z Ministrstvom za okolje in prostor in ta gordijski vozel enkrat končno presekali?  Poleg tega, da tukaj nastaja še eno zelo veliko pravno vprašanje. Ministrstvo za obrambo namreč že par let ne plačuje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na Počku in ta nadomestila gredo v težke milijone evrov, vedno z nekimi pravnimi manevri se ministrstvo temu izogiba, koliko dejansko pa je tega denarja, pa nihče ne ve, ker je to davčan skrivnost. Tudi to bo potrebno enkrat nasloviti in zadevo rešiti, čeprav sem rekel, če zanemarimo okoljski vidik, dajmo se lotiti vsaj tega pravnoformalnega in tudi finančnega. Še bi lahko razglabljali o nujnih korakih Morsa, med katerimi so, kot sem že poudaril, ravno slednji izrazito medresorski. Čaka vas zelo težko delo. Nekaj napredka smo naredili tudi v tej Vladi in to nam morate priznati. Več denarja je bilo, nekaj ukrepov smo izvedli, vas pa čaka naporno delo in zagotovo bliskovita reakcija. Takoj, ko se boste usedli, bo potrebno ta »status quo«, ki je do zdaj veljal, pa mislim, da ga bolj v negativnem smislu presekati in iti naprej. Prosim vas, vsaj tam kjer se lahko opredelite, vem da se ne morete povsod, za konkretne odgovore in napoved nekih prvih korakov, če pa bo potrebno, se bom pa kasneje vsekakor še oglasil s podvprašanji. Kar se pa tiče povezav z lokalno skupnostjo Pivke in Postojne, pa sem vam vsekakor na razpolago za mediatorja oziroma povezovalca, tako kot sem bi do zdaj, najboljše je pa to narediti, vam že zdaj povem iskreno, mimo kamer vsaj na začetku.  Hvala lepa pa srečno.
Hvala lepa tudi vam, kolega Pavšič.  Prva trojica spraševalcev je za nami, zato dajem besedo mag. Mateju Toninu, kandidatu za ministra za obrambo, da odgovori na zastavljena vprašanja.  Izvolite kolega Tonin.
Predsednik, hvala lepa. Hvala lepa tudi vsem poslancem, ki ste zastavljali vprašanja, ker sem tudi jaz petkrat sedel na drugi strani, vem da imate poslanci oziroma, da smo imeli poslanci vedno radi zelo konkretne odgovore, in da nas je motilo, če nas je kdorkoli zaobšel, zaradi tega sem si stvari vesno zapisoval in bom poskušal čim bolj natančno odgovarjati.  Najprej predsedniku Bevku. Glede vojaškega muzeja. Park vojaške zgodovine. Jaz sem nad tem parkom navdušen. Bil sem zraven, ko smo pripeljali eno mednarodno delegacijo Nato parlamentarne skupščine, kjer so prišli poslanci od Amerike do Nemčije, Francije, skratka iz vseh zavezniških držav in so bili nad tem našim parkom navdušeni. Tudi turisti, ki se vračajo iz dopusta in se v tem parku ustavijo, so navdušeni nad tem parkom. Kar se tega tiče, predsednik Bevk, pričakujte vso mojo podporo, ker se mi zdi, da je to del naše kulturne dediščine, ki jo je potrebno ohranjati.  Glede negativne ocene v Slovenski vojski. Jaz sem o teh stvareh opravil ogromno pogovorov z vojaki in tudi častniki. Ta stvar je demotivirajoča, je huda frustracija zaradi tega, ker oni opravijo vso delo, ki jim je predpisano, oni imajo predpisanih toliko vaj, toliko in toliko streljanj, toliko tega toliko onega, oni vse to opravijo in potem dobijo negativno oceno in je za njih to boleče in se potem še na tem vsi skupaj naslajamo, to stvar potenciramo, govorimo, je to zagotovo neka stvar, ki škodi Slovenski vojski na dolgi rok. In če mene vprašate, je tukaj nekaj narobe z metodologijo, in da bo potrebno opraviti nek resen razmislek, pogovor ali je ta metodologija prava, da naši vojaki opravijo vse predpisane stvari, vse dolžnosti ali pa velika večina in so kljub vsemu negativno ocenjeni.  Kadrovska podhranjenost. Jaz sem rekel, da to je moja prvenstvena naloga, ker če izgubimo vsa, torej v zadnjem obdobju, v letu in več, bataljon vojakov, potem če se bodo ti trendi nadaljevali, Slovenske vojske ne bomo imeli več in zato je moja to prvenstvena naloga ustaviti te negativne kadrovske trende. Poglejte, jaz sem v teh pripravah preštudiral, mislim da je to tisoč strani nekih gradiv, aktov, usmerjevalnih dokumentov, itn. Zanimivo je to, da je v tem sistemu bilo že ogromno nekih študij, analiz, predlogov narejeno, ampak pač stvari gredo naprej in nihče se kaj veliko s temi stvarmi ne ukvarja. In zato, kar se tiče same kadrovske podhranjenosti in kako okrepiti vojaški poklic, jaz mislim, da je treba najprej pregledati tisto kar je bilo že narejeno, iz tistega izhajati, to stvar okrepiti, predvsem pa narediti vojaški poklic zanimivejši, atraktivnejši. Ja, jaz bom absolutno zagovarjal, da se vojsko izvzame iz enotnega plačnega sistema javnih uslužbencev. Enotni sistem javnih uslužbencev, ki ga je uvedel leta 2008, prva Janševa vlada ali pa minister, takratni Virant, je preživet koncept in tudi v koaliciji smo se pogovarjali o tem, da bo potrebno ta plačni sistem spremeniti. Za enkrat gredo razmišljanja vsaj v smeri oblikovanje petih različnih plačnih sistemov znotraj javnega sektorja, en plačni sistem bi bil namenjen obrambi, policiji, gasilcem, skratka obrambno-varnostnemu sistemu. Drugi recimo bi bil za zdravstvo, ki ima tudi svoje probleme in je tudi znotraj tega enotnega plačnega sistema, težko zdravnike zadrževati v Sloveniji. Tretji bi bil vzgoja in izobraževanje. Imate 40 tisoč vzgojiteljev, učiteljev, itn. Četrti bi bil državna uprava, ministrstva, parlament in podobne stvari in peti bi bili vsi ostali. Tako za enkrat gredo razmišljanja, je pa tukaj potrebno poudariti eno stvar. Če se bo preoblikovalo enotni plačni sistem, se ga bo preoblikovalo znotraj iste mase plač. To pomeni, da bo masa za plače v javnem sektorju ali pa v državi ostala ista, bodo pa imeli posamezni sistemi več manevrskega prostora, da upoštevajo specifike nekega poklica in tukaj bo za boljšo ureditev seveda tudi vojaškega poklica nujno, da to izvzamemo iz sistema javnih uslužbencev.  Kaj po 45. letu? Poglejte, mene kot člana Odbora za obrambo so se obračali številni vojaki, najverjetneje tudi na vas in teh pritiskov bo po projekcijah / nerazumljivo/ v prihodnosti še mnogo več, če je šlo le za številke, dvomestne, bo šlo v prihodnosti za tromestne številke in to bo predstavljalo problem za obrambni sistem. In tukaj jaz mislim, da ne smemo na te vojake pozabiti. Mi imamo, mi smo nekaj nastavkov naredili, veliko smo o teh stvareh govorili, ampak naši vojaki nimajo daleč ne takih bonitet kot jih imajo morda vojaki drugih zavezniških vojska. In ena izmed stvari, ki je absolutno neprimerna, da mi pozabimo na vojake po 45 let. Oni služijo domovini, na koncu pa znajdi se sam. In tukaj nisem rekel, da je edini moj predlog zveličaven, ta varnostna služba. Ta varnostna služba zelo zelo uporabna stvar zaradi tega, ker ima Ministrstvo za obrambo kar nekaj dolžnosti kje se varuje različne objekte. Ta varovanja so časovno potratna in na te dolžnosti bi lahko premeščali te vojake po 45 letu starosti, zaradi tega, da bi mlajša aktiva lahko počela druge stvari. Seveda pa so možnosti tukaj odprete. Lahko se pogovarjamo tudi o prerazporejanju za varuhe meje, v policijo, v pravosodje, skratka tukaj je nabor lahko širši, ni nujno, da je samo moj. Tukaj bo zagotovo potrebno prisluhniti vsem predlogom, mislim pa, da je tudi na tem odboru jasno eno, da moramo vsi skupaj poskrbeti za vojake po 45. letu. To pa je generalna in jasna usmeritev. In zdaj pa pridemo do nabora in potem mislim, da sem odgovoril na vse stvari, ki jih je predsednik Bevk postavil, pa gremo potem naprej.  Poglejte, kar se tiče nabora. Naj bi rad samo eno stvar, da teh stvari ne počnemo na približno, na pamet oziroma v smislu, bo že nekako, ampak da jih zelo natančno preštudiramo. Kdorkoli misli, da bo nabor rešil vse probleme, ki jih ima slovenski obrambni sistem, se moti. Nabor prinese tudi določene težave, prinese nujne logistične prilagoditve, izgradnjo določenih kapacitete, dodatnih človeških virov, vse to potegne za seboj nabor. Zato tisti, ki hočete neke razpoke iskati v tem zakaj sem jaz glasoval tako, poslanska skupina pa drugače. Jaz osebno podpiram obvezno služenje vojaškega roka, se pa zavedam vseh objektivnih okoliščin, da tega ni mogoče narediti čez noč, da je potrebno določene stvari prilagoditi in zato je tudi koalicija zapisala postopnost v koalicijsko pogodbo.  In zdaj o konkretnih stvareh, poglejte. Dobil sem iz leta 2003, sicer je seminarska naloga, naredil jo je nam vsem znan Andrej Lovšin, ki ga poznate iz drugih zgodb, ampak je takrat delal na Ministrstvu za obrambo, ampak je natančno on proučeval kakšen je odnos mladih do služenja vojaškega roka in kakšen je odnos javnosti do tega. In veste kaj, številke leta 2003 niso bile zelo spodbudne, kar se tega tiče. To si moramo biti danes iskreni. Poglejte, recimo mladi, ki so bili rojeni 1994. leta, so danes stari recimo 26 let. Po tistih podatkih bi jih bilo v vojaško evidenco vpisanih 10 tisoč. In po projekcijah, veste koliko od tega bi jih bilo za služenje vojaškega roka primernih? Težka žalost. Tisoč. Tisoč. Projekcija je, da bi od teh 10 tisoč bilo zdravstveno nesposobnih 3 tisoč 200, za civilno služenje bi zaposlili okrog 5 tisoč 600 vpisanih v vojaško evidenco, pripravljenih bi jih pa bilo služiti tisoč 66. Oni so to delali na podlagi trendov, ki so se do takrat delali. Poglejte, leta 20021, na primer, ta številka mladih napotenih na služenje vojaškega roka se je konstantno zniževala v 90. letih. Isto se je merilo tudi odnos do obrambe, do Slovenske vojske. Bližje kot je bila vojna, večje je bilo zaupanje v vojsko in pa obrambni sistem. Bolj kot smo se oddaljevali od leta 1991, nižje je bilo to zaupanje in to se kaže tudi pri številu napotenih vojaških obveznikih. Na primer, poglejte, 1994. leta jih je na služenje odšlo 12 tisoč, leta 2001 pa samo 5 tisoč. To se je več kot razpolovila številka.  Še eno stvar sem vam hotel povedati. Recimo poglejte, ugovor vesti. Če je leta 1993, 105 ljudi uveljavljalo ugovor vesti, je bilo takih leta 2001 že 3 tisoč 445. Kaj vam povedo te številke? Te številke vam povedo točno tisto kar sem govoril v mojem uvodu. Da imate eno tretjino ljudi, ki so zdravstveno nesposobni, ena tretjina, ki se jih na različne načine izogiba služenju vojaškemu roku in ena tretjina, ki je na to pripravljena. In zdaj imam tukaj novo študijo. Ta je zelo frišna, nova. In sicer, naročil je Generalštab Slovenske vojske, ima pa datum april 2019. veste kaj je Generalštab naredil? Naredil je raziskavo kaj si pač mladi mislijo o vsem tem in so na vzorcu 7 tisoč 500 slovenskih srednješolcev delali raziskavo koliko bi jih izrazilo interes za služenje v vojski in podobno. In naklonjenih vojaškemu poklicu in služenju vojaškega roka je, veste koliko, med sedanjimi mladimi, med 23 % in od 29 %. Skratka, če pogledam čez palec, spet smo pri tisti tretjini, ki sem govoril. Tretjina je pripravljena služiti vojaški rok, dve tretjini pač ne.  Zanimiva stvar še. Kakšne imajo vrednote mladi? Tukaj je zelo zanimiv pa pomenljiv graf. Danes so za mlade vrednote zdravje, zabava, družinsko življenje, denar, itn. Vrednota, ki jih pa ima Slovenska vojska, pogum, lojalnost, domoljubje, predanost, so pa precej nizki med slovenskimi mladimi, kar pomeni, da se vzpostavlja neka diskrepanca med vrednotami slovenskih mladih in med vrednotami, ki jih zagovarja Slovenska vojska.  Skratka, še to sem hotel pokazati. Hobiji, da boste vedeli kakšni so hobiji mladih. 75, tričetr pravi, da so njihovi hobiji računalnik in televizija, to je tisti, ko en poslanec v parlamentu pravi, da mladi predvsem, ne bom nadaljeval. Potem je šport, druženje s prijatelji in šele potem so zelo nižje dol hobiji povezani z aktivnostmi, ki jih tudi počne Slovenska vojska. Zakaj vam te stvari govorim? Zaradi tega, ker če bi nepremišljeno na vrat na nos uvajali vojaški rok, bi naredili več škode kot koristi. Ampak je treba to stvar narediti postopno, postopnost se pa naredi tako, da najprej gradimo in spodbujamo in delamo na čim bolj intenzivnem prostovoljnem služenju vojaškega roka, s tem, ko se bo številka na prostovoljnem služenju vojaškega roka povečevala, bomo vzporedno grdili infrastrukturo, bomo vzporedno dodeljevali program usposabljanja, bomo jasno razrešili za koga bo to služenje obvezno ali samo za moške ali tudi za ženske, hkrati jaz želim, da ko se bo zgodilo obvezno služenje vojaškega roka, je sistem na te stvari pripravljen in kar se mi zdi ključno in upam, da to zelo dobro poslušate, da bomo do takrat dokazali, da služenje vojaškega roka ni brezveze in ni metanje časa stran. To je osnova. Ker če tega ne bomo uspeli dokazati, potem bo seveda odpor proti temu zelo silovit. In zato bi bilo v tej prvi fazi to tretjino, ki je zelo zagnana, da službi vojaški rok, mešati s tistima dvema tretjinama, ki sta temu zelo nenaklonjeni, škodljivo tudi za tisto tretjino oziroma če povem v prispodobi, če imate tri mlade pa eden je zelo zainteresiran zato delo, dva pa ne, najverjetneje mu bosta tista dva, ki bosta ves čas nergala, tudi na nek način ubila to motivacijo. In če želimo, da se bo odnos v družbi spremenil, potem je treba najprej zelo jasno in dobro zastaviti prostovoljno služenje vojaškega roka kjer bodo imeli mladi dokazano, da so pridobili številne dobre veščine. Tukaj se je poslanka Korče malo norčevala, češ saj imamo gasilce, saj imamo prvo pomoč, saj imamo ne vem kaj še vse, kaj bomo zdaj to dajali v služenje vojaškega roka. Ja ravno zato bomo dali v služenje vojaškega roka to zato, da bo imel mlad človek občutek, da je od tega služenja nekaj odnesel za celo življenje, da ne bo izključno služenje posvečeno samo usposabljanju za vojaške veščine, ampak tudi za druge stvari, ki ti pridejo prav v življenju. Nedavno sem sam delal izpit za gasilca, prva pomoč. Ne morete verjeti kako koristna stvar je, da smo zdaj to vse stvari obnovili, da sem videl kako lahko recimo, so postopku uživljanja tudi za moje otroke, za otroke do petega leta starosti, kakšni so takšni in drugačni. Skratka, sem se ogromno naučil za celo življenje in jaz mislim, da bi enostavno take koristne stvari morali vpeljevati tudi v to služenje, da bodo imeli res občutek, da je to koristno, in nenazadnje, da je to tudi nagrajeno. In zato mislim, da je bila stvar dobro premišljena, pretehtana, da je edini način za uspeh je postopno uvajanje vojaške dolžnosti. Ker če bi to naredili danes na hitro, vam garantiram, da bi Levica začela zbirati podpise za referendum in namesto, da bi imeli referendum kako bomo rešili slovenski obrambni sistem, bi imeli referendum o Vladi, ker ne bi koristil ne Vladi in ne bi koristilo ne slovenskemu obrambnemu sistemu. Skratka, bodite mirni. Kar je zapisano v koalicijski pogodbi, bo tudi realizirano, bo pa to realizirano na način, da bo učinkovalo, in da ne bomo znotraj družbe zgrdili še več odbora do Slovenske vojske in tudi samega obrambnega sistema.  Nekoliko dlje sem odgovarjal na vaše vprašanje, ampak se ne bom potem ponavljal pri istem vprašanju, ki ga je zastavila poslanka Korče, ki jo moram pohvaliti, da je zelo natančno proučila program Nove Slovenije in mislim, da je s tem, ko ga je tukaj citirala, pokazala da smo pač resna stranka, ki programe piše natančno, dodelano, jaz se tega ne sramujem in to bomo delali tudi v prihodnosti.  Na vprašanje, zakaj pav koalicijski pogodbi tega ni več, je pa moj odgovor, zaradi tega, ker ta koalicijska pogodba ni bila, nikoli mišljena tako kot tista, ki smo jo delali z vami, da zajame vse resorje, in da na vseh resorjih nekaj predlagamo kaj bomo počeli, ampak je bila ta koalicijska pogodba pisana projektno kot neke vrste projektna vlada, kjer predvsem identificiramo problematične stvari. Jaz danes zelo velikih težav med slovenskimi gasilci ne vidim, tudi zaradi tega v koalicijski pogodbi niso bili omenjeni.  Hvala poslanka Korče, da mi boste pomagali dolgovati ugled Slovenske vojske. Tukaj bova delala s skupnimi močmi. Vsaj kar se mene tiče, sem jasno povedal, da nabave so lahko vir problema in tudi zato bom tukaj zelo skrben tako v kadrovskem smislu kot tudi v vsebinskem smislu, da tukaj bo ničelna toleranca do kakršnekoli korupcije. Pač te zadeve bodo morale biti transparentno in narejene BP, ker tukaj ne samo, da minister pade, tukaj pade tudi kredibilnost celotne vojske.  Kar se tiče samega koronavirusa in zaprtje mej. Poglejte, zdaj v teh časih prihajajo vsemogoči podatki, nekateri pravijo, da so ukrepi prerigorozni in na drugi strani dobivamo raznorazna poročila iz italijanske strani kako strahovite težave imajo tam, da je njihov zdravstveni sitem na robu zloma. In po trenutnih podatkih, ki jih imamo danes, je koronavirus takšen, da se izjemeno lahko in hitro širi na gostitelje. Da pa poskrbi, da te gostitelje zelo hitro ne ubije, če zelo poenostavljam. Podatki kažejo, da 80 % tistih, ki so oboleli, to prebolijo brez težav, 14 % jih potrebujejo oskrbo, 6 % pa ima hude težave, 2 % je pa smrtnost. In če tega ne bomo zajezili v sami začetni fazi, da nam bo prebilo naše zmogljivosti, da se s tem problemom soočamo, potem bo imela ta država hude probleme, hudo gospodarsko škodo in pa tudi rizične skupine kot so starejši in kronični bolniki bodo lahko imeli hude posledice. In zato, če me sprašujete ja, jaz podpiram tukaj predsednike Vlade in njegovo odločitev, zaradi tega, ker se mi zdi, da je v tej prvi fazi ko lahko še zajezimo večje izbruhe, so potrebnei nekoliko bolj odločni ukrepi kot pa, da bi potem kasneje, ko bo že prepozno, zgolj zaradi nekega piara počeli določene stvari. Tako, da upam, da sem bil tukaj glede vašega vprašanja zelo jasen.  Glede naborništva, sem že odgovoril poslancu Bevku in mislim, da so tam stvari jasne.  Bela knjiga. Ali bo kontinuiteta? Poglejte, Bela knjiga je spisek želja. Ali si to priznamo ali si ne. Denarja za ves ta spisek želja pa enostavno ni. In med drugim marsikaj piše v različnih dokumentih, tudi recimo poglejte, srednjeročni obrambni program Republike Slovenije kjer vam bom kar konkretno povedal, na strani 18 piše o tem kako bomo kupovali bojna kolesa 8x8. Sami veste kaj se je zgodilo, da je ministrica Katičeva praktično pripeljala skoraj do realizacije ta projekt, potem je pa ta projekt zaradi političnih razlogov ustavljen. Poslanec Kordiš je odprto na sceni grozil poslancem in je rekel, če se slučajno koalicijski poslanci ne zavedajo, da jih čez nekaj ur čaka glasovanje o predsedniku Vlade in potem je bila teka prekinjena in nikoli nadaljevana, če so moji podatki pravilni. Tako da, zakaj se ni zgodila ta nabava oziroma zakaj se ta projekt ni izpeljal, so tukaj predvsem politični razlogi zakaj se je to zgodilo.  Glede položaja slovenskega vojaka sem povedal, glede plačnega sistema moje mnenje. Glede Zakona o obrambi je bil tudi, moji predhodniki so ga do precejšnje mer uskladili, pa je potem se končal mandat, minister Erjavec te zgodbe ni nadaljeval. Treba bo pogledati kako za enkrat stvari stojijo pri Zakonu o obrambi, pa videti, če se ga da v tem mandatu potisniti naprej, ker saj veste, da tukaj ni samo stvar koalicije, ampak da terja širšo podporo.  Glede dialoga s sindikati. Poslanka Korče, moram priznati, da še vedno mislim isto kot sem mislil leta 2017, da sindikati niso primerni za vojsko, in da jaz zagovarjam koncept kakršnega poznajo v Nemčiji, da imajo vojaki svoje združenje kjer je sistemsko urejeno tako, da se dvakrat letno neposredno sestanejo s politiko, to je s parlamentarnim Odborom za obrambo, z ministrom, s kanclerko in z vsemi in neposredno komunicirajo o njihovih težavah in jih tudi poskušajo reševati. Jaz tega svojega mnenja nisem spremenil. Je pa dejstvo, da Slovenska vojska sindikate ima in da bom jaz z njimi profesionalno sodeloval. Karkoli bo možno v zakonskih okvirjih urediti, bomo s sindikati uredili, moja vrata bodo odprta, jaz bom z njimi vodil dialog in tukaj bom zagotovo konstruktiven. Tukaj lahko to vsekakor pričakujete.  Glede Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo in tudi glede Sove. Zaradi mojega dolgoletnega dela v Knovsu od leta 2012 sem član te komisije, sem še enkrat prepričan, da bi bilo najbolj smiselno obe službi razpustiti in jih narediti na novo. Bil bi krivičen, če bi rekel, da so vsi ljudje tam slabi. Nekateri so izjemni, dobri, neverjetni, je pa ogromno tudi spletk, medsebojnega nagajanja in drugih težav, ki pa te službe oddaljuje od njihovega cilja in ko sem rekel, razpustiti, pomeni da je to edini način v Sloveniji, da se določenim kadrom, ki so slabi, na zakonit način zahvalijo za sodelovanje, ker slovenska delovnopravna zakonodaja je taka, če kdorkoli želi narediti neke resne spremembe v službah, je praktično nemogoče, ker bo preko delovnega sodišča ali upravnega sodišča vedno te kadre dobil nazaj in celo plačeval še kakšno odškodnino. Zaradi tega je v upravnem smislu edini način, če hočemo te službe prečistiti, jih narediti dobre, da jih razpustimo in potem z dobrimi kadri začnemo graditi na novo,  (Nadaljevanje): ampak to je vizija in te vizije zagotovo v teh dveh letih ne bomo storili, ker je v tako kratkem času to nemogoče storiti, tako da, ne dobi kdo strahu, da bomo zdaj Sovo ali pa OVS razpustili. Moram pa reči, da po moji oceni in po oceni večine Knovsu, je OVS deloval nezakonito in da za stvari, ki jih je počel v poveljstvu sil ni imel zakonske podlage. Oni so v poveljstvu sil zasliševali kar pomeni, da so prekinili delovni proces, da so jim bili zagotovljeni posebni prostori kjer so neposredno izpraševali in zasliševali ljudi, zakonske podlage za to niso imeli, imeli pa so podlago za opravljanje informativnih pogovorov. V skladu z zakonodajo so pa informativni pogovori taki, ki ne motijo delovnega procesa. Najverjetneje me razumete, da na podlagi teh ugotovitev, ki jih je Knovs naredil, si težko predstavljam jaz sodelovanje z dosedanjim direktorjem OVS.  Glede policijske pogodbe sem vam že povedal. Glede vodenja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje in te dvojnosti, da v mirodobnem času oziroma v času, ko ni večjih nevarnosti nesreč in drugih stvari, to zadevo vodi direktor urada. Ko se stvari zakomplicirajo, to dela poveljnik civilne zaščite. Priznam, da osebno ne vidim razloga za to dvojnost. Si bom pa pustil podučiti, in če me bodo prepričali, da za to obstajajo neki utemeljeni, danes jih ne vidim, da to obstajajo neki utemeljeni razlogi, zakaj je ta dvojnost nujna, sem pa razumen človek in bom tudi prisluhnil argumentu in ne bom s svojim stvarmi trmaril.  Glede obrambnega proračuna. Poglejte, poslanec Logar ima prav. V poveljstvu so stvari jasne. Mi smo se zavezali, da bomo izpolnili 2 % BDP za obrambo, je pa vprašanje ali v danih okoliščinah to lahko realiziramo v tem mandatu. Moja ocena je, da ne. Na podlagi javnofinančnih izkazov, ki jih imamo danes, je bil ta proračun, ki je zdaj veljaven, precej slabo načrtovan. Kaže se, da približno manjka 160 milijonov na področju sociale zaradi socialnih transferjev, da manjka 100 milijonov evrov na področju šolstva zaradi plač in smo že na 260 milijonih. Pri tem, da naj bi bilo presežka predvidenega okrog 500 milijonov evrov in je več ali manj ta presežek s tem slabim načrtovanjem pokurjen, če rečemo tako ali drugače. Zdaj odvisno je kakšne bodo tudi posledice koronavirusa. V Zakonu o fiskalnem pravilu imamo možnost, da se v določenih okoliščinah, nepredvidljivih, kakršen je tudi koronavirus, odstopi od fiskalnega pravila in od tega je tudi odvisno kakšen bo obrambni proračun. Je pa jasno, na vse zaveze, ki so bile dane, da se ta obrambni proračun ne more zniževati, ampak se lahko samo povečuje.  Če grem na vprašanja poslanca Pavšiča glede vojakov po 45. letu, sem že odgovoril. Naj zelo jasno povem tukaj, upam da me vsi poslušate. Jaz ne planiram vključevanja varde v Slovensko vojsko. Razumem, da je bilo to rečeno malo sarkastično, hočem pa povedati naslednje. Če v Sloveniji očitno obstaja neka skupina ljudi, ki je pripravljena svoj čas namenjati temu, da patruljira po južni slovenski meji, očitno glede na vse objave to obstaja, se meni postavlja vprašanje, ali nam karkoli preprečuje, da bi Slovenska vojska povabila ljudi, ki so opravljali v svoji preteklosti neko vrsto vojaško usposabljanj, da se jim pridruži za opravljanje nezahtevnih nalog. Ne govorim o mobilizaciji, ker ko se zgodi mobilizacija, potem je določeno kdo vse mora priti, kako in kaj, ampak govorim o tistem, ki so pripravljeni pomagati domovini v nekih časovnih okvirih zakaj tega ne bi storili. Upam pa, da ste me zelo natančno slišali. O predhodnem vsaj minimalnem dodatnem usposabljanju in ob tem, da se prestane varnostno preverjanje. Upam, da sem bil tukaj jasen.  (Nadaljevanje): Glede zavez Natu, sem povedal glede tega in proračuna.  Glede nakupa 8x8, še enkrat poslanec Pavšič. Jaz mislim, da je bila to čista politična odločitev, ampak z vsem s katerimi govorim, pa jasno povedo, da Slovenska vojska brez te hrbtenice ne more preživeti, in da gre v osnovi za odločitev ali Slovensko vojsko še želimo ali jo ne želimo več.  Samo še dve zadevi. Eno je, helikopterska nujna medicinska pomoč in druga je vadišče Poček. Glede helikopterske nujne pomoči imamo v koalicijski pogodbi zapisano, vzpostavitev sodobnega načina, načina izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči v okviru Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Veste, da je ta odbor sprejel nek sklep, kjer naj bi medresorska skupina do konca februarja poročala o tem kako so se odločili, da naj bi uredili helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Jaz tega poročila še nimam niti ne vem tudi zaradi vseh teh stvari, ki so se zdaj zgodile, se je ta rok zavlekel in bo takoj, ko bom prišel na ministrstvo, bom zahteval tudi, da se mi te ugotovitve medresorske skupine dajo. Vse kar si jaz pri helikopterski nujni medicinski pomoči želim je to, da imajo slovenski državljani enake možnosti preživetja, da nekdo iz zgornjega Tuhinja ima isto možnost preživetja kot nekdo iz Ljubljane in zato je potrebno helikoptersko reševanje in to je treba urediti na način, da bo skladen z evropskimi predpisi. To je tudi stvar, ki jo ne smemo pozabiti. Sem pa jaz absolutno v skladu s koalicijsko pogodbo zato, da je morda najboljše, da je to v okviru države, da imajo tudi piloti vojske in policije na takšen način, da so sekundirani oziroma na vsake toliko časa posojeni, da imajo nalete na teh helikopterjih zato, da rešujejo življenja in na tak način se vse koristne stvari združijo v en paket.  Kar se tiče pa vadišča Poček. Poslanec Pavšič, mogoče vas bom razočaral, ampak dokler bom jaz minister, bo Slovenska vojska vadišče imela, ker se mi zdi, da vojska brez vadišča preživeti ne more. Jaz si ne predstavljam, da bomo naše posameznike, pripadnike Slovenske vojske pošiljali na urjenje v tujino. Jaz si tega ne predstavljam. Brez vadišča vojske ni. Sem pa absolutno zainteresiran, da pa tukaj mora biti dialog z lokalno skupnostjo in da mora iti ministrstvo nasproti lokalni skupnosti z vsemi popravljalnimi in omilitvenimi ukrepi. Se strinjam z vami, da termin do 260 tisoč evrov ni pravi, in da tudi zaradi predvidljivosti dela lokalne skupnosti mora biti ta star v naprej dolgoročno predvidljiva. Vse druge stvari, ki ste jih naštevali, od gradnje gasilsko-reševalnega centra do vseh drugih problemov z neplačevanjem NUSZ, itn., to so medresorske stvari, ki jih je potrebno na nek način urediti z lokalno skupnostjo. Tukaj boste zagotovo mojo roko imeli. Jaz tudi vašo roko sprejemam, da ste lahko mediator, ki morda, če lokalna skupnost nekomu bolj zaupa, je lahko komunikacija nekoliko lažja. Upam pa, da me razumete, da bom kot obrambni minister zagovarjal, da Slovenska vojska osrednje vadbišče mora imeti. Nenazadnje je to vadbišče na tem mestu že od Avstro-Ogrske dalje. In jaz trenutno ne vidim nobene ali pa nobene druge pobude, da bi lahko primerno vadišče zagotovili kjerkoli drugje po Sloveniji, ker če bi to lahko storili, potem se lahko tudi o teh stvareh pogovarjamo. Dokler pa mi alternative nimamo, pa drugega ni, kot da vadbišče tam ostaja. In še ena stvar. Mogoče tega ne bi smel zdaj reči, ampak bom vseeno rekel, da je to tudi priložnost za Slovensko vojsko, da s tem, ko se tudi naši zavezniki na tem vadbišču usposabljajo, je naše usposabljanje cenejše in racionalnejše, kar pa tudi ne smemo pozabiti v teh okoliščinah.  Mislim, da sem izčrpal vse odgovore.
Hvala lepa za odgovore v prvem delu.  Sedaj pa ima repliko kolega Robert Pavšič. Po treh minutah, ki so na razpolago za to repliko, pa bom na predlog Oddelka za pripravo in izvedbo sej Državnega zbora in delovnih teles za 10 minut prekinil zasedanje odbora, da  (Nadaljevanje): se prostori temeljito prezračijo.  Kolega Pavšič, izvolite.
Hvala lepa.  Zdaj bo manj kot tri minute. Vprašanje Počka ni vprašanje aktivnosti, je vprašanje zdravja, varovanje zdravja ljudi in ureditve nekih kredibilnih pravil, ki jih je potrebno urediti na medresorski način. Tukaj se strinjam. Boste pa oziroma ste že s svojimi izjavami verjetno zelo razburili lokalno skupnost.  Kar se tiče financ. Ja, zdaj vam vse prav pride, tudi koronavirus in rahljanje fiskalnega pravila. 160 milijonov minusa zdajle baje navajate, ampak če je to res, potem je od tega 70 milijonov zaradi osebne asistence, tako da, ne bo vse tako relativno in vse tako črno-belo.  Replika. Najbolj pomembno pa je glede nakupa 8-kolesnikov. To je bila prva stvar, ki sem jo jaz srečal, ko sem stopil v to stavbo. 350 milijonov težak nakup opreme ali pa še več, v dokumentih je pa pisalo notri, da nima finančnih posledic. Vsi postopki bili že končani, vendar se je čakalo do novega sklica. Odbor za obrambo je sprejel sklep, vlada je sprejela sklep, manjkal je samo še sklep Odbora za zunanjo politiko, da se potrdi pogodba. Ne pobuda, pogodba je bila notri, se prav spomnim. Pogodba v dveh jezikih. Pogodba, s katero bi mi prodajalcu dali popolno imuniteto na vse, niti pregledovati ga ne bi smeli, lahko gremo kasneje pogledati dokumentacijo. Če je bilo vse tako transparentno, da je bila to samo še politična odločitev, me pa dejansko res zanima zakaj smo čakali na nov sklic in nove poslance in takrat je Levica, tudi skupaj z nami, je bila proti temu. In po pregledu dokumentacije državnega sekretarja na obrambi, je jasno postalo, da nekaj ni bilo v redu in jaz sem vas vprašal ali bomo šli mi naprej v nakup 8-kolesnikov in ste mi odgovorili, da ja, ampak to zadevo je pa potrebno pojasniti, ni bilo vse tako, in da je to Levica vstavljala. Nekaj ni bilo v redu s celotnim postopkom nabave in to smo ugotovili na Odboru za zunanjo politiko ne na Odboru za obrambo.  Hvala.
Hvala lepa tudi vam.  S tem prekinjam sejo. Nadaljujemo ob 19.25. V nadaljevanju pa bodo imeli besedo: Matjaž Nemec, Franc Jurša in Gregor Židan.
Predlagam, da nadaljujemo prekinjeno sejo Odbora za obrambo, kjer se predstavlja kandidat za ministra za obrambo, mag. Matej Tonin.  Smo pri drugem sklopu vprašanj. Prvi ima besedo kolega poslanec Matjaž Nemec.  Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani kandidat za ministra, mag. Matej Tonin!  Moram reči, da je vaša predstavitev vredna izkušenega politika. Izkušnje, ki ste si jih nabral v zadnjih letih delovanja ne samo v lokalni, ampak predvsem v nacionalni politiki, seveda imate izoblikovana stališča, kljub temu, da izhajava iz diametralno-nasprotujočih se političnih polj, sva se v tujini večkrat znašla tudi skupaj, zagovarjala stališče Republike Slovenije in ne bom dolgo romantičen, zato mi dovolite, da končam to misel. Velikokrat sem bil zadovoljen z vašim pristopom in z vašo državotvornostjo. Zakaj vam to govorim? Zaradi tega, ker kot obrambni bodoči minister boste potrebovali nekatere vrline, ki ste jih v preteklosti izpostavil, predvsem, ko gre za dobrobit naše države, ste znal razlike umakniti, dnevno politiko, nacionalno politiko umakniti za uveljavljanje interesov Republike Slovenije. Od vas imam velika pričakovanja, predvsem glede aktivnosti na mednarodnem, v mednarodnem prostoru, vešč ste tujih jezikov, znate se obnašati, zato vam polagam na srce, da izkoristite to priložnost in naklonjenost, ki ste jo za enkrat še deležni, ker ta ne bo večna, predvsem s strani predsednika republike, bodočega predsednika Vlade, se opravičujem, kajti že nemudoma je moč zaznati nekatere diskrepance v tistem kar piše v koalicijski pogodbi in tisto kar je stvarna realnost našega vsakdana. Govorimo o zmožnosti dosega ambicije 2 % znotraj zavezništva oziroma Nata, na eni strani, ter seveda uvedbe naborništva na drugi strani. Seveda ni moč zaznati skozi vašo interpretacijo, da se podajate z glavo skozi zid pri obeh dveh vprašanjih, ampak jaz lahko z neko zmerno gotovostjo trdim, da eno in drugo ali pa samo eno brez drugega to ni mogoče v roku dveh let. Torej kaj hitro bo potrebno javnosti obrazložiti zakaj niste oziroma Vlada ni bila sposobna doseči enega ali pa dveh ciljev ali pa vsaj enega. Seveda poskušate biti realni v interpretaciji tistega kar je zapisano v koalicijski pogodbi, ampak izpostavil bi, da prostovoljno opravljanje vojaške dolžnosti je že danes možno, tako da bi me, jaz bi iskal razloge zato, da fantje postanejo moški nekje drugod v družbenih sistemih in podsistemih. Jaz sem, izhajajoč tudi iz moje osebne izkušnje prepričan, da ni nobenih garancij, da naborništvo naredi moškega, naredi tisto kar želijo nekateri interpretirati v političnem jeziku, da so ti naši mladi razvajenci razlog za družbo v kateri živimo in izzive, ki jih imamo, in da jih lahko rešimo z naborništvom. Jaz sem prepričan, da fant postane moški prvič, če zrelostno soizoblikuje, da mu država, govorim o šolstvu, družini, omogoča v prvi vrsti, da je lahko vzoren oče, da izpostavi svojo suverenost v tem življenju. Imamo tudi druge vzvode. Moški lahko postane pri gasilcih, pri reševalcih, pri čemerkoli drugemu ne pa mus z naborništvom. Ne vem od kod bi lahko pobrali, saj mislim, da ste bil relativno realen, teh nekaj 100 milijonov, ocene so različne, od 70 navzgor, zato da bi lahko naborništvo v relativnem kratkem času izpostavili. Samo stvar opreme ni edino, ampak infrastrukture, pomožne, ter cela vrsta drugih izzivov. Torej, izključujem možnost dosego obeh ciljev, ampak tisto kar pričakujem od vas je, da boste predvsem znotraj zavezništva, danes Slovenska vojska imel glas, danes Slovenska vojska je prisotna na Kosovu, v Afganistanu, Libanonu, Siriji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Latviji in še bi lahko našteval, v vseh miroljubnih dolžnostih katere so  (Nadaljevanje): dolžnostih v katerih sodelujemo, bo velik izziv odnos znotraj članic zavezništva Nata. Lahko dnevno vidimo kako se dve državi članici, govorim konkretno o Turčiji, na eni strani o Grčiji, na drugi strani obtožujeta zaradi nastale situacije. Torej ta koncept zavezništva očitno bo potreben neke resne presoje, da se bo znotraj le tega v kolikor zavezništvo bo sploh še obstajalo, najde neko poslanstvo, ki bo predvsem v korist svetovnega miru kajti v zadnjih desetih, petnajstih letih ali pa še več, vsaj od leta 2003, je bilo kar nekaj posredovanj neposrečenih, če uporabim to blago interpretacijo.  Glede na kadrovske težave v Slovenski vojski me zanima, spoštovani kandidat. Ali nameravate v bodoče zmanjševati slovensko sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah? Ali si boste prizadevali za ohranjanje naše prisotnosti na vseh kriznih žariščih in če ne, na katerih? Katere bodo vaše prioritete? Sam ste del vaše predstavitve namenil tudi tistemu kar je bila do sedaj vaša služba, to je bilo predsedovanje Komisiji za nadzor obveščevalnih, varnostnih služb. V temu mandatu je bilo kar nekaj pozornosti namenjeno delovanju te komisije. Mislim, da sem nekje zasledil, da so vas v preteklosti, mislim, da ne v tem mandatu, celo ovadili s strani OVS, mislim da je ali se mogoče motim. Ampak zakaj to sprašujem, zato ker je… Ne, vem za gospoda Mahniča, ampak sprašujem za vas, zato ker gotovo vsaj pri, ne dvomim, da boste najverjetneje vodilne zamenjali, ampak to verjetno izpostavlja nek odnos med vami in službo. Zanima me kako bo s kadrovskimi zamenjavami oziroma z reorganizacijo te službe. Govorili ste o razpustitvi. Jaz sem se ustrašil tega kar ste govorili, ampak ste potem nemudoma objasnil, da je to nemogoče doseči v temu mandatu.  Torej tretje vprašanje se bo nekoliko dotikalo tistega kar so že moji predhodniki omenili in sicer, posodobitev vojaške tehnike oziroma opreme. Velikokrat je pri nabavi le te stvar tudi nekega geopolitičnega pozicioniranja oziroma iskanja zavezništev, vsaj take so prakse po svetu. Gospod Pavšič mislim, da je omenil primer bokserja oziroma neizpeljane investicije v preteklosti, kar je na nek način nas napeljevala k evropskemu sodelovanju oziroma sodelovanju z evropskimi proizvajalci opreme, po drugi strani so nekatere države v soseščini nekoliko bolj naklonjeni ruski opremi nekatere tretje Združenim državam Amerike, nekatere druge celo Izraelu. To vas sprašujem tudi zaradi tega vidika pozicioniranja. Sam sem bolj naklonjen za vzdrževanje obrambno-varnostnega sistema temu evropskemu pristopu, ki ga na nek način narekujejo evropske države.  Imam eno mogoče vprašanje, ki še ni bilo izpostavljeno, ampak terja zaradi zunanjih okoliščin, da vas mogoče povprašam. V preteklosti v prejšnjem migrantskem valu zaradi okoliščin, ki so nastale, je bilo nujno sodelovanje med notranjim in obrambnim ministrom. Vsem so znani odnosi s kandidatom za ministra za notranje zadeve, sicer direktorja SDS-ove medijske hiše, popravite me, če se motim, z gospodom Hojsom. Verjamem, da imata oba še nekoga, ki je nad vama, ki bo lahko koordiniral ta naš varnostni obrambni sistem, ampak v primeru, da bi bilo potrebno ponovno poseči v tako radikalne posege kot smo jim bili deležni v letu 2015, 2016, ali pričakujete, da bi bili deležni mogoče kakršnega onesposabaljanja s strani kolega poslanca oziroma ministra bodočega, se opravičujem.  To je nekje sklop mojih vprašanj. Želim biti hiter, kratek in jedrnat, kajti mislim, da ni več čas za politične razprave, čas je za akcijo, zato vam, spoštovani kandidat na ministra, ne glede na to kakšen bo izid, ampak glede na to kakšen razmere, na tem oboru mislim, da ne boste imel težav biti potrjen, ob tej priložnosti želim predvsem dobro vašemu delu, ne samo zaradi pripadnic in pripadnikov Slovenske  (Nadaljevanje): vojske ne samo zaradi varnosti, ampak zaradi države in izzivov, ki jih imamo pred seboj v celoti. Želim, da boste predvsem objektiven, da boste odgovoren predvsem samemu sebi, nikomur drugemu. Veliko sreče vam želim.
Hvala lepa tudi vam.  Naslednji ima besedo poslanec Franc Jurša, pripravi naj se poslanec Gregor Židan.  Izvolite kolega Jurša.
Hvala lepa.  Glede na to, spoštovani kandidat, da ste dolgoletni poslanec, že lahko rečem, istočasno pa dolgoletni član tega Odbora za obrambo, se je v predstavi dejansko videlo, da relativno dokaj dobro poznate to področje in seveda predstavitev temu primerno je bila dobra.  Jaz vam bom vprašanje postavil čisto konkretno, ko sem prej malo govoril o tem, da smo predolgi in ne bi bilo korektno od mene, da si privoščim, da bom tudi jaz zdaj še postavljal neke obrazložitve pa potem vprašanja. Mene zanima kako ste vi in kako ocenjujete delovanje sindikatov Slovenske vojske. Ali bo sindikat Slovenske vojske še naprej ali ga ne bo? Kako je z nadaljevanjem sprejema oziroma postopkom sprejema Zakona o obrambi. Kot vemo, je v mandatu 2014-2018, dejansko se začelo razpravljati o tem Zakonu o obrambi. Takrat je seveda zelo udobna koalicijska večina bila, 53 poslancev in jaz mislim, da takrat smo zamudili enkratno priložnost. Verjetno glede na to, da je mandat relativno zelo kratek, se boste stežka lotili tega vprašanja, ampak vseeno me zanima vaš pogled.  Zanima me kako gledate na ocenjevanje Slovenske vojske. Mi smo prišli iz ene dobre, odlične ocene Slovenske vojske, potem v relativno zelo kratkem času na neke negativne ocene delovanja Slovenske vojske in pripravljenosti. Jaz sem imel takrat občutek, da dejansko je to zaradi tega, ker je takrat bilo predvsem vprašanje okrog financiranja vojske. Bilo je relativno malo denarja in na osnovi ocene so mogoče posamezniki hoteli, da pride tudi do boljših sredstev oziroma večjih sredstev in na žalost na račun ocene, zdaj pa živimo v nekem času, prostoru, ker dejansko ni možno iz negativne ocene zopet preiti na neko boljšo oceno. Vemo pa, da je situacija pač v Slovenski vojski takšna kakršna je. Kako se boste lotili, konkretno, kadrovskega vprašanja v Slovenski vojski, tudi 45 plus? To me zanima. Seveda vemo kakšno je razmerje med častniki, podčastniki in vojaki in seveda mene tudi zanima, ali se boste lotil ministrstva kot takega v uradniškem delu. Mislim, da imamo velik birokratski aparat, in da bi seveda z nekim naravnim odlivom počasi bilo treba dejansko spreminjati to razmerje v korist Slovenske vojske.  Področja zaščite reševanja, se ga vsi relativno zelo dobro zavedamo. Meni je zelo blizu, kajti sam sem tudi na tem področju bil delovno aktiven. Moram pa reči, da področje zaščite in reševanja v večini pokrivajo prostovoljni sistemi in hvala bogu, da imamo gasilce, nabornike, jamarje, itd., in seveda v Sloveniji so nekatera področja predvsem na gasilstvu, prostovoljnem gasilstvu zelo razvita. Če vam konkretno povem, da skorajda ne v občini jer živim, ni vasi kjer ne bi imeli prostovoljnega gasilskega društva. Celo en primer imamo, kjer imamo dve prostovoljni gasilski društvi, zgornje in spodnje Krapje. To je sitem kateremu moramo dati veliko podporo in kazalo bi, da se posveti temu vprašanju posebna pozornost, še posebej, da razrešimo vsa tista vprašanja, ki so vezane za posameznike, to se pravi, sistem kot takšen deluje, ampak nekatere stvari pa medsebojno niso razrešene. Tukaj vsem mislim na delodajalce, potem pa tiste, ki na tem področju aktivno sodelujejo, to pa so prostovoljci.  (Nadaljevanje): Zanima me, ja, saj o tem smo govorili, kako bomo nekako izpolnjevali zavezo 2 % bruto družbenega proizvoda za obrambo. Ja, nekoč nazaj, dobro desetletje, je že bilo 1,65, ampak takrat je bruto družbeni proizvod bil tudi bistveno nižji.  In še ena zadeva, to pa želim spomniti na strankarskega kolega, ki iz vaše desne sedi, gospoda Horvata, ko je pred leto pa toliko meseci govoril o enostranskem vodenju civilne zaščite. Mislim, da je čas, da se tudi na državni ravni ta zadeva na tak način uredi kot jo imajo lokalne skupnosti. Tisti, ki vodi v nekem normalnem času, v miru, civilno zaščito, jaz mislim, da bi tisti dobro vodil tudi civilno zaščito pa vse sisteme znotraj civilne zaščite oziroma zaščite in reševanja tudi v izrednih dogodkih izrednih razmerah, seveda pa še toliko bolj v vojnih razmerah.  Hvala.
Hvala lepa tudi vam, kolega Jurša.  Naslednji pa je na vrsti poslanec Gregor Židan. Izvolite.
Najprej lep pozdrav kandidatu za ministra. Ne poznamo se dobro, razen enkrat, ko sva igrala nogomet skupaj. Sicer se je zame nesrečno končalo, upam, da bo naslednjič srečno. Imam v bistvu tri ali pa štiri v bistvu bolj sugestije kolikor pa vprašanja.  Prvo se nanaša na kadre. V povezavi s tem, da bi zrihtali adekvatne plače, s tem ko govoriva o plačah, lahko govorimo tudi o nekih dodatnih stimulacijah, stanovanja in razne bonitete. Potem mogoče za razmisliti, da se ta starostna doba 45 let poviša na 50 ali mogoče kakšna več. Mogoče malo več dati na ta rezervni sestav kjer mislim, da bi lahko nekaj zapolnili. En poseben, tako bi rekel, ta del, bi pa na opravljanje z nepremičninami. In sicer, jaz živim v eni oziroma ne živim, ampak sem živel v eni stavbi, ki je v lasti Ministrstva za obrambo, ampak zadnjih 30 let ni bilo nobenega, kako bi rekel, na lokaciji, stanovanja so pa prazna in to sredi Ljubljane.  Drugi sklop bi bilo naborništvo. In sicer, mene, kako bi rekel, kot športnika ali pa bivšega športnika malo moti ta, kako bi rekel, šest mesecev ali tri mesece ali mogoče en mesec, koliko je dovolj za to. Sam osebno smatram, da za določene stvari, to se pravi tisti, ki se šolajo, tisti ki so športniki, vsak mesec izgube šolanja ali pa športnikov treniranja pomeni ogromno in s tem mislim, da ne naredimo neko korist, da iz tega ratajo fantje. V bistvu se bolj zavzemam za postopoma prostovoljno plačano in priznano delovno dobo. Mislim, da bi na tem koraku dobili največ tudi iz druge perspektive, mogoče kakšnega nezaposlenega dobili, da dela.  Tretji sklop je v bistvu vadbišče Poček. Apeliram na vas, da začnete neko sodelovanje z lokalno skupnostjo na neki normalni osnovi. Mislim, da do zdaj tega ni bilo. Predvsem se zavzemam za varovanje okolja, ki je tem ljudem v okolici vadbišča izrednega pomena in pa mogoče tisto najbolj pomembno, če se razmišlja o drugi lokaciji, kje bi ta lokacija bila.  In to bi bilo mogoče z moje strani, da bom še bolj kratek kot moji predhodniki, čisto dovolj.  Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam.  Zaključila se je druga trojica spraševalcev, zato dajem besedo gospodu kandidatu. Izvolite.
Hvala lepa predsednik.  Poslanec Nemec ima velika pričakovanja od mene. Hvala lepa. Priznam, da sva se kot pandem dobro ujela v tujini, da sva skupaj delala dobro za Slovenijo in verjamem, da bomo tudi na tej relaciji lahko to sodelovanje še okrepili.  Glede 2 odstotka BDP za obrambni proračun sem povedal, da v tem mandatu je to nerealistično, zagotovo bo pa potrebno obrambni proračun dvigniti iz tistega kar imamo danes. Koliko ga bomo dvignili je odvisno od javnofinančne zmožnosti.  Glede naborništva, sem že ogromno povedal. Naj samo to povem, da danes očitno prostovoljno služenje vojaškega roka ni atraktivno. Zaradi tega se zato odloča premalo mladih, kot pa sem rekel, iz te študije, ki jo je naredil Generalštab, je za prostovoljno služenje vojaškega roka izrazil nek interes 45 % mladih od teh 7 tisoč pa še nekaj, ker so bili vprašani. Očitno je treba zadevo narediti bolj privlačno, da bomo te ljudi tudi dejansko pritegnili v sistem. Še enkrat pa rečem, premišljeno, natančno in izdelano je potrebno pristopiti k uvajanju obveznega vojaškega roka. Najprej je potrebno zgraditi infrastrukturo, predpisati in urediti program usposabljanja, ki bo večnamenski in koristen tudi za življenje po tem in pa usposobiti tudi inštruktorje, ki bodo vse te stvari izvajali.  Glede mednarodnih operacij. Moj interes bo, da krepimo našo prisotnost na Balkanu kjer imamo tudi največji interes, vse ostalo je pa odvisno od zunanjepolitičnih ciljev, ker nenazadnje mednarodne operacije so tudi podaljšana roka zunanje politike in odvisno bo od kadrovskih in finančnih zmožnosti. To je zelo realna ocena.  Glede Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo. Nisem bil ovaden, se je pa ovadba zoper mene pisala, ampak se potem ni vložila. Šlo je za čas, ko je bil obrambni minister Janko Veber in smo takrat ugotovili, da je Obveščevalno-varnostna služba delala nepooblaščeno neke stvari na področjih, ki jih ne bi smela delati za stvari Telekoma in takrat je potem, mislim da minister Veber naročil, da se zoper mene spiše ovadba, tudi se je v Obveščevalno-varnostni službi že začela pisati, ampak potem ni bila nikoli vložena, ker je minister potem tudi bil razrešen.  Glede same razpustitve, ki se je nekaterim zdelo to toliko neverjetno. Poglejte, to ni zraslo na mojem zelniku. Tovrstne stvari prihajajo iz služb od znotraj, od ljudi, ki delajo v teh službah, ki najbolj poznajo trenutno situacijo razmere, odnose in oni pravijo, da imate tam pač različne ljudi, nekatere ki garajo, se razdajajo za domovino in nekatere, ki pač tam preživijo osem urni delavnik. In ob sedanji delovno-pravni zakonodaji se tega ne da prečistiti drugače, kot da službo formalno razpustiš in potem na starih temeljih začneš graditi novo službo, ampak kot sem rekel, bodite pomirjeni, ne bo to ne moja ambicija ne pri Sovi ne pri OVS v tem mandatu.  Glede nabave orožja, da ne bo nastal vtis, češ zdaj pa bo Tonin prišel in se bo orožje na veliko nabavljalo. Ampak jaz bi vse usmeril v to, srednjeročni obrambni program Republike Slovenije 2018-2023, te stvari so dokumenti, ki so bili v politiki široko sprejeti in tukaj notri piše, da bi morali že 2018 zagotoviti aktivnosti za podpis pogodbe za nakup 8-kolesnikov, pa se ni zgodilo. Tukaj notri piše, da moramo izveste vse postopke za nabavo lahkih koles 4x4 in marsikaj še tukaj notri piše. Tako da, kar se tiče nabav, naj zelo jasno povem, bom jaz sledil tistim strateškim dokumentom, ki so bili že sprejeti in predvsem realnim potrebam Slovenske vojske. Tisto kar bo Slovenska vojska izrazila, da je to prioriteta, da nujno potrebuje za svoje delovanje. To bo osnovno vodilo pri nabavah in še enkrat to podčrtujem. Poglejte, tudi z določenimi kadrovskimi rošadami bomo zagotovili, zato bomo uredili to tako, da bo transparentnost in ničelna toleranca do korupcije pri teh nabavah zagotovljena.  Sodelovanje med MORS in Ministrstvi za notranje zadeve. To sem že povedal. Ta odnos bo profesionalen. Jaz o bodočem ministru Hojsu na Twitterju nisem napisal nič slabega. On je napisal marsikaj in pač o teh stvareh morate vprašati njega ne mene.  (Nadaljevanje): Kar se tiče poslanca Jurša. Ocena sindikatov. Sem povedal že, naj pomirim sindikate. Jaz jih ne bom ukinjal, torej ne bom prišel s predlogi, da bi jih ukinjali ali s kakršnimikoli postopki, sem pa povedal, da je moja vizija malo drugačna, in da še vedno, to mi pa naj ne zamerijo, da razmišljam, da pač sindikati ne sodijo v Slovensko vojsko, in da obstajajo druge oblike zagovarjanja interesov vojakov. Z njimi bom pa vodil odprt dialog kolikor se bo le dalo.  Zakon o obrambi. Se strinjam. Bil sem takrat zraven, ko je bila ministrica Katičeva. Mislim, da smo šli v dobri smeri, da bi ta zakon dobil celo 60 glasov. Mi smo razmišljali o tem, da bi takrat tisti zakon podprli. Jaz lahko naredim en nov poizkus, da tiste stvari, ki so bile do takrat narejene, damo v nov obtok med poslanske skupine in potipamo kakšna je situacija, a tukaj še vedno velja tista podpora iz preteklih časov, ali so se zadeve kaj spremenile. Če bi bili tukaj hudi odpori do tega, se jaz v teh dveh letih ne bi pretirano trudil z Zakonom o obrambi, ker se mi zdi, da imam drugih interventnih nujnih nalog kar se tiče zaustavljanja teh kadrovskih trendov vrh glave. Ampak, če pa je neka širša politična slika, da se ta Zakon o obrambi lahko spravi skozi proceduro, pa ne vidim zakaj ga ne bi osvežili, ker to so vendarle že zelo zelo stari zakoni.  Ocenjevanje Slovenske vojske, sem že povedal. Se strinjam. Tukaj je problem metodologija, ker je nesprejemljivo, da vojaki naredijo vse kar jim je predpisano in so zato negativno ocenjeni.  Kadrovska vprašanja, kako nadgraditi in pa spremeniti te trende. Malo sem že nakazal v predhodnih odgovorih, še enkrat ponovim. Mislim, da je nujen izvzem iz enotnega sistema plač v javnem sektorju, da je potrebno urediti situacijo po 45. letu, da to sta dve zelo pomembni stvari, ki se jih je potrebno lotiti.  Glede gasilstva. Poglejte, jaz sem 30 let gasilec, tako da, če ne bom tukaj imel zelo jasna stališča, mi bodo v kakšnem domačem gasilskem društvu ali zvezi navijali ušesa, tako da, tukaj bodite mirni, moj cilj bo pa predvsem, da ta sistem ostane še naprej močen, dobro usposobljen, in da bodo tudi naši gasilci čim boljše opremljeni.  Glede 2 odstotka sem povedal.  Glede vodenja civilne zaščite pa Uprave za zaščito in reševanje pa tudi.  Glede odgovorov poslancu Židanu. Kadri, kakšne bodo plače, da bomo vendarle pridobili vojake v sistem. Zelo zanimivo je v tej študiji, ki jo je naročil Generalštab, ko so spraševali mlade, kakšna bi bila tista plača, da bi se odločili in bi postali slovenski vojaki. In veste kaj so odgovorili. Tisoč 200 evrov je nekje meja ali pa nekje tista točka, kjer bi mladi rekli dobro, to pa je sprejemljivo, če pa je taka plača, sem pa jaz pripravljan iti v vojsko. In mislim, da je to tudi nekje, ne bom rekel, orientacijska vrednost, ampak zagotovo bo potrebno sedanje materialne pogoje slovenskih vojakov izboljšati.  Glede dviga nad 45 let. Jaz nisem temu naklonjen. Jaz si želim mlade vojske ne stare vojske, sem pa za to, da za vojake, ko služijo domovini, za njih po 45 letu poskrbimo in jih ne zavržemo.  Glede upravljanja z nepremičninami, sem v uvodu povedal, da bomo pregledali in vse kar je neuporabno za neke obrambne stvari, pa nima nekega širšega pomena, bo na voljo za odkup.  Glede naborništva. Sem že tolikokrat povedal, da se ne bom ponavljal. Rečem samo to, kar se tiče športnikov, v obvezno služenje vojaškega roka obstaja tudi civilno služenje in v takih primerih bi se dalo pogledati tudi vtej smeri.  Glede vadbišča Poček. Naj pa povem zelo jasno še enkrat. Tudi poslancu Pavšiču. Jaz sem pripravljen z lokalno skupnostjo sedeti dneve in noči, ure in ure, kolikor bo potrebno. Za mene dialog ni problem. Zavedam se, če sem vas prav razumel, da gre za vprašanje naravovarstva in pa pitne vode, ne toliko izvajanja tistih aktivnosti, ker je zelo pomembno, ker če že v načelu a priori moti lokalno prebivalstvo prisotnost vojske na tisti lokaciji, potem imamo en problem, ki se ga ne da rešiti. Če pa imamo problem  (Nadaljevanje): zagotavljanja čiste pitne vode pa naravovarstvenih standardov, se pa to z omilitvenimi pa zaščitnimi ukrepi marsikaj da rešiti in tukaj poslanec Pavšič predlagam, da ste mediator posrednik, in da tukaj začnemo dialog. Če sem jaz kaj zainteresiran, sem zainteresiran v to, da bo lokalna skupnost sprejemala vojsko na tem vadišču ne pa, da bo njihov glavni nasprotnik.  Sem izčrpal.
Hvala lepa.  Gremo v tretji krog. Besedo pa ima poslanec Dušan Šiško.  Kolega Šiško, izvolite.
Predsednik, hvala.  Poglejte, glede na to, da že sedimo kar nekaj časa tukaj notri, se ne bom podvajal, čeprav sem imel podobna vprašanja kot določeni poslanci in upam, da tudi bodo ostali bili toliko uvedni do vseh nas, ker imamo tudi jutri še zgodaj že nove hearinge in bom začel jaz čisto na kratko.  Glede na to, da ste že nekaj odgovarjali na področju helikopterskega reševanja, vam bom povedal, da je Slovenska nacionalna stranka podala pisno pobudo, da se s predpisi EU, in da se bo spoštovala regulativa EU965/2012, kar zahteva tudi slovenski pravilnik o izvajanju helikopterske nujne medicinske pomoči. Način na to, da to izvaja vojska, ne odgovarja predpisom. To moramo vedeti. Prav tako ne predlog, ki je zapisan v koalicijski pogodbi, da se HMNP uredi v sklopu sistema zaščite in reševanja Republike Slovenije zato, ker Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki spada pod MORS, ni nosilec AOC, ki ga pa regulativa in pravilnik zahtevata. Zavedati se je potrebno, da je bistvena razlika med HEMS in SAR. SAR je domena vojske, HEMS pa civilne službe nujne medicinske pomoči in to mečemo v isti koš. Seveda zakaj vas sprašujem, kandidat za ministra. Zaradi tega, ker smo poslali poslansko vprašanje in ga do današnjega dne še nismo dobili. In upam, ker boste izbrani, da boste imeli tudi roko nad tem, da boste prebrali poslanske odgovore, pisne, in jih boste podpisali in da jih bomo dobivali v časovnem roku.  Potem me zanima. Če je res, da so štirje helikopterji Bell, padli. Po hodnikih se govori, da so zaradi bivšega ministra, ki je bil v povezavi z vidnim članom Poslanske stranke Desus.  In zdaj bom še imel ene par vprašanj, čisti kratkih. Ker prihajam iz Posavja in me zanima kako gledate na prihodnost letališča v Cerkljah ob Krki. Ali nameravate še krepiti njegovo vojaško vlogo v smislu bodoče Nato baze? Zlasti me pa zanima, ali boste omogočili in podpirali razvoj civilnega dela letališča? Prosim, če ste res me poslušali, da ne bo tako kot prejšnji minister, multipraktik, ko mi je rekel, da to nikdar ni bilo Nato baza mi je potem še začel se zajebavati tukaj z mano, jaz sem mu pa tudi nazaj povedal svoje kar sem mu imel za povedati. Tako, da me resno zanima kar se tiče letališča v Cerkljah ob Krki.  Glede na to, da ste že sami govorili tudi o teh vojakih pri 45. letih, podpiram to zamisel, neko varovalno službo, kajti to je sigurno ena v bodoče perspektiva za nove vojake, ki bi šli v vojsko. Zdaj vsekakor odhajajo ven oziroma sploh nočejo se prijaviti, da bi bili vojaki, ker vedo, da po 45. letu bodo ostali doma. Če pa damo, to sem dal že na Odboru za notranje zadeve predlog, pa seveda takratna državna sekretarka je rekla ne, da vojaki so drugače izurjeni kot policisti, ampak jaz mislim, da so pa vojaki malo res drugače izurjeni in jih potrebujemo, sploh v današnjem času, ko vemo kaj se dogaja, sploh dol pri nas v Posavju na južni meji. Pričakuje se velik naval.  (Nadaljevanje): Zdajle sem prebral, ne bom povedal kje, da so sedem kontejnerjev postavili v Ormožu za migrante kateri bodo prišli preko, da jih bodo lahko tam notri dali, ker ni kapacitet drugje. In to so resni problemi. Jaz sem že opozarjal tudi, čeprav sem bil takrat od določenih poslancev malo osmešen, ko sem rekel, no zdaj so Ilirska Bistrica pa Kočecvi, potem so Posavci prišli, samo še pričakujem, da pride Ormož in zgornji konec županov na odbor in da nam začnejo govoriti kakšne probleme imajo, pa ne bom se zdaj več spuščal na migrante. Mislim, da ste vi že nekaj teh stvari povedali.  Bi pa samo še eno pobudo dal. Sicer nisem član tega odbora zaradi prejšnjega ministra, ker sem rekel, da njega pa res ne bom poslušal, ko sva imela že na hearingu tako in je moj kolega, v moji bližini je letališče Cerklje ob Krki in seveda, jaz sem iz medijev prej izvedel kot pa tale krog tukaj notri, da bo imela belgijska Nato baza vojaške vaje dol. In vam predlagam, da v bodoče je odbor, člani odbora, da so prej seznanjeni kot novinarji, ne da se peljemo po cesti proti Državnemu zboru v službo ali domov in izvemo iz medijev kaj se dogaja pri nas.  Hvala lepa.
Hvala kolega Šiško.  Na vrsti je mag. Andrej Rajh, pripravi se kolegica Nataša Sukič.  Izvolite Rajh.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani kandidat za ministra za obrambo! V svoji predstavitvi ste zelo lepo in korektno pojasnil zadeve povezane s sistemom zaščite in reševanje. Moram pa povedati, da s prvim sistemom, ki se nanaša na področje obrambe, nisem zadovoljen. Menim, da so odgovorili bili deloma ponesrečeni, celo napačna sporočila ste pošiljali mladim. Pa bom šel ker najprej po vrsti.  Dotaknil se bom sistema naborništva. V stranki SAB ponovni vpeljavi naborniškega sistema ne podpiramo. Menimo, da gre za odločitev, svobodno odločitev posameznika, ki je neodtujljiva. Z vstopom Zveze Nato smo se mi odločili za profesionalno vojsko in v situaciji, ko nimamo popolnjenih profesionalnih mest, razmišljati kar na pamet o prostovoljni naborniški sestavi, ki je pa v bistvu že zdaj prostovoljna sestava je že zdaj na voljo in se lahko vsakdo vpiše, mislim da ni primerno, še posebej če ne veste povedati niti na kakšen način bomo v prihodnje, ne v tem mandatu, ampak prihodnje zagotovili potrebna sredstva.  Druga zadeva, da utemeljim zakaj menim, da ste poslali mladim napačno sporočilo. Vojskovanje postaja zmeraj zahtevnejše, komplicirano in potrebna so dodatna znanja in vi niste sploh naslovili problem kako privabiti šolanje ljudi v vojsko. Če nekdo uporablja, bom rekel, tank ki stane 50 milijonov ali pa oklopnik, ki stane 8 milijonov evrov, kdo si pa želi, da bo dal notri nekoga iz ulice. To je oprema, ki zahteva kvalificirane in usposobljene, motivirane mlade. In tudi se ne strinjam, da mladi ne gojijo enakih vrednot kot jih pooseblja Slovenska vojska. Povedali ste, da mlade zanima šport in s športom se mladi identificirajo. Zanima jih sodobne tehnologije, ki so v vojsko vključene in ne zdi se mi prav, da se tega ne poudarja, in da se tudi že v času študija ne spodbuja mladih za sodelovanje v vojski, da se ta znanja, ki jih mladi dobijo tekom študija ali pa srednješolskega izobraževanja, lahko s pridoma uporabljajo v vojski. Vojska mora, če želi privabiti mlade, omogočati dualni status, to pomeni, da nekdo, ki se je izšolal, lahko ta poklic upravlja tudi v vojski in to opravljajo vse sodobne vojske. Ni prav, da se status vojaka potem, ko se upokoji ali pa, ko je preko določen starosti, da je njegova poklicna pot omejena na službe varovanja. Če mi želimo imeti sodobno vojsko, če želimo  (Nadaljevanje): imeti sodobno vojsko, če želimo, da privabi šolane in izkušene ljudi, potem moramo usposobiti mlade, da bodo lahko tudi potem, ko bodo dosegli 45 let, na podlagi tega, ker so lahko v vojski upravljali svoj poklic, tega tudi opravljali kasneje, ko za vojsko zaradi starosti ali kakšnih drugih osebnih razlogov ne bodo več primerni. In mislim, da je sporočilo, ki ga pošilja parlament, tudi napačno. Spomnimo se samo razprav, ko je nekdo rekel, eden od poslancev, kolegov, dajmo znižati vstopne pogoje. Tudi mi ni všeč, da si koketira z idejo, da dajmo v vojsko mlade ali pa državljane, ki jih nagovarja Varda. Jaz bom povedal en dogodek, v bistvu, spomnim se enega dogodka, torej padca pohorskega bataljona na Osankarici. Tam so bili pripadniki Slovenske vojske, bili so tudi vardisti, bil je tudi vrhovni poveljnik in slovenski vojaki so čakali, da bo vrhovni poveljnik dal ukaz. Oni bi naredili, če bi bil takrat red, ker se jim take formacije gabijo. In mislim, da je to sporočilo, ki ga mi moramo poslati tudi iz tega Državnega zbora našim državljanom in državljankam.  Druga zadeva je, kar me moti, da niste omenili sodelovanja z Evropsko obrambno agencijo. Jaz sem kot civilist imel možnost sodelovati na eni konferenci od Evropske obrambne agencije in vojska ima posebne programe na področju civilnega vojaškega sodelovanja, tudi na področju obnovljivih virov energije. V tujini strehe vojašnic izkoriščajo za postavitev sončnih panelov, torej za skupinske oblike samooskrbe in o teh zadevah z vaše strani ni bilo nobenega odziva.  Tretja zadeva pa me tudi zanima v bistvu, nekako se izogibate odgovoru o povečanju proračuna za vojsko. Govorim o 2 procentih, kar je tudi zaveza Nato. Pa me zanima: Kako to, da na primer, da v luči tega, da sploh niste naslovili tega, da vojska potrebuje šolane izobražene ljudi, kemike, inženirje, geodete, geologe. To so zadeve, ki jih potrebuje, informatike, ki jih potrebuje ta sistem. Kako mislite sploh se temu cilju približat? To je eno tako vprašanje na katerega nisem dobil odgovora.  Potem pa me zanima še eno čisto vaše osebno stališče. Kako ocenjujete, da je lahko kandidat za ministra za notranje zadeve nekdo, ki ga kot direktorja podjetja Nova24, govorim o gospodu Hojsu, preiskuje policija?  Hvala lepa.
Hvala kolega Rajh.  Preden dobi kandidat besedo, je na vrsti še kolegica Sukič.  Izvolite.
Hvala za besedo. Lep pozdrav še z moje strani!  Saj je bilo že marsikaj povedanega, ampak jaz bom ene stvari vseeno še malo globlje povrtala. Preden pa začnem z vprašanji kandidatu za ministra, naj pač povem, da v Levici sicer ne nasprotujemo, da neko razmerje sil v odboru, ko se spremeni koalicija, odraža pač neko drugo razmerje sil med koalicijo in opozicijo, nasprotujemo pa seveda načinu kako se je to zgodilo na Kolegiju predsednika Državnega zbora, kar tako, po domače, vse povprek, tako da ima danes ta trenutek NSi tukaj tri predstavnike, s tem, da ima sedem poslank in poslancev, Levica pa ima recimo dva predstavnika, s tem da ima devet poslank in poslancev, tako da, to do zdaj ni bila praksa. Nekako bi moralo zastopstvo vendarle odražati rezultat na volitvah. Seveda, ste v večini, kot nova koalicija, bi to lahko malo drugače uravnotežili, tako da tukaj moram izraziti en mali protest proti rušenju demokratičnih standardov, sploh v luči tega, da je spoštovani poslanec Jurša prej želel celo omejiti naše razprave, kar bi bil nadaljnji deficit oziroma erozija demokracije v Državnem zboru.  Zdaj se bom pa dotaknila seveda te, danes nadvse popularne in zdaj že razvpite teme nabornitvo še z malo drugih aspektov, ki mogoče še niso bili dovolj pojasnjeni ali pa smo morda (Nadaljevanje): jaz kaj preslišala. Če sem, se seveda že v naprej opravičujem.  Recimo zdaj, če se malo pošalim, glede naborništva bi lahko rekla, ne vem, ali gremo mi s to idejo naborništva naprej v preteklost ali pa nazaj v prihodnost, no, da se malo pohecam. Namreč poglejte, vi pravite, k naborništvu, kar sicer okej, pravite treba je pristopiti postopno, premišljeno, itn., v redu, vsaj to, da se ne zaletimo z glavo skozi zid, ampak poglejte, analitiki, obramboslovci ves čas in to že nekaj let opozarjajo, da je pač to sistem, ki je preživel, ki je popolnoma neživljenjski in nekako se ne strinjajo, da se neki družbeni simptomi, neki problemi, ki so v družbi, rešujejo s to idejo, na ta način, namreč ker ta predlagani ukrep, kaj pa pravzaprav počne v resnici. Namesto socialne varnosti ljudi postavlja pravzaprav v ospredje vprašanje ozemeljske varnosti in to v času kjer ni dokazano prav nobena ogroženost oziroma boste potem podrobneje odgovoril od koga naj bi bili mi pravzaprav sploh zares ogroženi, da se gremo to idejo, sploh v luči tega, da imamo profesionalno vojsko, da smo torej v Zvezi Nato in razumem, da je nek osip v tej vojski, saj ste sam navedel številne ukrepe, ki jih boste poskušal kot minister uvesti, da boste ponovno populariziral ta poklic in ponovno popolnil sestav redne vojske. Namreč kot rečeno, strokovnjaki menijo, da neke zunanje objektivne grožnje ta trenuten absolutno ni, zato je ta ideja res nenavadna. So pa notranji problemi. Problemi so recimo v zdravstvu, o nedostopnosti stanovanj, v pomanjkanju oskrbe za starejše, v prevelikim številom prekarnih delavcev, pri izgorevanju na delovnem mestu za nizke plače, navsezadnje pri posledicah klimatskih sprememb in tako naprej in to so tisti problemi, ki so mogoče neke vrste varnostni problemi in ali bomo tukaj poviševali naš vložek BDP, da bomo to odpravili, da ne bo potem potrebne po raznih idejah kot je naborništvo.  Zdaj pa, če greda konkretno, ves čas se govori o postopnem uvajanju naborništva. Omenil ste tudi nekje, da gre za prvo fazo, pa me zanima: Koliko faz vi vidite pri razvoju tega koncepta pred njegovim udejanjanjem? Kaj to točko pomeni? Kdaj bi se po vašem naj končala ta prva faza, torej ti dve leti, ki jih imaste za mandat, bi naj potemtakem, če prav razumem, potekala prva faza in potem bi bilo kaj? Vi bi seveda med tem hoteli povečati prostovoljno služenje vojaškega roka, razumljivo, ampak podatki so precej zgovorni. V letu 2018 se je na prostovoljno služenje vojaškega roka prijavilo skupno 135 kandidatk in kandidatov, od tega 111 miških in 24 ženske. Potem se je pa izkazalo, da jih je samo 70 recimo ustreznih, od tega 59 moških in 11 kandidatk. In od tega podatka, ali se je kdo od teh potem zaposlil v Slovenski vojski sicer nisem zasledila v tem zadnjem poročilu MORS za leto 2018, se je pa leto pred tem, leta 2017 recimo zaposlilo 13 od 58. prostovoljk in prostovoljcev, tako da, v redu, upam da, ne vem, boste uspeli na ta način popularizirati, da boste malo bolj popolnil vojsko preko tega sistema. Ampak res vas pa sprašujem, kako je s temi fazami? Kako je jih vi vidite? Kako vi vidite ta razvoj, to postopnost? Natanko to me zanima.  Zdaj pa, malo mi je nenavadno to, da je Nova Slovenija v koaliciji z SDS na enkrat pač predlaga to uvajanje naborništva. Če se samo spomnim, da sta prav ti dve stranki leta 2002, še preden je takratna Vlada sama predlagala ukinitev naborništva, sta precej radikalno zahtevali ukinitev naborništva takrat. In naj vas kar citiram, recimo navajam: »V Poslanski skupini Nove Slovenije smo že od vsega začetka podpirali prizadevanje za profesionalizacijo Slovenske vojske in ukinitev naborniškega sistema.« To je eden izmed vaših izjavil. Ali pa, iz vsega tega izhaja,  (Nadaljevanje): da je nedvomno glavni problem prestrukturiranja Slovenske vojske, njenega prilagajanja standardom Severnoatlanstkega zavezništva in sploh modernizacijo o njenem popolnjevanju. Zato se nam zdi edina smiselna rešitev predloga zakona v kateri se bo najkasneje do konca leta 2003 prenehal izvajati nabor. To so vaše izjave. Ali pa ta. Na koncu naj omenim še pozitivne finančne posledice predloga tega zakona, uveljavitev predlaganih zakonskih sprememb in dopolnitev bo povzročila, da v letu 2004 ne bo treba več zagotavljati sredstev za izvajanje nabora in delno sredstev za izvajanje vojaškega roka, razen za prostovoljno služenje vojaškega roka in nadomestitve civilne službe. Tako se bodo prihranila sredstva in se lahko porabila za popolnejšo in izboljšano kvaliteto Slovenske vojske, itn., itn. Skratka, to so dejansko izjave takrat vaše oziroma tudi stranke SDS… / oglašanje iz ozadja/ Tako. Ja, ampak ravno to, kot rečeno, o čem je danes situacija tako zelo drugačna, kot je bila leta 2002, da pa zdaj na enkrat potrebujemo povratek v preteklost v imenu prihodnosti. Ker to, namreč kaj se je res spremenilo od leta 2002 do letos, da pač ne, mislim po mojem je treba še dalje podpirati profesionalizacijo Slovenske vojske in narediti vse, pa nekaj ukrepov, ki ste jih omenil, so zelo taki, da bi morali biti mogoče atraktivni in bi morda morali doseči neke učinke. Namreč ker samo neko neizpolnjevanje nekih birokratskih, kadrovskih načrtov pač ne more verjetno biti razlog za tako radikalno spremembo stališča.  Potem, res me zanima, čisto iskreno, ali vi res menite, da je povečana nevarnost napada na našo državo oziroma s strani koga naj bi bila ta nevarnost realna. S strani koga, na kakšen način, pa sploh v času, ko ste prej sam omenjal, kibernetske grožnje, neke druge oblike. Tehnološki napredek je tako velik v teh dvajsetih letih, da v bistvu se vračati na najbolj ali nek bazičen, zastarel način, je milo rečeno res absurdno. Zdaj, tistih pozivov o tem kako bi se, a ha, mladi, ko ste prej omenil, da pač štiri zadeve, štiri hobije mladih ste omenil, če se ne motim, računalnik in televizija, šport, druženje s prijatelji in šele potem aktivnosti, ki naj bi se izvajale tudi v Slovenski vojski, kot na četrtem mestu. Ampak poglejte, kaj je pravzaprav narobe s tem. Računalnik, televizija, mislim kaj je narobe, se želijo informirati, ali je narobe, da so računalniško usposobljeni in pismeni v času kjer so te tehnologije alfa in omega pravzaprav že skoraj vsega. Šport. Šport je ja v redu, verjetno glede fizične pripravljenosti mladih, če bi karkoli prišlo, da se jih za karkoli uporabi, bodo pač verjetno, kako se temu reče, v kondiciji. Kaj je narobe s socialnostjo, z druženjem s prijatelji. Jaz mislim, da prav nič, tako da, jaz ne vidim zakaj naj bi mladi, kakšne posebne domoljubne vrednote pridobili prav preko naborniškega sistema in ne tudi sicer, sploh ob dejstvu, poglejte, treba je najprej za perspektive mladih v celoti v tej družbi poskrbeti, treba jim je predstaviti možnosti, da bodo lahko torej normalno živeli, prišli do stanovanja, da ne bodo prekarci, da ne bodo delali za tako mizerne mezde, dobesedno in potem bodo seveda verjetno bo takoj malo bolj njihovo domoljubje tudi na nekem drugem nivoju, če mogoče to očitate, da ni, čeprav se v to ne bi spuščala, v take špekulacije, ker tega v resnici ne vemo.  Zdaj, tukaj imate v koaliciji pogodbi omenjeno povečanje kredibilnosti v Natu paktu. Pa me zanimajo čisto konkretno finančne posledice povečanja kredibilnosti v Nato paktu. Kolikor vem, je torej novo imenovani premier oziroma, če bo seveda potrjena ekipa, novi premier pravi, da imate vse finančno ovrednoteno, tako da verjetno ta odgovor ne bo težava, se pravi, finančne posledice,  (Nadaljevanje): povečanje kredibilnosti v Natu.  Prej ste rekel, da to ne pomeni takojšnjega zvišanja na 2 % BDP, če prav razumem, ampak da boste nekako realistično dvigali ta odstotek. Ampak vseeno me zanima vaša vizija oziroma vaša projekcija glede tega. Pa me čisto konkretno zanima, za koliko namerava ta koalicija povečati obrambne izdatke v letih 2020, 2021 in 2022. Čisto konkretno, če že morda veste vsaj kaj od tega. Verjetno vsaj za 2020 veste, pa 2021 mogoče že tudi. Pa tudi, za kaj konkretno se bo to povečanje izdatkov za vojsko konkretno porabilo.  Zdaj, ko smo se prej pogovarjali še o vzpostavitvi sodobnega načina izvajanja pač nekih zaščitnih ukrepov v smislu pri zaščiti in reševanju, jaz bom rekla, to kar je že moj kolega Kordiš večkrat rekel na večih različnih, v večih priložnostih. Poglejte, če želimo imeti družbene koristi na področju zaščite in reševanja, potem pač moramo okrepiti zaščito in reševanje, te sisteme, ki že obstajajo in ne se na ta način, ne na ta način nekako mešati v to zgodbo nekega potencialnega naborništva, sploh v luči dejstva, da je naša vojska profesionalna, in da je Nato podizvajalec, kot vemo, ker smo pač člani Zveze Nato. Tako, da to več ne bi.  Kar se pa tiče, samo še Počka, ki je bil tudi večkrat že danes tukaj na tapeti, bom jaz samo rekla, poglejte. Zanimivo je, da je za zaprtje Počka v mestnem svetu Občine Postojna lani februarja sta za zaprtje glasovala tako mestni svetnik vaše stranke Andrej Smerdu kot vaš bodoči ministrski kolega Zvonko Černač. Oba sta glasovala v mestnem svetu občine Postojna za zaprtje Počka. / oglašanje iz ozadja/ Občinskem. Pardon. Občinskem svetu, no, se zahvaljujem za ta popravek, ampak sta glasovala konkretno za zaprtje celo in me zanima vaš komentar, ker prejle smo slišali zakaj naj se ne bi zaprl, itn. Pa še eno stvar je treba vedeti. Ni res, da so samo naravovarstveni problemi tam, ampak enostavno Postojnčani, Pivčani in drugi imajo malo dosti tega pokanja, sploh nočnega pokanja in me zanima. Ali si boste vsaj prizadeval za omejitev vojaške aktivnosti ponoči, da bodo ljudje lahko vsaj v miru spali, če nič drugega oziroma in če boste, na kakšen način in če ne, zakaj ne. To me resno zanima.  Pa tudi ta problematičnost izvajanja sofinanciranja projektov. Nekaj je bilo že rečeno. Tukaj se opravičujem, če mi je morda kaj ušlo, pa ste morda to že odgovoril, ampak MORS se je pač zavezal k nekemu sofinanciranju v tej lokalni skupnosti in pod vodstvom ministra iz Desusa, na žalost in SD-jevskega državnega sekretarka Bizjaka se je potem MORS zelo nespretno na vse načine izogibal realizaciji te obljube, se pravi, konkretno sofinanciranja gasilskega centra Postojna, ki je že zgrajen in že obratuje. In me pač, ker gre za poravnavo sofinanciranja za nazaj ne za naprej, me zanima, ali boste se temu konkretni zadevi posvetil in boste to nekako popravil, to kar vaši predhodniki iz Desusa in tudi s pomočjo SD niso naredili in so se pač izmikali in sprenevedali. Tako, da, to vas sprašujem. Ali boste poskušal to obljubo izpolniti? In nič, tukaj se bom za enkrat ustavila, da ne bom res predolga.  Hvala lepa.
Hvala kolegica Sukič.  Preden dobi kandidat besedo, še replika kolega Jurša.  Izvolite.
Hvala.  Kolegica Sukič! Jaz sem takoj v uvodu povedal, da to kar bom predlagal, ni v skladu s Poslovnikom in sem rekel, da bi bilo dobro, da bi predsednik pozval poslance, da tokrat prestavitev, hearing, za kandidata za ministra za obrambo, niso pa predčasne volitve kjer bi se poslanci predstavljali. Nekateri so porabili skoraj toliko časa za uvod kolikor je porabil kolega Matej Tonin kot kandidat za ministra za svoj uvod. In stvari povezane še to kar se na koncu rekla, da tega pač ni storil iz Desusa. Ja, poznamo stvari, vemo za kaj se gre, ampak vi razpolagate z nekimi informacijami, ki pa tudi niso točne.
Replika na repliko ni. Kolega Tonin, izvolite.
Podpredsednik, hvala lepa tudi za, in ostalim poslankam in poslancem za to vljudno vprašanje.  Najprej bi rad tukaj uvodoma, torej zelo jasno odgovoril na lažne novice, ki se v tem času zaslišanja že očitno širijo na okrog. Morda sem bil neroden, morda ste nekateri poslanci s svojim izvajanjem prispevali k širjenju teh lažnih novic. Recimo, nekdanji obrambni minister Roman Jakič na Twitterju piše, ne morem verjeti, da je kandidat Nove Slovenije za obrambnega ministra Matej Tonin izjavil, da bi v redno Slovensko vojsko vključil predstavnike Varde katero vodi človek, ki je bil pravnomočno obsojen zardi ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve Republike Slovenije. Prosim vas, no. Bodimo toliko resnicoljubni in zelo jasno povejmo, da gre v tem primeru za lažno novico in še enkrat zelo jasno povem, tako imenovane Štajerske Varde ne bomo vključevali v Slovensko vojsko. Glede na to, da njihova stališča, da zavrača to ustavno ureditev, tudi vprašanje če bi karkoli od teh stvareh razmišljali. Moja poanta je bila in tukaj prosim za vse, tudi za poslanca Rajha in tiste, ki ste prisotni, če ste toliko resnicoljubni, da poveste kaj sem rekel. Rekel sem, da če v tej državi očitno obstajajo neki posamezniki, neki državljani, ki so pripravljeni očitno prostovoljno patruljirati po južni slovenski meji, se meni kot kandidatu za obrambnega ministra postavlja vprašanje ali bi med državljani Republike Slovenije, ki so doslej opravili neko vojaško usposabljanje ali služili v preteklosti vojaški rok, našli določeno število posameznikov, ki bi se bili pripravljeni priključiti Slovenski vojski za opravljanje tovrstnih lažjih nalog. Dejal sem pa tudi to, da to pod pogojem dodatnega minimalnega usposabljanja in prestanka varnostne preverke. In zato prosim, da tudi če posluša nekdanji minister za obrambo, Jaklič, da pač prenehajo s širjenjem tovrstnih lažnih novic, ker je to enostavno neresnično in bo predvsem delalo škodo Slovenski vojski in preusmerjalo pozornost na stvari, ki niso bistvene.  Še enkrat poudarjam. Moja poanta je samo v tem, da imamo številne generacije, tudi tukaj za mizo sedite nekateri, ki ste služili vojaški rok ali bili kako drugače vojaško usposobljeni. In ne vem kaj je spornega v tem, če bi dali neko vabilo kjer bi se ti posamezniki na prostovoljni bazi lahko javili, d so na podlagi tudi plačila pripravljeni patruljirati ali delati kakršnekoli druge lažje naloge znotraj vojske. Jaz o tem ne vidim težav. Govorim pa to zato, ker sem dejal, da je kadrovska stiska silovita, da je potrebno razmišljati o vseh potencialnih rešitvah, da tovrstne stvari enostavno na nek način razrešimo, ker vse ostale stvari bodo rabile nek svoj čas, da se bodo uredile. Tako, da upam, da sem te stvari zdaj jasno pojasnil, da se ne bo to spet vrtelo in razplamtevalo, ker to kar piše nekdanji obrambni minister Jakič, ni res. In prosim poslanca Rajha, ki prihaja iz njegove stranke, da morda mi pomaga s kakšnim klicem v to smer, da ne bi po nepotrebnem razpihovali določene stvari.  Zdaj pa glede vprašanj. Poslanec Šiško je spraševal glede helikopterske nujne medicinske pomoči. Po znanih podatkih je jasno, da je flota helikopterjev Slovenske vojske stara, da je veliko Bellov 412 neoperativnih, ker se tako ali drugače opravljajo, vzdržujejo in tako naprej. In tudi kmalu bo potrebno sprejeti neko odločitev ali bomo vložili nekaj milijonov v to, da bomo življenjsko dobo teh helikopterjev še nekoliko podaljšali ali se omo odločili za kakršnokoli drugo varianto.  Kar se tiče moje usmeritve, bo to, da bi Slovenska vojska nabavljala predvsem helikopterje znamk, ki jih že imamo zaradi stroškov vzdrževanja. Zdaj ima Slovenska vojska v uporabi dva tipa. Če bomo pripeljali še tretji tip, bodo stroški vzdrževanja še toliko večji. Zaradi tega razmišljam predvsem v smeri, da bi floto nadgrajevali v okviru znamk, ki jih že imamo.  Glede Cerkelj ob Krki. To je bilo vojaško letališče, temu tudi namenjeno. Če se bo našel civilni interes, jaz temu zagotovo ne bom nasprotoval, je pa, veste da imamo nekaj težav z mariborskim letališčem pa tudi s portoroškim, tako da, če pa obstaja interes za Cerklje ob Krki, naj pridejo in da vidimo kakšne so želje in kakšne so zmožnosti.  Še enkrat glede helikopterske nujne medicinske pomoči, sem pa že povedal, da bomo vse stvari izvajali v skladu z evropskimi predpisi, podpisi, z uredbo EU 965/212, in da bi najprej rad videl to poročilo zdaj medresorske skupine, ki mislim, da je tri leta delala na tem kako vidi ureditev helikopterskega reševanja. Vsekakor pa vam priznavam, poslanec Šiško, da ste tukaj vsekakor v preteklosti precej drezali, spodbujali, da se tukaj stvari vendarle premaknejo naprej in tudi kakršnikoli premiki bo del vaših zaslug.  Glede vojaških vaj, da bi moral biti odbor seznanjen. Se strinjam. Jaz mislim, da vam to lahko mirne vesti obljubim, da bi ta Odbora za obrambo moral biti seznanjen s programom vaj, ki jih bo Slovenska vojska delala v nekem letu, da tukaj imate absolutno prav, da to je najmanj kar lahko naredimo, da vas seznanimo, da boste vedeli iz prve roke ne pa preko medijev.  Glede poslanca Rajha. Poglejte, jaz razumem vaše politično stališče, da vi naborništva ne podpirate, je lahko čisto legitimno, prosim pa vas samo za resnicoljubnost, da na govorite stvari, ki jih jaz nisem izrekel. Jasno sem povedal, tudi predsednik Vlade je v preteklosti že povedal, da k nošenju orožja ne bo nihče prisiljen, ki tega ne želi in to podčrtajte in potem bo marsikaj lažje. Ne pa pozabiti, da brez ljudi pa tudi Slovenske vojske ne bo. To je pa druga kruta resnica za katero jo moramo tudi vzeti na znanje in je upariti s tistim, da smo se v 90. odločili za svojo vojsko, itn.  Malo ste bil jezen glede določenih ugotovitev, ampak poglejte, jaz si teh stvari nisem zmišljeval. Te stvari, ki sem jih jaz predstavljal, so izsledki iz študije, ki jo je naročil Generalštab Slovenske vojske, ki nosi naslov mladi in motiv za vojaški poklic iz aprila 2019. Tam so takšni izsledki in tam so takšni podatki na vzorcu 7 tisoč in še nekaj mladih, mislim da je vzorec velik.  Tega nisem čisto razumel, da bi moral vrhovni poveljnik na Pohorju dati ukaz, da bi Slovenska vojska posredovala zoper Štajersko Vardo. Zdaj po predpisih, saj veste, da vojska ne sme aretirati civilnega prebivalstva, da za to niti nima pooblastil, tako da, poslanec Rajh, tukaj je jasno, da vrhovnih poveljnik takega ukaza niti ni mogel izdati.  Glede obrambnega proračuna. Jaz se ničesar ne izogibam in pred ničemer ne bežim. Želim vam pa dati realne odgovore in povedal sem zelo realno, da v tem mandatu dveh odstotkov zagotovo ne bomo dosegli, si bom pa prizadeval, da se bo obrambni proračun v okviru možnosti čim bolj dvignil. Kakšne bodo te možnosti, je pa seveda odvisno od rebalansa proračuna, ker na podlagi tega, da so bile določene stvari, da so v danem proračunu slabo ali pa nezadostno načrtovane, bo potrebno prijaviti rebalans in v tem rebalansu se bo videlo koliko je tudi manevrskega prostora za obrambni proračun. Definitivno ga bo pa potrebno v nekem delu dvigniti. Jaz bi bil absolutno vesel in bi bila to zelo optimistična varianta, če bi izpolnili zavezo, ki jo je dal premier Šarec, ko je govoril 1,5 do leta 2024.  Glede bodočega ministra za notranje zadeve sem že vse povedal in tukaj nimam kaj odgovarjati. Poglejte moj twitter, jaz nisem ničesar neprijetnega ali pa čudnega pisal o komerkoli.  Glede poslanke Sukič, ki govori, da je naborništvo preživet sistem, in da naj bi bila Nova Slovenija in SDS tista, ki sta predlagali ukinitev naborništva. Zagotovo so za takrat obstajali, to je 18 let nazaj, tehtni razlogi za to in tehtni razlogi so bili, nekaj sem vam povedal v tej raziskavi, kako so se mladi izogibali služenju vojaškega roka, kako je veliko mladih bežalo na različne načine pred vojaškim rokom, veliko je bilo zdravstveno nesposobnih, veliko jih je zahtevalo civilno služenje, vse to so bili problemi s katerimi se je vojska takrat srečevala. Bili so tudi problem predstva in vse ostale stvari in zagotovo je takrat vojska imela neko doktrino, ki je strmela k profesionalizaciji in zato je bila po mojem tista odločitev popolnoma na mestu. Problem, ki ga pa imamo danes je pa ta, da nam s profesionalno sestavo ni uspelo zagotoviti zadostnega števila, da prostovoljno služenje tudi do sedaj ni dalo ustreznih rezultatov in zato jaz pravim, da najprej je treba ti dve zadevi pogledati kako se jih da nadgraditi in potem je tretja točka nabor. Jaz se v ničemer ne zaletavam v to stvar. Povedal sem kako so realne okoliščine, povedal sem kaj piše v koalicijski pogodbi, je pa res, da prihodnje vojne se ne bodo, najverjetneje bodo / nerazumljivo/ tanke, ampak v kibernetskem prostoru. In poglejte primer Estonije leta 2007, kjer Rusom ni bilo potrebno nobenega vojaka oziroma nobenega vojaka na estonskih tleh, da so praktično za štirinajst ni paralizirali Estonijo. Ampak to pa hočem povedati, da pa imate tudi vi določene stereotipe o služenju vojaškega roka, da je vojaški rok to, da se nekdo izživlja nad mladimi, da jih sili v neke stvari, ki so nesmiselne, neumne, v neko kontinuirano početje trapastih stvari, to je nek stereotip o naborništvu. Rekel pa sem da v tej pripravljalni fazi želimo predvsem tudi nadgraditi vsebino, in če ste poslušali dobro, sem govoril tudi o informacijskih veščinah, o čemer je govoril poslanec Rajh, sposobne mlade potrebovali s tovrstnimi veščinami. Bogdej, da bi prišli v vojsko. Se pa bojim, da zaradi plačila imajo na privatnem trgu mnogo boljše ponudbe. Tisti, ki smo bili člani Nato parlamentarne skupščine in poslušamo druge poslance zavezniških držav, lahko samo z odprtimi očmi gledamo. Konkretno primer Nizozemskem. Veste, mi se še vedno ukvarjamo z depenzivnimi kibernetskimi sposobnostmi, itn., med tem, ko pa na Nizozemskem na primer že razvijajo ofenzivne zmogljivosti. Povedali so konkreten primer. Imeli so, imate tovarno ruskih trolov, ki so konstantno napadali določene cilje na Nizozemskem in teh napadov ni bilo mogoče preprečiti drugače, kot da so tudi oni organizirali, vzpostavili ofenizivne zmogljivosti in napadli te ruske trole nazaj, je rekel konkreten primer tako, da so tistemu hekerju, ki je delal za rusko vojsko, ki je napadal nizozemske interese, v domačem stanovanju parkrat luč ugasnili in prižgali in mu vmes še poslali elektronsko sporočilo, da če bo te stvari delal še naprej, bodo še kaj drugega naredili in od tistega trenutka naprej so se napadi na nizozemske cilje v tistem delu ustavili. Zato pravim, ko se govori o naborništvu, se govori zelo v smislu stereotipov, da sem uvodoma jasno povedal, da želimo razviti drugačen program, ki bo predvsem takšen, da bo mladim koristil v nadaljevanju njihovega življenja, in da to ne bo stran vržen čas.  Glede kredibilnosti pa obrambnega proračuna sem že v prejšnjem odgovoru odgovarjal.   Kje bodo še vedno pa potrebni kadrovski resursi. Poglejte, če gremo kar od danes gledati, jaz mislim, da če se bo migrantski val začel valiti proti Sloveniji, nam nobene tehnične ovire ne bodo pomagale, če to mejo ne bomo ustrezno varovali tudi s kadrovskimi resursi. Zagotovo je to ena izmed stvari, kjer bo še vedno potreben kader. Ne pozabite na našo skupno odgovornost na Balkanu. Jaz sem bil nekajkrat v vlogi poslanca Odbora za obrambo tudi na obisku na Kosovu. To se mogoče včasih malo tako omalovažujoče razpravljati, češ kaj naši počnejo tam dol, ampak ljudje na Kosovu so nam zelo hvaležni, ker pravi, da zaradi naše prisotnosti tam dol lahko oni živijo v miru. In ker oni živijo v miru, je tudi naša soseščina bolj mirna. Skratka, imamo kar nekaj stvari kjer se bodo kadri absolutno potrebovali tudi v prihodnosti, tako da, ne moremo samo reči, da bo edina stvar kjer se bomo v prihodnosti vojskovali, v navednicah, tako ali drugače, kibernetski prostor.  Glede Počka. Razumem poslanca Černača ali pa tudi našega svetnika, da sta glasovala v postojni tako kot sta. Zagotovo je bil to protestni glas proti tistemu, da ni bila neka ustrezna komunikacija na ravni ministrstvo in pa lokalna skupnost, zato sem jaz jasno povedal, da od mene kot od ministra za obrambo ne morete pričakovati, da bom zagovarjal zaprtje ključnega in osrednjega vadbišča, sem pa pripravljen storiti vse za to, da se komunikacija z lokalno skupnostjo izboljša.  Mislim, da sem odgovoril na vsa vprašanja, ki sem jih imel zapisana in še enkrat opozarjam na lažne novice v zvezi z vardami in jaz upam, da boste tukaj prisotni to resnično veste lahko tudi koristno razširil naprej.
Hvala lepa za te odgovore.  Tukaj pa imam zapisano, da sta na vrsti dve repliki. Najprej Nataša Sukič potem pa Andrej Rajh. Tri minute imate po Poslovniku.  Izvolite.
Hvala lepa, saj vem, da imam tri minute.  Spoštovani kandidat za ministra! Poglejte, jaz sem se prej že v svoji razpravi hotela dotakniti Varde, pa se je nisem, zdaj se je pa pač moram. Vi ste sam omenil, da bi nekako te ljudi sem povabil, da bi se nekako vključili. Lepo vas prosim, gre za paravojaško ekstremistično formacijo, ki bazira na popolnoma nacionalističnih, ksenofobih, rasističnih podmenah in takšni ljudje, ki rušijo ustavno ureditev s svojim paravojaškim organiziranim in formiranim pač ne morejo biti ljudje, ki se jih kakorkoli na kakršenkoli način pa ne glede na to koliko smo popolnjeni ali ne, vabi in tukaj ste ga polomi, če mene kaj vprašate in zato vas verjetno zdaj v medijih že tako interpretirajo kot vas in jaz vztrajam na tem, da je to enostavno nedopustno, lahko rečem celo nedržavotvorno, si kaj takega sploh spomniti, da take ljudi povabiš, ki evidentno kršijo ustavo in rušijo ustavno ureditev s svojim delovanjem. In tudi to, omenjate prihajajoči, grozeči migrantski val, se pravi, begunski val, da se razumemo, ker vidimo kaj se dogaja na kriznih žariščih kjer žal naši vojaki s profesionalne sestave pa sodelujejo v okviru Nata in pomagajo soustvarjati določene krize s tem, da nekako podpirajo te ameriške imperialistične intervencije, seveda skozi sile Nata, kako pa drugače. Tako da, poglejte, to sprenevedanje je tudi nekaj kar je nedopustno in nedopustno je se zdaj sklicevati na prihajajoči begunski val zato, ker je pač Turčija odprla meje in zdaj se bomo, kaj, izgovarjali na to, krepili paradiranje ob meji, po možnosti s pripadniki Varde, ki se bodo vključili v naš sestav, tako da, to pa ostro protestiram in to je tisto za kar so vas mediji zdajle očitno in tudi nekateri ljudje narobe, kot vi pravite, narobe razumeli. Saj ste sam to privlekel na svetlo v svoji predstavitvi.  Hvala.
Za repliko pa je na vrsti poslanec Andrej Rajh.  Izvolite. Prav tako tri minute.
Tako, tudi jaz imam podobno repliko.  Vsak državljan, ki želi služiti domovini, lahko to počne v sklopu rezervnega   sestava Slovenske vojske. Meni se zdi, bom rekel, vsaj take primerjave, da če kdo želi varovati mejo, v bistvu to kar se nekateri sami oklicujejo, da delajo, zelo ponesrečena.  Bi pa še želel povedati, da pripadniki Slovenske vojske, ki so v rezervni sestavi dobijo plačano usposabljanje, dobijo nadomestilo za pripravljenost in dobijo tudi v času, ko so vpoklicani za služenje domovini, nadomestilo plače oziroma nadomestilo za brezposelnost. In mislim, da na tem mestu moramo pozvati vse državljane, ki so pripravljeni služiti domovini na kakršenkoli način, da postanejo del rezervnega sestava Slovenske vojske.  Kar se pa tiče moje primerjave dogodkov iz Osankarice. Jaz vem kakšne so pristojnosti predsednika republike. Hotel sem samo izpostaviti domoljubje, ki ga naši slovenski vojaki izžarevajo na vsakem koraku.  Hvala lepa.
Hvala tudi vam.  Izvolite, mag. Tonin.
Hvala lepa predsednik, da mi omogočate, da te stvari pokomentiram.  Saj mogoče bi bilo boljše, če bi bil tiho, ne, ker vidim tukaj, da nekateri so zaslutili svojo priliko in pač neresnične informacije potiskali naprej in mi je nepredstavljivo to, da se jaz v prejšnjem izvajanju oglasim in jasno pojasnim, poslanka za mano pa potrdi ravno obratno. Jaz moram še enkrat reči in zelo prosim vas, poslanka, da me poslušate. Nasprotujem vključevanju tako imenovane Štajerske Varde v Slovensko vojsko. Ste me slišali. / oglašanje iz ozadja/ Okej.
Pšt, prosim, da ne komentirate.
Povedal pa sem, in tukaj imate vi lahko prav, da je bil morda primer ponesrečen, da očitno v Sloveniji obstajajo določeni državljani, ki so pripravljeni patruljirati, delati določene naloge in to ne pomeni, da bi jih zdaj kakorkoli Štajersko Vardo vključevali v Slovensko vojsko, in sem potem nadaljeval, da bi pozvali na prostovoljni bazi tiste, ki to želijo, prostovoljno, tiste ki to želijo, da se vključijo, seveda bodo morali pa za to opraviti minimalno usposabljanje in prestati varnostno preverko. Tako, da jaz vas prosim, lahko me napadate za katerokoli drugo stvar, lahko imava različno politično stališče, samo eno stvar si želim, da pač pošteno poveste stvari takšne kot so, in da nisem nikoli trdil in nikoli ne bom trdil, da bi Štajersko Vardo kakorkoli vključevali v Slovensko vojsko, pa bom zdaj naredil piko in ne bom teh stvari nič več komentiral, ker vidim, da gre pač tukaj malo za namerno utiranje ali pa iztirjanje zaslišanja, ker mislim, da nima nobenega smisla. Tisti, ki je želel, je slišal, tisti ki bo pa v vseh stvareh vidil zaroto, bo pa lahko to počel še naprej.
Hvala lepa za pojasnilo.  Naslednji pa četrti krog, ki ga začenjamo. Poslanec Žan Mahnič.  Izvolite.
Hvala predsednik.  Bom kratek, ker se še navajam na vlogo koalicijskega poslanca, tako da, bo zdaj Jerca namesto mene imela polurne in še daljše ekspertize, tako da bo vloga malo obrnjena.  Moram reči, da sem vesel, da je Matej Tonin moj kolega, kandidat za ministra za obrambo. Mateja poznam od leta 2014, ko sem vstopil v parlament in v teh šestih letih sva se dosti družila tudi predvsem zaradi tega, ker sva bila oba mandata v parlamentarni skupščini Zveze Nato in če kaj lahko rečem, da se bo na mednarodnem parketu dobro znašel in tudi to, da je v teh šestih letih v parlamentarni skupščini oziroma še prejšnji mandat je bil, se pravi, že tretji, nabral kar nekaj prijateljev, političnih tudi širom zavezništva, je samo še plus. Tako, da ga bom definitivno podprl. Moram pa reči, da prej sem bil na hearingu Anžeta Logarja, zdaj sem na hearingu Mateja Tonina, zdaj če naši kolegi iz Nata tole poslušajo, po mojem si bodo morali ene dvakrat, trikrat nujno razpravo zavrteti, da bodo verjeli, da je v Sloveniji sploh možno kaj takega, da bomo dobili ministre, ki vedo kje je mesto v Sloveniji, da je mesto v Sloveniji Zveza Nato in pa Evropska unija in jaz sem res zadovoljen, da na dveh najpomembnejših resorjih, to se pravi, zunanje zadeve in obramba dobivamo ministra, ki sta usmerjena prozahodno, ki sta usmerjena pro evropsko in pa, ki sta usmerjena tudi pro Nato. Samo par stvari, nekaj vprašanj pa nekaj sugestij. Glede na to kar je rekel tudi gospod Rajh, to ne drži. Vsak državljan, ki želi služiti domovini, lahko gre prostovoljno in se potem vključi. Zdaj, če jaz kaj prav vem, meja za temeljno vojaško strokovno usposabljanje je 27 let. Prejšnji mandat je bila 25 in smo jo potem dvignili na 27. Ko smo s Knovsom obiskali NPU in sva imela tisti famozni pogovor s Tatjano Bobnar, je med drugim nanesla debata tudi na to mejo in je rekla, mi smo mejo v policiji ukinili, zato ker starostna meja je protiustavna. Nekdo je pri 30., 35., 40. letih lahko bolj fit kot pa nekdo pri 20., 25. in tukaj mogoče, gospod bodoči minister, moja pobuda, da ukinemo to mejo. Nekdo, če bi rad šel pri 30., 35. na TVSU, pa naj gre, zakaj pa ne. Saj ni nujno, da bo šel potem v profesionalce, / nerazumljivo/ Slovenske vojske, ampak lahko gre tudi v prostovoljno rezervo.  Druga zadeva kar me zanima, že nekajkrat je bilo govora, se je kaj razmišljalo o tem, da vemo, da lahko delček dohodnine namenimo komur pač želimo, v skladu z zakonom, nekaterim gasilcem nekaterim drugim humanitarnim organizacijam. Obstaja kakšna možnost, da bi tisti denar, ki ga državljani ne porabijo, ki ga ne namenijo, avtomatsko dali za gasilce, se pravi, za gasilsko opremo.  Naslednja zadeva. Kako je s statusom prostovoljnega gasilca? Vemo, da smo tudi v tem mandatu že enkrat imeli ta zakon, pa v prejšnjem mandatu dvakrat. Glede na to, da ste sam gasilec, verjamem da boste k temu pristopili resno in pa odgovorno. Kar se gasilcev tiče, poglejte, če je kakšna možnost, mi v Poslanski dolini v Gorenji vasi zdajle gradimo gasilski dom. Oprostitev plačila DDV pri gradnji gasilskega doma. To je enormni znesek. In samo tisto recimo kar bo prispevala lokalna skupnost bo v bistvu šlo za to, da se potem poplača DDV.  Kar se tiče tega alarmiranja oziroma kolikor ste sami rekli, da obstajajo primeri dobre prakse, mogoče samo ena ideja. Večkrat sem že izpostavil, dajte se dobiti s predstavniki, z lastniki radijskih mrež po Sloveniji. Naš lokalni radio Sora ima odlično rešitev, poveljniki civilne zaščite na tem območju imajo dežurno številko, kadarkoli jo pokličejo, tudi ponoči gredo direktno v eter. Se pravi, če se kaj takšnega resnega zgodi kot so bile poplave 2014 pa žledolom pa vse, so bili poveljniki lahko direktno tam tudi če nobenega ni bilo na radiu.  Kar se tiče Bele knjige. Upam, da se bo pač rekli, da vse to skupaj je bil en hec, oba sva bila tudi kritična do te Bele knjige.  Zanima me, če ste že kaj razmišljal, ene sporne prakse so bile zdajle na koncu. Hotelo se je denar deliti malo levo, desno. Pogodba s pristopom je bila podpisana za 1,2 milijona evrov tik preden je sedanji minister odšel. Meni se to ne zdi niti najmanj higiensko. Potrebno bo uskladiti tudi to, kar je bilo prej rečeno, tukaj striže. Pogodbena sestava si lahko do 50. leta, v stalni sestavi si pa lahko do 45.. Jaz se strinjam z vami tukaj, gremo vse na 45 in to je to.  Računam, da se boste, glede na to, da je tudi pomembna dobra povezava z gospodarstvom. Včeraj smo imeli strokovni svet Odbor za obrambo, kjer je ena od podjetnic rekla, pa naj pride vojska tudi do podjetnikov in v podjetjih predstavlja vojaški poklic. Gasilci to počnejo in odziv je dober. In da bi imeli tudi, da bi podjetnike stimulirali, da sami spodbujajo za to, da gre kdo na prostovoljno služenje vojaškega roka.  Še eno prošnjo. Potem ko boste minister, računam da bomo tisti, ki smo člani parlamentarne skupščine Zveze Nato dobivali neke briefige pa uporabne informacije za ta srečanja.  Na koncu naj rečem, da upam, da po vseh teh letih padanja obrambnega resorja in Slovenske vojske dobivamo ministra, predvsem Vlado, ki bo, ministra ki bo imel posluh za to tako pri predsedniku Vlade kot pri finančnem ministru, da obrnemo trend navzgor. Ravno tako bom tudi tukaj na tem odboru še naprej opozarjal na to kar je pač treba narediti, me pa veseli in vam čestitam, da ste si za zdaj, ne vem še kakšna bo njegova vloga, ampak verjetno ena od tesnejših, Boštjan Perne, je vrhunski strokovnjak na obrambnem področju, tisti ki je tudi v opozicijskih časih ohranil hrbtenico in ni šel nikamor, tako da, vam želim uspešno delo, pa računam na dobro sodelovanje.
Na vrsti za razpravo je poslanka Anja Bah Žibert, pripravi naj se poslanka Jerca Korče.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Jaz tudi ne bom dolga, je pa treba neke stvari, ki so bile prej povedane, mogoče pojasniti ker ni dobro kar bi se dogajalo pa kar izvajajo ali pa izrečejo kakšni poslanci.  Prej je bilo na začetku s strani Jerce Korče rečeno, Slovenska vojska nima ugleda oziroma ugled Slovenske se ruši. To ni res. Slovenska vojska, slovenski vojaki imajo ugled tako v državi Republiki Sloveniji kot tudi v mednarodnem prostoru in to je pomembno. Res pa je, da smo imeli do zdaj politike na najvišjih mestih, ki pa so poskušali uničevati Slovensko vojsko. To je pa velika razlika. Slovenski vojaki pa zagotovo so cenjeni in je, kar se tiče državljanov, to cenjeno in verjamem, da so tudi državljani marsikaj pripravljeni dati Slovenski vojski, če bi jih vprašali pa bi za to imeli možnost.  Jaz se kolegu Toninu res zahvaljujem za dobro predstavitev tudi uvodoma, ki jo je začel s svetovno nevarnostjo in to je koronavirusom. Kdor se tega ne zaveda danes ali pa, da je to eden temeljnih problemov, videla sem, da tudi na to ni bilo nekih vprašanj, ker je dejansko bilo predstavljeno zelo dobro in daje upanje, da Slovenija lahko še kakšno stvar zajezi oziroma da bo primerno pripravljena, če bo do večjega izbruha prišlo. Nenazadnje sem ravno brala, da je na Poljskem okužen celo načelnik generalštaba Slovenske vojske, tako da… / oglašanje iz ozadja/ Poljske, saj sem rekla, na poljskem. A ja, ne, ne, ne, pardon, ja, na Poljskem okužen načelnik generalštaba, kar je seveda zelo problematično in mislim, da se bomo morali tudi v Sloveniji nekako iz vseh političnih barv in vseh političnih strank povezati in tukaj narediti maksimalno, da to stvar zajezimo.  Zmotilo me je, ker je kolegica Sukič govorila o tem, da se paradira ob meji, slovenski meji, južni. Mislim, da slovenski vojaki niti policisti tam ne paradirajo, ampak odgovorno opravljajo svoje delo 24 ur na dan. Imam pa tukaj samo en poziv, bodoči minister. Pojdite si pogledati stanje v katerem tam prebivajo slovenski vojaki. Jaz sem to že podala na enem od odborov prej. Seveda pač ministra praktično nismo videli že lep čas, ampak stanje v katerem bivajo in kakšne pogoje imajo za življenje, ker dejstvo je, da so tam 24-ur na dan več dni zaporedoma, ni najboljše. In marsikdo reče, da je za migrante bolj poskrbljeno kot za slovenskega vojaka. Tako, da jaz mogoče vam dajem tukaj en poziv, da si te razmere ogledate in da vidite kaj se da še karkoli narediti, ker tisti kontejnerji, ki so, ne da niso ugledni, ampak so včasih povsem neprimerni za bivanje.  Res ste veliko že govoril o tem, o vojakih po 45. letu starosti, tudi rekel ste, da niste naklonjeni tem dvigu meje, ker pač nekako si želite mlade vojske. To je vse pozitivno in sama pozdravljam seveda tudi to, da so vojaki mladi, da so pripravljeni, ampak vendarle bodoči minister, eno vprašanje pa v zvezi s tem imam. Gre namreč za to, da se po 45. letu iz sistema, ne vem, odstrani, če temu tako rečem, vam tudi ljudi, ki notri kuhajo, ki so kuharji. V sistemu je kuhar pa mora po 45. letu zapustiti ta sistem. In neke stvari so tukaj mogoče nekoliko nedorečene ali pa ne dobro rešene, pa po drugi strani imamo, veste, tudi vojake v katere naš sistem vlaga ogromno denarja. Ogromno izobraževanj imajo v tujini in so zelo usposobljeni. To niso majhna sredstva, naredijo različne tečaje izobraževanja v tujini, potem pa to še par let tukaj delajo in gredo iz sistema ven. In to je zagotovo za izkoristiti. Zdaj na kakšen način boste seveda vi za svojo ekipo najbolj vedeli, ampak vseeno tukaj pomislek v tem, da pač nekatere ljudi iz sistema prehitro spustimo. Prehitro spustimo in bi lahko temu sistemu še dajali. Zdaj na kakšen način to reševati, seveda boste vi to najbolj vedeli, ampak vseeno je pač ta pomislek, da 45 letni za vse enako, ki so v Slovenski vojski zaposleni, in da mogoče tudi znotraj tega narediti kakšno selekcijo tega kaj opravljajo posamezniki. In s tem bi imeli tudi potem manj težav pri tistih, ki jih je treba preusmerjati nekam drugam, ampak predvsem pa izkoristiti tiste, ki jim država nudi ogromno izobraževanja, res so dobro izurjeni, potem pa seveda morajo iti zaradi starosti iz sistema ven, ker nenazadnje moje osebno mnenje je, da je marsikateri vojak tudi malo po 45. letu, tam do 50. leta dosti bolj fit kot nekdo, ki je nekoliko mlajši. Tako da, morda v razmislek tudi tukaj iskanje kakšnih rešitev.  Hvala lepa.
Hvala tudi vam.  Na vrsti za razpravo pa je poslanka Jerca Korče in potem še zadnji prijavljeni poslanec Jože Lenart.  Izvolite.
Hvala še enkrat.  Na tole se je treba odzvati. Nisem se odzvala z repliko, tako kot moji kolegi. Poglejte, če rečete, če se v nekih Vardah združuje več sto pripadnikov in so ti pripadniki pripravljeni patruljirati po južni slovenski meji, potem ne vidim razloga zakaj te posameznike ne bi ob primerni usposobljenosti in ob varnostnem preverjanju vključili v uradne strukture Slovenske vojske. Razumem, razumem, da se sklicujete na lažno novico, ampak kot minister za obrambo ali kandidat za ministra za obrambo dajete legitimnost paravojaškim struktura, ki delujejo proti ustavni ureditvi Republike Slovenije. Pika. Če ste si besede take in drugačne lažje dovolili kot opozicijski poslanec, pa naredite ta preskok, ki ga je kolega Mahnič očitno že naredil, da prehajate na neko drugo funkcijo in vaše besede imajo drugačno težo in je problem, zame je problem, pa lahko stokrat se sprenevedate ali demantirate tudi vaš drugi ministrski kandidat na drugem odboru je demantiral neke izjave o splavu, s strani vaše stranke, ampak to so sprenevedanja, da dajete legitimnost Vardam, to ni v redu za ministra za obrambo. Samo toliko v vednost. Zato se gre, ne za to v kakšnem kontekstu se si vi to želeli povedati, s tem ste dali legitimnost Vardam, ki so paravojaška struktura, in če bomo to dopuščali ali če imate to namen dopuščati, potem imamo hud problem.  Hvala.
Predlagam, gospod kandidat, da odgovorite zdaj na prva stri vprašanja. Replika ima pa prednost, tako da moram dati kolegu Mahniču.
Samo toliko, da me ne bo Jerca narobe razumela. Jerca, to ne pomeni, da zdaj, če sem v koaliciji, da ne boš ravno tako kot prej kakšne fine porcije nazaj dobila, ampak danes se mi ne da več, tako da danes je ne boš.
Predlagam, da odgovorite na vprašanja, ki so jih postavili zadnji trije spraševalci.  Izvolite.
Nisem še minister, poslanka Korče, tako da se bom moral na to vlogo še navaditi, izbirati zelo natančno in pozorno besede, vsekakor. Lahko mi očitate, da sem naredil napako, ne razumem pa vas, da pač jahate naprej na stvareh za katere ne mislim tako in jih tudi ne nameravam narediti, tako da, ampak nima več smisla. Če ste vi prepričani, da je to tako, jaz lahko še tisočkrat ponovim, pa sem danes že parkrat ponovil, ampak če moja beseda nič ne pomaga, potem nima smisla, če še tisočkrat lahko ponovim, da ne bomo vključevali Štajerske Varde v Slovensko vojsko, da bomo pa pozvali ljudi, ki so primerno usposobljeni, če to želijo, da se Slovenski vojski priključijo ob ustreznem usposabljanju in prestajanju varnostne preverke. Tako da, če vi tega ne želite slišati, vas jaz razumem in bo to tema, ki jo boste gonili naprej, ampak to je stvar politike to ni stvar vsebine. Za mene je bistveno samo to, da ste slišali kaj je res kaj si pa vi mislite, vam pa jaz ne morem oporekati ali pa tudi ne sugerirati, ker vaše mišljenje je samo vaše.  Na vprašanja in pobude poslanca Mahniča. Hvala lepa tudi vam za vse to kar smo skupaj dali čez v Nato parlamentarni skupščini in tukaj mislim, da sva obadva jasno prozahodno usmerjena in da tukaj ni kaj skrivati. Sprejemam tudi vašo pobudo, da bi odpravili starostno omejite glede temeljnega vojaškega usposabljanja. Če je nekdo psihofizično pripravljen, morda je nekdo pri 35. letih boljše pripravljen kot nekdo pri 20. in v tej stvari bi vsekakor veljalo razmisliti. Mislim, da je na mestu tudi vaša pobuda, da ljudje vsega denarja, tistega ki ga lahko mi po našem prepričanju razdelimo v določene dobrodelne organizacije ali druge stari, da določen del tega denarja ostaja nerazporejen. Tukaj je stvar za razmisliti in jaz nimam nobene težave, da bi ta nerazporejen denar namenili slovenskim gasilcem.  Glede statusa gasilcev, ste lahko mirni. Povedal sem, da sem sam gasilec. Nenazadnje si bom za državnega sekretarja izbral Damjana Jaklina, ki je višji gasilski častnik druge stopnje, poveljnik gasilske zveze, podpoveljnik gasilske regije Pomurje, tako da človeka iz prakse, ki neposredno vsak dan dela na področju gasilstva in verjemite mi, da če ne jaz, bo pa on zagotovil tisti, ki bo spodbujal, stiskal in pritiskal, da se tukaj naredijo tudi kakšni koraki naprej.  Glede radijskim mrež sem prej uvodoma povedal, da bi nekoliko digitalizirali koncept obveščanja in osveščanja in osveščanja.  Bela knjiga. Podobno razmišljava. Pogodba s pristopom, jaz je ne poznam, je nisem videl. Ko bom prišel na ministrstvo, bom lahko te stvari pogledal in videl kako stvari stojijo.  Glede briefinga za člane Nato parlamentarne skupščine, se strinjam z vami. Zdaj smo to, zdaj ko jaz zaključujem ta mandat, smo vsaj na relaciji z Ministrstvom za zunanje zadeve te stvari že počeli in so nam pripravili dva kvalitetna briefinga, mislim da se tukaj lahko vključi tudi Ministrstvo za obrambo. Vse je praksa drugih delegacij zavezniške države, da so poslanci zelo dobro podkovani s stališči svojih držav in potem v razpravah ta stališča in interese držav tudi zagovarjamo in zagovarjajo in tukaj bi morala Slovenija tudi iti v to smer. Verjamem, da bomo dobro sodelovali tudi v nekoliko drugačnih vlogah.  Glede poslanke Bah Žibert. Koronavirus se meni zdi ena izmed zelo pomembnih prioritet, in da bo absolutno obrambni resor naredil vse kar je v njegovi moči, da z ukrepi, ki so na razpolago, zajezimo širjenje tega koronavirusa. Prej uvodoma, ne bi se zdaj ponavljal, sem nanizal kakšne ukrepe bom jaz nemudoma zahteval, ko pridem na Vojkovo, ampak želim si, da bi to širjenje čim bolj in čim hitreje omejili, ker nenazadnje se tukaj povzroča gospodarska škoda, številne rizične skupine so življenjsko ogrožene, itn. Tukaj je bila tudi poslanka Bah Žibert, vaš pomislek zelo na mestu in razmišljava podobno. Tudi jaz sem včasih razmišljal tako, da so specifične specialnosti, ko se vojaka vzgaja in šola zelo dolgo časa in je potem problem, da se to znanje zavrže po 45. letu in je potrebno vse od novega. Eden izmed takih zelo specifičnih stvari je bila tudi ta, ki opravljajo nadzor zračnega prostora na Brniku, ker je stvar izjemno tehnično, vsebinsko zahtevna in je težko v nekem kratkem času vse te stvari vzpostaviti na novo, tako da, jaz bi to pobudo vašo resno vzel in poleg, da imajo možnosti prezaposlitve po 45. letu ne bi bilo neumno razmišljati tudi o posebnih specialnostih, kjer pa bi ob izpolnjevanju določenih pogojev omogočili ostati v vojski tudi po 45. letu. Ker generalno gledano, načelno pa temu nisem naklonjen zaradi tega, ker si želim mlade vojske. To je osnovna poanta.  Mislim, da sem odgovoril na vse.
Hvala lepa.  Nadaljujemo. Za razpravo je prijavljen poslanec Jože Lenart, pripravi naj se poslanec Jožef Horvat.
Hvala lepa za besedo predsednik.  Spoštovani kandidat Matej Tonin! Jaz se danes sprašujem, glede na to razpravo, kakšna sploh je doktrina obrambe Slovenije, glede na to, da ko spremljam kot tudi vojni veteran leta 1991, ves čas to politiko, se mi zdi, da se ves čas z vsako Vlado nekako spreminja in tudi vi ste danes nanizal kar precej nekih novih novitet kar se tiče obrambe Slovenije. Poglejte, leta 1991 po osamosvojitvi smo v Sloveniji po zaslugi takratnega vojaškega sistema in oboroženih sil imeli kar 100 tisoč usposobljenih vojakov, rezervistov, od tega 7 tisoč rezervnih častnikov in nekaj sto poklicnih častnikov vseh zvrsti iz rodov ter služb vojske. V tej teritorialni obrambi je bilo leta 1991 razporejenih kar 70 tisoč teh rezervnih vojakov, od tega 5 tisoč rezervnih častnikov. Enote teritorialne obrambe so bile takrat res v večjem delu sicer pehota, vendar nam je ob odhodu Jugoslovanske ljudske armade v Sloveniji ostalo veliko te opreme. Namerno navajam, da bom prišel potem do tega vprašanja, ki ga želim. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti tudi na številne nepremičnine, ki so ostale v upravljanju našega obrambnega sistema. Skupaj je bilo kar 459 kompleksov nekdanje JLA, od tega 41 vojašnic, 77 skladišč, 33 vadišč in strelišč, 188 stražnic na mejah in pa 120 drugih po kompleksu, poleg vsega naštetega pa še takrat 8 tisoč 100 stanovanj po vsej Sloveniji. Do pred kratkim je ministrstvo opravljajo iz tega področja le že ca 1200 stanovanj, 117 kompleksov katerih je 17 vojašnic, 23 skladišč, 15 vadišč in strelišč, samo štiri stražnice in pa 58 drugih objektov. Veliko tega je propadlo. Ministri za obrambo in pa vlade so po osamosvojitvi, to se pravi, skoraj v 30. letih odprodajala nepotrebno orožje, v narekovaju, nepotrebno orožje in tako ves čas razoroževali Slovenijo in omejevali oborožitev rezervnega sestava. Sledila je nabava stare opreme in vprašljive opreme in predvsem po letu 2003 z vstopom v Nato, se je bistveno spremenila obrambna formacija iz naborništva v stalno profesionalno vojsko in pristopila k nabavi drugačne opreme za katero je Slovenija v tem obdobju porabila več kot 12 milijard evrov. Do leta 2003 smo uspeli tako zrušiti naborništvo, ki je temeljilo na teh 100 tisoč rezervistov v letu 1990. In seveda za to odprodajo in s tem smo razorožili to slovensko naborniško vojsko, ki jo danes nekako vi v svoji doktrini ponovno navajate. Veliko nepremičnin je v 30. letih propadlo in jih nismo znali ohraniti v druge gospodarske in pa družbene namene. Govorim o vojaških kompleksih, vadiščih. Le redke so stražnice, ki smo jih uspeli v tem času predati drugim organizacijam, planinskim društvom, nevladnim organizacijam. Eno takih smo na Koroškem tudi v letu 2019 predali v opravljanje, da tako zaustavimo to propadanje in tukaj sem jaz tudi takrat posredoval. In vprašanje zdaj iz tega:  Ali imate, sicer ste delno že prej v nekem smislu odgovorili, ampak iz tega kontekstnega vprašanja mogoče verjetno še imate kaj za dodati, a ne? Imate mogoče kompleksen načrt kako bolje gospodariti z nepremičninami, ki so še v lasti MORS? Od tega pa seveda posebej tudi ta stanovanja, ki so tudi še precej prazna, veliko jih je tudi propadlo, ker se niso vzdrževala, ker vemo, da mladi čakajo iz drugih resorjev, ki pokrivajo to področje, da mladi pa čakajo na stanovanja in kakšno pomanjkanje je.  Tisto splošno vprašanje je pa naslednje. Ta racionalnost spremembe te doktrine, spremembe obrambnega sistema Slovenije, ki ga zdaj ponovno razmišljate močno z obveznim služenjem vojaškega roka, naborništva, iz tega vidika, ker vsaka taka sprememba za sabo potegne spremembo doktrine, drugačno opremo, drugačno organizacijo, drugačno infrastrukturo in kot ekonomist sem prepričan, da s tem tudi neracionalno ravnamo. Če se vrnem nazaj, doktrina ene obrambe neke države mora biti nekako dolgoročno postavljena in mora se potem samo dopolnjevati, ne pa tako bistveno spreminjati. To je ta prvi del.  Drugi del pa bi namenil veteranom vojne za Slovenijo. V sami vaši pogodbi praktično ni zaslediti tega vprašanja, čeprav danes nas je iz leta 1991 veteranov še 60 tisoč in pa mislim, da še skoraj 7 tisoč je tudi teh veteranov še iz druge svetovne vojne. Samo v nekem sklopu sociale sem videl tam te možnosti zdraviliščnega zdravljenja. To je edino kar sem zasledil. To se pravi, pri taki številki vojnih veteranov, in pa če poudarim, da današnja Slovenska vojska izhaja iz pripadnikov teritorialne obrambe, ki je takrat tudi, če rečemo, osamosvojila Slovenijo in to jaz tudi osebno pogrešam in sem po svoje tudi razočaran, da tega niste nikjer posebej omenil. Vemo pa kdo spada pod vojne veterane, kot seveda pripadniki takratne Teritorialne obrambe, ki so dan današnje Slovenska vojska, policisti, pripadniki civilne zaščite, železničarji in še kdo se verjetno najde v tem. Te pravice vojnih veteranov, ki jih pa seveda drugi resor nekako opredeljuje, vemo koliko teh, to so ti dodatki za postrežbo, letni prejemki, zdravstveno varstvo s plačilom premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, okrog vožnje, tudi lani smo sprejeli potem brezplačni javni prevoz, seveda za tiste, ki še niso v upokoju, potem spadajo tako v drugo kategorijo, pogrebnine, priznanje pokojninske dobe, to je tisto glavno in zato tudi pogrešam, da praktično v vaši pogodbi nič od tega ni omenjeno. Zato želim, da nekako danes odgovorite, ker to mi manjka. Kakšen odnos do vojnih veteranov, veteranskih združenj kot minister boste imeli? In pa naslednja. Ali menite, da je potrebno bolj konkretno določiti pogoje za pridobitev statusa vojnega veterana ter pogoje za pridobitev statusa veteranskih organizacij, ki delujejo v javnem interesu. Vemo, da so te organizacije tudi v tem mandatu prihajale v Državni zbor in želele tudi kar konkretne spremembe na tem področju.  Za leto 2020 je namenjeno tem veteranskim organizacijam milijon 504 tisoč evrov. Ali mogoče razmišljate, da bi pa ta sredstva tudi v bodoče okrepili glede na to, da za obrambo oziroma za vojsko namenjate dosti dosti višja sredstva. To sta ta dva sklopa.  Zdaj imam pa še dva manjša vprašanja in sicer, eno je letališče v Mislinjski dolini na Koroškem. To letališče je bilo zgrajeno s sredstvi vojske v nekem smislu, z več resorji, ampak namenjeno je bilo temu. Zdaj Mislinjska dolina ne potrebuje tisoč 200 metrov betonske steze, za športne namene ne in tukaj bi od vas želel v nekem času, meseca dni, da tudi našim Korošcem odgovorite ali ima vojska interes še do tega letališča oziroma do te steze. Ker danes se od takšne steze, mrtve, betosnke, plačuje tudi stavbno zemljišče, kar je pa bom rekel, čisto negospodarno, če se tako reče, če je mrtvo in je neuporabno in se potem za nek, bom rekel turizem ali gospodarsko dejavnost ne more uporabljati. To je konkretno. Ne rabite tega danes odgovoriti, ker vem, da ne morete.  Kot drugo vprašanje, takšno konkretno je pa razvoj gorske reševalne službe. Vemo, da je na MORS posebna ekipa, ki se s tem ukvarja in naj bi šel tudi, se pripravil nov zakon. Tega tudi nikjer ne omenjate in okrog tega bi želeli tudi konkreten odgovor.  Hvala lepa.
Hvala tudi vam. Na vrsti za razpravo je poslanec Jožef Horvat, pripravi naj se poslanka Nataša Sukič.  Izvolite kolega Horvat.
Hvala lepa gospod predsednik. Vsem prav lep pozdrav! Verjetno bi bilo čudno, da bi jaz kandidata, ki prihaja iz vrst poslanske skupine Nove Slovenije, mag. Mateja Tonina, tudi zdaj tukaj ne vem kaj spraševal. Veste, najina telefona sta odprta 24 ur na dan, kdajkoli se lahko pokličeva, eden drugega kaj vprašava ali pa si delegirava naloge. Tako da, na tem mestu želim izraziti svoje zadovoljstvo, več kot štiriurna razprava kaže na pomembnost tega resorja in na kompetentnost kandidata za ministra za obrambo. Jaz se zahvaljujem vsem, drage kolegice in kolegi, ki ste se vključevali v razpravo, ne glede na to, da je seveda, tako kot smo različne politične stranke, ki imamo različne vrednote in seveda imamo tudi različne poglede na obrambni sistem naše države, sprejemam te različne poglede, seveda malo težje sprejemam razna sprenevedanja, ki smo jih tudi tukaj slišali, ampak to je pač del parlamentarne razprave.  In v naslednji točki bi se rad zahvalil kolegu Mateju Toninu, ki je od leta 2012 bil zelo pomemben član parlamentarne skupščine Zveze Nato. Večino časa kot opozicijski poslanec in eminentni član Odbora za znanost in tehnologijo v parlamentarni skupščini Zveze Nato. O njegovem delu se ni poročalo v slovenskih medijih. To je bilo nekako slovenski javnosti zakrito, ker to pač medijsko tudi ni zanimivo. Je pa bilo zanimivo in zelo pomembno za ugled naše države, Slovenije v parlamentarni skupščini Nato in tukaj je zdaj lepa priložnost in prav pričakujem, da se bo nekdo iz opozicije aktiviral, ker se seveda Matej poslavlja iz parlamentarne skupščine Nato, da ga bo nadomestil. Seveda ne bo mogel biti tako uspešen kot kolega Matej, ampak gre dejansko za to, da pokaže, vsaj tako učinkovito in uspešno dober obraz slovenskega Državnega zbora v tej parlamentarni skupščini. Takole, kolega Matej, hvala ti. Morda bi kdo drug moral to izreči. Vem, da tudi ne pričakuješ neke glorije, da ti jo tukaj zdaj zapojem, ampak olika pač zahteva, da to naredim.  Pa za zaključek. Vsebina koalicijske pogodbe. Res je, to je projektna koalicijska pogodba. Res je, da marsikaj ne piše, kar pa ne pomeni, da ne sme ta Vlada, ta koalicija delati tudi tiste dobre stvari, ki v koalicijski pogodbi niso zapisane. In poglejte to naključje, mi nekako načrtujemo svoje življenje ali pa, če hočete, življenje države, potem se pač dobesedno čez noč zadeve spremenijo in ta Vlada se bo najprej ukvarjala ne z zavezami zapisanimi v koalicijski pogodbi, ampak z realnimi nevarnostni, ne varnostmi. Koronavirus, to bo prva naloga, ki bo izjemno izjemno zaposlovala to vlado, seveda tudi migrantska kriza oziroma begunska kriza in seveda tudi to kar zdaj počasi že dobivamo informacije po različnih komunikacijskih kanalih, da pač proračun ni bil dovolj domišljeno ali pa pravilno načrtovan. Nočem zdaj govoriti o številkah, nimamo natančnih, ampak zelo hitro bomo te številke tudi videli in šele potem lahko dejansko ocenili kakšne so realne, torej finančne možnosti, da bomo svoje zaveze iz koalicijske pogodbe lahko izpeljali.  Dragi kolega Matej! Jaz ti želim na tej zahtevni funkciji veliko uspehov, veliko modrosti, ja seveda, tudi sreče.
Hvala lepa kolega Horvat.  Kot zadnja prijavljena razpravljavka pa je na vrsti poslanka Nataša Sukič.  Izvolite.
Hvala lepa. Še enkrat, saj bom zelo kratka.  Veste kaj sem vas pozabila vprašati. Omenil ste pet plačnih sistemov, da bi izvzel vojsko iz plačnega sistema za javni sektor, ampak mislim, treba je verjetno strmeti k temu, da se plače vsem popravijo, ne pa, da bomo zdaj nekako ločevali, kaj, med bolj pomembnimi, manj pomembnimi poklici, mislim tega nisem dobro razumela kako si predstavljate, za zdravstvo en sistem, za izobraževanje drug, za obrambo spet poseben sistem. Nisem si niti vseh zapomnila, še četrtega sem pozabila, peti ste pa vsi ostali, če sem si prav zapomnila.  Niste mi odgovoril tudi ne na konkretno vprašanje. Ali boste popravil tisto kar sta zamečkala Desus in SD, takrat v Postojni, glede Počka, glede tega plačila sofinanciranje gasilskega centra, čemur so se takrat izognili, lepo pod prejšnjo garnituro na ministrstvu, pa me zanima, ali boste vi to… Ker, če boste hotel dobro sodelovati z lokalno skupnostjo pa omenil ste, da ste se pripravljen dan in noč z njimi pogovarjati, če je treba, je verjetno to že ena gesta, ki se jo od vas pričakuje.  Zdaj pa, zdaj se še malo pohecam, spoštovani kolega Horvat. Lahko bi vsaj eno stvar vprašal svojega kolega in sicer, zakaj je vendarle se vzdržal pri glasovanju zadnjič, ko ste pa vsi ostali v NSi bili proti. To bi bilo pa res zanimivo slišati no, ali se je mogoče zmotil pri tipki ali kaj.  Hvala. / oglašanje iz ozadja/
Hvala lepa.  Zdaj bom vprašal gospoda kandidata, če želi odgovarjati ali damo še besedo Mihi Kordišu, pa potem… / oglašanje iz ozadja/  Izvolite kolega Kordiš.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Danes je naloga nosilcev Levice na temu odboru lepo opravila tovarišica Nataša Sukič, zato se jaz vklapljam samo z enim lokaliziranim vprašanjem povezanem z lastništvom nepremičnin. Mislim, da ste gospod Tonin, kandidat za ministra seznanjen s situacijo, ki jo imamo v Škofji Loki, namreč da v nekdanji vojašnici ima Ministrstvo za obrambo v lasti določene objekte, zdaj še pod odhajajočo garnituro naj bi te objekti odšli na dražbo, ampak občinski prostorski načrt in ambicije celotne Škofje Loke je, da na območju te nekdanje vojašnice še nadalje vznika nek družabni center in za razvoj tega družabnega centra potrebujemo prenos lastništva iz Ministrstva za obrambo v občinsko oziroma v lokalne roke teh nepremičnin, ki trenutno so na Ministrstvu za obrambo. Ker občina reže škarje in platno tudi z občinskimi prostorskimi načrti in podrobnimi prostorskimi načrti, je tudi, lahko rečemo, ekonomsko vprašljiva, če ne neupravičena odprodaja teh nepremičnin. Gre tam za neke stare garaže, delno skladišča, itd., ker kdorkoli, ki se jih bo spravil kupiti, jih ne bo mogel uporabiti za nobeno kakšno tako gospodarsko dejavnost zaradi tega, ker so te premičnine na občinski ravni že kategorizirane in pač namenjene v uporabo razvoja nekih družbenih dejavnikov, nekih družbenih dejavnosti tam okoli. Zdaj, kolikor vem, vas je naš župan gospod Tine Radina na to temo že kontaktiral, ste mu odgovoril, da dokler ne nastopite funkcije formalno ne morete nič, kar je res. Res je pa tudi, da zdaj se kakorkoli razumno pogovarjati z odhajajočim ministrom gospodom Karlom Erjavcem o teh postopkih pa pričakovati kakšno pripravljenost za reševanje tovrstnih dilem na Ministrstvu za obrambo s strani garniture, ki že odhajam, je pa tudi precej iluzorno pa utopično, tako da, me zanima, gospod minister, kaj nameravate narediti v tej smeri. Ali ste sploh pripravljeni kaj narediti v tej smeri, da te nepremičnine, pardon, kandidat za ministra, da te nepremičnine v nekdanji vojašnici v Škofji Loki, ki so trenutno v rokah Ministrstva za obrambo, preidejo v občinske roke in za družbeno korist.  Hala.
Hvala lepa.  Slišali smo zadnje vprašanje. Ker je seznam prijavljenih izčrpan, predlagam gospod kandidat, mag. Tonin, da odgovorite še na zadnja vprašanja štirih poslancev.  Izvolite.
Predsednik, hvala lepa.  Najprej poslancu Kordišu. Res je, kar je dejal, da me je župan Škofje Loke kontaktiral na tem srečanju vseh županov, ki je bil nedavno v Ljubljani, kjer smo imeli ta posvet in je v pavzi dejansko pristopil k meni in mi je razložil pač problem, ki je tam tak, da gre za več parcel, ki jih zdaj Ministrstvo za obrambo prodaja, in da bi občina seveda vse to želela imeti sama, ne da bi zdaj morala od potencialnih kupcev vsako posamezno parcelo kupovati nazaj. Meni se je zdela ta ali pa to pojasnilo župana zelo smiselno, tudi da ima občina tam neke načrte. Opozoril sem ga na to, da občina lahko uveljavlja za vse te stvari predkupno pravico in preden bi to šlo iz rok v smislu, da bi kdo kupil, ker bi potem občina težko uveljavljala svoj javni interes, bi veljalo to predkupno pravico uporabiti. Ne vem pa jaz zdaj v dani situaciji kako daleč je ta postopek. Ali se ta postopek da zaustaviti ali se ta postopek da kako drugače preučiti, to iskreno povem, da tega v tem trenutku ne vem, in da tudi preden ne zasedem formalno mesto ministra, tudi nimam nobenih uradnih formalnih pooblastil, da bi lahko karkoli na tej točki naredil. Vam pa obljubljam, poslanec Kordiš, da lahko pridete takoj drugi dan po zasedbi ministrstva, prvi dan mi boste dali toliko časa, da se vsaj seznanim z zadevo in drugi dan lahko pridete do mene, da vidimo kaj se tukaj da narediti in kakšne so manevrske možnosti. Kot sem dejal, in to resno mislim, to ni bila samo floskula na začetku predstavitve. Jaz si želim tudi zaradi tega, ker sem bil toliko let poslanec v temu odboru, imeti odprta vrata za vse člane Odbora za obrambo, tako da, če boste imeli kakšne stvari, dobrodošli in bomo te stvari takoj, bomo stvari takoj preverili, ko bodo za to možnosti.  Glede poslanke Sukič. Poglejte, glede plačnih sistemov, o tem je bila debata v koaliciji, vsaj na ravni predsednikov strank. Dosedanji enotni plačni sistem v javnem sektorju enostavno ne more dati zahtevanih rešitev ali pa odgovoriti na vse probleme, ki jih imajo številni resorji, ne samo obramba, ampak tudi drugi. In da enostavno je ta enotni plačni sistem preživet, ker ne povzroča težave samo obrambi, ampak jih povzroča tudi zdravstvu in drugim resorjem. Zaradi tega je ideja, da bi naredili smiselno oziroma vsebinsko zaokrožene celote. Rekel sem, obramba, varnost, en sistem. Vzgoja, izobraževanje drug sistem. Zdravstvo tretji sistem, državna uprava, ministrstva, četrti sistem in peti sistem vsi, ki ne spadajo v prej omenjene. Je pa tukaj zelo pomemben podatek naslednji. V okviru iste mase plač, kar pomeni, da je zdaj potrebno preveriti koliko se daje za obrambo, koliko za vzgojo, zdravstvo in za posamezne resorje in ta večplačnik razredov bi zgolj spremenilo to, da bi imeli na posameznih resorjih več manevrskega prostora. Konkretno, če se pogovarjamo o zdravstvu, tam je eden izmed problemov tudi ta famozni vrh, mislim, da je 55 plačilni razred in tudi zaradi tega nam marsikateri zdravniki odhajajo, in če tukaj nimamo nekega manevrskega prostora, potem težko kakorkoli stvari urejamo. Tukaj gre zgolj za to, da bi bilo več manevrskega prostora v okviru iste mase plač.  Glede zadev v zvezi s Počkom in sofinanciranje tega centra. Upam, da me razumete, poslanka, da nimam čisto vseh vhodnih podatkov , da sem se pa strinjal s poslancem, da enostavno nek odnos med lokalno skupnostjo in Ministrstvom za obrambo mora obstajati, da logično, da če ima ta lokalna skupnost določene negativne posledice za obratovanje tega vadbenega centra oziroma Počka, da upravičeno pričakuje tudi neke kompenzacijske ukrepe. In v tej smeri se bomo seveda tudi pogovarjali in kot sem rekel, jaz sem tukaj absolutno pripravljen na pogovore. Vam pa zdaj težko rečem, poglejte, toliko bomo dali, tisto bomo dali, ker karkoli bi vam zdaj rekel, bi vam govoril na pamet. To vam iskreno povem. Se mi pa zdi logično, da ministrstvo pri teh stvareh nekaj prispeva zaradi vseh teh posledic, ki jih to lokalno prebivalstvo tudi tam trpi.  Glede na vprašanja poslanca Lenarta. Poglejte, glede sprememb doktrine, gor, dol, jaz bi vam predstavil ali pa samo citiral kaj je poslanstvo Slovenske vojske in od tega se ne bo odstopalo.  Prvič. Zagotavljanje obrambne sposobnosti in izvajanja vojaške obrambe Republike Slovenije, kadar bo to potem potrebno.  Drugič. Vojaško prispevanje k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti oziroma mednarodne operacije, če poenostavim.  Tretjič. Sodelovanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. O teh stvareh smo danes veliko govorili.  In četrtič. Podpora drugim državnim organom in organizacijam pri zagotavljanju varnosti. Tukaj bo pa, so pa notri konoravirus in vsi ti ukrepi, ki bodo sledili temu. In v okviru tega se bo tudi ta sistem razvijal naprej. Tukaj ne bo zdaj neke revolucije, da bi vse stvari postavljali na glavo.  Glede veteranov vojne za Slovenijo. Poglejte, zelo ste mi pri srci, moram reči, da je bila to ena izmed mojih velikih ljubezni, ko sem bil še mlad mulc. Jaz sem otrok samostojne Slovenije, ko se je vojna za Slovenijo začela takrat, ko ste nam ustvarili državo, ko ste obranili Slovenijo pred agresijo, sem bil jaz prvošolec, ampak od takrat dalje sem vedno z zanimanjem poslušal, spremljal vse te prigode, ki so se dogajale v tej vojni za Slovenijo in imam nek poseben odnos do teh dogodkov in tudi vas veterane izjemno cenim. Težko vam zdaj rečem kakšne bodo finance za veteranske organizacije, zagotovo pa v koalicijski pogodbi piše, da bomo ponovno razmišljali o tej možnosti zdraviliškega zdravljenja. Veste pa, da je vse to povezano s financami. Jaz se strinjam z vami, da pač tisti, ki ste nekaj za domovino dali, morate nekaj tudi dobiti, ampak bomo v okviru možnosti tudi razmišljali.  Glede letališča v Mislinjski dolini. Primerna ne poznam, kot ste sami ugotovili, se bom pa pozanimal in takrat se lahko slišimo kaj se lahko s temi stvarmi naredi.  Glede razvoja gorske reševalne službe. Že zdaj se ministrstvo zelo trudi, da pomaga odpravljati vse prostorske težave gorske reševalne službe. To bomo delali tudi v prihodnosti. Meni se zdi to pomembna služba in kolikor se bo le dalo jim bomo stali ob strani.  Zadnja stvar še, da ne bo poslanka Sukič pričakovala, da sem se ponovno izognil odgovoru glede mojega glasovanja. Razlogi zakaj je poslanska skupina glasovala tako kot je, je vodja poslanske skupine razložil v stališču in to je jasno. Zakaj sem se pa jaz vzdržal pri tem glasovanju. Zaradi tega, ker sem povedal, da jaz podpiram obvezno služenje vojaškega roka, da sem pa velik realist pri tem kako ga lahko uvedemo. In vse omejitve, vse težave s katerimi se bomo srečevali, sem prej vam razlagal na podlagi študij in pri teh stvareh sem pač želel biti zgolj realističen in nič drugega.  Če to je to, potem mislim, da sem odgovoril na vsa vprašanja pa hvala lepa za potrpežljivost, predsednik.
Hvala lepa gospod kandidat za obrambnega ministra, Matej Tonin, za vse odgovore na vprašanja, ki smo jih postavili poslanke in poslanci na današnji seji, ki je trajala pet ur in 40 minut.  Ker ni več razpravljavcev, ugotavljam, da je razprava zaključena. V skladu z ustaljeno prakso kandidata prosim, da za trenutek zapusti sobo, da bo odbor opravil glasovanje.  Odboru torej predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja:  »Predstavitev mag. Mateja Tonina, kot kandidata za ministra za obrambo, je bila ustrezna.« Želi kdo razpravljati o tem predlogu mnenja? Zaključujem razpravo.  In prehajamo na glasovanje. Še pred tem sprašujem, če želi kdo v imenu poslanske skupine pred obrazložitvijo obrazložiti glas svoje poslanske skupine? Če ne, potem sprašujem, če želi kod v osebnem imenu obrazložiti svoj glas? Ugotavljam… / oglašanje iz ozadja/  Izvolite, kolega Robert Pavšič.
Najlepša hvala.  Vsaka vlada se ukvarja s težavami. Prejšnji vladi je grozila generalna stavka javnega sektorja, ki bi verjetno imela tudi težke posledice za to državo. Tako graditi svojo pomembnost na tem, da prihaja koronavirus, ni ravno higienično. Kar nekaj izjav me je danes v predstavitvi in odgovorih kandidata zmotilo, predvsem kar se tiče glede Varde in kar se tiče glede statusa Počka. Nekaj je potrebno poudariti. Občanke in občani občin okoli Počka, pa to ni samo Postojna in Pivka, ki sta neposredno priključeni na vodovod iz Malnov, ampak je tukaj še Ilirska Bistrica, Cerknica, Stari trg, Logatec, Bloke, itn., niso proti Slovenski vojski, ampak so proti nenadziranim aktivnostim, ki vplivajo na zdravje ljudi. Na zakonodajo, torej na DPN, vodovarstveno uredbo, kredibilen okoljski monitoring ali pa na posluh MORS, ne govorim spet o Slovenski vojski. Prebivalci čakajo že več kot oziroma že skoraj 20 let. Nekaj premikov je dosedanja vlada v letu pa pol naredila, tukaj pa smo jasno slišali, da aktivnosti na Počku pač so in tudi bodo, ker so nepogrešljive za Slovensko vojsko. Pričakoval sem vsaj malo zadržanosti ali pa diplomacije, ne pa eksplicitne izjave, da pač Poček je in bo. Sem pa vesel, da bo bodoči minister, ker ne dvomim, da ima tukaj notri dovolj podpore, nadaljeval dialog z lokalno skupnostjo. Sam pa ga seveda ne bom podprl, ker imate med svojimi člani dovolj podpore, konec koncev pa saj tudi vi niste glasovali zame na volitvah.
Hvala lepa.  Želi še kdo obrazložiti svoj glas? Ja, vidim da želi Nataša Sukič.  Izvolite kolegica.
Hvala lepa.  Ja, poglejte, pri vsej tej razpravi, ki se je več ali manj vrtela okrog tega naborništva in proučevanja, uvedbe sistema naborništva zato, ker pač ne želim, da gremo naprej v preteklost ali pa nazaj v prihodnost, kakorkoli obrnemo, je en razlog zakaj ne morem podpreti tega kandidata.  Drug razlog pa je to spotikanje in ta zdrs ali pa ta neposrečena primerjava z Vardo, mislim to enostavno je nekaj kar je deplasirano in se tega nek kandidat za ministra pač ne bi smel privoščiti, da sploh omeni neko paravojaško formacijo in me seveda skrbi, da ni bilo eksplicitno z njegove strani potem, ko smo se tukaj zapletli okrog tega vprašanja, povedano da pač ti ljudje, ki so kadarkoli participirali v neki taki sestavi, sploh, tudi če ti izrečeš vabilo, nimajo tam kaj iskati in taki ljudje bi morali imeti prepoved vstopa v katerikoli del sestave Slovenske vojske, bodisi prostovoljcev bodisi česarkoli drugega, ker enostavno so to ljudje, ki kršijo Ustavo in izhajajo iz skrajno problematičnih stališč, recimo rasističnih. Tako da bom seveda glasovala proti.  Hvala.
Hvala lepa tudi vam.  Želi še kdo obrazložiti svoj glas? Ugotavljam, da ne.  Zato preidemo na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (6 članov.) Prosim, če lahko pokličete kandidata.  Spoštovani kandidat za obrambnega ministra, mag. Matej Tonin. Sporočam vam, da je odbor sprejel predlog za vaše imenovanje za ministra za obrambo. Dovolite mi, da vam čestitam v osebnem imenu in v imenu odbora in zaželim uspešno delo pri vodenju ministra. Ker osebno rokovanje ni priporočljivo v času koronavirusa, vam tako čestitam. / aplavz/  Potrebno je določiti še poročevalca odbora za sejo Državnega zbora. Želi biti kdo poročevalec, če ne bom poročevalec kot je običajno sam kot predsednik odbora.  S tem je dnevni red današnje seje izčrpan in zaključujem 12. nujno sejo Odbora za obrambo. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in vas lepo pozdravljam.  Lahko noč.