34. nujna seja

Odbor za finance

11. 3. 2020
podatki objavljeni: 11. 3. 2020

Transkript

Spoštovani gospe in gospodje! Vsem prav lep pozdrav na začetku 34. nujne seje Odbora za finance. Še posebej pozdravljam kandidata za ministra za finance, zaenkrat še našega poslanskega kolego Andreja Širclja.  Pričenjam 34. nujno sejo Odbora za finance. Nisem prejel nobenega obvestila, da bi bil kdorkoli zadržan in se seje ne bi mogel udeležiti.  Prejel pa sem pooblastila, in sicer kot nadomestni član nastopa oziroma se seje udeležuje poslanec Igor Peček namesto poslanke Andreje Zabret iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca, ravno tako poslanec Dejan Kaloh namesto poslanca Andreja Širclja iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in poslanec Franc Breznik namesto poslanke Suzane Lep Šimenko prav tako iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.  S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je sprejet dnevni red kot vam je bil posredovan.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE PREDSTAVITEV ANDREJA ŠIRCLJA KANDIDATA ZA MINISTRA ZA FINANCE. Odbor bo predstavitev kandidata opravil na podlagi drugega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije ter prvega in drugega odstavka 230. člena Poslovnika Državnega zbora. Za sejo ste kot gradivo prejeli listo kandidatov za ministre Vlade Republike Slovenije z dne 6. marca letošnjega leta. Predlagatelj liste je predsednik Vlade Janez Janša. Na sejo sem povabil kandidata za ministra Andreja Širclja.  Za uvod in uvodno predstavitev dajem besedo kandidatu za ministra. Spoštovani kolega Šircelj, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Kolegi in kolegice! Gospe in gospodje! Poslanke in poslanci! Kot kandidat za ministra za finance bi rad predstavil okvir v katerem bom deloval, okvir, ki je določen s samo zakonodajo, določen je z Ustavo in v okviru tega bi vam seveda povedal temeljne naloge v tem času Ministrstva za finance - tiste, ki so kratkoročne, tiste, ki so dolgoročne in seveda tudi tiste, ki so napisane v koalicijski pogodbi.  Kot prvi cilj za katerega se bom zavzemal so stabilnost in vzdržnost javnih financ. Stabilnost in vzdržnost javnih financ daje boljši finančni, ekonomski in tudi siceršnji položaj države doma in v svetu in s tem zagotavlja tudi večjo blaginjo ljudem, čeprav morda to ni videti na prvi pogled, pa dolgoročno tako dejansko je. To kaže tudi praksa.  Stanje, če pogledamo nekatere podatke, ki so znani, potem lahko rečemo, da je Slovenija na podlagi teh podatkov, tukaj mislim podatke za leto 2019, deloma tudi za januar 2020, ugodno. Z drugimi besedami, tudi proračun za leto 2020 in leto 2021 načrtujeta oziroma predvidevata presežek prihodkov nad odhodki. Z drugimi besedami, presežek v proračunu in v ostalih blagajnah in seveda to pomeni ugodno. Javni dolg naj bi se ravno tako zniževal v odstotku bruto družbenega proizvoda, ravno tako znesek obresti. In seveda, na podlagi tega lahko tudi rečemo, da je stanje zaposlenosti oziroma nezaposlenosti relativno nizko in seveda to pomeni, da bi, govorim o pogojniku, Slovenija lahko nadaljevala po tej poti. Seveda se je zgodilo pač nekaj kar dejansko ovira ne samo Slovenije, ampak tudi druge države na tej poti in sicer, to je enostavno virusna kriza, COVINT-19, ne izbira sistemov, ne izbira držav. V okviru tega je treba gledati tudi celotne finance in ne samo to, finance je treba gledati tudi v tem, da dejansko, bom rekel, pa proračuni za leto 2020 in tudi za leto 2021, žal ne vključujejo, to je moja ocena, vseh odhodkov in tukaj je prva naloga bodočega ministra za finance, da dejansko pogleda ali so vsi podatki točni, ali so vse številke točne. Po moji oceni in po nekaterih informacijah naj bi bili odhodki v proračunu za leto 2020 večji za okoli 350 milijonov in to naj bi šlo približno 130 milijonov iz naslova sociale, 100 milijonov iz naslova plač na ministrstvu za šolstvo, pa tukaj gre za plače za osnovne šole in potem so še dodatne obveznosti, ki so bile sprejete tudi v tem parlamentu na podlagi Zakona o izvrševanju proračuna, varnostne rezerve in plačila v proračun Evropske unije. Skratka, prvo kar želim poudariti je, da bom, če bom seveda izbran, preveril te številke, govorim o ocenah in seveda na podlagi realne ocene potem seveda začrtal tudi nadaljnjo finančno in ekonomsko politiko v okviru Ministrstva za finance. To je, da rečem, prvo tveganje in zaradi tega bo potreben seveda rebalans, pa ne samo zaradi tega, to ni glavni vzrok, glavni vzrok je dejansko to, da se je situacija v zadnjem obdobju tako v svetu kot v Sloveniji kot v Evropi bistveno spremenila. Virus je globalen, razširjen več kot sto držav. Naša soseda Italija je četrta največja ekonomija v evro območju in ta virus je dejansko povzročil ekonomski šok, tako na strani ponudbe kot na strani povpraševanja in bo imel vpliv na industrijo, storitveno dejavnost in seveda vse kaže, da gre tako svet kot Evropa v recesijo. Vsaj za, bom rekel, nekaj kvartalov, da tako rečem, to pa je seveda odvisno od tega kako hitro bomo lahko omejili ta virus. Tukaj gre seveda za to, da mora imeti tako finančna politika ali pa politika finančnega ministrstva kot politika Banke Slovenije določeno vlogo. Določeno vlogo predvsem vidim v tem, da bo v primeru, da bo gospodarstvo v težavah, bo treba sprejeti določene ukrepe na področju fiskalne politike kot na področju monetarne politike. Na področju monetarne politike smo vezani na evro, smo vezani na Evropsko centralno banko in pričakujem, da bo na jutrišnji seji, Svet guvernerjev Evropske centralne banke, povišal negativno obrestno mero, ki je sedaj, negativna obrestna mera minus 0,5 odstotka, na 0,7, morda celo do 1 %. Z drugimi besedami to pomeni, da bo sprostil finančna sredstva oziroma likvidnostna sredstva oziroma, dal impulz bankam, da več denarja investirajo, ker banke, poslovne banke, morajo plačat obresti za to, da jim ta denar dejansko leži v trezorju oziroma, v centralni banki. Če bodo plačal več, bi seveda lahko s tem sprostil in tukaj govorimo o tako imenovanih ciljanih finančnih sredstvih, ki bi dejansko bili usmerjeni v to, da bi v prihodnosti saniral gospodarstvo, v tisti smeri, ki bi lahko dejansko povzročila recesijo in seveda, ti podatki, kako daleč bo ta recesija šla, dejansko danes niso znani nikjer in to je seveda tudi eno izmed glavnih tveganj, v sedanji ekonomiji in sedanjem finančnem sistemu, da dejansko mi nimamo ocenjenih tveganj. Mi nimamo ocenjenih tveganj in karkoli vam tukaj rečem, glede rasti oziroma ne rasti bruto družbenega proizvoda. Jutri naj bi UMAR dal oceno, naslednjo, spomladansko oceno o gospodarski rasti. Jaz tukaj ne želim napovedovati ničesar, ta ocena pa je odvisna od tega, kako hitro bomo mi zajezili ta virus. Dejansko ima ta virus, poleg tega, da je nevaren za življenje ljudi, tudi gospodarske in finančne posledice. Če govorim o monetarni politiki, sem omenil zdaj dva ukrepa, katere pričakujem, da bo deležna tudi Slovenija. Kot sem rekel, povečanje te negativne obrestne mere in tako imenovana ciljana posojila.  Na fiskalnem področju, mislim, da je eden izmed ukrepov, ki je dejansko že uveden, ga bo pa treba nekoliko sprostiti, to je, da je možno plačati davke v več obrokih, obročno plačevanje, v 24. mesecih. Dejansko je ta ukrep že sedaj v veljavi, je pa res, da je na podlagi podzakonskega akta, nekoliko administrativno zapleten, kar z drugimi besedami pomeni, noter je določba, na primer, da, če sem zdaj popolnoma precizen, da, če, kreditodajalec oziroma, če plačnik davka zamudi en obrok, 1 dan, mora potem plačat vse naslednje obroke takoj. Mislim, da to, bomo seveda oziroma bom, če bom potrjen kot minister za finance, zelo hitro spremenil, tako da, to zadevo bi seveda liberaliziral, vendar, seveda, v smeri, da bom zagotovil garancije za plačilo davka, da se ne bi tista, približno milijarda, neplačanih davkov, kakorkoli, povečevala. Zdaj, glede tega, kaj bi moral minister za finance dejansko naredit oziroma bom naredil, je, v okviru te krize, naslednje, prvič; kot sem že omenil, takojšnjo ekonomsko oceno, kaj to pomeni, za finančni sistem, zagotovitev delovanja finančnega sistema na vseh področjih, tako na bančnem področju, kot na vseh ostalih. Naslednja, ki mislim, da je izredno pomembna je, da bom kot finančni minister, če bom potrjen, zagotovil denar za nakup najnujnejše opreme takoj. To se pravi, če bo potrebno, bom naredil vse, da bo kupljena najnujnejša oprema, ki se uporablja za zdravje ljudi. Jaz ne bi zdaj govoril o tem, koliko manjka ali ne manjka, te opreme, koliko jo je. Ampak dejansko mislim, da življenje in zdravje ljudi ne bo odvisno od tega, da ne bi bilo zagotovljeno finančnih sredstev. Tudi sedanji položaj je takšen, da je likvidnostnega denarja dovolj in to ne bi smel biti problem. Je pa težava v tem, da smo pozni in so seveda cene vedno višje in višje in tako naprej. Danes več kot sto držav dejansko kupuje to opremo. Drugo je seveda zagotoviti dodatne vire sredstev za boj proti temu virusu in seveda ne nazadnje mislim, da bo moralo Ministrstvo za finance veliko delati na področju preprečevanja tako imenovanih lažnih novic. Koliko denarja gre in tako naprej. Tudi ukrepi, ki jih je sprejela ta Vlada na področju gospodarstva ne pomenijo milijardo minusa v državnem proračunu, je bilo pa to zelo, predvsem na spletnih portalih veliko govora o tem. Druga, kar mislim da je potrebno je zagotoviti sredstva preko skladov. Sedaj se seveda postavlja vprašanje, ko naštevam te ukrepe in ko dejansko bo v okviru rebalansa proračuna prišlo tudi do prerazporeditev, to se pravi med ministrstvi, v okviru ministrstev in tako naprej, kaj je s fiskalnim pravilom. In kako deluje fiskalno pravilo. Kot kandidat za ministra za finance bom spoštoval Zakon o fiskalnem pravilu in Zakon o fiskalnem pravilu določa v 12. členu merila za določitev izjemnih okoliščin. In v 2. točki prvega odstavka nastopijo izjemne okoliščine v primeru neobičajnega dogodka na katerega ni mogoče vplivati in ima pomembne posledice za finančno stanje sektorja države, kot to opredeljuje Pakt za stabilnost in rast.  Jaz osebno mislim in mislim, da imam tudi potrditev od ostalih, da to je izjemna okoliščina in da za namene financiranja posledic te epidemiologije dejansko te lahko te epidemije koristimo ta 12. člen, kar z drugimi besedami pomeni, da bo Ministrstvo za finance dalo ta predlog na Vlado, Vlada ga bo poslala Fiskalnemu svetu, Fiskalni svet bo dal mnenje, ga poslal nazaj na Vlada, Vlada v Državni zbor in vi boste odločali o novem fiskalnem okviru. Seveda bom tudi upošteval to, da bo v tej vlogi in v teh dokumentih dejansko navedeno, prvič razlog, ki ga poznamo. Potem, navedeno mora bit seveda tudi višina, časovna komponenta, koliko časa in s katerimi viri se bodo dejansko ta sredstva, ta denar vrnil, tako da bomo prišli spet na osnovno izhodišče fiskalnega pravila. Zaradi tega potrebujemo in bomo naredili analize in ocene. Naredili bomo analize in ocene, kaj se dejansko da naredit, oziroma kakšna finančna sredstva potrebujemo, če bo seveda to potrebno. Kajti če je jutri ta kriza dejansko zastane, da ne gre v naslednjo fazo in tako naprej, potem pač posledice ne bodo tako hude. Tukaj govorimo o pogojniku in govorim o pogojniku. Naredil bom pa vse, da bomo na to pripravljeni takrat, ko bodo ti pogoji dejansko izpolnjeni in ko bo dejansko treba, bom rekel naredit to, da se zagotovi delovanje proračunov in javnih financ v okviru fiskalnega pravila.  Seveda imamo tudi na drugih področjih, bom rekle so določeni predlogi, ki jih mislim uresničit. Tukaj bi   (nadaljevanje) omenil sem zdaj proračunsko zadevo. Druga zadeva mislim, da je, če k temu dodam še to seveda, da se tudi Evropska unija pripravlja na sanacijo te krize oziroma je že namenila 25 milijard za to, 7,5 milijard za izboljšanje likvidnosti. Potem je tukaj področje, ki sem ga tudi že omenil, to se pravi javni dolg, ki naj bi se zmanjševal. Narejenih bo in je več scenarijev ob različni gospodarski rasti, kako hitro, ampak, bom rekel, tudi po tistem najbolj pesimističnem scenariju mislim, da se bo dejansko lahko prišlo v 2 letih po maastrichtski kriterij, to je seveda odvisno od krize, v kateri danes smo. Potem je vprašanje državnega premoženja. V koalicijski pogodbi je navedeno, da bo vlada predlagala in seveda tudi naredila ustanovitev demografsko, pokojninsko-demografskega sklada, v katerega bi se preneslo vse premoženje. In to bi bil vir za upokojence. Mi smo dejansko na upokojence, bom rekel, številne vlade v preteklosti nekoliko pozabili. Demografija gre v smer, ki ni ugodna. Prebivalstvo se stara. Zaradi tega seveda potrebujemo nove vire, kajti tudi, bom rekel, Bismarckov sistem, ki ga danes na področju pokojnin imamo, verjetno ne bo mogel ob teh demografskih trendih delovati, bom rekel, še desetletja in desetletja brez dodatnih finančnih injekcij. Tako da so oziroma vse inštitucije, ki danes opravljajo s tem premoženjem, to so Družba za svetovanje kot najmanjša, bom rekel, po obsegu, DUTB, KAD, SDH, tudi če bo nastala kakšna nova družba še, se bodo združile v demografsko-pokojninski sklad. Tam bo verjetno več sektorjev, kako se bo upravljalo, pač ne vem, strateške naložbe, nepremičnine, ostale naložbe in tako naprej. In seveda s ciljem, da se minimizira stroške in da se doseže čim večjo donosnost in da se iz naslova dobička oziroma dividend krijejo odhodki oziroma krije del pokojnin.  Naslednje vprašanje oziroma naslednje področje, ki ga mislim tukaj omenit, je Finančna uprava. Jaz mislim, da pač Finančna uprava pobere veliko davkov, vendar Finančna uprava ne more biti samo represivni organ, predvsem v tistih primerih nje, ko so kazni nesorazmerne s prekrški. Tukaj mislim, da imamo, tudi v tem Državnem zboru smo obravnavali nekaj takšnih primerov. In jaz mislim, da, ne mislim, ampak vem, da Zakon o prekrških določa tudi inštitut opomina. In seveda mislim, da bi se v določenih primerih, ki so javno poznani, moral večkrat upoštevati inštitut opomina. Seveda pa jaz ne želim zdaj iti v posamezne primere oziroma v to, v kakšnih primerih se to upošteva, v kakšnih primerih ne, ampak nekateri, ne more biti nekdo, ki je v objektivnih okoliščinah, da ne more, ne vem, zaradi kateregakoli razloga takoj izdati račun, biti takoj kaznovan s 3 tisoč evri, na primer, kazni. Davki niso kazen, davki so dajatev, zato da ljudje dejansko od tega nekaj imajo. Vsekakor bo treba povečat izplen oziroma to, da dobimo evropska sredstva. Mislim, tukaj sem pregledal pač vse te sklade glede evropskih sredstev, po letih in, jaz ne vem, lahko vam, verjetno poznate sami te odstotke, koliko smo izkoristil, ampak tukaj je treba seveda naredit veliko več in Ministrstvo za finance bo suportiralo, pomagalo, sodelovalo v smeri, da se bo to čim hitreje naredil. Zdaj seveda, bo vprašanje in najbrž bo tudi vprašanje, moram seveda tudi, pač, glede na, tudi na moje izjave in tako naprej, če bo kaj znižanja davkov in tako naprej - koalicijska pogodba znižanja davkov ne predvideva; razen na dveh področjih, to je pri nagradah in pri olajšavah za upokojence – mislim, da sta ti dve – drugo ne in, seveda, tukaj je zadeva naslednja… Glejte, jaz mislim tudi da, seveda, če mi zdaj zmanjšamo splošno olajšavo, bilo je veliko predlogov opozicije, prejšnje opozicije, glede tega, seveda pomeni to vedno rebalans proračuna in seveda pomeni to, seveda tudi sprememba »fiskala« in tako naprej, politike, kajne? Seveda, kot opozicija, smo na ta način delovali / nerazumljivo/ / smeh/ imate zdaj pač idejo, kajne, kako se je to dejansko…
Samo, samo trenutek, gospod kandidat.
Ja?
Tole je res bilo malo šaljivo, tudi to razumem, ampak prosim omizje, da vendarle ohranimo resnost. Vemo vsi, za kaj gre in bo možnost tudi v nadaljnji debati to malo natančneje eksplicirati. Zdaj pa prosim, da lahko kandidat normalno opravi svojo predstavitev. Izvolite.
/ nerazumljivo/ ampak, zato – hvala lepa predsednik – bomo na Ministrstvu za finance, da bodo vsi davčni ukrepi usklajeni, da bodo zasledovali določene cilje, ekonomsko politiko, finančno politiko, da bodo na eni strani socialni, na drugi strani konkurenčni, fiskalno izdatni in tako naprej, bomo na Ministrstvu za finance ustanovili delovno skupino ekspertov. Takšna delovna skupina je bila že ustanovljena v letu 2006; takrat sem jo tudi vodil, bilo je na koncu več kot 60 ljudi, ekspertov, v tej skupini, tako zunanjih kot iz takratne davčne uprave, kot Ministrstva za finance in ta skupina bo pripravila, če želite, novo davčno zakonodajo oziroma predloge nove davčne zakonodaje, tako na področju dohodnine, kot na področju obdavčevanja podjetij. Zdaj, pri DDV-ju imamo direktivo, tako da tukaj je seveda, bom rekel, nekoliko težje. Začrtal bomo seveda tudi trošarinsko politiko, tako imenovane zelene davke, zeleno reformo in tako naprej. Skratka, ta rešitev naj bi bila kompleksna in v tej smeri naj bi dejansko tudi delovali. Zdaj, kakorkoli se to vzame, ampak, potreben bo rebalans proračuna. Jaz mislim tudi, da že zelo kmalu, do poletja in tukaj ne smemo pozabit in ne bom pozabil, da mora bit ta proračun tudi, ne glede na celotno situacijo, razvojen, v tej smeri, da se podjetjem omogoči in pomaga da, bom rekel, iz te krize čim prej izidejo in da poberejo, bom rekel, na nek način tudi, bom rekel, da so tisti prvi, ki so potem tudi lahko najboljši in najhitrejši na trgu in s tem seveda dosežejo boljše rezultate in s tem seveda država dobi tudi boljše davke. Tako da, še enkrat ponovim tisto, kar sem na začetku povedal in tukaj je še en cilj, ki ni nepomemben, in sicer, da Slovenija izboljša bonitetno oceno in sicer, da preide spet na tisto bonitetno oceno iz leta 2006, ko je bila bonitetna ocena AA, zdaj je eno oziroma dve stopnji nižja, odvisno kako in seveda, to lahko zagotovimo z vzdržnim in stabilnimi javnimi financami.  Hvala lepa predsednik.
Hvala gospod kandidat.  Prejel sem še med tem dve pooblastili in sicer, poslanka Alenka Jeraj nadomešča poslanca Anžeta Logarja iz poslanske skupine SDS, poslanec Marko Bandelli pa nadomešča poslanca Franca Kramarja iz Poslanske skupine SAB.  Gospe in gospodje. Nadaljujemo z razpravo članic in članov odbora. Preden začnemo, vas obveščam, da bom takole na približno 90 minut prekinil sejo odbora za pet minut zato, da bomo veliki salon prezračili. Kar pa se tiče same tehnike izvajanja predstavitve ministrskega kandidata, pa jo bomo izvedli na način, da bo vsaka poslanka oziroma poslanec imel najprej razpravo in zastavitev vprašanj, potem ko bo vsak posameznik to zaključil, bo dobil besedo ministrski kandidat, zato da bo odgovoril na ta vprašanja. Tisti, ki morebiti ne bo zadovoljen, pa bo imel možnost potem v naslednjem krogu ponovno izpostaviti zadeve oziroma zastaviti vprašanja.  Zdaj začenjam. Trenutno je prijavljenih sedem poslank in poslancev. In sicer, po vrsti, Jože Lenart, Robert Pavšič, Igor Peček, Jani Prednik, Marko Bandelli, Monika Gregorčič in Luka Mesec.  Začenjamo, prvi je na vrsti poslanec Jože Lenart, za njim Robert Pavšič.  Kolega Lenart, prosim.
Hvala lepa predsednik za besedo. Spoštovani kandidat za finančnega ministra, gospoda Andrej Šircelj!  Od vas se kot izkušenega finančnega in tudi seveda poslanca pričakujem veliko v tej novi Vladi, še posebej sedaj v tej napovedi nekoliko zaostrenih razmer ob prisotnosti coronavirusa in pa seveda tudi verjetno soočenji z novimi migracijskimi tokovi, ki bodo vsekakor vplivali oboje na rast gospodarstva in pa proračunske postavke. Kot oster zagovornik fiskalnega pravila oziroma vzdržnosti proračuna, pričakujem, da boste nadaljevali s to politiko sedanje Vlade, da nadaljujete v tej smeri in zmanjšujete neto zadolženost Slovenije in seveda sledite cilju maastrichtskemu kriteriju, da dosežemo zadolženost pod 60 % BDP. Sedanja Vlada vam predaja presežek državnega proračuna v višini dobrih 224 milijonov evrov, kar predstavlja 0,5 % BDP, kljub temu, da ste še v preteklem letu dvomili v dosežke te Vlade in vložili tudi ustavno presojo. Javni dolg se tudi v letu 2019 je znižal na 31,85 milijarde in dosega cirka 66,4 % BDP. Ministrstvo za finance je opravilo izjemne posege na področju zakladništva, refinanciranja zunanjih kreditov in bistveno znižale odhodke financiranja s tega področja. Nenazadnje je podana tudi dobra ocena za prva dva meseca letošnjega leta, kjer se ocenjuje dobrih 20 milijonov presežka, kar pa je bistveno več kot primerjalno lansko obdobje, če gledamo to dinamiko poslovanja. Del tega ste seveda uvodoma tudi sami nekako že navedli, kar vam štejem v velik plus. To se pravi, da pričakujemo, da smo konstruktivni in da nekako realno se lahko pogovarjamo in nadaljujemo z delom tega ministrstva in seveda tudi vlade.  Poglejte, ne morem si drugače kot da nekako na kratko poskušam navesti nekaj dosežkov te vlade, da bomo potem tudi mogoče v razpravi se lažje pogovarjali. Dosežki te vlade temeljijo na rasti BDP in dodane vrednosti, zniževanja brezposelnosti, seveda na krilih rasti gospodarstva, ki smo jim prisluhnili tudi na področju razvojnih spodbud, infrastrukturnih projektov, izobraževanja in še veliko tega bi lahko našteli. Z davčnim paketom, dvigom splošne dohodninske olajšave, posegom v dohodninsko lestvico smo razbremenili srednji razred, da obdolžimo ključne kadre doma. To je tudi bil od teh ukrepov. S pogajanji s sindikati smo odpravili ukrepe ZUJF, dvignili številne socialne transfere, zmanjšali zaostanek dviga pokojnin in zagotovili številnim zaposlenim in ostalim državljanom višje dohodke, ki se odražajo v večji potrošnji. Dvig povprečnin občina po formuli izračuna, je bila naslednja, takšna, takšen ukrep oziroma dosežen cilj, dodatno je na potrošnji zadovoljstvo zaposlenih, vplival ukrep dviga neobdavčenega regresa. Za uravnoteženost ugodne rasti kapitala v zadnjem / nerazumljivo/…
Spoštovani gospod poslanec, samo za trenutek vas prosim, da prekinete svojo razpravo. Gospe in gospodje, mi danes imamo tu predstavitev ministrskega kandidata. Priložnost za agitacijo in propagando ali pa za proslavljanje lastnih porazov bo recimo na plenarni seji Državnega zbora in jaz predlagam, da se držimo dnevnega reda in da se predvsem orientiramo na to, kako bo današnji kandidat, gospod Andrej Šircelj, opravljal svojo ministrsko funkcijo. Izvolite, gospod poslanec, nadaljujte.
Spoštovani predsednik, tole zadnje je bilo malo žaljivo rečeno, okrog porazov, ker jaz sem uvodoma rekel, nekako tudi se opravičil, da bom naštel, te glavne dosežke, zato, da bomo lažje vodili razpravo, tako da, želim, da nadaljujem, kjer sem končal. Za uravnoteženost ugodne rasti kapitala v zadnjih letih, so z dvigom minimalne plače dosegli zaostajanje plač oziroma, v celoti dodane vrednosti. S tem je zagotovitev odhoda kadrov iz države in dviga praga revščine za zaposlene, kot v prihodnosti vpliv na višje pokojnine. Torej, pošteno plačilo za pošteno delo. To je bil moto tega cilja, dviga minimalne plače. Da potem ne bo potrebno iz državne blagajne namenjati davkov za preživetje državljanom pod pragom revščine. Odstopili smo od namere dviga davčne stopnje od dohodkov pravnih oseb, ki ostaja na 19 procentov. Vemo, da Avstrija ima 25 procentov ta davek, Nemčija 30 in je tudi kakšna država, ki ima še višje. Smo pa postavili spodnjo mejo obdavčitve na 7 procentov in tako postavili ogledalo podjetništvu, predvsem tujim lastnikom, da prispeva tudi nekaj v državno blagajno. Le v manjši meri smo postavili dvig davčnih obremenitev na kapital in tu nas verjetno še čakajo nadaljnji koraki. Sprejeti so bili številni zakoni, amandmaji, v cilju uskladitve evropski zakonodaji za ukrepanje v izogibanje utaji in plačevanju davkov. S tem končujem to navedbo, zato da tudi zdaj to vprašanje, ki ga želim postavit kandidatu, da bo lažje razumljeno, zakaj. Torej, za sklop vprašanj, ki ga želim postavit, spoštovani kandidat, kako boste ukrepali za zmanjšanje razkoraka rasti BDP-ja in dodane vrednosti v Sloveniji, napram povprečju Evropske unije? Torej, vprašanje je konkurenčnosti in vrzeli na tem področju. Ali se boste povezovali z drugimi resorji za prevzem ukrepov in pa kako? Znano je, da je BDP v Sloveniji nekje na 87 procentov povprečja Evropske unije. Znano je, da je dodana vrednost v Sloveniji na ca 70 procentov povprečja Evropske unije in ravno okrog tega razkoraka želim, da poskušate konkretno odgovorit, kje boste ta razkorak zmanjšali. Če smo v BDP-ju bližje povprečju Evropske unije, kot osnova produktivnosti in bistveno zaostajamo za dodane vrednosti, potem tu nekaj ni v redu. Zakaj - na nekem primeru – zakaj naložbeniki, ki ustanavljajo podjetja pri nas, predvsem na teh proizvodnih komponentah, kjer spada tudi avtomobilska industrija, kljub dobrim subvencijam naše države, nižjim stroškov delovne sile, primerljivi tehnološki opremljenosti, ne dosegajo dobičkov in plačujejo davke od dohodkov pravnih oseb minimalno ali celo nič, kljub temu, da so davki od dohodkov pravnih oseb pri nas bistveno nižji, kot v Avstriji, Nemčiji, Franciji in drugih razvitih državah Evropske unije? Zakaj ti naložbeniki potem preko svojih matičnih podjetij, v svoji državi s ponosom plačajo davek od dohodkov pravnih oseb po višji stopnji in za vodilne kadre izplačujejo visoke plače in preko prispevkov na plačah v svojih državah polnijo državne blagajne? Ali boste ukrepali za preprečitev bega kapitala in davkov, kot države v razvoju, kjer nas izkoriščajo razvite države? Upam, da ste ujeli poanto tega, kajne, kje se države v razvoju oziroma Slovenija, zaostaja za temi razvitimi državami in da jih potem težko dohitevamo. To je bilo moje vprašanje. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Gospod kandidat, izvolite, odgovorite. Prosim.
Hvala lepa. Spoštovani kolega Lenart, hvala lepa za vprašanje in to vprašanje je, seveda, izredno kompleksno ali pa bom drugače povedal, odgovor bo izredno kompleksen. Zaradi tega, ker se odgovor ne nanaša izključno na Ministrstvo za finance. Ministrstvo za finance lahko tukaj opravi svojo vlogo preko Finančne uprave in seveda lahko naredi to, da zaostri, dajmo temu reči, davčne nadzore, v najširšem smislu, kar bi seveda lahko tudi otežilo določeno, poslovanje, določene, bi se pa lahko dejansko glede tega premislili. Ampak, mi smo danes v davčnem sistemu in davčnem okolju, kjer velja več kot 80 sporazumov o izogibanju dvojne obdavčitve, že v Sloveniji. V svetu jih imate več kot 300 tisoč. OECD, ki je glavni avtor tega, je sicer naredil nek mehanizem izmenjave podatkov, vendar tudi G7, pa G20, najbolj razvite države na tem področju niso toliko uspešne, da bi dejansko to preprečile. Z drugimi besedami, družba iz Slovenije nakaže dividendo v državo x. Iz države x se nakaže ta denar v državo y in na koncu je dividenda neobdavčena. Jaz države, lahko bi jih tudi povedal, ampak, tukaj ne bi zdaj davčnih nasvetov dajal, kako se dejansko to naredi. In, to seveda, je to okolje. Dejstvo pa je, zakaj imamo mi tukaj odvisne družbe oziroma sestrske družbe? Zakaj v tem okolju nimamo družbe matere, da bodo iz drugih držav k nam prihajale dividende in to je zdaj tisto širše kompleksno vprašanje. In, jaz vam lahko povem, da v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, je bila določba, ki je bila za ustanovitev obdavčitev holdingov, finančnih holdingov in siceršnjih holdingov, bolj ugodna, kot ima takšno določbo Avstrija, v svojem Zakonu o davku od dohodkov. Pa se ni zgodilo nič, ampak finančni holdingi niso v zadnjih, ne vem, dvajsetih letih oziroma, pardon, petnajstih letih, prišli v Slovenijo, v takem obsegu in tudi siceršnji holdingi, matere, niso prišle sem. Zaradi tega, ker ni pomembno samo davčno okolje. Sami ste rekli, gospod Lenart, davčna stopnja v Avstriji za davek od dohodka je višja, kot v Sloveniji, kajne, in pač, ne pridejo, ker je pomembno še ostalo okolje, ne samo davčno, tudi ostalo, glede tega, administrativno okolje, glede prijaznosti, če želite, glede tega, kako hitro lahko ustanovite podjetje, glede varnosti naložb in tako naprej. In na področju varnosti naložb, nismo pri vrhu, glede, bom rekel, individualnih naložb, tujih naložb, šepamo in tukaj jaz mislim, da ne samo, da mora ta Vlada naredit preboj v tem, da bo dejansko razbremenilo poslovanje s predpisi in to je tudi eden izmed ciljev te koalicije. To se pravi, da, če želite, danes imamo 20 tisoč predpisov, kako naj ljudje 20 tisoč predpisov razumejo in sploh berejo in se ravnajo po njih. Ne rečem, da za podjetja, za vse skupaj jih imamo. Imamo jih preveč in tukaj bomo debirokratizirali državo in jo naredili administrativno tudi bolj privlačno. Se pravi, to je vsekakor eden izmed teh segmentov, da bomo privabili, če želite več ljudi, ki želijo bivat, investirat, v Sloveniji. Ni pa to seveda naloga samo Ministrstva za finance, ker Ministrstvo za finance nima vseh teh zadev, ampak, to, da privabiš kapital, glejte, ali pa da dosežeš to, da Slovenci, državljani Slovenije tukaj več investirajo. Za mene to ni pomembno, poreklo kapitala, razen v primeru, da je ta kapital ustvarjen na kriminalni osnovi. To je popolnoma drugo, potem, da ne bi me kdo zdaj, za besedo, ampak drugače, je pa, pač, evro, evro, ne glede od tega, kje prihaja dolar, dolar. Tako da, to je eden izmed ciljev tudi te koalicije in seveda, večjo konkurenčnost, zraven pride tudi promocija, zraven pride tudi odpiranje vrat na tuje trge. To je tudi stvar Ministrstva – ne vem – za zunanje zadeve, za gospodarstvo in tako naprej in tako naprej. Ampak, skratka, povedat, da smo kvalitetni, da imamo blagovno znamko Slovenija, ki ima kvaliteto, ki nosi kvaliteto in na podlagi katere dejansko lahko dosežemo višjo dodano vrednost, dosežemo… Nižja dodana vrednost pa, vsi tukaj vemo, dejansko to pomeni seveda tudi višja cena. Na koncu se tudi prek tega izrazi in nižjih stroških. Hvala.
Hvala, gospod kandidat. Nadaljujemo, naslednji je na vrsti poslanec Robert Pavšič, za njim poslanec Igor Peček. Kolega Pavšič, izvolite, imate besedo.
Najlepša hvala predsednik. Spoštovani kandidat, jaz moram najprej povedat, da sem iskreno presenečen nad vašo predstavitvijo in iskrenostjo, ampak, moram glede na splošno prakso in politiko vaše stranke, se vseeno ozreti malce v preteklost, sploh glede na argumentacije in razprave, ki smo jih bili deležni. Iz vrst vaših poslancev, sem v svojem, sicer na tako dolgem mandatu, do zdaj že večkrat slišal, kako vas grozno skrbi za to državo, ki jo vodimo v očiten propad. Skrbelo vas je za otroke, vojake, policiste, zdravnike, medicinske sestre, upokojence in tako naprej. Hkrati ste imeli za odpravo teh skrbi celo vrsto predlogov zakonodaje, ki bi pa resnično imela katastrofalne posledice. Sam sem nehal štet pri milijardi evrov in pol in kar ste pravzaprav tudi sami iskreno priznali, čemu je bila vsa ta serija zakonov namenjena. Ampak vseeno, se spomnimo oktobra 2018 in Predlog novele Zakona o DDV. Ta je predvidel, da se davčni stopnji vrneta na pred krizno raven in še celo vrsto drugih davčnih ukrepov. Ministrstvo za finance je takrat posledice novele ocenilo na 580 milijonov evrov, torej 580 milijonov evrov manj v državno blagajno. Če bi se to danes zgodilo, bi bile posledice verjetno resnično katastrofalne. Samo nekaj mesecev kasneje, aprila 2019, smo obravnavali vaš Predlog novele Zakona o dohodnini. Sicer, z všečnimi ukrepi bi tako država, na osnovi izračunov Ministrstva za finance, ostala še brez dodatnih 383 milijonov evrov. Sicer se vi osebno niste v teh debatah oglasili, to sem šel pogledat, stališče vaše stranke pa je bilo, da ste v Slovenski demokratski stranki prepričani, da bi se gospodarska rast morala poznati tudi v žepih državljank in državljanov Slovenije. Predlagana sprememba zakona in vrnitev davka na dodano vrednost na pred krizno raven, ter uveljavitev dodatne znižane stopnje davka na dodano vrednost v višini 5 %, za tako imenovane, nujne življenjske proizvode, bi imel direkten vpliv na padec in znižanje cen izdelkov, storitev in pozitiven ukrep na družinski proračun, ob tem pa po vašem ne bi ogrozil stabilnosti in vzdržnosti javnih financ. No, naše mnenje je bilo, da se to nikakor ne bi zgodilo, ker bi verjetno trgovci razliko zadržali zase, potrošniki bi pa plačali to ceno, skupaj z državo. Vsi smo takrat vedeli, da je predlog fiskalno nevzdržen, vendar ste ga vseeno vložili in se ga krčevito oklepali. No, s tako dvojno opozicijsko držo, pa ste seveda nadaljevali do pred kratkim, zdaj pa vse predloge zakona nove koalicije, ki imajo finančne posledice, serijsko umikate z obrazložitvijo, da niso usklajeni v koaliciji. Seveda, temu ni tako in je namen očitno prozoren, kar ste, spet ponavljam, iskreno priznali in vas zato, to zadevo, pozdravljam… Ampak, zdaj je nastopil drug trenutek, trenutek, ki ni več samo političen, ampak je dejansko nevaren. Vlada vam je zapustila stabilno javno blagajno, s presežkom v višini dobrih 200 milijonov evrov in to kljub ustavni presoji, ki ste jo zahtevali in kljub posledicam Zakona o osebni asistenci, ki je bil nepremišljeno sprijet in bo imel za 70 milijonov evrov posledic. In, ko boste zdaj s pomočjo naših nekdanjih kolegov, ki so po vašem mnenju to državo skupaj z nami spravljali v izredno nevaren položaj, torej SMC in Desus, upravljali to blagajno, je tudi mene resno zaskrbelo. Če pogledamo vašo koalicijsko pogodbo, projektne vlade, pa bom razložil, tako jo je namreč včeraj označil kandidat za ministra za obrambo, ima ta po moji oceni za več milijardo evrov finančnih posledic. Zakaj po moji oceni? Ker razen enega samega ukrepa, to so povprečnine za občine, niti eden ni finančno ocenjen. Torej, lahko predvidevam le odhodke, med ukrepi pa tudi ni niti enega ukrepa na prihodkovni strani. Ali se bo, če sem malo žleht, ponovila zgodba verižnega zadolževanja, kar lahko sklepamo na naš zgodovinski spomin? Ali bomo državljanke in državljani spet plačevali posledice, kot smo jih v preteklosti, zaradi divje privatizacije, menedžerskih odkupov, posledično sanacije bank in podjetij in še enkrat posledično povečanje brezposelnosti in vseh posledic, ki so izhajale iz te, če se milo izrazim, nedobre prakse. Jaz se spomnim naše koalicijske pogodbe izpred leta pa pol, ko je v javnost prišel delovni osnutek, je takoj skočil na nas Fiskalni svet, ki je to pogodbo, skupaj z vami, raztrgal in svaril, češ, pazite se, ukrepi niso fiskalno vzdržni. Sicer je ta isti sklep pri sprejemanju proračuna za letos in naslednje leto, na koncu le skozi zobe, pa zelo težko, iztisnil, da pa je le skladen s pravili. In zdaj, ko imamo to vašo koalicijsko pogodbo že, mislim, da že 10 dni, kljub temu, da je mandatar za predsednika Vlade, včeraj, govoril o ohlapnosti fiskalnega pravila, da je včeraj kandidat za zunanjega ministra govoril, da rabi več sredstev in da bo nujno vojaškemu resorju treba dati 2 % BDP, da je včeraj kandidat za ministra za obrambo napovedal rušenje plačnega sistema, z izstopom vojske, policistov, šolnikov in javnih uslužbencev in zdravnikov. S tem slednjim, ste si sicer kupili 2 leti miru, posledice pa bodo čutili vsi državni sistemi in podsistemi in seveda tudi vse naslednje vlade. Zdaj pa je vse tiho. Kje je Fiskalni svet? Zdaj je še bolj očitno, po čigavih namigih je dejansko deloval, enako pa bi lahko namignil tudi v Državnem svetu, ki se je strinjal z umikom zakona, ki ga je sam vložil v proceduro. Obeta se nam…
Kolega Pavšič, samo za korekturo, vsa pa moram tule popravit, ni šlo za umik zakona, šlo je samo za preložitev odločanja, na eno od naslednjih sej. Prosim, nadaljujte.
V redu, se opravičujem za nedoslednost. Obeta se nam torej rušenje celotnega finančnega sistema, če uporabim vašo terminologijo izpred leta pa pol. Ustrezne inštitucije pa se ne odzivajo, razen če pogledam na koalicijsko pogodbo, z včeraj tako imenovanega projektnega vladnega pristopa, ali se bodo zdaj zbirali ukrepi, ki bodo pač sprejemljivi za vse? Ker, če se bodo, potem bodo ti nenačrtovani, brez celostnega pogleda in celostne obravnave, predvsem pa brez predvidljivih posledic. Glede na vse povedano, vas kot kandidata za skrbnika državnih financ, ki ga, sicer vas izredno spoštujem, ne me narobe razumet, prosim, da se opredelite do vseh teh navedb, ki so jih dali kandidati in ki sem vam jih predstavil zdajle in sicer s podatki ali pa z nekimi ocenami, kakšne bodo predvidene finančne posledice in na kakšen način jih boste zaprli, torej, od kod se bo vzelo, glede na to, da je očitno, da se je nova koalicija začela pogovarjat že lani, pozno jeseni, so vam v tem času zagotovo znani tudi finančni apetiti posameznih resorjev. Zdaj pa konkretna vprašanja. Glede zagotavljanja 2 % BDP za Ministrstvo za obrambo – zanima me, kdaj in na kakšen način? Gre namreč za več kot 600 milijonov evrov dodatnega denarja. Dr. Logar je včeraj govoril, da ta denar je potrebno zagotoviti takoj, za ustvarjanje kredibilnosti, kandidat za ministra za obrambo pa da ne takoj. Torej, zagotovo boste vi, kot kandidat za finančnega ministra, ki bo moral servisirat vse te apetite, to vedeli malce bolj natančno. Drugo vprašanje – glede povprečnin za občine me zanima, ali bodo ta sredstva dovolj za uravnoteženje z drugimi ukrepi in stroški, ki jih bodo mogoče morale prevzeti občine. Recimo, samo brezplačen vrtec bo zagotovo zahteval dodatna sredstva, za drugega otroka. To pomeni, da bo brezplačen za starše, ampak nekdo bo to moral plačat. Zdaj, ali bojo to plačale občine, ali bo to plačala država… ker če bodo plačale občine, potem me pa res zanimajo te škarje, kje se zapirajo in ali bo ta povprečnina zadoščala novim potrebam, finančnim potrebam občin. Tretjič, kdaj lahko pričakujemo rebalans. Rekli ste, da še pred poletjem in nov ZIPRS, saj ste nekatere ukrepe, predvsem za občine in pokojnine, napovedali že za letos in spet, od kod in s čim se bo proračun uravnotežilo? Četrtič, na koliko ocenjujete, da so vredni vsi ukrepi v koalicijski pogodbi in kakšni bodo ukrepi na prihodkovni strani? Petič, glede na pričakovano intervencijo države, seveda na finančnem področju zaradi gospodarske škode glede koronavirusa, v višini skoraj milijarde evrov – to smo tudi spremljali v zadnjem tednu – me zanima, ali bodo ta sredstva prejele družbe, torej podjetja? Ali bodo ta sredstva nakazana neposredno v državne blagajne, kot prispevki za ohranjanje delovnih mest? To je bistveno vprašanje. V enem primeru bo namreč sistem pomoči izrazito ne transparenten in kontrola zelo otežena, in tudi po moje, nesmiselna. In še eno čisto konkretno vprašanje imam, glede točke v vaši koalicijski pogodbi, kaj ste s tem dejansko mislili – oblikovanje konkurenčne trošarinske politike za naftne derivate. Ali to pomeni, da bomo sprostili trg prodaje naftnih derivatov na popolnoma tržnem principu, ali mogoče bo kakšen hibridni model uporabljen? Najlepša hvala.
Hvala, gospod poslanec. Tako, gospod kandidat, izvolite.
Hvala, kolega Pavšič, za vaša vprašanja, tudi za nekatera vaša stališča. Jaz mislim da, na nekatera stališča, ki ste jih tukaj povedal, sem jaz že odgovoril v sami predstavitvi, bom pa ponovil še enkrat, jaz kot bodoči, ko bom potrjen kot minister za finance, se bom zavzemal za vzdržne in stabilne finance, v okviru Zakona o fiskalnem pravilu. Tako da, tukaj seveda zdaj odpadejo vse te navedbe, da bo prišlo do tega, da bi se zrušil finančni sistem ali da bodo kakršnekoli finančne, ki ne bi bile v skladu s fiskalnim pravilom, da bi bile kakršnekoli finančne posledice, ki bi rušile sistem, ki bi zmanjševale bonitete in tako naprej in tako naprej. Tako da, tukaj, jaz sem to že povedal, zdaj še enkrat ponavljam. Dejansko ponavljam zaradi tega, ker prihaja pač do teh dejansko trditev. Zdaj, tukaj, glede predstavitev mojih kolegov, dva ste omenil – gospoda Tonina, pa gospoda Logarja. Bom tako rekel, vse to, koliko bo kdo dobil, bo jasno z rebalansom proračuna. Prva prioriteta je pa danes borba proti virusu Covid-19 in zagotavljanje ekonomskega, gospodarskega, finančnega, trdnega sistema in konkurenčnih pogojev in zmanjševanje vseh teh negativnosti in tveganj, ki ga ta virus dejansko prinaša. Ne samo pri nas, tudi drugje. Glejte, mi imamo zdaj Italijo, kajne, in to so problemi in to je prvo. To bo… vse ostalo, je v okviru rebalansa. To, kar ste vprašanja dal, vam ne morem direktno zdaj povedat, kdo bo dobil več, kdo bo dobil manj, ker bomo pač seveda v okviru Vlade, pogajanja, vi veste, kako dejansko to poteka. Zdaj, vrednost koalicijske pogodbe. Glejte koalicijska pogodba, če pogledate, je tako splošna, da je to vrednost nemogoče določit. Splošna je in to priznam. Tako da, pač, tukaj ni eksaktnih številk in ne morem dat eksaktnih številk. Lahko damo tu 100 scenarijev, kako bo, kako ne bo. Tako da, s tega zornega kota je pač ta zadeva taka. Potem vprašanje glede trošarinske politike. To pa je ena izmed teh… seveda, trošarinska politika, ki je na eni strani povezana, če želite, če govorimo o nafti z zelenimi davki, na drugi strani je pa povezana s tem, koliko mi dobimo od največje oziroma, najbolj izdatnega proizvoda, to je od nafte, trošarinskega proizvoda, kajne. In, če mi povečamo prodajo nafte oziroma naftnih derivatov v Sloveniji, s tem, da bojo tisti, ki se, ki vozijo prek Slovenije, napolnili svoj bencinski rezervoar v Sloveniji, bomo dobil več trošarin. To pa bodo najbrž naredil, če bo ta cena nižja ali enaka, kot je na primer cena v Avstriji. Tukaj smo pač nekonkurenčni in tukaj gre za prilagoditev cen in to lahko Vlada sama dela, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za finance skupaj, prilagoditev cen, pač, državam, s katerimi mejimo. Ne gre za nobeno liberalizacijo, razprodajo česarkoli, tako da to, to ni. In to lahko naredi Vlada, bom rekel, z enim ukrepom. Pa ne bomo naredil z enim ukrepom, ker bomo to delal postopno, počasi in analiziral, kakšni so učinki dejansko, na porabi, z namenom, da se dobi več prihodkov. Ruši se finančno stabilnost, ne ruši se finančno stabilnost. Finančnih posledic vam ne morem dat. Rebalans v prvem polletju tega leta. To je moj načrt. Upam, da se bodo moji kolegi, če bom potrjen kot minister, s tem strinjal. Ali sem kaj pozabil?
Ja, gospod kandidat, najbolj je v tem primeru, da si vi zelo natančno pišete to, kar vas sprašujejo… / oglašanje iz dvorane/ …ker… / oglašanje iz dvorane/ ne, mislim, da ne, ampak v prihodnje, ker se pač obeta še zelo veliko vprašanj in veliko razprav. Mi bomo zdaj nadaljevali. Naslednji je na vrsti poslanec Igor Peček, za njim pa poslanec Jani Prednik. Kolega Peček, izvolite, imate besedo. Hm, gospod Šircelj, samo če izključite mikrofon, ja…
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani ministrski kandidat, mag. Andrej Šircelj, kolegice in kolegi. Ja, tudi jaz se strinjam, da je koalicijska pogodba zelo splošna. Mogoče je to tudi odgovor na vprašanje kolega Pavšiča, zakaj nimamo ocene Fiskalnega sveta, recimo, kajne. Mogoče se bom v določenih delih malo ponovil oziroma, povedal kakšno številko, ki smo jo že predstavili, ampak predvsem z namenom postavitve konkretnih vprašanj, zato upam, da mi boste predsednik to tudi dovolili. Bore malo ukrepov je na področju financ. 8 točk je navedenih. 8 zelo, zelo splošnih točk. Prej smo pa res leto in pol poslušal o nujno potrebnih strukturnih reformah, ampak se ne mislim v tem delu ponavljat. Pač, jaz jih na področju financ, v vaši koalicijski pogodbi, žal nisem znal razbrat. Mogoče bi lahko sklepal na tej podlagi, da boste nadaljevali uspešno delo dosedanjega ministra za finance. Tukaj pa bi vas vprašal, ali je dosedanji minister opravil uspešno delo, glede na to, da govorimo o 224,6 milijona presežka v državnem proračunu, pa ne bom omenjal tukaj zdaj zahteve po presoji rebalansa, ustavni presoji. Sta pa dve točki, izmed osmih, v vaši koalicijski pogodbi, namenjeni koriščenju in investiranju EU sredstev. Že sam ste se, mag. Šircelj, v uvodni predstavitvi dotaknil črpanja EU sredstev. Vemo, da večletni finančni okvir za leto 2021 oziroma 2028 še ni sprejet. Usmeritve je postavila Evropska komisija, v prejšnji sestavi, sprejela pa jo bo nova Evropska komisija oziroma je že nova, v novi sestavi, ki pa kot enega izmed prioritetnih programov postavlja Evropski zeleni dogovor. Evropska komisija ocenjuje, da bo za financiranje Evropskega zelenega dogovora potrebnih 3 tisoč milijard evrov. Tisoč milijard bo zagotovila Evropska komisija, ostalo pa bo šlo iz držav članic, predvsem iz zasebnih in pa javnih virov. Zakaj to govorim, boste videli potem v vprašanju. Moje mnenje je, da cilji in pa način financiranja ni dovolj natančno dogovorjen. Možni so neki viri, ki pa niso zagotovljeni. Tukaj mislim pač na proračun Evropske unije, program in veste v program, ki ga financira Evropska investicijska banka, kar pomeni, da bo morala vsaka država članica znotraj svojih lastnih ekonomskih politik vzpostaviti nek mehanizem za doseganje teh skupnih ciljev. To pomeni tudi drugačno definicijo lastnih proračunskih ciljev, ker drugače enostavno teh ciljev ne bo možno doseči. Težko bo načrtovati nova sredstva. Bojim se, da bo lahko prihajalo do tega, da se bodo sredstva, ki so bila predvidena za drugačen namen, uporabljala v ta namen. Tukaj mislim predvsem na kohezijska sredstva. Sprašujem vas, ali menite, da potrebujemo nov razvojni program? Na to vprašanje, verjetno, boste težje odgovorili, ampak bom povedal, zakaj vas to sprašujem. Sprašujem vas, da, nam poveste, na kakšen način bi moral ta razvojni program financirati, predvsem v luči tega, kakšne ukrepe predvidevate z stimulacijo zasebnega kapitala, pri financiranju teh ciljev? V uvodu ste tudi že napovedal, da nam grozi recesija. Vem, da je izredno nehvaležno, da vas sprašujem kdaj oziroma kako hitro se lahko zgodi, da pride do nove gospodarske stagnacije, glede na to, da smo bili v zadnjih dneh priča res dramatičnim spremembam na delniških trgih, beležimo najhujši padec Indeksa Dow Jones, po letu 2008. Borze je zajela panika. Ne bom je enačil s tisto, ki se je zgodila po zlomu banke Lehman Brothers. Cene nafte so padle, cene zlata so šle pa zelo strmo navzgor. Še prejšnji mesec so bili indeksi zelo visoko. Danes oziroma, v tem trenutku lahko govorimo, da so zdaj že dobrih 20 % pod vrhom. Povedal ste, kakšen odnos imate do rahljanja fiskalnega pravila, zato vas tukaj ne bom še enkrat spraševal po fiskalnem pravilu, ker ste nam dovolj jasno povedal. Pomembno pa se mi zdi, da, če, da se je odnos do strogega omejevanja proračunske porabe, v zadnjem času, v Evropski uniji zelo spremenil. Kako lahko to komentirate, recimo, Nemčija je bila vedno zagovornica politike varčevanja, prihajajo vse bolj do zavedanja, da ta model reševanja krize iz preteklosti ni bil uspešen, niti smiseln. V letu 2019, ni še tako dolgo nazaj, so predstavniki tamkajšnjih delodajalcev in pa sindikatov, predlagali zelo ambiciozen desetletni investicijski cikel, v višini skoraj 500 milijard, ki jih bo država vložila v gradnjo cest, železnic, stanovanj, šol… Pri nas imamo, denimo, veliko zemljišč, ki so trenutno na DUTB, kjer bi lahko gradili tudi nove domove za starostnike, oskrbovana stanovanja, stanovanja za mlade, bilo bi smiselno, da jih ne prodajamo na trgu, temveč, da jih za ta namen tudi uporabimo in tukaj se mi zdi, vprašanje pa fiskalnega pravila zelo na mestu, ker sem prepričan – to je moje sicer lastno, osebno mnenje – da, če bo prišlo do krize, te krize ne bomo, ne bomo uspešni pri reševanju te krize samo z monetarno politiko. Povedal ste glede nižanja državnega dolga, stremimo k nekim ciljem. Mogoče vas bi tukaj vprašal, vem da, da ste tudi podjetniško naravnani, kajne, in če je moje vprašanje, prevedem, zelo pomembno, se mi zdi, da ne govorimo o   (nadaljevanje) nominalnem znesku, pač pa o procentih, kar ste tudi povedal, procentih na BDP-ju. Če bi to prevedel v tako podjetniško, enostavno logiko, bi se vprašal oziroma bi vas vprašal, kaj menite, je dober poslovnež tisti, ki za zagotavljanje rasti, pa poslovne uspešnosti podjetja najema kredit in tem za to plačuje sorazmerne obresti in na ta način zagotavlja rast in pa uspešno poslovanje? Ali je bolje, da je previden in da se nanaša na organsko rast in investicije izvaja znotraj lastne likvidnosti, se pravi, iz ustvarjenega dobička? V svoji koalicijski pogodbi imate poudarjeno tudi odgovorno upravljanje državnega premoženja. Meni se to samo po sebi zdi samoumevno oziroma se razume in tega niti ne bi bilo potrebno poudarjati, zanima pa me, ali nameravate večino podjetij v državni lasti spraviti pod dežnik demografskega pokojninskega sklada, kot ste to predlagali v svojem predlogu zakona, tudi v uvodni predstavitvi ste nekaj povedali o tem… Zanima pa me tudi, kaj menite, kaj se bo po vašem zgodilo s temi podjetji, če bo sklad imel, na primer, akumulacijsko dobo 20 let? Lahko se bo zgodilo, da bi v tem obdobju, ko bi moral začeti sofinancirati pokojninsko blagajno, prišlo v težave in bi jih bilo potrebno dokapitalizirati. Vprašanje je, ali jih bomo, za vas, menite, da jih bomo državljani, bo šlo iz pokojninske blagajne, ali jih bomo kar sprivatizirali? Ali ne bi bilo mogoče bolje, pametneje, da bi se bolj usmerjalo v nekega »portfeljskega« vlagatelja, ki bi te naložbe imel bolj razpršene? In mogoče še podvprašanje, ali se vam zdi smiselno, da se v demografski sklad uvrstijo tudi naložbe v turizmu, ki so v državni lasti? Vemo, da je vlada Marjana Šarca, v začetku februarja prižgala zeleno luč letnemu načinu upravljanja naložb Slovenskega državnega holdinga, tudi skupaj z načrtom lastniške konsolidacije. Imam sicer še nekaj vprašanj, ampak bom racionalen, zato, da bodo tudi kolegi prišli na vrsto, pa če bo potem še možno - me pa na koncu samo še zanima, kajne, kako nameravate nadgraditi davčni sistem? Rekli ste, da bo ustanovljena delovna skupina znotraj Ministrstva za finance. Verjetno ne boste vsega prepustili delovni skupini? Tudi ne, če gre za eksperte znotraj ministrstva ali za zunanje eksperte… ne želim pa predvidevati kakršnihkoli ukrepov na tem področju. Hvala lepa.
Hvala vam, gospod poslanec. Tako, gospod Šircelj, izvolite, podajte odgovore. Prosim.
Ja, hvala lepa. Zdaj, najprej, seveda, o Evropskem zelenem dogovoru, evropski politiki in tako naprej. Jaz sem tudi omenil, da pač v, bom rekel, celotnem proračunu, mislim, da je 25 procentov dejansko obarvano zelenega, proračuna, kar pomeni, da to je precej zajeten denar in, seveda, Evropa gre v tej smeri, jaz upam, da seveda uspešno in da bomo pri tem, to pa govorim zdaj za Slovenijo, ob tem moral gledat ne samo na zeleno politiko, ampak tudi na socialno politiko in tudi na konkurenčno politiko. Kakorkoli že, tukaj jaz, seveda vem, da problematiko Co2, tudi koliko je onesnaženost s Co2 v Sloveniji, v Evropi, koliko v Indiji, Kitajski, ZDA in tako naprej in te številke so zelo različne in seveda, tudi ukrepi morajo biti temu prilagojeni. Drugo je seveda onesnaženje, na drugi strani imamo pa seveda tudi politiko, bom rekel, svet oziroma, osončenje, ki pa ima seveda tudi še večji vpliv na samo okolje in tam pa verjetno nimamo kaj dosti  vloge glede tega. Zdaj, kakorkoli že, na eni strani je predlagano, da se pri okolju nekatere izdelke bolj obdavčuje, tisti, ki so nevarni okolju oziroma, na drugi strani, pa se, da se seveda daje subvencije. Jaz mislim, da tukaj ja, okej, ampak treba je gledat tudi še ostale politike, tako konkurenčnost, zaradi tega ne morete spravit državo v nekonkurenčnost ali pa socialo, kakor želite. Pa tukaj, lahko smo tudi zelo konkretni, ker tudi lahko govorimo o vseh taksah ali pa davkih, če želite, ki jih imamo v Sloveniji in so v BDP-ju, te takse, relativno visoke, tudi če jih primerjamo z drugimi državami v Evropi. Lahko jih naštejem, mislim, da jih je ali 6 ali 7, tovrstnih, od tega, da na embalažo in tako naprej, na električne izdelke, skratka, na številne. Tako da, tukaj jaz mislim, da bo morala seveda Slovenija najti nek optimum in ne zanemarit tudi ostale cilje, ne samo to zeleno. Drugo, stimulacija zasebnega kapitala. Glejte, jaz sem že prej vašemu kolegu na nek način odgovoril, kaj jaz mislim glede tega, da bi stimuliral zasebni kapital. Subvencij ne moremo dat k zasebnemu kapitalu, lahko naredimo pa neko ugodno poslovno okolje za to. Če želite, od prijaznosti, do tega, da bomo spoštovali podjetnike, tudi v, bom rekel, naših okoljih, da bo podjetnik dejansko spoštovan in da ne bo podjetnik pač tisti, ki stalno, za katerega mislimo, da stalno samo goljufa, da stalno, bom rekel, želi nekoga okoli prenesti, ki ima, ki seveda kakšen tudi več denarja zaradi tega dobi, ampak, podjetniki dajo tudi delovna mesta in seveda, to je srčika tisto, tudi, srednja in mala podjetja, da jih dejansko, da jim naredimo takšno okolje, da se bodo v tem okolju dobro počutil in seveda, ne glede na poreklo kapitala, tuj ali domač. Tako da, zdaj, ali veste, jaz nisem rekel, da grozi recesija, kajne. Svetovno ja, se strinjam tukaj. Ampak, to recesijo, je dejansko ali pa možnost recesije, se da obvladat in to obvladanje je možno seveda v tem trenutku, zdajle, najprej na zdravstvenem področju, ampak v to ne bi šel, ker nisem ekspert za to. Ker ima lahko pač, ta virus dejansko dolgoročne finančne, ekonomske, socialne in tako naprej, posledice. Odnos do fiskalnega pravila. Glejte, jaz sem povedal moj odnos do fiskalnega pravila. Lahko ga še enkrat povem. Spoštuje se fiskalno pravilo oziroma Zakon o fiskalnem pravilu, vključno z 12. členom, kjer imate dve možnosti za odstop od fiskalnega pravila in en izmed takih dogodkov je, temu smo danes priča in ga bomo seveda uporabil, če bo to potrebno. Ja, strinjam se glede stanovanj, tudi v programu našem je, v koalicijski pogodbi, da je treba zagotovit mladim stanovanja, mladim zagotovit to, da so, ostanejo v Sloveniji, pogoje za to. 6 tisoč, 7 tisoč, vsako leto mladih gre v tujino, glejte, in tudi najbolj izobraženih in to je nesprejemljivo. To je na dolgi rok nesprejemljivo. Mi šolamo mlade, dajemo denar za to, glejte, iz davkov se šolajo, da potem grejo v tujino. To na dolgi rok za mene ni sprejemljivo in treba je te pogoje naredit, za moje… treba je centralizirat stanovanja, pobrat jih, teh stanovanj je po različnih družbah oziroma skladih in tako naprej, veliko in dejansko naredit shemo in seveda tudi gradit in tukaj, prioritete v koalicijski pogodbi so ureditev zdravstva, dolgotrajne oskrbe in stanovanja za mlade in pogoje mladim za to, da ostanejo dejansko tukaj. Glejte, upravljanje z državnim premoženjem, zdaj to je seveda moje mnenje, ste vprašal, ali bomo dal večino podjetij v, to je bilo vprašanje, ali  (nadaljevanje) v demografsko pokojninski sklad boste dal večino podjetij? Vsa podjetja bomo dal… Vsa. Naštel sem tudi Kad, Clinte(?) – ustanove, kjer so zdaj ta podjetja, te sklade, kakorkoli že in moj predlog je vsa, zdaj, ali se bodo vsi strinjal, da vse, glejte, da vem, in zdaj, če pravite, seveda, jaz sem tudi povedal, da sklad bo tako velik, da bo moral imet, če želite, različne sektorje, oddelke, glede razporeditve in različne politike upravljanja s temi podjetji. Na eni strani bomo imel strateške naložbe, na drugi strani bomo imel, na primer, nepremičnine, na tretji strani bomo imel portfeljske naložbe in upravljanje ne bo isto, ne bo enako teh naložb in tudi različne donosnosti so in različna varnost je. Ampak, v celoti, mora bit donosnost pokojninsko demografskega sklada takšna, da bodo upokojenci dejansko od te donosnosti, od tega denarja, od teh dividend, tega dobička, če želite, nekaj imel oziroma, da bo razbremenjena po drugi strani tudi pokojninska blagajna oziroma, da se bodo pokojnine na ta račun povečale. To je cilj. Ne bomo vse sprivatiziral, tako kot ste navedli. Daleč od tega. / oglašanje iz dvorane/ …vprašal… Ne. Mi imamo že danes, imamo dejansko strategijo, naložbeno strategijo. Zdaj, ali jo bomo tukaj spreminjal ali ne, spreminjal je bo Državni zbor. Lahko jo bomo predlagal. Delovna skupina in kako nadgraditi davčni sistem. Glejte, težko vam odgovorim. Lahko vam povem pač izhodišča, ki so lahko tudi nasprotujoča za nekoga, pri davčnem sistemu, ampak je to treba znivelirat. Na eni strani mora bit davčni sistem socialen, na drugi strani mora bit konkurenčen, na tretji strani mora bit finančno izdaten. Če je samo eno, če bo samo konkurenčen, ne bo socialen, če bo samo finančno izdaten, ne bo konkurenčen ali obratno. In še nekaj, mora bit tudi neka pravičnost. Kajne, ko jaz govorim o pravičnosti, je to pojem, za katero si jaz mislim, imam jaz, imamo vsi neko drugačno mnenje, kaj je to zdaj tisto, pravičnost. Ni neke enotne razlage pravičnosti, ampak jaz računam, da bomo v tem Državnem zboru, da bo Vlada prišla s predlogom, da se bo tukaj dosegel ta konsenz, tudi glede tega, kaj je pravično in kaj je pravičen davčni sistem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK ROBERT POLNAR
Spoštovani kolega predsednik Polnar, najlepša hvala za besedo. Spoštovani kandidat, že takoj na začetku ste v bistvu presenetili s tisto izjavo, da lahko v opoziciji delaš, kar v koaliciji ne moreš. To je bilo nekako, neko, priznanje, da ste v bistvu do sedaj, ko ste bili v opoziciji, delali nekoliko drugače, kot boste sedaj delali, ko boste v koaliciji oziroma, ko boste najverjetneje finančni minister. Zdaj, kako je delat v opoziciji, jaz ne vem, zato ker sem leto pa pol in sem v bistvu celo leto pa pol bil koalicijski poslanec in sem se leto pa pol soočal tudi z, bom rekel, s pritiski na lokalnem nivoju tudi vaših članov, češ, kako smo levi, kako smo levičarji grdi, davke nabijamo, čeprav jih v bistvu nismo višali, smo jih držali, smo na isti ravni, ampak smo se nonstop soočali, sedaj pa po vaši uvodni predstavitvi in tudi po nekaterih odgovorih je jasno, da kljub temu, da ste bili dolgo opozicija in dolgo ste bili kritik, tako vi, kot tudi vaša stranka, celotnega davčnega sistema in ste se zavzemali za nekako drugačen davčni sistem, zdaj kaže, da v bistvu nekih hudih posegov v davčni sistem, nižanja davčnih stopenj, to kar ste mnogokrat v Državnem zboru ponavljali, ne bo. Zdaj, jaz bom ponovil nekatere zadeve… verjetno se bom tudi jaz v kakšnem vprašanju ponavljal, bom pa skušal bit predvsem eksakten. V zadnjem letu in pol, odkar sem jaz poslanec in sem to od blizu spremljal, ste zahtevali nižje dohodninske stopnje, nižje obdavčenje kapitala in dobičkov iz njega, zahtevali ste nižje stopnje DDV-ja, kar je tudi že bilo omenjeno, nižje trošarine, več pavšalnih in normiranih obdavčitev, ter ukinitev sistema davčnih blagajn, ki v sistem prinaša nov denar in tudi preprečuje delo na črno in bova zdaj šla kar nekako po sklopih in ne rabite odgovarjati na dolgo, samo na moja vprašanja, pač, lahko na kratko odgovorite. Glede dohodnine, me zanima, ali boste vztrajali pri ideji o znižanju davčnih stopenj v vseh razredih in dvigu splošne olajšave? Če, za kakšno ceno, ker predlogi, ki ste jih vlagali kot opozicijska stranka v proceduro, so na letni ravni nekateri zahtevali tudi izpad dohodkov od višine 300 milijonov evrov, kar smo takrat vsi koalicijski poslanci seveda opozarjali, da je lahko za sistem zelo nevarno. Kar se tiče obdavčitev kapitalskih dobičkov in najemnin. V stranki Socialnih demokratov na tem področju še vedno nismo najbolj zadovoljni z napredkom, ki so ga naredile vse dosedanje vlade, tudi zadnja, v kateri smo sodelovali, pa me zanima, kakšne spremembe načrtujete pri obdavčevanju dobičkov iz kapitala? Potem eno zelo zanimivo vprašanje, ki ste se ga sicer tudi sami že dotaknili in to so trošarine. Jaz vse poslanske kolege in vsi, ki sodelujejo pri poslanskih skupinah, zelo spoštujem. Tudi recimo vašega, sekretarja poslanske skupine, gospoda Boža Predaliča, ki lahko pokažem, je »tvitnil«, ne dolgo nazaj, seveda, kot še opozicijski… član opozicijske stranke, da prodajna cena bencina bi lahko bila 0,4 evra in cena dizla 0,35 evra, če nam Vlada Republike Slovenije ne bi nabila toliko dajatev. To je pač njegov »tvit«, ki sem ga, v bistvu bolj po slučaju, našel na Twitterju in glede na to, da, v bistvu nima kar neke funkcije,   (nadaljevanje) je sekretar poslanske skupine, pomeni, da verjetno ima tudi na delovanje poslanske skupine in na stranko nek vpliv, pa me zanima, ali boste sledili temu? Trenutno mislim, da je cena tam 1,2, 1,3 evra. Jaz, kot nekdo, ki se ogromno vozi, bi bil zelo zadovoljen, da bi bila cena dizla 0,35 evra, seveda se pa kot nek odgovoren politik zavedam, kaj bi to pomenilo za državni proračun in me zanima, kake spremembe v tej smeri načrtujete? Kar se tiče pavšalnih obdavčitev. Koalicijska pogodba predvideva zvišanje praga za vstop v sistem pavšalne obdavčitve in me zanima, kakšen dvig in za katere subjekte je to predvideno, ter kakšne so načrtovane posledice? Stranka SDS, kateri pripadate, je tudi, vsaj do sedaj, zelo nasprotovala uvedbi davčnih blagajn. Tudi takrat, ko je mislim da prejšnja Vlada, še pod vodstvom dr. Mira Cerarja, te davčne blagajne uvajala in ste želeli uveljaviti več predlogov za ukinitev tega sistema, za katerega je pač treba povedat, da na leto prinaša v proračun preko 50 milijonov evrov, pri tem pa prispeva tudi k preprečevanju dela na črno, saj se je v sistem zaradi tega prijavilo skoraj 10 tisoč novih zaposlitev. Pa me zanima, ali je vaše stališče še vedno enako in boste te davčne blagajne kljub temu, da imajo neke pozitivne učinke, ukinili? Ali boste tudi tu obrnili ploščo in zaradi tega, ker pač imajo pozitiven učinek na državni proračun, te davčne blagajne pustili? Glede DDV-ja ste se na nek način že izjasnili. Lani oziroma 2018, takoj po nastopu vlade Marjana Šarca, ste prišli v Državni zbor z predlogom, da se DDV vrne na pred krizno raven, ste v bistvu že tudi obrazložili, ampak, še enkrat, če že za koga drugega ne, za tiste, ki spremljajo ta odbor, ker kot rečeno, smo bili koalicijski poslanci konstantno pod pritiskom SDS, glede davkov in da SDS, ko bo na oblasti, bo te davke znižal, pa sedaj imate seveda to priložnost, da to naredite. Vprašanje glede delavcev migrantov, to se pravi, tistih, ki dnevno hodijo, to je eno izmed pomembnih vprašanj, tudi na Koroškem, Štajerskem, pa verjetno tudi v Prekmurju. Tudi tu, da je na vaši spletni strani zaznati, da imate rešitve, na spletni strani SDS, da imate rešitve, za delavce migrante in jaz vem, ker sem tako, kot tudi pri drugih vprašanjih, tudi sam bil pod zelo velikim pritiskom - in mimogrede, sem takrat glasoval za vašo spremembo dohodnine, kot edini koalicijski poslanec – sem bil pod pritiskom, da levičarji pač jim ne želimo pomagati, no in sedaj ste vsi veseli, ker prihaja desna vlada in pričakujejo, da jim boste pomagali in jaz bi pač rad vedel, da jim tudi prenesem, če ne bojo gledali tega odbora, da jim v bistvu prenesem informacijo, kako boste rešili to njihovo dvojno obdavčevanje, kot ga oni imenujejo. Nižanje dolga. Ja, vsi se strinjamo, da je treba dolg nižat. Jaz sem bil že do dr. Bertonclja, o katerem imam zelo dobro mnenje in mislim, da je bil eden boljših finančnih ministrov v zgodovini, sem bil kritičen, ker je na račun in nižanje tega dolga, so trpele investicije in je, do nekega trenutka, bil v zraku tudi zakon, poroštveni zakon, glede tretje razvojne osi, ker nismo vedeli, ali bo to dolg povečalo ali ne, me zanima, ali bomo nižali dolg na račun investicij in glede tretje razvojne osi potrebujemo še več teh zakonov in če boste imeli tu kake zadržke. Na koncu je dr. Bertoncelj pristal, smo v prejšnji Vladi, v prejšnji koaliciji to rešili in hvala bogu, smo tik pred začetkom gradnje severnega dela, severne trase tretje razvojne osi. Zdaj bi se dotaknil še ene teme, ki še, vsaj mislim, da še ni bila, izpostavljena in sicer, Slovenski turistični holding. Javnost in tudi, v bistvu mi, v politiki, ne vemo skoraj nič, o tem nedavno potrjenem načrtu za ta slovenski turistični holding in me zanima, kakšni so tu načrti? Tu se bova verjetno strinjala, da ena prvih odgovornosti finančnega ministra, je skrb za upravljanje kapitalskih naložb. Je to sicer v primarni oziroma osnovni domeni SDH in Vlade, kot skupščine SDH, vendar pa ima finančni minister zelo pomembno, če ne celo odločilno vlogo pri tem. Vsi, ki spremljamo te procese, vemo, da je v zadnjih letih, v strukturi državnega premoženja, prišlo do velikih sprememb in tudi do konsolidacij. Ostajata pa tu odprti dve temeljni vprašanji in sicer, eno je povezano z državnimi naložbami v turizem in s tem povezano oblikovanje turističnega holdinga, drugo pa je že bilo omenjeno in sicer, je to oblikovanje  (nadaljevanje) in koncept demografskega sklada, ki ste ga vnesli in ga je mogoče videti tudi v koalicijskem sporazumu. Predvsem v zvezi z oblikovanjem turističnega holdinga, imamo precej vprašanj v stranki Socialnih demokratov. Načrti so tudi v dosedanji Vladi nastajali daleč od oči javnosti, to je treba povedat in tudi, vseh koalicijskih partnerjev in v bistvu mi nimamo veliko informacij v zvezi s tem. Edino kar imamo, je pač to, kar smo lahko prebrali v medijih. V prvem koraku naj bi z dodatnimi odkupi konsolidirali lastništvo, v drugem pa bi podjetje prestrukturirali, v tretjem pa poiskali partnerje, sprejeti letni načrt upravljanja pa tudi neposredno omenja privatizacijo na koncu tega procesa. In kot rečeno, to smo lahko prebrali samo iz medijev, drugih podatkov tudi v bistvu jaz sam, nimam. To, in pa dejstvo, da bo za odkupe in konsolidacijo lastništva SDH moral zagotoviti še nekaj 10 – govori se tamle, med 50 in 60 – milijonov evrov, me zanima naslednje: nas lahko natančneje seznanite z načrti in razmišljanji, v zvezi z oblikovanjem državnega turističnega holdinga? Ali se vam zdi smiselno, da bi SDH oziroma država, v dani krizni situaciji vložila 50 milijonov za kupovanje hotelov, ki jih namerava na koncu tega procesa tudi prodati? Ter, ali se vam zdi sprejeti letni načrt upravljanja SDH v delu o Slovenskemu turističnemu holdingu realen in ga boste izvedli ali pa ga nameravate spremeniti? Da ne bom predolg, ker vprašanj je bilo kar nekaj, se že vnaprej zahvaljujem za vse odgovore.
Hvala, gospod poslanec. Tako, gospod Šircelj, izvolite, imate besedo.
Ja, hvala lepa za vprašanja, kolega Prednik. Vesel sem, da bom lahko na njih odgovoril. Najprej na vaše prvo vprašanje oziroma, vašo tezo, da lahko v opoziciji delaš nekaj drugega, kot v koaliciji. Temeljni cilj opozicije je, da zruši Vlado. / smeh v dvorani/ Kajne? Ali pa eden izmed ciljev je, da zruši Vlado in seveda, Vlada, cilj Vlade je, da vlada, da vlada čim dlje. Zaradi tega so seveda, tukaj različne zadeve. Vsekakor se pa strinjam s tem ali pa bom še zraven to povedal, da ne bo samo pri tej trditvi ostal, da ko gre pa za državotvorna vprašanja, morata pa opozicija in koalicija stopit skupaj. Tako da tukaj, ni to, ampak drugače pa, glejte, seveda so zaradi tega metode opozicije in koalicije različne, vsaj do neke mere, vsaj jaz tako to gledam, čisto osebno. Zdaj, druga zadeva, kar je, je seveda, vsa ta vprašanja, ki se nanašajo na to, da, davčni sistem. Jaz osebno še vedno mislim, da bi morala bit davčna olajšava takšna, splošna davčna olajšava, da bi zagotovila vsakemu, da si lahko kupi življenjske potrebne stvari, za življenje, nujne življenjske potrebščine. Ampak, to sem že prej govoril, to je socialni vidik. Potem imamo pa fiskalni vidik. Če to dejansko naredimo, je treba, že zaradi tega, spremenit proračun oziroma naredit rebalans proračuna in tukaj sem govoril o različnih ciljih, ki jih ima davčni sistem oziroma iz različnih izhodiščih – socialni, ekološki, fiskalni, konkurenčni in tako naprej. O tem sem govoril. In seveda, če vi povečate splošno olajšavo, morate na drugi strani zagotovit več denarja ali pa manjšo potrošnjo in naredit rebalans in to je seveda, so tudi vsi ti predlogi, bom rekel, na nek način, predpostavljal. In to je tako glede dobička iz kapitala, glede dohodnine, olajšav in tako naprej… Glede trošarin, bi rekel tako, glejte, imamo trošarine na tobak, na alkohol in na naftne derivate in, te trošarine so določene z evropsko direktivo. V nekem razponu sicer, da ima vsaka država možnost, da si prilagodi te trošarine in na to ceno nafte, plus trošarine, potem se obračuna davek na dodano vrednost, tako da, nemogoče se je v Evropski uniji voziti z avtomobilom oziroma z naftno, ki ne bi bila obdavčena, vsaj legalnega. Tako da to, jaz mislim, da je to seveda jasno. Zdaj, pavšalna obdavčitev je zdaj 100 tisoč. Tukaj se bo dejansko proučil, to se pravi, do 100 tisoč je možna pavšalna obdavčitev, tako da za s. p.-je, da rečem, kot za pravne osebe in tukaj se bo proučil možnost, da se to poveča in seveda zraven tudi možnost, da se morda spremenijo pa tudi tisti fiksni odhodki oziroma stroški, ki se pri tej pavšalni obdavčitvi tukaj priznajo. Glede davčnih blagajn, davka na dodano vrednost, dohodnine, vse to bo analizirala ta delovna skupina in seveda prišla z novimi rešitvami v Državni zbor. Ravno tako bomo proučil obdavčitev oziroma ne obdavčitev, tako imenovanih delavcev, dnevnih migrantov. Tukaj je treba povedat, da dejansko obstaja tudi odločba Ustavnega sodišča, za katero pa, moje osebno mnenje je, da je odločbo Ustavnega sodišča treba spoštovat in jo seveda tudi dejansko, bom rekel, udejanjit in ne smeš iti mimo nje, ne glede na to, ali se z njo strinjaš ali se ne strinjaš. To je zelo, bom rekel, in jaz pač to dejansko zagovarjam, kajti tudi v preteklosti je bilo že preveč dogodkov v zgodovini, ko se ustavne odločbe niso upoštevale in je potem nastala katastrofa. Nižanje dolga, tretja razvojna os, garancija in tako naprej, glejte, jaz mislim, da bo, seveda, da se bo dobila garancija, tudi državno poroštvo za to, in jaz mislim potem, da tukaj ne bo nekih večjih težav, še posebej, če to dobi DARS in tukaj pač, DARS je tudi izvzet iz tega javnega dolga, tako da tukaj jaz ne vidim nobenih težav, z moje strani. Glejte, kaj se… jaz se opravičujem, ampak jaz ne vem, kaj se govori o Slovenskem turističnem holdingu. Tukaj imam informacijo, da so občutljive informacije, da je vsa zadeva na AVK-ju, to je mislim da, na spletnih straneh SDH in da se bo pač tam dejansko zdaj to naredil. Zdaj, ne mislit, da ima minister za finance zelo veliko vlogo v upravi SDH ali pa pri nadzornem svetu. Minister za finance je vabljen na seje Nadzornega sveta SDH, ki to opravlja. Tam ne more glasovat, lahko samo posluša. Ne more, bom rekel tudi, lahko sicer nekaj predlaga, ampak ni treba, da ga kdorkoli posluša in jaz tukaj samo mislim, da bo SDH deloval, to, kar so že večkrat rekli, v skladu s korporativnim upravljanjem in seveda, nadzorniki in uprava je tukaj odgovorna za vsa ta dejanja, ki tukaj dejansko obstajajo. Zdaj, o morebitnih novih investicijah oziroma, finančni pomoči temu novemu holdingu, pač, ne vem, to je stvar nadzornega sveta in nadzorni svet je popolnoma neodvisen in jaz se tukaj ne mislim mešat v odločitve nadzornega sveta. Odgovoren je Vladi in seveda, Vlada lahko tudi razrešuje ali ne razrešuje vso zadevo. Hvala.
Hvala, gospod kandidat. Gospe poslanke, gospodje poslanci, preden nadaljujemo imam en predlog in prošnjo, pravzaprav, mi smo zdaj na podlagi štirih izvajanj poslancev in odgovorov gospoda kandidata izvedeli, mislim da, vsaj na petih področjih ključne podatke, za katere predlagam, da bi jih akceptirali in potem v nadaljnjih razpravah več ne izpostavljali. Gre za njegov odnos do treh temeljnih virov davčnih prihodkov proračuna, se pravi, davka na dodano vrednost in njegovih stopenj, dohodnine, splošne olajšave, davčnih stopenj in davčnih razredov, trošarin, v zvezi z vsemi trošarinskimi viri. Mislim, da smo izvedeli vse bistveno, kar se tiče kandidatovega odnosa do državnega dolga, v deležu bruto domačega proizvoda in pa tudi, da smo večino zelo pomembnih podatkov v zvezi z demografskim skladom, od njega zdaj v tej razpravi, že slišali. Jaz predlagam, da v nadaljnjih razpravah morda te stvari ne izpostavljamo več in da se ne ponavljamo. Vem, da imate v naprej pripravljene razprave in vam zgolj predlagam, da morda svoje razprave prilagodite do sedaj opravljenemu in do sedaj izvedenim dejstvom. Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Marko Bandelli, za njim pa poslanka Monika Gregorčič. Gospod Bandelli, izvolite, imate besedo.
Predsednik, hvala za besedo, hvala za vaša navodila. Kljub temu, mi moramo dat naša vprašanja ministru, ker vsak ima pripravljene svoje zadeve. Zdaj, kaj je povedal, da je vse povedal, ste rekel, jaz se opravičujem, mag. Andrej Šircelj, kandidat za ministra za finance, povedal ste vse in povedal niste nič. Vaša predstavitev, moram povedat pošteno, da me je zelo razočarala. Čakal sem, ker ste strokovnjak in vas zelo cenim, imate kurikulum odličen, vaše izkušnje so resnične, ampak tukaj, danes, vaša predstavitev je bila 20. minutna, ne vem koliko je bila, ampak je bila »nikakva«. Nisem dobil nobene prave smernice, da bi rekel, ja, to je v redu, to je za našo državo prav, smo v krizni fazi, taki in drugačni, ne za podjetništvo, ne za socialo, ne za nič. Vi ste samo govoril, kako lahko… kaj lahko naredite zdaj, ko je ta krizna situacija glede Covid-19 in to, in to je vse. Trikrat ste to ponovil. V glavnem, ne glede na to, jaz bom šel na moje točke in prosim, dajte si napisat moja vprašanja, ker bi res želel najboljše vaše odgovore. Tako da je…. Vzel sem vašo koalicijsko pogodbo, ven, slučajno in mi je padla ravno druga stran, pravzaprav druga točka in na drugi točki je 19 točk pisanih, vse, popolnoma vse posegajo v državno blagajno. Se pravi, v stabilizacijo ali pa, javnih financ. Razen točka 14., ki piše, vključitev delovno sposobnih prejemnikov socialnih pomoči v sistem javnih del, kar absolutno, se strinjam z vami in to tudi potrdim. To je v redu. Ta je edina točka. Ampak ne glede na to, gremo naprej, / nerazumljivo/. Saj itak, ki smo tukaj, mi lahko bomo vsi debatirali, glasov imate itak dovolj in boste potrjeni, kar se tega tiče, ampak, imamo pa pravico, da povemo naše in da vidimo, kako se lahko potem… če se boste spomnil naših besed, bomo tudi hvaležni vam, kajne. Zdaj, v koalicijski pogodbi ste se zavezali k sprejemu kar nekaj, mnogih ukrepov in vsi ti imajo konkretne, kakor sem povedal prej, finančne posledice. Nekateri tudi zahtevni in organizacijskega… je tudi za zahtevnega, zelo zahtevnega, organizacijskega vidika, to se pravi, da je, ker slovensko zdaj gospodarstvo, že nekaj časa, dajmo reči, da peša, ampak ne peša, ker po moje, gospodarska rast, če je pokazala za / nerazumljivo/, to je ena boljših gospodarskih rasti v Evropi, to sam veste, tako da je, mi, če nimamo 3, 4 %, rečemo, da peša, kajne, ali pa da smo celo v recesiji. Jaz mislim, da bo morala nova Vlada javno porabo res prilagoditi tem novim okoliščinam in pričakovati tudi znižanje napovedi finančnih teh gibanj. Tako da, to moramo zelo pazit, kajne. Novi finančni minister, po moje, in to ste vi, kot kandidat, se bo moral odločit, ali bomo imeli proračun s presežkom. Torej, ali boste zagovarjali strogo fiskalno pravilo – to ste že odgovoril – ali boste zaradi posledic zdajšnjega koronavirusa, za nekaj časa to prenehali upoštevati, to fiskalno pravilo in s tem tudi povečali javno porabo. Zdaj, tu ste rekel, da je, obstaja 12. člen, ki vam garantira, odnosno vam da možnost, novega, nič drugega, kot zadolževanja. Zdaj, popravite me, če nisem dobro razumel. Dajmo se spomnit tudi, kdaj je bilo največje zadolževanje v naši državi in se prav malo bojim, da ne bi prišli nazaj tisti časi, kateri so tudi bili. Ali, lahko pa se, poslužil, se boste poslužil tudi verjetno tretje variante, kajne? Da se boste z izpolnjevanjem teh zavez in koalicijske pogodbe, naredil to, kar naredijo vsi, kot ste rekel prej, prerazporeditev. Se pravi, nekateremu boste mogli vzet, nekateremu boste dal. Tudi to je velika možnost, ker drugače, denar je tisti, ki ga imamo mi v blagajni. Vi ste sami, ko ste prej omenil, da je, pomembna je dolgotrajna oskrba za vas… Zdaj, tudi to je, točke, to… dodatno, izredno usklajevanje pokojnin z 1 in pol %, dvig odmernega odstotka v štirih letih, namesto v šestih. Veste, to so vse posledice, to so vse finančne posledice, ki jaz bi bil zelo, / nerazumljivo/ mi vse podpiramo to, noben ni proti temu, kar se napisali tukaj, ampak se bojim, da to je bolj piar zadeva, kakor resničnost. Mislim, da tukaj bo zelo težko izvedljiva ta zadeva tukaj, po mojem mnenju. Tudi jaz sem ekonomist. Hvala bogu imamo v parlamentu ne samo pravnike in »študiozne« politike, če bi tako rekli, kajne, ampak smo tudi mi ekonomisti, ki vemo, kako ta zadeva deluje. Mene zdaj zanima, prav vprašanje, kakšna je predvidena časovnica te izvedbe? - To je prva zadeva, res me zanima, in katere bojo tudi vaše prioritete? Ker tukaj moramo dat prioritete. Zdaj, se nanašat samo na katastrofalno situacijo, ki je in jo sprejmemo in razumemo, od tega virusa, v tem trenutku, ampak tudi ta virus, jaz, moje mišljenje, moje mnenje je, da v enem mesecu časa, se bo to, ta zadeva tudi, upajmo in bodimo optimisti, da se bo to, uravnavala in uravnala in da bo prišlo spet na tako, na to pozitivno stanje, kakršno smo imeli. Saj to so tudi rezultati že iz drugih krajev, ki kažejo na to. Vedno govorimo koliko se je obolelo, ampak nikoli koliko jih je pa ozdravilo, kajne, ki jih je tudi ogromno, tako da, to je… Zdaj grem na drugo točko. Spoštovani kandidat. Večkrat sem opazil in slišal in komentarje, da se navežem, na tako imenovano, jaz sem sem jo imenoval, kajne, po moje, bolniški dopust. Mene to je zelo zbodlo, kar sem to slišal, kot podjetnika. Predlog SDS, da lahko kar kdorkoli in kjerkoli je zaposleni, lahko koristi tiste, 3 dni bolniške odsotnosti, brez zdravniškega potrdila. Zdaj, mi moramo razumet, kaj to pomeni. Mi vemo sami, kaj pomeni 1 dan stavke v državi. Koliko je to posledica 1 dan stavke. Zdaj, mi damo možnost vsem zaposlenim, da bojo 9 dni manjkali in bili odsotni od delovnega mesta. Seveda to ne pomeni, da se ustavi celo delovni proces, tako kot stavka, ampak to je, velika posledica za realni sektor. Glejte, verjemite meni, vsak bo izkoristil to priložnost za teh 9 dni, vsak. V javni upravi, javni uslužbenec, kakor v privatnem sektorju, vsi bodo tega izkoristili. Se pravi, nič drugega ne naredimo, kot damo še dodatnih 9 dni dopusta vsakomur. In jaz upam, da res, roko na srce, da razmislite resno o tem predlogu, ker ta predlog pa, mislim, da bi bila kakšna ekonomska, gospodarska posledica zelo močna. Potem grem naprej. Vi veste, da smo s težkim srcem… Mi sicer takrat nismo glasovali za to, se je povišalo eden, dva, celo tri razrede, plačilne, javnim uslužbencem. Da ne bi slabo razumeli – da bi se lahko 6 razredov povišalo, bi bili vsi zadovoljni. Mislim, da bi to bilo tudi potrebno, da bi prišli na eno realno raven, evropsko, glede plač. Ampak, kaj se je tukaj zgodilo? Posledično, so se povišale cene vsepovsod – vrtci, domovi za ostarele… Zakaj? Ker so se povišale plače, so se povišali odhodki. Na občinam, šole… Seveda, pravi… Nekdo reče, ja, saj, učitelje plača ministrstvo. Ja, ampak vse ostalo – kuhinja, vzdrževanje, vse ostalo, so stroški delavcev, ki so tam, se pravi, ne »plečih« občine. Profesionalni gasilci, dam primer – vi veste, koliko je ZGRS; Zavodov za varstvo in reševanje, tu so vsi na plečih občinam, občine plačujejo vse to. Jaz sem dal že trikrat predlog ministru za obrambo, da naj oni prevzamejo to. Upam, da me slišite, da boste ja naredili kaj na tem. Občine razbremenit, ker spadajo gasilci pod Ministrstvo za obrambo, plača plače pa občine in tu dajte začet razmišljat, ker mislim, da je bila ena dobra rešitev. No, jaz lahko omenim še raznorazne zavode, ki so na občinah in vse… In to, vse to je naredilo, posledica tega je bila, po moje, nekontroliran, tak agresiven, povišek plač. Dobrodošel, ampak nekontroliran in to je naredilo veliko težavo in problem. Zame je naredil, marsikomu, v proračunu občinskemu, ga je postavilo v pozicijo nevzdržnosti.   (nadaljevanje) Hm… Veste, mi smo povišali vsem javnim uslužbencem plače, po drugi strani pa, vam pokažem dokument, tukaj, in jaz upam, da boste tudi to pregledal, javnim uslužbencem, nihče pa ni pogledal, kajne, zakaj se ni ukinilo delovne uspešnosti. Glejte, delovne uspešnosti, vam povem, jaz kot minister, sem točno videl, za kaj so bile določene, delovne uspešnosti so bile nalašč, ker se ni dvigalo plač toliko let. To se ve, bodimo pošteni. In zato tudi so, da… So v rezervo držali toliko delovnih mest, niso bili sistemizirani, ker so držali rezerve noter. Zdaj, mi smo povišali 2, 3 razreda, plače, in glejte, na 170 tisoč zaposlenih, zdaj govorim na pamet, približno, koliko jih je, javnih uslužbencev, ko vam povem jaz, koliko jih je, koliko jih dobi delovno uspešnost, podpisan Rudi Medved, minister, pazite, to je uraden dokument – povprečje, 47 tisoč 681 oseb dobi povišan obseg dela / oglašanje iz dvorane/ za uspešnost. Zdaj vi povejte meni, zdaj nekaj tukaj… Zdaj, če naredimo eno okroglo zadevo, jaz verjamem, da od teh 50 tisoč ljudi, verjetno 10 tisoč je upravičenih in mora bit, lahko, verjetno, da so – šole, lahko dodatna dela, kar manjkajo, lahko kader ali kaj takega. Ampak veste, na 40 tisoč ljudi, z 20, 15 procentni ali pa 20 procentna uspešnost, kajne, govorimo o 200 milijonov na leto, gospod minister. Dajte malo pomislit na to. Jaz vam to povem, zato ker je, ekonomija je matematika in matematika ni mnenje. To se pravi, so številke in to lahko naredimo mi nekaj tukaj, vi / nerazumljivo/ potrdili, če boste to pregledali, koliko jih je, teh. Ampak nima nobene kontrole nad tem, kajne, to je žalostno, ker bi se morala ta delovna uspešnost, ker je bila narejena zaradi nizkih plač, bi se morala zdaj, bi morala pasti in ne bi smela biti več, v določenih segmentih. Tako da je, zdaj to jaz, govorim na splošno, z mojega vidika. Eno obljubo sem še videl iz vaše strani, ki me je presenetila. Sicer jo je omenil že kolega Robert, samo, glejte, jaz vam bom nekaj povedal, lahko bom jaz malo bolj konkretno povedal, za kaj se gre – obljuba je, obljuba za drugega otroka v vrtcu, brezplačno. Veste, že zakon predvideva 70 % plačila, plača občina, samo 30 % plačila plača, starši. Zdaj teh 30 procentov, če vi gledate nataliteto in gledate, kdaj je drugi otrok, in drugi otrok, od 1 do 6 leta pade sigurno, povprečno, noter, se pravi, te številke, tisto, kar ste imeli namena povišat, povprečnino občinam, ne pokrije niti tega, garantirano. Ne pokrije. Se pravi, iz enega kraja rečete, damo občinam večjo povprečnino in pridobimo občine na našo stran, kar se strinjam, občine so podhranjene in to na kakšen način bo treba, ampak, ne govorit potem, da damo gratis drugega otroka, ker ne bo pokrilo niti ta povišek, ki ste ga obljubili, če ga bomo potrdili, potem, v tem. Tako da, malo je treba, veste, jaz dostikrat se sprašujem, ker, ponavljam, to je, toliko denarja pride… Zdaj, pustimo stat, zdaj, problematiko vrtca… Mene zanima nekaj drugega še iz vaše strani, še dva vidika, ki sta sigurno zanimiva. Mi smo imeli pripravljen Zakon o DMV-ju, dam primer, in veste točno, da je bil en zakon, zelo dober, končno, malo, bi razbremenili nepošteno obdavčitev vozil in to, jaz sem prepričan v to, ker so registrirali vozila v tujini, ker so zavarovali v tujini, ker je bilo vse narejeno tam, v tujini, zaradi, ker je bil ta DMV tako visok, vse to bi lahko bilo v, pri nas v Sloveniji. Ta Zakon DMV-ja je bil pripravljen na mizi, so bile določene spremembe, majhne spremembe za populistične avte, se pravi, govorilo se je o 20, 23 evrov na avto, do 40 evrov na avto. Pri 12 tisoč evrih je to nič. Prineslo bi v blagajno 18 milijonov, če ne zgrešim zdaj na pamet, ker je bilo / nerazumljivo/, ampak bi razbremenili vsaj tisti sektor višji, ki lahko privoščijo ljudje, ampak bi avte  (nadaljevanje) kupili v Sloveniji, DDV bi ostal v Sloveniji, davek – tak ali drugačen – bi ostal tukaj in še registracija, cestne takse in zavarovalnice bi bile vse tukaj. In to je malo za razmislit, zakaj napravit. Pa to ni, pa ne pomeni to zdaj, damo možnost spet bogatim, da bodo bili na boljšem stanju, ni nič res, ker to je tako malo teh ljudi, da to je brez veze govorit o tem, ampak, razbremenili bi pa, kočno bi naredili nekaj tudi za druge ljudi. Zdaj, kar je mene zelo zmotilo in sem zelo zadovoljen, da ni šlo skozi, v Državnem zboru, je bilo obvezno naborništvo. Glejte to, zdaj tukaj, mene je zelo motilo, ker smo govorili o dveh različnih, popolnoma kontradiktornih številkah. Predlagatelj je imel ene številke, ministrstvo je imelo desetkratnik teh številk. Zdaj, jaz bi razumel, če eden govori o 10 milijonih in en govori o 15, ampak eden, da mi govori o 9 in en o 90 milijonov, ali ne vem koliko je bilo to, zdaj, na pamet se ne spomnim točno, kar je bilo, ampak, glejte, govorimo o desetkratniku. Zdaj, jaz ne vem, ali res ne znamo izračunat, koliko ta reč stane, ne na enem kraju, ne na drugem, to jaz zdaj se vprašam in jaz, do kam seže znanje tukaj, kajne? Zdaj, to je treba, te številke pogledat, kar ja, ampak glejte, vam bom povedal, zame to, itak to naborništvo tu je bilo popolnoma, absurd in, dobro, vi ste obljubili, da boste peljali naprej to zgodbo, upam, da ne bo šla skozi, da bo ja toliko racionalne pameti, da ne bo zadeva bila sprejeta, ker gremo, se vrnemo 30 let nazaj. Eno zadevo, ki sem vas hotel samo opomniti, še nekaj… Kot minister za finance, ker je v vaši pristojnosti FURS in te zadeve, dajte malo razmislit, za spremenit tisti zakon, predvsem o gotovinskem poslovanju, ker, katerokoli gotovinsko poslovanje, ki je, je katastrofalno. Ali ga ukinemo v celoti, gotovinsko poslovanje ali ga ukinemo, da ne obstaja več, kajne, ali pa delamo na tem, da, tisto, kar je predvideno z gotovino plačevat, da je, da se da napravit. Ker tukaj, glejte, tukaj so kraje s strani FURS. Vam dam en klasičen primer, minister. Dajte me poslušat, da boste razumel, kaj govorim, ker jaz govorim resnične zadeve od ljudi, ki so imeli velike težave s tem. Vi boste dobil plačo na računu, ki jo dobite že zdaj in vašo plačo boste dvignil – v redu? – in boste rekel, da greste kupit, nečaku moped, 5 tisoč evrov - ne vem koliko košta moped, jaz ga nisem nikoli imel, ampak, 5 tisoč evrov, v redu? – in vi v tistem trenutku, vaš nečak reče, ne, jaz, ga ne maram nono, veš, »dedeka«, kako se temu reče, jaz ga ne maram več, ga ne bom vzel, »prišpari«, ga bomo kupil čez 2 leti. In vi, tisti denar, ga date spet na vaš račun. FURS vam bo pokazal, od kje je prišel, to je pranje denarja. 70 % obdavčen denar in nimate nobene možnosti, ker nimate, ker oni dajo, to, obrnjeno / oglašanje iz dvorane/ dokazno breme in nimate na noben način, da vi dokažete, da je, in to, tisti dan ga boste dvignil in to / nerazumljivo/, ali boste isti dan položil, bodo oni prišli k vam in dajte, minister, res na tem napravit, ker to so veliki problemi za marsikoga v Sloveniji. Govorimo o teh cifrah, če je gotovinsko poslovanje sprejemljivo in ki je zakonsko upravičeno, dajmo se držat tega, ali pa recimo, gotovinskega poslovanja nimamo več, gremo na »bitcoine«, gremo na, ne vem, na kaj, gremo na vse druge valute in kartice… Jaz to vam dam kot predlog, zato ker, verjamem v vas, ker razumete te zadeve, jaz res verjamem v vas in bi želel, da bi enkrat to zadevo dali na čisto, ker to je tisti, famozni, mislim da, 68.a, kajne, in to je nekaj nesprejemljivega in tukaj moramo, to mi, zadevo spremenit. Zdaj jaz bom s tem zaključil. Moram povedat, da se malo pridružim kolegu Predniku – čakal sem, v vašem programu, splošno olajšavo in vi ste, sam, kar ste sam povedal, da je splošna olajšava, neobdavčena vsaj na tisti prag, ko ste omenil in to bi bilo tudi sprejemljivo. Danes zjutraj ste odmaknili, danes zjutraj ste odmaknili iz seje to točko in verjemite meni, da v vašem mandatu ta točka ne bo nikoli več na dnevnem redu, ker je ne bo, bomo znali povedat zdaj to. Nisem videl nobenega znižanja DDV-ja, ki je bilo toliko opevano od SDS - vedno, da smo povišali, da potem smo ga uzakonili, je bil 22 %, kraja za ljudi, kajne, ne zato, ker je bilo to prav, takrat, ko je bilo treba napravit, sem mislil, da boste lahko s tem kaj naredili, ampak, vem, da ni, bi bil absurd, tudi mi ga ne bi…  (nadaljevanje) Ni nobene spremembe v kapitalskem dobičku, kar sem tudi upal, da bo, nekaj, ker, kajne, ki je bilo… Ni razbremenitev plač, jih ni. To se pravi da, da moram povedat, da sem bil, osebno, kot podjetnik, razočaran. Jaz sem večkrat glasoval v Vladi, z jabolkom, kako se reče, tukaj v grlu, ker sem vedel, da so določeni reči, ki niso bile poštene za razvoj in za rast naše države, kajne, ampak, glejte, se bojim, da bom sedaj z vami še bolj razočaran in upam, dajte me prepričat, minister, obratno. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Tako, gospod kandidat, Andrej Šircelj. Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, predsednik. Hvala lepa, kolega Bandelli. Zdaj, tukaj ste več stvari povedal, jaz bom šel lepo po vrsti. Kaj lahko naredimo in tako naprej in kakšni so makroekonomski okviri glede Covin-19, vam ne znam povedat – to bodo povedal UMAR, Evropska komisija, Banka Slovenije, skratka, vsi tisti, ki napovedujejo makroekonomske agregate. Še enkrat, Zakon o fiskalnem pravilu, 12. člen. 12. člen se nanaša na dogodek, ki ni načrtovan, ki je enkraten, ki je presenečenje, da tako rečem in samo za te stroške, to se pravi, samo za te odhodke, se pravi, v primeru tega govorimo o stroških, povezano s Covin-19, se lahko, seveda, preseže fiskalno pravilo in treba je tudi narediti načrt, kdaj se bo to poravnal in iz katerih virov se bo dejansko to poravnal. Tako da, tukaj ne gre za neko zadolževanje, avtomatično zadolževanje, da bi šlo, lahko se pač tu koristi tudi katerekoli druge resurse, je pa stvar v tem, da ni obvezen suficit oziroma, da je možen primanjkljaj, da tako rečem, državnega proračuna. Tako da, tukaj gre izključno za to in to je zakonsko urejeno. Pokojnine ste omenjal in tako naprej, tudi iz koalicijske pogodbe, tisto povečanje pokojnin, 1,5 % in tako naprej, je vezano na rast bruto družbenega proizvoda. Tako da, izključno na to. Rast bruto družbenega proizvoda, je zdaj ocenjeno na 2,4 % za leto 2019. Kakšna je časovnica? Najprej ugotovitev, sem tudi že povedal, dejanske finančne in ekonomskega učinka posledic Covin-19 in kaj to dejansko prinese, tako glede posrednih, kot neposrednih stroškov. Posredni so vezani na, bom rekel, vse ekonomske težave, ki jih imajo lahko podjetja v tej povezavi in kakšne so prioritete. Še enkrat, najprej virus Covin, ureditev zdravstva, dolgotrajne oskrbe, zagotovitev pogojev za mlade – tukaj predvsem mislim na stanovanja. Bolniški dopust, 9 dnevni bolniški dopust ste omenjal in tudi pač, vaša teza je, da bo to vsak izkoristil. Zdaj, to je vaša teza, jaz mislim, da ljudje so pošteni in večina njih, v osnovi. To je eno, imenuje se bolniški dopust, če je nekdo bolan, potem lahko ostane doma, če je bolan, kajne. Tukaj je res, seveda, vprašanje lahko tudi kontrole in druga zadeva, ne vem, verjetno ste večkrat, ali pa vsaj jaz sem že slišal, neke sisteme, ki imajo tovrstne rešitve. Mislim da, bila je vsaj včasih, ne vem, če ima še, Švedska, ki je imela 5 dni, da si lahko ostal doma, pa nisi nič povedal, zakaj si doma, / oglašanje iz dvorane/, je bil brezplačno, prav… / oglašanje iz dvorane/ Ja, ne vem, če to, v redu…  (nadaljevanje) Zdaj, tako da jaz mislim da, vsak no, da jaz imam pač ljudi za poštene in da ne bodo zdaj, da bo vsak prelisičil delodajalca, kot vi pravite, kajne. Glejte, povečanje plač in tako naprej, jaz se na nek način z vami strinjam, do neke mere, verjetno bo tu treba naredit tudi neke korekcije, vendar jaz mislim, da težko v teh dveh letih, recimo v dveh letih in pol. Najbrž pa v kasnejšem obdobju pa ja. Tudi v povezavi s plačnim sistemom. Glede tega, drugega otroka in občine in tako naprej, jaz mislim seveda, da tudi ena izmed rešitev za marsikateri – pa ne mislim zdaj samo za ta problem – ampak tudi za marsikateri drug problem oziroma težavo, je ustanovitev pokrajin. Tukaj pa imajo seveda zdaj, občine, bom rekel, imajo nekaj več denarja, to je predvideno s koalicijsko pogodbo. Jaz bom, vam zagotavljam, da bom stalno spremljal, tudi zdaj se na ministrstvu spremljajo stroški oziroma, kakšna je poraba občin in kakšna je neka optimalna poraba. To bom skupaj delal z vsemi, Združenji občin – vemo, da imamo Združenja občin, Združenje Mestnih občin in tako naprej… Skratka, da bi tukaj dosegli neko soglasje. Zakon o DMV je… Vaša Vlada ga je dala v javno razpravo in njen zakon je v javni razpravi, ki naj bi nadomestil ta zakon. Je pa spet veliko, veliko vprašanj, pa malo odgovorov, kakor jaz razumem, tudi pri temu zakonu. Ampak ta sedanji zakon naj bi se dejansko zamenjal in nadomestil. Gotovinsko poslovanje in FURS in ta primer, ki ste ga navedel, spoštovani Marko Bandelli – glejte, jaz se tu popolnoma z vami strinjam. Jaz sem povedal sicer nek drug primer, kjer je preveč represije, kjer se dejansko ne upošteva, pač v postopkih, vseh dokazov, bom rekel, vključno z, če želite, zaslišanjem stranke, ki je možna, pa ga recimo zelo malokrat, je v davčnih postopkih upoštevan in se pač na prvi, drugi in tako naprej stopnji nekaj naredi in potem dosežeš to navadno na Vrhovnem sodišču in tako naprej, če greš tako daleč. Tako da, veliko primerov je tam, ni treba, da so tam in tukaj bo treba seveda naredit to, da FURS ne bo represiven organ in da davek ni kazano še enkrat. Tako da, tudi samo kaznovanje, bom rekel, ni primerno, se pač pobere davek, tudi druge primere imamo take. Hvala lepa.
Hvala, gospod kandidat. Gospe in gospodje, na vrsti je poslanka Monika Gregorčič, potem pa, za njo, imamo še štiri prijavljene in sicer; poslanec Mesec, poslanec Ivanuša, poslanka Udovč in poslanec Han. Besedo dajem torej poslanki Moniki Gregorčič. Izvolite, prosim.
Ja, hvala lepa za besedo. Zdaj, spoštovani kandidat za ministra, mag. Šircelj, moram povedat, da jaz osebno pozdravljam vašo kandidaturo za funkcijo ministra za finance. Vem, da ste velik finančni strokovnjak in pa tudi izkušen politik in mislim, da sta ti dve obe kompetenci ključni in zelo pomembni za to, da boste funkcijo finančnega ministra opravljal učinkovito, uspešno, nenazadnje boste prvi varuh javnih financ. V svojem nadaljnjem izvajanju vam ne bom zastavljala veliko vprašanj oziroma imela bom samo eno pobudo. Glede na to, da ste že v svoji uvodni predstavitvi izpostavili, da nekako ni v planu nadaljnjih davčnih razbremenitev, zniževanj davkov in na tem mestu bi samo, nekako spomnila, da je odhajajoči minister, Bertoncelj, nekako zastavil, neke pozitivne ukrepe na tem področju, ki jih je ta Državni zbor oziroma bivša koalicija potrdila. Šlo je za tako imenovan ukrep davčne optimizacije oziroma davčnih razbremenitev stroškov dela.  Vemo, da so za to ljudje prejeli, najprej, višji regres za letni dopust in pa nato še višje neto plače in v SMC, ki smo liberalna stranka, tako po svoji socialni, kot ekonomski dimenziji, smo ta ukrep še posebej toplo pozdravili. Zato, bi vas… Vemo pa, da ima, pač takšen ukrep davčnih razbremenitev stroškov dela tudi multiplikativno dolgoročne učinke; povečuje atraktivnost gospodarskega okolja, privablja tuje, visokotehnološke investicije, naš trg dela, dela mednarodno bolj konkurenčen, preprečuje odliv možganov. Zato bi vas s tega vidika, v bistvu samo pozvala, predlagala, da v nadaljevanju, v vašem mandatu, v kolikor bodo seveda javnofinančne razmere to dopuščale in v kolikor bodo gospodarske razmere normalne, razmislite, da bi v tej smeri davčnih razbremenitev stroškov dela, nadaljevali, če ne drugače, v neki, okviru projekta dolgoročne nadgradnje davčnega sistema. Hvala.
Hvala, gospa poslanka. Gospod kandidat, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa. Hvala lepa za poziv. Jaz bi tukaj zdaj, seveda zelo natančno, spoštovana Monika Gregorčič, povedal naslednje – ja, ne bo teh razbremenitev, o katerih se je govorilo; davek na dodano vrednost, splošna olajšava in tako naprej, vendar koalicijska pogodba ima 3 predloge glede optimizacije oziroma davčne optimizacije oziroma obdavčitve, to je glede nagrad. Nagrada je tukaj mišljena, pač, za vse, to niso nagrade za menedžment, ampak nagrado za delo lahko dobi, seveda, vsak delavec, to je ena. Drugo je, nagrajevanje z opcijami in tretje je, tako imenovana, seniorska olajšava za upokojence, ki so stari na 70 let in imajo pokojnino nad tisoč 500 evrov. Tako da, bom rekel, nekaj je.  Seveda, kot ste pa sami ugotovili, vse je odvisno od finančnega fiskalnega stanja in predvsem prvi dve točki, se pravi, nagrade in nagrajevanje z delnicami oziroma z opcijami, je, bom rekel, gre v smer, da se optimizira in naredi konkurenčnejše poslovanje teh podjetij in ravno v to smer razbremenitve delamo, kot ste tudi omenil, tako da, hvala lepa.
Hvala. Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Luka Mesec, za njim poslanec Jani Ivanuša. Kolega Mesec, izvolite, prosim.
Ja, hvala za besedo, gospod predsednik. Moji predhodniki so po večini spraševal o usmeritvah iz koalicijske pogodbe in usmeritvah Andreja Širclja osebno, kot finančnega ministra. Moj pogled je tukaj malo širši. Ko izbiramo finančnega ministra, ga ne presojamo samo po tem, kar piše v koalicijski pogodbi, ampak ga presojamo kot človeka. Presojamo njegovo preteklo delo, presojamo njegovo kompetentnost, presojamo, konec koncev, njegovo osebno kredibilnost. Tako da, jaz bom v obzir vzel malo širši spekter lastnostni, ki jih Andrej Šircelj izraža in tudi njegovo preteklo delo. Zdaj, če smem začet kar s tem, kar ste odgovoril poslancu Janiju Predniku, ko vas je vprašal, zakaj ste, podobno kot že prej, kolega iz LMŠ, zakaj ste kot opozicija vložil za tisoč oziroma za milijardo in pol predlogov za razne davčne reze – od DDV-ja, dohodnine in tako naprej. Ves čas ste govoril, da bo to dobro za državljane, ker bodo imel višjo kupno moč, da bo to dobro za podjetja, ker bodo davčno razbremenjena, da bo to dobro za zaposlene, ker bodo dobil višje plače, nakar, ko se približate oblasti, naenkrat ti predlogi čudežno izginejo, ni jih v koalicijski pogodbi, tisti, ki so še v parlamentu, pa po tekočem traku odpadajo iz obravnave, na vaš predlog. Danes zjutraj, smo recimo imeli Odbor za finance, kjer je bil umaknjen vaš predlog dohodninske reforme. Sicer niste bili vi prvopodpisani, ampak vseeno, gre za vašo poslansko skupino, ki bi dohodnino, prilive iz dohodnine v proračun zmanjšala za 20 %, umaknjeno. Skratka, umikate jih, da bi se jim izmaknil, še preden pridete na oblast. In danes, predlagatelja, gospoda Jožeta Tanka ni bilo na sejo, ni bil niti toliko, da bi prišel povedat, zakaj zdaj naenkrat ta predlog umika. Jaz sem zato glasoval proti, umiku tega predloga, ampak vseeno, ko govorite o poštenju… Prej ste rekli, da mislite, da so vsi ljudje pošteni. Jaz mislim, da to ni pošteno. To ni pošteno do vaših volivcev, to ni pošteno do ljudi v Sloveniji, ker jih naravnost farbate s takimi predlogi. Govorite, ko bomo prišli mi na oblast, kajne - opozicija vedno kaže alternativo oblasti -, ko bomo prišli mi na oblasti bo to in to in to konkretno drugače, ampak ko pridete na oblast, pa te predloge skrijete, kot kača noge, bi rekli in potem celo dodate, citiram, Janiju Predniku ste odgovoril: »Glejte, temeljni cilj opozicije je, da zruši oblast.« Se pravi, jaz si bom to zapisal in si bom zapomnil za naslednjič, ko boste v opoziciji, ker mislim, da to veliko pove o tem, koliko poštenja je v takem delu. To niso resni predlogi. To niso predlogi, ki bi jih dajal zato, da bi ljudje v Sloveniji bolje živeli, da bi bila blaginja večja. To so enostavno predlogi, ki jih dajete zato, da spotikate oblast in to je njihov edini smisel. To ste zdaj povedali za nazaj in mislim, da si bomo vsi tukaj, v tej sobi, to zapomnili, tudi za naprej. Skratka predlogi, ki jih SDS daje kot opozicijska stranka, niso resni predlogi. Njihov namen je, kot pravi nov kandidat za finančnega ministra, Andrej Šircelj, njihov cilj je to, da zrušijo oblast, za vsako ceno. To je moja prva kritika. Skratka, imam dvom v poštenost vaše stranke in tudi vas osebno, ki ste zagovarjal predloge na ta način. To ni pošteno, kot rečeno, ne do državljanov, ne do vaših volivcev. Drugič, če se ozrem v vašo kariero, bi se ustavil pri dveh točkah. Najprej, glede preiskave kriminalističnega urada, v kateri ste se znašli leta 2015, zaradi vašega delovanja, kot prvega »neizvršnega« direktorja in predsednika uprave slabe banke, leta 2012. Očitek pa gre takole – preiskovalna sodnica, Deša Cenar, ki je izdala predlog odredbe, da se vam preišče stanovanje in poslovne prostore, vas je osumila, da naj bi kot vodja slabe banke, z drugimi osumljenci oškodoval državo za skupaj 2,7 milijona evrov. To je utemeljeno tako, da so bile toliko vredne svetovalne pogodbe, ki ste jih v Stockholmu sklenil s podjetjem Quartz+Co, potem, ko vam je mandat »neizvršnega« direktorja slabe banke in predsednika uprave že potekel. Namreč, slaba banka je bila ustanovljena 6. marca 2013, prva seja upravnega odbora je bila 7. in 8. marca 2013. Takrat je bil za glavnega izvršnega direktorja izbran Torbjorn Mannson, ni bil pa na tej seji 7. in 8. marca, za glavno svetovalno podjetje izbrano Quartz+Co. To je bilo, tako sumijo kriminalisti, to je bilo sklenjeno šele kasneje. In sicer, če grem po časovnici, 6. marca ustanovljena, 7., 8. izbran Torbjorn Mannson, 20. marca je bila postavljena, je prisegla nova vlada Alenke Bratušek, 21. marca, se pravi, ko je vam že potekel mandat tam, ste pa vi tajno odleteli v Stockholm, tega niste povedali Državnemu zboru, kot vašemu novemu zaposlovalcu, ker Državni zbor odgovarja, da ne razpolagajo s podatki, kje in kako je poslanec tega dne izvrševal svojo poslansko funkcijo, dokazila o povračilu stroškov za letalsko karto niste predložili, spanje v hotelu Nobis, v Stockholmu, je poravnal direktor podjetja Quartz+Co; Torbjorn Mannson – 300 evrov. In, ob tem vas sumijo, da ste v Stockholmu takrat, že onkraj svoje funkcije, citiram: »očitno sklenili dogovor s predstavniki družbe Quartz+Co in to nezakonito, saj takrat te pristojnosti Andrej Šircelj ni več imel, česar se je tudi zavedal in je zato v Stockholm odšel inkognito.« Tako da, tukaj bi vam postavil par vprašanj. Prvo; zakaj niste komuniciral te poti? Drugo; ali ste prekoračili svoja pooblastila, v Stockholmu? In tretje; kako daleč je ta preiskava? Zdaj, če grem naprej, bili ste visok funkcionar v obeh dveh prejšnjih Janševih vladah. V prvi ste bili sekretar na Ministrstvu za finance, v drugi ste bili, najprej predsednik Odbora za finance, potem pa, kot rečeno, prvi, če lahko krajšam, vodja slabe banke. Obe dve Janševi vladi sta z ekonomskega vidika znani po tem, da sta vodili zmotno in sicer prociklično ekonomsko politiko. Da me ne boste zdaj osebno poskušali diskreditirat, to ni moje mnenje – to je mnenje Banke Slovenije, ki je recimo takole, v poročilu o vzrokih za nastali kapitalski primanjkljaj, ocenila prvo Janševo vlado. Prvič; s prevzemom evra se je Slovenija, kar ste danes tudi vi poudarili, odrekla denarni politiki, zato sta Vlada in Banka Slovenije leta 2003 sklenila sporazum, da se deluje na fiskalnem področju proticiklično. Prva SDS vlada tega ni upoštevala, nasprotno, delovala je popolnoma v obratno smer. Delovala je v obratno smer z davčno politiko. Takrat, ko se je gospodarstvo že očitno pregrevalo, ste vi nižal davke, znižal ste dohodnino, uvedli ste »cedularno« obdavčitev dohodkov od kapitala, znižal ste davek na dobiček podjetij, odpravil ste davek na izplačane plače in tako naprej. Skratka, na že pregreto gospodarstvo ste še prilivali olja na ogenj. Drugič; ko se je gospodarstvo že tako pregrevalo, ste to še dodatno financirali s posojili iz tujine, namreč, pospeševali ste investicijsko gradnjo, beležil ste kar 17 odstotno letno rast investicij. Tretjič; pri javnem dolgu ste leta 2007 konvertiral 1,1 milijarde evrov dolgoročnih obveznih od domačih finančnih institucij, ki so bile zadolžene v tujini, v državni dolg. Kot je rekel dr. Velimir Bole, to bi bila na začetku leta 2009 izjemna potega, leta 2007 je bila pa to popolnoma zgrešena politika, ker je s tem bankam, ki so že tako preveč se zadolževale in preveč investirale, zaradi česar so nastajal razni baloni, od gradbenih in tako naprej, dala še 1 milijardo in 100 milijonov evrov več prostora za to početje. Četrtič; privatizacija. Tukaj bom pa kar citiral Janeza Prašnikarja, ki je rekel takole: »Z vstopom v EU in območje evra, so se zmanjšala državna tveganja, kar je spodbudilo velik priliv kapitala prek bančnega sistema. Temu je v letu 2005« – in tukaj je vaša vloga – »sledila razglasitev politike hitrega izstopa države iz obeh ključnih skladov KAD in SOD, kar je pripeljalo do investicijske manije, ki je potekala predvsem prek zadolževanja podjetij. Tako se je v letih 2004 do 2008 zadolževanje v sektorju nefinančnih podjetij povečalo kar za 13 milijard« – in nadaljuje – »več kot petina podjetij, katerih lastniški deleži so bili predmet prodaje od leta 2004 do 2008, je danes« - to je bilo leta 2013 – »v stečaju oziroma postopku likvidacije, skoraj tretjina pa jih je že izbrisanih iz registra podjetij. V večini teh primerov je šlo za menedžerske odkupe in gradbeništvo.« In to ni bila zdaj, pač, neka stvar, ki bi se zgodila sama od sebe. K vsem tem stvarem je bistveno pripomogla politična odločitev. In da dodam, kot velik zagovornik fiskalnega pravila, se verjetno zavedate dejstva, ki ga je ocenila Evropska komisija, da so vaše davčne politike samo v letih 2007 in 2008, strukturni primanjkljaj države povečale kar za 2 %. Če bi leta 2007 imeli fiskalno pravilo, kakršno imamo zdaj, bi vi moral imet 900 milijonov presežka, imeli ste pa izravnan proračun. Če bi imel fiskalno pravilo, kakršnega ste, prejšnji mandat, ko ste govoril o švicarski formuli, očitno pač, samo zato, da bi zrušil oblast, če bi uvedli tako fiskalno pravilo, bi moral imet vi leta 2007 milijardo in pol proračunskega presežka, imel ste pa nič. Tako da, tukaj moje drugo vprašanje – kako komentirate politike prve Janševe vlade? Od katerih bi ste distancirali in katere bi, če bi bili minister oziroma sekretar, na finančnem ministrstvu, ponovno uvajali, v teh letih? Podobno, ampak tukaj bom krajši, me zanima za drugo Janševo vlado, podobno prociklična – imel smo hudo recesijo, ki je sledila prvi Janševi vladi, v letu 2011 se je že pojavila rast, v letu 2012, ko ste vi prevzel oblast februarja, ste uvedli ZUJF za uravnoteženje financ, naredil pa oziroma, povzročil pa naslednje; država je spet zdrsnila v recesijo, tako leta 2012, kot 2013 je bila rast negativna, dolg, državni, se ni začel zmanjševat, ampak se je povečal iz 53 % leta 2011, na 70 % leta 2013, prav tako se ni znižal primanjkljaj proračuna – leta 2012 je znašal 4 %, leta 2015 5 in pol %. Skratka, zanima me, kako ocenjujete, ponovno, varčevalne ukrepe, ki ste jih kot druga Janševa vlada izvajal in kjer ste seveda vi imel neko vlogo, vendarle ste bili predsednik Odbora za finance. In zdaj, zadnjič, če grem h koalicijski pogodbi. Ne bom odpiral tistih stvari, ki so jih že drugi, bom pa poudaril par zadev. Najprej, ko govorite o trošarinah na bencin, ste večkrat omenil, da boste to delal previdno in da boste naredil analize in zagovarjate, da je smiselno liberalizirat marže, zato, ker bodo potem prodaje višje in posledično prilivi v proračun višji. Kot dolgoletni član Odbora za finance, tudi, moram reči, da eden od najbolj aktivnih in po mojem mnenju tudi najbolj informiranih, verjetno zelo dobro veste, da je delno liberalizacijo cen bencina izpeljala prejšnja Cerarjeva vlada in sicer, na avtocestnem križu, da je minister Počivalšek hotel popolno liberalizirat cene, ampak je Ministrstvo za finance, ki ga zdaj prevzemate, napravilo oceno, ki je pokazala takole. Da bi popolna liberalizacija pomenila, da bi se distributerjem, sem pravi, naftnim družbam, povečali prihodki za 40 do 80 milijonov evrov, hkrati pa bi se, zaradi zmanjšanja povpraševanja, znižali prihodki države za 40 do 60 milijonov evrov. Ne verjamem, da teh številk ne poznate. O tem smo veliko govoril v prejšnjem mandatu. Drugič, ko govorite o kohezijskih sredstvih, je stvar sledeča – vse analize, če jih beremo za nazaj, do leta 2004, o javnih investicijah v Sloveniji, vam bodo pokazale, da so javne investicije praktično v popolni korelaciji z črpanjem evropskih sredstev. Takrat, ko je evropskih sredstev veliko, je veliko javnih investicij. Takrat, ko je evropskih sredstev malo, je malo javnih investicij. Mi imamo pred sabo naslednji problem – na ravni EU, je trenutno predlagan proračun, tako imenovan, finski predlog, ki je izrazito nenaklonjen koheziji, sicer v prid zelenih tem, ampak drastično se bodo znižale postavke za kohezijo. Poleg tega ima Slovenija samo še eno kohezijsko regijo, druga, zahodna, na žalost cenzus presega, kajne, se pravi, je pol države zunaj v naslednji sedemletki. Ob tem, me zanima, ponovno, čeprav ste na to že odgovoril, kako gledate na zmožnosti javne investicijske politike v vašem mandatu? Kohezijskih sredstev bo očitno precej manj, kot jih je bilo, fiskalno pravilo pa, kot pravite, je za vas nedotakljivo oziroma ste ga pripravljeni uporabit samo v, to, 12. člen, samo v primeru koronavirusa, ne razmišljate pa o njegovi spremembi. Skratka, zanima me, kako se boste soočili s problemom pomanjkanja javnih investicij v Sloveniji, najverjetnejšega upočasnjevanja rasti? Ni namreč pred nami samo koronavirus. Tudi ko bo ta, verjetno v par mesecih, če bomo uspešni, izzvenel, se bomo vrnili v svet, v katerem smo živeli do pred kratkim. Svetovno gospodarstvo se ohlaja. Nad Kitajsko se zgrinjajo črni oblaki, ki je trenutno motor svetovne gospodarske rasti. Nemčija se ustavlja, na to se odziva z drastičnim povečevanjem investicij, celo govorijo o suspenzu fiskalnega pravila, Slovenija pa se bo morala tudi nekako znajti v tem okolju. Do zdaj smo se zanašal na izvoz, od zdaj naprej bo treba začet hodit tudi po drugi nogi. Tako da me zanima, kako se boste v luči teh izgledov in v luči dejstva, da lahko računamo na bistveno manj kohezijskih sredstev, kot smo jih bili deležni prej, soočili z problematiko javnih investicij in ohlajanja gospodarstva. Ob tem me konkretno zanima pa še dva ukrepa, ki mislim da, še nista bila naslovljena. V koalicijski pogodbi je peta točka, davčna razbremenitev nagrad za uspešnost. Tukaj me zanima, na koliko nameravate dvignit mejo za oprostitev plačila dohodnine? In, ali hočete uvesti tudi oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, in seveda, koliko bo to stalo državni proračun? Potem pa, to ne vem, če ste videli ostali kolegi, ampak, v poglavju gospodarski razvoj, prostor, okolje, infrastruktura, je nekoliko v evfemizem zavito tole: »Zvišanje praga za vključitev v sistem pavšalne obdavčitve«, kar pomeni naslednje – to je zvišanje praga z pavšalom obdavčitev s. p.-jev. Trenutni zavezanci, s. p.-ji, kajne, ki zaslužijo manj kot 50 tisoč evrov, ki nimajo zaposlenih oziroma manj kot 100 tisoč evrov, če imajo enega zaposlenega vsaj 5 mesecev v letu, lahko postanejo normiranci, kar pomeni, da so obdavčeni pavšalno in sicer po zgolj 4 odstotni stopnji. Zdaj, to, je seveda spet vprašanje poštenosti. Za tiste, ki so s. p.-ji pošteno, je taka ureditev pravična, imamo pa seveda en kup tako imenovanih zdravnikov dvoživk, ki imajo popoldanski s. p. in na popoldanski s. p. potegnejo 50 tisoč evrov zelo malo obdavčenega denarja. Imamo verjetno tudi kakšne člane uprave, ki popoldanski s. p. izkoriščajo za to, da pridejo do nižje obdavčenih nagrad. Imate podjetja, ki delujejo na temu delu, da ljudi praktično ne zaposlujejo, ampak zaposlujejo samo s. p.-je, ampak kar je zdaj, po trenutni zakonodaji veljavno, da je v prikriti zaposlitvi nekdo, ki več kot 80 % storitev opravlja za enega delodajalca, ta podjetja potem naročijo svojim zaposlenim, da si izstavljajo račune še malo med sabo. To so vse pač modeli, ki absolutno niso legitimni, ki so zloraba tega instituta in ki jih je izredno težko nadzorovati. Zato me zanima, zakaj se vam zdi pametno, da bi prag za normirane s. p.-je ob tem pač dvignil? Se bom mogoče tukaj za začetek ustavil, pa lahko kasneje v debati še, prosim vas pa za eksaktne odgovore in, to je to.
Hvala, gospod poslanec. Tako, gospod kandidat, zdaj pa vi izvolite kar, od 2004 naprej. Izvolite, prosim.
Hvala lepa. Hvala lepa, spoštovani kolega Luka Mesec za ta vprašanja, in zdaj še enkrat, da ponovim, pač, ja, delovanje opozicije in koalicije je v Državnem zboru vsekakor različno in cilji enih in drugih, so verjetno v splošnem znani, v vseh državah, kako deluje opozicija, ni samo to, je seveda tudi nadzor in tako naprej, ampak nenazadnje, mi gremo na volitve zato, da zmagamo in seveda, da s tem postavimo oblast ali pa Vlado, če želite in tako naprej. Druga zadeva, kar je, je glede samih predlogov davčnih zakonov, da še enkrat ponovim zdaj, kajne, vsi ti, ki se nanašajo na zmanjšanje obdavčitve. Jaz sem povedal potem še naprej, pa vi niste, pač, to povedal. Seveda, to, da zmanjšate oziroma, da povečate olajšavo pri dohodnini, na primer, ki je najbolj, bom rekel, tak neposreden ukrep, da dejansko imajo ljudje več, je, po mojem mnenju in še enkrat sem povedal, osebnem mnenju, popolnoma prav, da je ta olajšava v višini nujnih življenjskih potrebščin. Mislim, da je to okoli 7, 8 tisoč evrov. To je strokovni podatek, strokovni izračun, strokovna analiza in tukaj se pa pri samem davčnem sistemu, dejansko nasprotujeta dve izhodišči davčnega sistema – to je sociala na eni strani in na drugi strani »fus fiscus« oziroma, če želite, fiskalno pravilo. In tukaj mora seveda potem nekdo iskat neko srednjo mero in tako naprej in v tem primeru se to seveda naredi. Če bi bil sprejet, recimo, naš predlog, pa vzemimo zdaj dohodnino, bi moralo priti seveda do rebalansa proračuna. To pomeni seveda to. In potem, prerazporedit vse te zadeve in tukaj, bi rekel, ni nič, če želite, nepoštenega do ljudi, tu ni nič nepoštenega do ljudi. Mi smo zato, da ljudje dejansko dobijo več denarja, za koalicijo takratno ali pa, za vlado, katerokoli, pa to seveda pomeni rebalans proračuna, ampak to je pač, da rečem, neka vsebinsko tehnična zadeva, ki se bo naredila pa posledično ob spremembi takšnega predloga zakona, recimo, da se povečajo neke olajšave in da je manjši finančni priliv. To ne pomeni avtomatično tudi kršenje fiskalnega pravila, to pomeni samo prerazporeditev, da bo z manj denarja razpolagala država in z več denarja ljudje. Tako da, tukaj ni nič nepoštenega in so pač ti predlogi popolnoma legitimni. Tudi v tej smeri, seveda, da potem, so bili ti predlogi zavrnjeni, ker se je pač upoštevalo to, da ni šlo en korak se naprej in da se ni pač takrat spremenil proračun. O tem je ta zadeva, tako da tukaj, ne. Zdaj glede Stockholma, DUTB in tako naprej. Ja, vi ste pač to prebral, jaz vam lahko povem, da od takrat nisem imel nobenih stikov z nobenimi pravosodnimi organi, razen to, da so mi vrnil pač tiste, računalnike in tako naprej. Bral sem v časopisu, da pač, nisem v preiskavi, nadaljnji in to je to. Ne vem, nisem pa nikogar niti vprašal, niti nič, ker danes, po naši zakonodaji, si lahko v preiskavi, pa niti ne veš, da si v preiskavi. Ni pa res, da sem jaz tam karkoli podpisoval, ni res, da sem karkoli obljubil in ni… tam je bil enostavno sestanek izvršnih direktorjev, »neizvršnih« direktorjev in izvršnih direktorjev. Tako da, glejte, popoln sestanek, ki je trajal od devetih zjutraj, do dveh, tako da… Je ta zadeva, zdaj ne vem, / nerazumljivo/ končana, vi ste jo pač še enkrat povedal, nič narobe, jaz sem pač pojasnil to, kar je tukaj za pojasnit In, tudi že takrat sem pojasnil, da ni nič res od tistega, kar se je / nerazumljivo/. Zdaj, leto 2006, 2007, 2008 in tako naprej, hm, kaj se je dejansko takrat dogajal… Ja, takrat se je sprejela nova dohodnina, nov Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Izredno veliko moč, ali pa, javno mnenje, pomembno javno mnenje, so imel tako imenovani / nerazumljivo/ ekonomisti, med drugim gospod Mrkaić, gospod J. P. Damijan, s katerim sva takrat zelo dobro sodelovala in ki je zagovarjal enotno davčno stopnjo in potem bil, pač, nekoliko nesrečen, ker te enotne davčne stopnje ni bilo in, takrat je bil nenazadnje tudi minister v tej Vladi in takrat je bilo rečeno, da je enotna davčna stopnja, predvsem z njihove strani, edino tisto, kar se lahko naredi, pa nisem, takrat, kot državni sekretar, na Ministrstvu za finance, kot, po pooblastilu, takrat nisem predlagal enotne davčne stopnje, ampak so bile predlagane oziroma, potem tudi sprejete tri stopnje. In takrat - to je bilo leta 2006 – je bilo to sprejeto. Sprejelo je to zakonodajo ali pa, strinjalo se je, na nek način soglašalo, tudi partnerstvo za razvoj - v katerem mislim, da so bili Socialni demokrati takrat - zelo široko sprejeta reforma in bil je pozitiven učinek v proračunu in potem tudi v javnih financah za leto 2006 proračun, 2007 proračun, zdaj po spominu govorim. Tako da, tukaj so bili ti pozitivni učinki.  Zdaj, vi govorite seveda o tem zadolževanju, takrat je bilo, v tistem obdobju, najnižje zadolževanje, država je imela javni dolg 8 milijard, mislim da… po mojih ocenah, spominu in danes ga ima 33. Drugo pa je, tako imenovani dolg, ki ga ustvarijo država, prebivalstvo in podjetja in danes, oziroma tudi takrat, v tistem sistemu in današnjem sistemu, Vlada, minister, predsednik Vlade in tako naprej, nima pooblastil, možnosti, da bi posamezniku rekel, glej, ti pa ne vzemi kredita za otroški voziček. Ljudje, podjetja in tako naprej, so se lahko prosto oziroma svobodno zadolževali. Na to Vlada dejansko ni imela vpliva. Zgodilo se je, kar se je zgodilo, dejansko se je zgodila bančna luknja. Dejansko se je zgodilo to, da je nastala kriza, leta 2008, svetovna kriza leta 2009 in tako naprej. Takrat so bili še poskusi, bil je uveden tudi davek na izvedene finančne instrumente, ker z njimi se je zelo veliko trgovalo, mislim da, 40 odstotni, ampak to je bil zdaj uveden nek davek, zaradi tega, da bi se to zmanjšal, da bi se ti negativni učinki dejansko zmanjšal. Tako da ni, bom rekel, samo enoznačna, bom rekel, pot v tej smeri. To se spomnim, tega davka. In takrat, je potem nastala ta kriza in dejstvo je bilo, da je bilo ogromno, ogromno kreditov, ki se niso vračal, bilo je tudi ogromno, seveda, zavarovanj, predvsem v nepremičninah in banke niso takrat same s tem nič naredile in niso hotele nič naredit. Mislim, da smo jih nekaj let prosil vsi, prosil pod narekovaji, da se naj nekaj naredi in potem je bilo treba to naredit pač na način, v soglasju takrat, z Evropsko komisijo, z Mednarodnim denarnim skladom, to lahko čisto odkrito povem, to je bilo v letu 2012, sem zdaj, in takrat je prišlo pač do tega, da je bilo treba sprejet ZUJF. Takrat je bilo treba sprejet ZUJF, zaradi tega, ker je bila enostavno poraba prevelika in zadolževanje ni bilo možno. Zdaj, danes govorit, če pomislim nazaj, ali bi bilo boljše, da se takrat ne bi sprejel ZUJF? Zdaj nekdo pravi, da se je klical Trojko in tako naprej… Ali veste, to, klical se ni, bila je pa situacija naslednja, da, če si ti sprejel bolj drastične ukrepe, si dobil nižjo obrestno mero, na trgu. Mi smo se takrat zadolžil po zelo visoki obrestni meri – mislim, da okoli 7 % - in to zaradi tega, ker finančni trgi niso bili sposobni oziroma niso dal nižje obrestne mere in, pač to je bil ukrep, da se je dejansko reševala Slovenija. Takrat se je reševala država pred bankrotom, če želite. Zdaj, nekatere države so to naredile pod, da tako rečem, kapo tako imenovane Trojke – Portugalska, Španija na primer, seveda tudi Grčija, tudi Ciper in tako naprej… Ampak, oni so naredil potem / nerazumljivo/ in so dobil ugodnejša posojila, po ugodnejši obrestni meri. Takrat se je delovalo na Evroskupini in tako naprej. Evropskupina je bila tista. Tudi jaz sem nekajkrat bil na sestanku Evroskupine, ne vem kako takrat, to vse skupaj deluje. Zdaj, jaz mislim, da takrat, v tistih razmerah, je bila to neka optimalna varianta. Zakaj se je pa potem toliko časa ZUJF vlekel, glejte, to so bile pa druge vlade. Ne, ne vem, ostanki ZUJF so, ne vem, še danes… Ampak noben ga ni ukinil, vsem je pasal takrat ZUJF. Mislim, ne takrat, potem še, do leta, še 5, 6 let. Tako da, glejte, ekonomska situacija je bila takrat popolnoma drugačna, neprimerljiva s sedanjo. Vsaka je nekaj posebnega in mislim, da je takrat, da so pač, da sta, kot bom rekel, kar vse vlade delale v smislu tega, da naredijo, kar je najbolje možnost, za Slovenijo. In potem imamo še nekaj, to je v zvezi s to bančno krizo in recesijo. Zdaj, glede investicij kohezijske politike in tako naprej, in, pardon, najprej liberalizacija marže. Jaz ne govorim o liberalizaciji marže, ko govorimo o trošarinski politiki. Jaz govorim o tem, da je možno, že z uredbami Vlade, spreminjat trošarine in s tem ceno goriv in jih prilagajat. To je nekaj drugega. To ni, mislim zdaj, liberalizacija, mislim, lahko je tudi tu liberalizacija, pa je bilo to narejeno v neki drugi Vladi, ampak jaz govorim o spremembah trošarin in s tem vpliv na ceno trošarin. Zdaj, javne investicije in tako naprej, jaz mislim, da zaenkrat imamo javne investicije kar dosti javne, tudi o tretji razvojni osi smo govoril, gradimo železnice in tako naprej. Jaz, mislim, da pač te javne investicije so, lahko, da bodo še več. Tukaj imamo dejansko težave s kohezijsko politiko, odstotki so javni in jasni, premalo črpamo tega in jaz upam, da se bo to v prihodnje izboljšalo. Več tukaj zdaj ne morem reči in naredil bom vse, za to, na Ministrstvu za finance, da bi se izboljšalo, da se bo izboljšalo, če me boste potrdili v Državnem zboru. Razbremenitev nagrad, prispevkov in tako naprej… Glejte, jaz sem tudi povedal, da je koalicijska pogodba splošna, za razliko od kakšne druge, pa ne mislim zdaj samo na vašo zadnjo in tako naprej. Splošna je ravno zaradi tega, da se posamezni ukrepi lahko prilagajajo finančnemu položaju države in da se pač upoštevajo tista pravila, ki sem jih povedal, vključno s fiskalnim pravilom in vključno z 12. členom. Glede tega, ali spremenit fiskalno pravilo ali ne. Poznam seveda različne teze in argumente, glede same formule in glede Evropske komisije in ja, zavzemal se bom tudi za to, da se bo v okviru zakona ta formula spremenila in spreminjala, vendar, najprej je treba to spremenit, potem pa lahko začnemo delovat po tej novi formuli. Ne moremo pa kar začet delovat po novi formuli, če je nimamo dejansko napisane. Tako da, s tega zornega kota je treba pač upoštevat, tukaj sem, če želite, legalist. Toliko, spoštovani kolega Mesec.
Hvala lepa, gospod kandidat. Gospe in gospodje, trije so še prijavljeni – poslanec Ivanuša, poslanka Udovč in poslanec Han. Odrejam pavzo, zato da bomo prezračili prostor. Nadaljujemo ob 19. uri in 5 minut.
Gospe in gospodje, nadaljujemo s sejo. Kot razpravljavec je zdaj prijavljen poslanec Jani Ivanuša, za njim poslanka Mateja Udovč. Gospod Ivanuša, izvolite, imate besedo.
Lep pozdrav vsem prisotnim oziroma dober večer. Bom zelo kratek. Z ozirom na to, da so vsi moji predhodniki v 95 % odgovorili na vsa tista vprašanja, ki sem jih hotel kandidatu zastaviti, ne bom več razpravljal oziroma se odpovedujem razpravi, kandidatu za ministra za finance pa želim vse dobro pri svojem delu. Hvala lepa.
Gospod kolega Ivanuša, se vam zahvaljujem za zelo redko videno konstruktivno držo…
Hvala lepa, gospod Ivanuša.
…In si bom to tudi vnaprej zapomnil kot morda, da vas bom kdaj dal tudi za zgled. Nadaljujemo. Na vrsti je poslanka Mateja Udovč, za njo poslanec Matjaž Han. Kolegica Udovč, izvolite, prosim.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovani kandidat za ministra, mag. Šircelj. Jaz vas ocenjujem, jaz vas osebno poznam dobro leto pa pol in moram povedati na tem mestu, da vsa imela kar velikokrat strokovne debate in vas ocenjujem kot človeka, v danem trenutku, na pravnem mestu. Ste finančni strokovnjak, predvsem pa ste dolgoletni politik in verjamem, da boste znal v tej naši, lahko rečemo temu, težki situaciji, ki je pred nami, vodit tudi državne finance oziroma nas same. Nimate te sreče, kot jo je imel vaš predhodnik, ki je imel veliko boljša izhodišča, saj je imel stabilno gospodarstvo, prav tako je imel veliko gospodarsko rast in ni bil pod, pred pragom mu ni bila, v obdobju pandemije, ki bi ogrozila gospodarstvo, tako kot se nam sedaj kaže. Kljub temu, da ste že povedali, da davčnih sprememb ne bo, ste omenili, da bo za seniorske olajšave, pa davčna razbremenitev nagrad za uspešnost, pa mene zanima nekaj drugega – ali ste naklonjeni spodbudam vlaganja zasebnega sektorja v šport, športno infrastrukturo, s pomočjo davčnih olajšav. Namreč, v temu mandatu je bilo že veliko govorjenja o podhranjenosti, finančni podhranjenosti, tako športne infrastrukture, kot pa športa samega. Tako da bi prosila samo to vprašanje, da se ne ponavljam z ostalimi kolegi pa kolegicami. Hvala lepa.
Hvala, gospa poslanka. Gospod kandidat, izvolite.
Hvala lepa. Hvala lepa za vprašanje. Zdaj, jaz mislim, da že v sedanji zakonodaji obstajajo določene davčne olajšave, ki so namenjene tudi za športno infrastrukturo in sploh, za delovanje in razvoj športa. Kot vem, so te davčne olajšave premalo izkoriščene. Tudi podjetja jih v celoti ne izkoristijo zadosti. Jaz mislim, da ravno ta delovna skupina ekspertov bo namenjena tudi temu, da ugotovi, zakaj je relativno majhna motivacija za to, da bi podjetja več investirala v šport in nenazadnje tudi posamezniki. Tako da, to bo ena izmed nalog te delovne skupine.
Hvala lepa. Zdaj je na vrsti poslanec Matjaž Han. Gospod Han, preden vam dam besedo, dovolite samo eno opombo. Na ta način zaključujemo prvi krog razpravljavcev in sprašujem kolego Mesca, ali želi v drugem krogu razpravljati? (Da.) Potem bo za gospodom Hanom na vrsti ponovno poslanec Mesec. Poslanec Matjaž Han, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani kandidat. Dober večer. Zdaj, jaz sem vas temeljito – zdaj vas moram vikat, ker ste kandidat, drugače se tikava – jaz sem temeljito poslušal vašo predstavitev in vam moram prvič reči eno stvar, da, kar se tiče koronavirusa, kar se tiče tega problema, ki je zajel, bom rekel, cel svet, boste imeli v ekipi Poslanske skupine Socialnih demokratov podporo. Zavedam se, da je to prišlo, bom rekel, od zunaj, da država bo mogla odreagirat. Vaša ocena je bila, da bo treba odreagirat v številkah s ca 350 milijoni evrov, zato bo potrebno kar nekaj ukrepov, tako fiskalnih, kot tudi monetarnih. Seveda na monetarno politiko ima predvsem Evropa, bom rekel, ima Evropa roko gor. Tako da, kar se tega tiče, boste imel, vam dajem zdaj roko, da boste imel v Poslanski skupini Socialnih demokratov sogovornika. Ne govorim o rebalansih in teh zadevah, govorim o ukrepih, ki bodo potrebni, zato, da čimprej saniramo škodo, ki bo oziroma ki nastaja, v tej državi, da ne govorim o zdravju ljudi. Vse ostalo pa, zdaj pa te moram tikat Andrej, si me pa neizmerno razočaral oziroma, danes sem spoznal Andreja Širclja, kot poslanca, kot mojega kolega in spoznavam Andreja Širclja, gospoda ministra. Številke so v življenju iste, vrednote vsak človek približno isto zagovarja. Pustimo zdaj teze, kaj je opozicija, kaj je koalicija, ampak, da niti ene stvari, ki ste jo zagovarjal, v opoziciji, ne boste mogli izpeljat, pri vsej teh dobrih rezultatih v koaliciji, pa meni ne gre v glavo. Pa sem jaz zadovoljen, zato ker, se mi zdi, da zniževanje davkov in vse to, kar ste imeli zdaj, ta moment, kot opozicijski poslanec, niso prave rešitve. Tako da, moram reči, da tukaj pa moram reči, da sem absolutno razočaran in ne mislim sploh nič spraševat, zato ker, odgovore sem vse dobil, nič se ne bo dal naredit, mi je pa žal, pa tudi / nerazumljivo/ kritika na predsednika tega odbora, kar se tiče današnjih jutranjih sej, kajne, bistveno bolj »fer« bi bilo, da bi zakone, ki ste jih vlagali kot opozicija, da bi jih spravil iz mize, tako da bi glasovali o njih, da so neprimerni za nadaljnjo obravnavo, kot pa, da jih dajemo v predale in bodo prišli enkrat na vrsto, če bodo prišli na vrsto. Boljše, da naredimo čisto zadevo in s tem omogočimo drugim zakonom, ki stojijo v vrsti, da bi šli naprej; na primer, razbremenitev, hm… zadev, kar se…
Zakon o finančni razbremenitvi občin, to verjetno mislite.
Tako, to me moti. Kaj, ko sem pa bral vašo koalicijsko pogodbo, ne bom bral magnetogramov tvojih, ki si jih, bom rekel, imel pred enim letom pa pol, pa od Marka in tako naprej. Edina stvar, ki je, na nek način, v tej koalicijski pogodbi jasna, je finančno opredeljeno, koliko boste dal občinam. Jaz to podpiram in sem tudi zadnjič, ko je bil tudi vaš predsednik oziroma naš predsednik Vlade, Janez Janša, na pogovoru z občinami, rekel, da bojo to (nadaljevanje) potrdil, sem jaz rekel, da bomo Socialni demokrati absolutno to potrdil, da pa za razliko od drugih strank, ne bomo nobenih amandmajev vlagal o tem, da bi dvigoval 2 evra več ali pa 3 evre več, zato, da bi lahko bili popularni, se pa zavedam gospodarskih težav in zadnjo besedo bi imel verjetno finančni minister in ne verjamem, - ne verjamem -, da pri vsej teh situaciji, boš lahko našel 70 milijonov oziroma zdaj že manj, ker vsak mesec, ko bomo kasneje uveljavil to zgodbo, da bomo lahko občinam dal ta dodatna sredstva. In to, kar kolegi govorijo, da je to neka, za drugo, da je to isto, da to potrebujejo občine za vrtce in tako naprej, to nima veze. Ta denar rabijo občine za zdajšnje zakone, ki jih imajo in za zdajšnje pod financiranje. Saj tega se jaz zavedam, ampak na koncu ima finančni minister škarje in platno. V glavnem, moram reči, da nisem najbolj zadovoljen. Mislim sem, da je tukaj bistveno več vizije, da je tu bistveno več pogleda, kako naprej, pa vidim, da je isto, kot vsi do zdaj, ministri za finance - ko pridejo na ta stol, dobijo amnezijo za vse nazaj, kar so govoril. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. / oglašanje iz dvorane/ Replike ni, ker ni bila, gospod Bandelli, na vas namerjena razprava, niste bili niti omenjeni. To sploh ne more priti v poštev. Zdaj sprašujem najprej kandidata, ali želi odgovorit na izvajanje gospoda poslanca Hana? (Da.) Izvolite, prosim.
Ja, hvala lepa, spoštovani kolega Han. Zdaj, jaz se vam zahvaljujem za podporo pri reševanju posledic koronavirusa, tako da, hvala lepa. Druga zadeva, kar je, je seveda zdaj, še enkrat, tisti ukrepi, ki so bili predlagani, zdaj da nič od teh ukrepov ni, kajne. Tukaj se jaz pač ne morem strinjat. Imamo, predlagal smo Zakon o pokojninskem demografskem skladu in ta zakon tudi bomo predlagal še naprej. Predlagal smo nekatere rešitve glede stanovanjske problematike za mlade, samo, tudi to bomo in cilji tukaj so, pa da ne bom zdaj zašel, kaj smo predlagal… Ja, dolgotrajna oskrba, reševanje zdravstva in reševanje problematike mladih, v zvezi s stanovanji. Tako da, glejte, nekaj, rešitev je, nekaj predlogov je, nekaj ukrepov bo in če pomislimo, kakšne težave ima zdravstvo in koliko časa se ga že reformira in mislim, da če bi to naredil, seveda, in finančno in vsebinsko in predvsem, da bi skrajšal čakalne vrste, mislim, da to je nek ukrep. Drugo glede demografije in upokojencev, glejte, mi moramo začet skrbet tudi za bivalne prostore upokojencev, po nekih sprejemljivejših cenah, kot je zdaj, tudi kot država. Tako da, tudi tukaj, ti ukrepi so. No, tako da, glede tega se midva čisto ne bi strinjala, glede davčne politike pa razumem. / oglašanje iz dvorane/ Glede davčne politike pa razumem to razočaranje, da pač teh ukrepov, ki smo jih predlagali 2 leti in, ne vem, mislim, da 2 leti, da jih pač tokrat ni. Bomo pa še enkrat proučili vse ukrepe, vso analizo in dobil boste seveda tudi rešitve glede davkov.
Hvala, gospod kandidat. Zdaj nadaljujemo z razpravo. Trije prijavljeni so še – poslanec Mesec, poslanec Breznik in poslanec Pavšič. Prvi na vrsti, poslanec Luka Mesec. Prosim. / oglašanje iz dvorane/ To zdaj pomeni, da vas lahko odkljukam? (Da.) Hvala lepa, kolega Mesec. Na vrsti je poslanec Franc Breznik, prosim.
Najlepša hvala (nadaljevanje) Lahko rečem, da sem te, več kot 3 ure, poslušal odgovore kandidata. Vam, spoštovani predsedujoči, gospod Polnar, čestitke za vodenje, ker mislim, da peljete v smer, ki daje največ odgovorov tistim kolegom in kolegicam, ki želijo resnične odgovore. Tisto, kar me je, lahko bi rekel, pri Andreju Širclju danes potrdilo, to kar mislim o njemu osebno, več kot desetletje, da gre za vrhunskega davčnega strokovnjaka, mag. znanosti iz tega področja, finančnika, ki je relativno konservativen, tako da, tisti, ki pravite, da bo naredil ne vem, kakršnikoli minus v javnih blagajnah, glejte, to vam lahko osebno potrdim, da je prvi, ki trikrat premisli, karkoli izreče. Tista naslednja zadeva, ki pa je, ob vsem tistim, kar sem opazil, pa je, da opozarja na nepredvidljive mednarodne okoliščine, kar mislim, da je nujno potrebno in da zdaj, nekateri ukrepi, ki jih ima stranka pripravljena, za to, če tega ne bi bilo, jih seveda zdaj ne moreš implementirat, ker če bi danes to obljubil, potem tudi od mene ne bi dobil, glejte, glasa za ali proti, ker to je pa, ribarjenje v kalnem. Toda, očitat kandidatu, zakaj ni teh ukrepov zdaj, med tem časom, ko imamo naravno katastrofo, med tem časom, ko seja teče, mednarodna zdravstvena organizacija, kajne, sprožila mednarodno pandemijo, / oglašanje iz dvorane/ razglasila mednarodno pandemijo in vi se pogovarjate, da mora Andrej Šircelj naredit takšne ukrepe, kot smo jih predlagali pol leta ali pa leto dni nazaj, po vsej verjetnosti pa ne bo predlagal takšne ukrepe, zato je tudi rekel, da bojo / nerazumljivo/, je prva točka najbolj pomembna, tistih ukrepov, ki so nekaterim zvišali minimalne plače, na drugi strani pa so prišli v taki cenzus, da imajo danes 100 evrov manj v njihovih družinskih denarnicah. Takih ukrepov pa mislim ne, in ravno zaradi tega, ta, lahko bi rekli, nova situacija, ki se nam dogaja, treba se je zavedati, da kompletna severna Italija, kot naša druga največja izvozna partnerica, dobesedno stoji, je v totalnem zastoju, kajne, to pomeni, po vsej verjetnosti, tu popolne popravke, tudi Umarja, zato njegovo, danes, konservativno predstavitev jemljem osebno kot predstavitev nekoga, ki ima dolgoletne izkušnje, ki na zaletav, kot finančni minister in ki bo premislil nekatere resne zadeve ob teh novih, izrednih dogodkih, ki se dogajajo okrog nas. Spoštovani kandidat, tisto, kar bi vam pa zaželel v naslednjih tednih in pa mesecih, je predvsem, da boste ostali zdravi, zato, ker vas bo Slovenija nujno potrebovala. Da boste čim manj med, nekih prostorih, ki imajo dosti ljudi, zato, da se še tudi vi ne okužite in to tudi apeliram na vse vas, kolege. Tako, želim vam vse dobro in tudi vam predsednik, danes, da vodite po treh urah, še vedno koncentrirano ta odbor. Najlepša hvala.
Hvala, gospod poslanec. Gospodje in gospe, nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Robert Pavšič. Prosim, gospod Pavšič.
No, hvala lepa. Nekaj je konservativnost, ki seveda pritiče finančnemu ministru, je dobro, da je konservativen in da razmišlja na široko in vidi cel gozd in ne le enega drevesa. To je vsekakor pozitivno. Drugo pa je, izogibanje, v navednicah, konkretnosti. Seveda ste bili v svojih odgovorih več ali manj splošni, kar je tudi za pričakovat. Nismo pričakovali nekih konkretnih odgovorov, datumov, točnih številk, ampak navedba, da je koalicijska pogodba tako splošna, da se ne da niti čez palec ocenit, koliko je vredna, pa je, tri pikice. Jaz to razpravo zdajle izkoriščam pravzaprav samo zato, da obrazložim svoj glas, preden nas boste zapustili, da ga boste tudi lahko v živo slišali in se potem ne bom več, niti odzival, niti ne razpravljal. Cilj opozicije je zrušiti Vlado, ste rekli. Ja, v idealnih razmerah. Zgleda, da v Sloveniji se to zgodi tudi s pomočjo koalicije. In ker sem zdaj tudi sam v opoziciji, vas ne bom že danes rušil, ne bom vam pa tudi pomagal na oblast, tako da, glasoval bom proti, ampak želim vam vso srečo. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Gospod kandidat, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala, spoštovani kolegi, kolegice, za vprašanja. Vsa vprašanja in ti odgovore, ki sem jih dal, so mi bili izziv.  (nadaljevanje) Lahko rečem, za konec, da pač…
Gospod kandidat, spregledali ste, oziroma, nisem vas seznanil, nismo še končali, ker se je namreč gospod mesec še naknadno prijavil. Tako da, vi, če nameravate potem zaključni nastop naredit, bi malo kasneje. (Da.) Okej, hvala lepa. Preden dam besedo gospodu poslancu Mescu, gospe in gospodje, mi smo danes izvedeli - in to je bilo tukaj sprejeto kot veliko presenečenje – da metode osvajanja oblasti so lahko tudi diametralno nasprotne tistim metodam in tehnikam izvajanja ta iste oblasti in veliko vprašanje je, če je to za vse nas res tako velika novica oziroma, če je to res nekaj takega, kar doslej nismo vedeli. Mislim, da bi to bilo vendarle dobro tudi omeniti, zato, ker se mi zdi, da to ni nič kaj posebej presenetljivega. Razprava, poslanec Luka Mesec. Izvolite.
Ja, hvala. Gospod predsednik, vedeli smo, kot veste tudi vi, je pa v tej hiši, pa politiki nasploh, veliko hipokrizije, tako da… so redki trenutki, ko kdo, to, kar je danes Andrej Šircelj povedal o metodah boja za oblast, tudi naravnost in na glas in zelo jasno pove in mislim, da si je za to treba to izjavo in ta trenutek zapomnit. Zdaj, kar se tiče njegovih odgovorov na moja vprašanja, sem tudi jaz razočaran. Kar bi pričakoval od finančnega ministra je da, zdaj, ko je desetletje ali pa že desetletje in pol preteklo od prejšnjih dveh vlad, v katerih je sodeloval, da bo sposoben imet neko minimalno kritično distanco do njih. Nenazadnje, pač, nismo, v Levici, še zdaleč ne njihov edini kritik, ampak so njihove ekonomske politike, na široko kritiziral vse vrste ekonomskih strokovnjakov, Banka Slovenije, navajal sem prej navedbe Evropske komisije, ampak, očitno se kandidata za ministra nič od tega ne prime. Zato mene pač skrbi, da se v njegovi stranki in tudi sam osebno, iz teh izkušenj niso precej veliko naučil. Nenazadnje, mi ni tudi odgovoril na preprosto vprašanje, ali so bile te politike prejšnjih dveh Janševih vlad prociklične. Jaz sem mu jasno pokazal podatke, zakaj so bile, ampak po odsotnosti odgovora sklepam, da se kandidat s tem ne strinja in iz tega nestrinjanja izhaja moja skrb, da bodo napake ponavljane spet. Tako da, mogoče, preden glasujemo, jaz sem se o svojem glasu že odločil, to bo proti, še zadnje vprašanje, ga ponavljam – ali ocenjujete, da so bile politike prejšnjih dveh vlad, v katerih ste sodelovali, prociklične in kaj boste naredili, da vaše tokratne politike ne bodo pogrevale cikla, ne glede na to, ali bo ta šel v recesijo, ali bo šel v konjunkturo, ampak da boste delovali v dobro države, javnih financ, državljanov in dolgoročne vzdržnosti in blaginje?
Hvala, gospod poslanec. Samo trenutek, gospod kandidat – ali še želi kdo razpravljati? (Ne.) Potem, zaključujem razpravo in dajem besedo kandidatu, da odgovori poslancu Mescu in da tudi zaključi svojo predstavitev. Izvolite, gospod Šircelj.
Hvala lepa, gospod predsednik. Še enkrat hvala lepa gospodu Mescu za vprašanje. Takole vam bom odgovoril – okoliščine in pogoji, v katerih smo danes, so popolnoma oziroma, so drugačni, kot so bili takrat, predvsem do leta 2008, in ta politika, ki je zapisana v tej koalicijski pogodbi, ki so jo podpisale koalicijske partnerice, gre v smer zagotavljanja varnosti, čim večjega zdravstvenega varstva v prvem delu, nasploh tudi varnosti ljudi in premoženja, tudi glede na morebitna druga tveganja – tukaj mislim predvsem na migrantska – in v korist in za blaginjo državljank in državljanov Slovenije in prebivalcev in prebivalk Slovenije.  (nadaljevanje) Tako da, to je moj odgovor.  Še enkrat bi se vam rad vsem zahvalil za vprašanja. Potrudil se bom, da bom pač dejansko tudi s svojimi dejanji dokazal, da delujem za blaginjo Slovenije, tudi, če sem nekatere razočaral. Je pa nekaj res, danes ni lahkih rešitev, so pa lahko inteligentne možnosti in inteligentne odločitve. Hvala lepa.
Hvala gospodu kandidatu za zaključek predstavitve. Torej, razpravo smo zaključili. Gospod Šircelj, vi ste dolgoletni poslanec in poznate proceduro. Zdaj vas bom prosil, da za minuto, dve, zapustite dvorano, da članice in člani odbora opravimo z glasovanjem. Gospe in gospodje, predlagam, da odbor glasuje o naslednjem mnenju: »Predstavitev mag. Andreja Širclja, kot kandidata za ministra za finance, je bila ustrezna.« Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (8 članov.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto. Prosim, če pokličete kandidata. Spoštovani kandidat za ministra za finance, gospod Andrej Šircelj, sporočam vam, da je Odbor za finance z 11 glasovi za in z 8 glasovi proti sprejel mnenje, da je bila vaša predstavitev kot kandidata za ministra za finance ustrezna. Čestitam vam / oglašanje iz dvorane/ in vam želim veliko uspeha pri delu ministrstva. Gospod Han seveda spet ni mogel mimo tega, da ne bi komentiral - jaz vem, da se po protokolu ne rokuje čez mizo, ampak sem to prekršil zaradi tega, ker se mi ne da tule 25 metrov »lavfat«, zato da bom kandidatu oziroma, zdaj že lahko rečemo ministru za finance, bodočemu, čestital. Samo zato.  Tako da, obveščam tudi članice in člane odbora, pa tudi vas, gospod minister, da bo odbor v skladu z 231. členom Poslovnika Državnega zbora, sprejeto mnenje posredoval predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade. Potrebno je določiti še poročevalca za sejo Državnega zbora. Predlagam, da poročilo podam sam, kot predsednik odbora. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ne. In na ta način zaključujem to točko dnevnega reda in 34. nujno sejo Odbora za finance. Hvala.