12. redna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

10. 9. 2019

Transkript seje

Edvard Paulič

Spoštovani, pričenjam 12. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so se opravičili naslednje članice in člani odbora: Dušan Šiško, Nataša Sukič in pa Aleksander Reberšek. Na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: namesto poslanca Soniboja Knežaka poslanec Samo Bevk, namesto poslanca Janija Prednika poslanec Marko Koprivc in pa namesto poslanca Luka Mesca poslanka Violeta Tomić.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s tremi točkami. Po sklicu seje v četrtek, 5. 9. 2019, pa sem vam posredoval predlog v zvezi z dnevnim redom in sicer sem predlagal, da se dnevni red današnje seje razširi z novo točko dnevnega reda. In sicer pobuda Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Ljubljana in društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije Ljubljana za oceno ustavnosti Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave.

Prehajamo na odločanje o navedem predlogu za širitev in sprašujem, če želi svoje stališče predstaviti kateri od predstavnikov poslanskih skupin? Ugotavljam, da ne, tako da prehajamo na glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet in sprejeto razširitev bomo obravnavali kot novo A1 točko.

Prehajamo na 1A TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA POBUDE PRAVNO-INFORMACIJSKEGA CENTRA NEVLADNIH ORGANIZACIJ LJUBLJANA IN DRUŠTVA ZA OHRANJANJE NARAVNE DEDIŠČINE SLOVENIJE LJUBLJANA ZA OCENO USTAVNOSTI ZAKONA O INTERVENTNEMU ODVZEMU OSEBKOV VRST RJAVEGA MEDVEDA IN VOLKA IZ NARAVE, ki jo bomo obravnavali na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Prejeli ste naslednje gradivo: pobudo za oceno ustavnosti z dne 17. 7. 2019, mnenje Vlade z dne 8. 8. 2019, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 28. 8. 2019 in pa stališče Zveze ekoloških gibanj k pobudi z dne 10. 9. 2019. Na sejo odbora sta bila vabljena Zakonodajno-pravna služba ter Ministrstvo za okolje in prostor. Prehajamo na obravnavo. Kot prvi dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe gospa Arko Fabjan.

Izvolite.

Lenča Arko Fabjan

Hvala za besedo.

V predmetni pobudi za oceno ustavnosti zakona pobudnika navajata, da gre za vsebine, ki so že predmet tako zakonskega kot podzakonskega urejanja. Dodatno tudi izpostavljata, da je prav podzakonska ureditev to je bil odlok o ukrepu odvzema / nerazumljivo/ vrst rjavega medveda predmet presoje pred Upravnim sodiščem in Upravno sodišče je prilogo odloka odpravilo in vrnilo v ponovni postopek. Glede na to utemeljujeta pobudnika cena ustavnosti s tem, da gre za urejanje istih vsebin z različnimi zakoni poleg tega pa tudi na hierarhično različnih ravneh, kar naj bi bilo v neskladju z načelom delitve oblasti in z načeli pravne države. Glede na pravno varstvo, ki je bilo uporabljeno pred Upravnim sodiščem pa tudi zatrjujeta, da gre za izničenje pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva. V pripravljen odgovoru je najprej v bistvu povzet postopek in sicer je bil predlog Vlada se je sprejemal po nujnem postopku z utemeljitvijo, da je zaradi stanja, ki ste ga opisala že sama pobudnika to je sodno zadržanje odstrela prišlo do povečanja gostote rjavega medveda in volka s tem pa tudi do realne bojazni napada medveda na človeka. Vlada je v utemeljitvi še navedla, da gre za poseganje v populacijo celovito selektivno in omejeno. Nadalje je izpostavljeno, da je na vprašanja ustavnosti predlaganih rešitev z Ustavo opozarjala tudi Zakonodajno-pravna služba in sicer je ravno tako opozorila na morebitno neskladje z 2., 3., 23. in 25. členom Ustave. Pripravljen odgovor, to dodatno pojasnjujem, ne izhaja iz mnenja, v bistvu izhaja iz ustaljene ustavno sodne presoje, kjer je Ustavno sodišče v več zadevah že povedalo, da mora utemeljitev rešitev izhajati iz zakonodajnega postopka in da morebitna kasnejša po zaključenem zakonodajnem postopku utemeljevanja cilja zakona, ki iz zakonodajnega gradiva niso razvidna tega ne morejo nadomestiti, zato je v nadaljevanju odgovora povzeti argumenti, ki so bili podani tako ob obravnavi zakona na matičnem delovnem telesu kot, potem na seji Državnega zbora. Predvsem je poudarjeno stališče predlagateljice zakona, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa habitatna direktiva za izvedbo izjemnega odvzema zavarovanih vrst živali. in sicer je bilo to povečanje škode, izvedba preventivnih ukrepov in prognoza stanja vrste rjavega medveda in volka. Ti argumenti, ki so bili izpostavljeni že na matičnem delovnem telesu so bili, potem še dodatno argumentirani na seji Državnega zbora in sicer je bilo glede škode izpostavljeno, da se je število škodnih primerov v primerjavi z enakim obdobjem lani podvojilo, da ima prebivalstvo majan občutek varnosti, da kar se tiče preventivnih ukrepov, da so bile izčrpane že vse zadovoljive možnosti za preprečevanje škode in ne nazadnje, da je prognoza stanja živali se redno spremlja in da podatki kažejo, da gre pri obeh vrstah za ugodno varstveno stanje. Glede navedeno, se pravi, je odgovor osredotočen na argumente, ki so bili podani v postopku sprejemanja zakona v utemeljitev predlaganih rešitev in gre za argumente, ki so prevladali nad pomisleki, zaradi česar je na koncu podano mnenje, da pobuda za oceno ustavnosti ni utemeljena.

Edvard Paulič

Hvala lepa.

Imam še eno pooblastilo. In sicer, poslanca Igorja Zorčiča nadomešča poslanec mag. Branislav Rajić. Besedo dajem predstavniku Ministrstva za okolje in prostor, gospod Prijon.

Izvolite.

Aleš Prijon

Hvala lepa za besedo.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci ter ostali udeleženci današnje seje, lepo pozdravljeni!

Vlada Republike Slovenije je sprejela stališča o navedbi iz pobude pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij in društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije za oceno ustavnosti zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave. Vlada meni, da zakon ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije ter predlaga, da Ustavno sodišče pobudo za ugotovitev protiustavnosti zavrne. Sprejem predmetnega zakona je terjala izjemna situacija v državi, zato je bil sprejet po nujnem postopku, kar omogoča Poslovnik Državnega zbora in kar je Vlada Republike Slovenije tudi utemeljila. Zakon je bil pripravljen zaradi posledic sodnega zadržanja odstrela za namen uravnavanja populacije, kar je privedlo do povečane gostote obeh zavarovanih vrst do te mere, da so te živali v zadnjem obdobju spremenile način obnašanja, kar predstavlja neposredno grožnjo za prebivalce in njihovo premoženje.

Glede očitka pobudnikov vzporedno obstoja več pravnih podlag za odstrel, je Vlada Republike Slovenije mnenja, da je dvotirnost odvzemu omogoča že sama uredba, s tem da je poleg možnosti izrednega odstrela na podlagi dovoljenj, ki jih izda Agencija Republike Slovenije za okolje, omogočala tudi odvzem na podlagi splošnih aktov v obliki pravilnikov oziroma kasneje odlokov. Poleg tega 3. člen zakona določa, da je treba v vsakem primeru upoštevati kumulativne vplive izvajanja vseh odvzemov iz narave skupaj, na ugodno stanje vrste rjavega medveda in volka.

Dejstvo, da se situacija ureja z zakonom, namesto z odlokom, pomeni Vladi z vidika presoje ustavnosti ni bistveno, saj gre v obeh primerih po vsebini za splošen in »neposamičen« pravni akt. V obeh primerih gre namreč za splošna in abstraktna pravna pravila. Vlada se tudi ne strinja z navedbo, da je vsebina zakona identična vsebini dosedanjih odlokov oziroma njihovih prilog, ki so bile odpravljene na Upravnem sodišču. Predlog zakona je bil namreč dopolnjen prav v delu, ki se nanaša na odvzem volka. Tako je bil zakonsko urejen postopek, ki na predvidenih lovsko »preglavskih«(?) območjih z največjo zgostitvijo škod in v okviru predvidenih kvot za odvzem, vključenih v odlok, vzpostavlja drugačen okvir za odvzem kot dosedanja odlok in uredba.

Tudi pri rjavem medvedu so bila v največji možni meri upoštevana napotilo Upravnega sodišča in sicer, so bili v obrazložitvi analizirani preliminarni izsledki zadnje ankete za leto 2019, s katero je bil ocenjen trend družbene spremenljivosti oziroma občutka splošne varnosti prebivalcev glede na zadnje ankete, izvedeno v letu 2015. Ta analiza je pokazala, da velika večina anketirancev meni, da je odstrel potreben za uravnavanje velikosti populacije rjavega medveda v Sloveniji. Poleg tega, je bila tako za volka, kot tudi za rjavega medveda z dodatnimi obrazložitvami k predlogu zakona dokazana vzorčna povezava med območji največje zgostitve škod in lovsko »preglavskimi«(?) območji, na katerih so bile predvidene kvote za odvzem.

V zvezi z očitki pobudnikov, da naj bi bila pobudnikom zaradi načina sprejemanja odločitve odvzem osebkov vrst rjavega medveda in volka po nujnem postopku in v obliki zakona, odvzeta ustavna zagotovljena pravica do sodnega varstva in pravica do pravnega sredstva, Vlada meni, da ti očitki niso utemeljeni, saj je Ustavno sodišče Republike Slovenije sprejelo v obravnavo pobudo za presojo ustavnosti zakona. Navedba pobudnikov za zakon o interventnem odvzemu medveda in volka iz narave ni temeljil na strokovnih podlagah, ki jih sicer za odreditev odstrela zahteva 8. člen uredbe, po mnenju Vlade ni pomembno pravno vprašanje iz vidika presoje ustavnosti zakona. Omenjena uredba je namreč hierarhično nižji akt od zakona in predstavlja pravno podlago za izdajo odlokov, ne pa za izdajo zakona.

Ne glede na to, so bile pri pripravi zakonov upoštevane prav strokovne podlage, na katerih so temeljila predlagane kvote in pogoji za odvzem v zadnjih odlokih, z dopolnjenimi obrazložitvami.

Hvala lepa.

Edvard Paulič

Hvala lepa.

Odpiram razpravo, želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne, tako da… Se oproščam, gospa… Tomić ja, izvolite.

Violeta Tomić

Ja, hvala za besedo.

Zdaj, preden bodo, ne vem, kmetje skočili ali kdorkoli, naj povem, da smo v Levici temu zakonu nasprotovali, že tekom njegovega sprejemanja, zdaj se pa pogovarjamo o oceni ustavnosti tega istega zakona.

Zdaj, mi menimo, da navedbe predlagateljev ocene presoje ustavnosti zakona v celoti držijo in jih tudi podpiramo. Zdaj, preden se dotaknem mnenja ZPS, o katerem danes glasujemo, naj najprej samo na kratko povzamem, kako je do tega sploh prišlo, da je bil ta zakon sprejet. Razlog za sprejem zakona je bil ta, da so sodišča zadržala odstrel volkov in medvedov in tudi delno razveljavila odlok o odstrelu. NVO-ji so odstrel izpodbijali na Upravnem sodišču, kajne, in to sodišče zagotavlja sodno varstvo v upravnih zadevah.

Zdaj, upravičeno se lahko vprašamo, kakšno zaupanje v pravno državo lahko imajo državljani in v državo, po 2. členu Ustave, če mesec dni po tej odločitvi Upravnega sodišča Vlada in Državni zbor sprejmeta zakon, ki to odločitev enostavno povozi. Upravno sodišče je odredilo zadržanje odstrela 175-ih medvedov z zelo dobro utemeljenimi razlogi. Skratka, Upravno sodišče odstrela ni zadržalo zato, ker naj bi sprejeli mi zakon, ampak zaradi čisto vsebinskih in tehničnih zahtev, ki za odstrel niso bile izpolnjene niti zdaj in še vedno niso izpolnjene. Spremeni se nič. Zdaj imamo zakon, ki ima isti naslov, ima praktično isto število členov, vsebina je praktično ista. Skratka, to so minimalni popravki, ki pač morajo biti zaradi same strukture zakona.

To, da ste spremenili zakon oziroma naslov akta in namesto odloka sprejeli zakon, razlogov, zaradi katerih je Upravno sodišče zadržalo odstrel, ne odpravlja niti na eni sami samcati točki in v kolikor bo do načrtovanega poboja volkov in medvedov dejansko prišlo in če nekdo sproži postopek pred Evropsko komisijo ali Evropskim sodiščem, verjemite, da bo Slovenija plačala zelo visoko kazen.

Zdaj, problem je, da možnosti preventivnih ukrepov nismo prej izčrpali in prav tako ni nobenega rednega spremljanja stanja populacije, ampak so zgolj modelski izračuni. Subvencije za preventivne ukrepe koristijo vsega nekaj 10 kmetov. Izkoriščeno je le malo subvencij – za električne ograje okoli 60, za pastirja 10, za psa 10. Se pravi, najprej bi morali uporabit druge možnosti.

Za konec pa, mi se pogovarjamo o ogroženih vrstah, o vrstah, ki bi jih mi morali zaščitit in ravno, skorajšnje izumrtje zveri je v prejšnjem stoletju povzročilo namnožitev divjadi in potem se spomnimo, da smo razpravljali na Odboru za kmetijstvo o divjadi, ki uničuje pridelke in potem človek mora spet umetno streljat divjad in smo takrat opozarjali, da se bodo zveri namnožile, ker ne bodo imele hrane, kajne? Celo lovci so rekli, ne toliko streljat. Ja, ampak, nekateri so si želeli, verjamem pa, da je lovstvo hud »biznis« in da se nekaterim to splača in jih prav zelo veseli. Zakaj ni mrhovišč, ki bi bili daleč od kmetij in tako naprej?

Skratka, in potem se kmetje izmenično oglašajo – enkrat se namnoži populacija divjadi, potem se namnoži populacija zveri, tako da, na tak način seveda ne gre. Zanimiva mi je pa dikcija odvzem osebkov. Ali je, med vojnami, ko pobijamo, je to odvzem osebkov, ki bivajo na ozemlju, ki bi ga mi radi imeli? Tukaj se postavlja zelo zanimivo, tudi moralno vprašanje. Skratka, to oceno ustavnosti popolnoma podpiram in o mnenju ZPS pač… ZPS mora po svoji dolžnosti branit ta zakon, vendarle.

Zdaj ZPS meni, da je bilo tekom obravnave s strani ministrstva danih dovolj dodatnih utemeljitev, zlasti kar se tiče upoštevanja habitatne direktive, je bilo res zelo na dolgo in široko povedano, kakšno škodo naj bi zveri povzročale, ampak, moram reči, da je na žalost to, da kmetje dobijo več odškodnine, če ne postavijo ograje za žival, kot če bi jo vzgajali in prodali. Poleg tega, to, da je en bivši politik, ki vodi eno stranko, ki ni parlamentarna, ponujal celo denar in nagrado, tako kot na divjem zahodu »wanted«, pa nagrado razpisuješ, je ravno tako popolnoma nedopustno in glede na to, da iščemo zunanje sovražnike vedno in povsod, bom rekla, da na žalost eni to vedno prakticirajo. Nekateri prihajajo v parlament preko zunanjega sovražnika, migrantov, realnih ali namišljenih, ne bom sodila o tem, zdaj, eni stranki, ki je do nedavnega vodila in še danes veliko ima svojih kadrov znotraj Ministrstva za kmetijstvo in drugih, in občin, zdaj pa so zveri tista sovražnost. Verjamem, da človek in zver lahko sodelujeta in sobivata, vendar s pametnimi ukrepi in seveda, da zaščitimo ogrožene vrste.

Hvala.

Edvard Paulič

Hvala lepa.

Želi besedo še kdo? Želi besedo predstavnik Vlade? Ne želi. Zaključujem torej razpravo in prehajamo na odločanje.

Na glasovanje dajem naslednje mnenje:

»Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe o pobudi Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Ljubljana in Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, Ljubljana, za oceno ustavnosti Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrste rjavega medveda in voka iz narave.« Prehajamo torej na glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (2 člana.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo pripravil poročilo v katerega bo sprejeto mnenje vključeno in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor za Ustavno sodišče.

S tem zaključujem a1 točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVAH STANOVANJSKEGA ZAKONA, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU V OBRAVNAVO PO SKRAJŠANEM POSTOPKU POSREDOVAL DRŽAVNI SVET.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 36. seji dne 7. 6. 2019 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo. Predlog zakona z dne 16. 5. 2019, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 27. 8. 2019, mnenje Vlade z dne 18. 7. 2019 in podpora Zveze društev upokojencev Slovenije k predlogu zakona z dne 7. 6. 2019. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanske skupine SD k 1. in 3. členu, ter sprememba amandmaja k 1. členu in pa poslanske skupine SDS k 1. členu. Prejeli ste tudi pregled amandmajev z dne 10. 9. 2019. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: predlagatelj Državni svet, Ministrstvo za okolje in prostor, Gospodarska zbornica Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije in pa Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona o kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Najprej dajem besedo predstavniku predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona. Državni svetnik gospod Kontič, izvolite.

Bojan Kontič

Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!

Prihajam iz Državnega sveta, torej lahko uporabljam ta izraz, članice in člani odbora. vesel sem, da je ta točka na današnji seji in vesel sem, da smo znotraj postopka pravzaprav uspeli uskladiti in odpraviti vse nejasnosti in pomanjkljivosti na katere smo bili obveščeni oziroma opozorjeni. Vsi natančno veste, da je že nekaj časa prisotna tudi medijska podpora prizadevanjem tistih, ki želijo v večstanovanjskih objektih odpraviti arhitektonske ovire, ki želijo v večstanovanjskih objektih kjer ni dvigal, namestiti ta dvigala, vendar običajno je za dvigala potrebno gradbeno dovoljenje, in če je potrebno gradbeno dovoljenje, zakon predvideva 100 % soglasje. To seveda pomeni, da so popolnoma onemogočeni, ker se zelo hitro zgodi, da kdo, ki stanuje v prvem nadstropju, ni ravno zainteresiran za dvigalo. V višjih nadstropjih lahko pa stanujejo ljudje, ki so gibalno ovirani, lahko stanujejo tudi mlade družine, ki imajo vozičke s katerimi prevažajo otroke in ne nazadnje, imamo tudi nepokretne ljudi, ki jih je potrebno vsake toliko časa odpeljati oziroma pripeljati v bolnišnico, k zdravniku, kamorkoli in je potrebno vložiti kar velik napor, tudi s strani reševalcev, da so pri tem uspešni.

Ko smo v Državnem svetu na mojo pobudo obravnavali to problematiko, smo prišli do soglasja, da je potrebno na tem področju nekaj postoriti, zato smo predlagali spremembo tega zakona, s katerim smo prvotno želeli, da bi 50 % tistih, ki imajo lastniško pravico, torej etažnih lastnikov, zadostovalo za to, da bi bil poseg – tudi, če je gradbeno dovoljenje potrebno, omogočen. Sedaj z amandmajem se ta zadeva nekoliko spreminja, ampak vseeno je to še vedno korak v pravo smer, ki ga pozdravljam. Prav tako priznam, da nismo poskrbeli za pravno varnost tistih, ki v tem primeru seveda morajo imeti možnost, da izpodbijajo odločitev večinske volje lastnikov stanovanj. To je zdaj odpravljeno in tudi to je urejeno. Tako da smo pravzaprav odgovorili na vsa vprašanja in zakon takšen kot je z amandmaji, ki bi jih danes sprejeli, kjer je povzet tudi amandma s strani SDS – zdaj sem ga videl. Gre za tri četrtine tistih, ki naj bi odločali. Torej zdaj smo na teh 75 %, če bo sprejet amandma, ki bodo omogočali in pravzaprav odpravili tisto, kar je najpomembnejše – da lahko nekdo v procesu vgradnje recimo dvigala, ki ga nujno potrebujejo, nagaja, enostavno nagaja.

Zdaj, mi imamo v Sloveniji kar nekaj stanovanj oziroma nekaj večstanovanjskih zgradb s štirimi nadstropji plus pritličje, kjer zakonodaja ni zahtevala dvigala v času gradnje. Zdaj so ti bloki seveda brez dvigal, ovire takšne kot jih opažamo v vsakdanjem življenju, pa ostajajo. Ljudje se staramo, potrebe po tem, da bi gibalno oviranim omogočili normalno življenje, so prisotne in zakon, ki je tukaj pred vami, prav v ničemer ne odstopa s prakso, ki je v tujini. Če ste pogledali primerjavo v ostalih državah – praviloma gre za 50 %. Večina lastnikov se o tem odloča. Je pa seveda to kar imamo mi možnost, da tistih 50 % recimo, ki bi pa nasprotovalo lahko na sodišču, sproži postopek za to, da se ta odločitev razveljavi. Tako da mislim, da zakon odgovarja takšen kot je na vse to na kar smo bili opozorjeni in predlagam in vas tudi prosim, če smem tako reči za podporo v imenu tistih, ki v resničnem ali pa realnem življenju težko prenašajo težave s katerimi se soočajo, tudi zaradi nagajanja posameznikov v posameznih večstanovanjskih stavbah. Kot ste videli je bila izražena tudi podpora Združenja društev upokojencev Slovenije. Ti so tudi tisti, ki so nas redno opozarjali na to. Seveda računam, da bi tako kot vedno lahko slišali tudi pripombo, da je potrebno zadevo sistemsko urediti. 15 let sem bil v tej hiši, pa povem, kaj pomeni sistemsko urediti. To pomeni še vsaj dve leti nič na tem področju, potem pa morda se kaj zgodi, ampak nujno.

Tako da predlagam, da se znotraj tega osredotočimo predvsem na to, da danes in potem na plenarnem zasedanju Državnega zbora ta zakon sprejmemo, spremembo zakona sprejmemo, ker v ničemer ne bomo posegali v sistemsko ureditev, ki je pa potrebna in jo bo verjetno ministrstvo in vlada tudi po moji oceni v naslednjem letu procesirala in bo sestavni del tudi vašega dela. Ampak, če eno zadevo rešimo prej, ni nič slabega, predvsem pa je koristno za ljudi, ki resnično potrebujejo to rešitev.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Edvard Paulič

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za okolje in prostor.

Gospod Prijon, izvolite.

Aleš Prijon

Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!

S predlagano novelo stanovanjskega zakona bi se posebej opredelilo potrebna soglasja pri sprejemanju odločitev o gradbenih posegih in izboljšavah na večstanovanjskih stavbah, ki so povezani z odpravo arhitektonskih ovir in je zanje treba pridobiti gradbeno dovoljenje, pod kar spada tudi gradnja dvigal. V predlaganem soglasju je več kot 50 % takšnih lastnikov po solastniških deležih. Nižje soglasje bi po mnenju predlagatelja olajšalo sprejeto odločitev o gradbenih delih in izboljšavah, kadar gre za gradbene posege, ki zadevajo odpravo arhitektonskih ovir.

Uvodoma želim izpostaviti, da je v normativnem delu programov Vlade Republike Slovenije za leto 2019 že predvideno sprejetje novega stanovanjskega zakona. Ta bo vseboval tudi spremembe glede potrebnih soglasij za izvedbo poslov, ki presegajo okvir rednega upravljanja med katera sodijo tudi izboljšave in posegi, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje. Predlagane rešitve v novem stanovanjskem zakonu bodo problem soglasij reševale sistemsko in ne le za izboljšave, ki se nanašajo na odpravo arhitektonskih ovir. Definicija izboljšave so bo uskladila tudi z gradbeno zakonodajo, ki opredeljuje vzdrževanje objektov, pri čemer za ta dela ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Ministrstvo na načelni ravni torej soglaša z idejo o znižanju potrebnih soglasij za gradbene posege, pri katerih je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Vendar pa ocenjujemo, da bi znižanje soglasij iz obstoječih 100 procentov na predlaganih 50 procentov etažnih lastnikov po solastniških deležih pomenilo prevelik poseg v zasebno lastnino. Temu je pritrdilo tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije z dne 27. 8. 2019. Ravno tako bi bilo nujno potrebno natančno opredeliti pojem arhitektonskih ovir. Pri glasovanju etažnim lastnikom pa bi bilo potrebno zagotoviti pravno varstvo. Na podlagi navedenega Vlada predloga zakona o dopolnitvah stanovanjskega zakona v predlagani obliki ne podpira.

Amandma, ki je bil vložen s strani Poslanske skupine Socialnih demokratov pa Vlada podpira. Delež soglasij za gradbene posege in izboljšave na več stanovanjskih stavbah, ki so povezani z odpravo arhitektonskih ovir in je zanjo treba pridobiti gradbeno dovoljenje se iz prvotno predlaganih 50 % z amandmajem poviša na soglasje več kot 75 % etažnih lastnikov po solastniških deležih. Takšna ureditev po mnenju ministrstva ne predstavlja prevelikega posega v zasebno lastnino, hkrati pa olajšuje izvedbo potrebnih investicij. Predlagana sprememba je skladna tudi s predvidenimi določili novega stanovanjskega zakona. Z amandmajem se v tem vpeljuje ustrezno pravno varstvo pri glasovanju etažnih lastnikov, ki imajo možnost izpodbijanja sklepa o odločitvi etažnih lastnikov v nepravdnem postopku. Prav tako se z amandmajem dodaja podrobnejši opis odprave arhitektonskih ovir, ki je vezan na zagotovitev neoviranega dostopa in uporabe stavbe, terminološko pa je usklajen z gradbeno zakonodajo. Hvala lepa.