52. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

13. 9. 2019

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Spoštovane kolegice, dragi kolegi, pričenjam s 40. Sejo Odbora za zunanjo politiko. Naj omenim, da je na današnji seji zagotovljeno simultano prevajanje iz angleškega jezika v slovenski jezik in obratno.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: opravičuje se gospod Ferenc Horváth, opravičuje se gospod Primož Siter. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo pa: namesto gospe oziroma mag. Meire Hot mag. Marko Koprivc, namesto gospoda Aljaža Kovačiča gospod Edvard Paulič, namesto gospoda Nika Prebila gospod Jože Lenart, namesto Zmaga Jelinčiča Plemenitega je z nami gospod Dušan Šiško, namesto mag. Andreja Širclja je z nami gospod Boris Doblekar, namesto dr. Mateja T. Vatovca je z nami dr. Franc Trček in še zadnja, namesto gospe Nine Maurovič je z nami gospa Lidija Divjak Mirnik.

Pozdravljam še enkrat vse goste, ki ste danes z nami, še posebej pa njegovo ekscelenco gospoda Markuu Virri, veleposlanika Republike Finske v Republiki Sloveniji, dr. Zorana Stančiča, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in evropskega poslanca, dr. Milana Brgleza. Na sejo so bili vabljeni tudi predstavniki Urada predsednika Republike Slovenije, Kabineta predsednika Vlade ter Ministrstva za zunanje zadeve.

Besedo tako dajem mag. Marku Koprivcu, podpredsedniku Odbora za zadeve Evropske unije. Izvolite.

Hvala lepa, lepo pozdravljeni, spoštovani kolegice in kolegi.

Naj uvodoma pojasnim, da bom sejo po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve Evropske unije, gospoda Igorja Pečka, kot podpredsednik odbora vodil danes jaz.

Začenjam 52. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: gospa Nataša Sukič. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Matjaž Nemec nadomešča mag. Meiro Hot, Dušan Šiško nadomešča poslanca Zmaga Jelinčiča, Lidija Divjak Mirnik nadomešča poslanca Nika Prebila, Jožef Lenart nadomešča poslanca Igorja Pečka in pa Jožef Horvat nadomešča poslanca Blaža Pavlina.

Naj na začetku tudi sam pozdravim vse povabljene, ki ste danes z nami, še posebej njegovo ekscelenco, gospoda Markku Virri, veleposlanika Republike Finske, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije, ter dr. Zorana Stančiča, vodjo Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odborov. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov. Ker v poslovniškem roku s predsednikom Odbora za zunanje politiko nisva prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen dnevni red seje takšen, kot ste ga prejeli s sklicem seje odborov.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV PREDNOSTNIH NALOG PREDSEDOVANJA REPUBLIKE FINSKE SVETU EVROPSKE UNIJE V ČASU OD 1. 7. DO 31. 12. 2019. Kot gradivo k tej točki, ste prejeli Program predsedovanja Republike Finske Svetu Evropske unije.

Najprej dajem besedo njegovi ekscelenci, gospodu Markku Virri, veleposlaniku Republike Finske, v Republiki Sloveniji, da nam predstavi prednostne naloge finskega predsedovanja Svetu Evropske unije.

Prosim, gospod veleposlanik, izvolite.

Markku Virri

Najlepša hvala, gospod predsedujoči za besedo.

V veliko veselje in čast mi je, da ste me povabili na današnjo sejo Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko. V veliko veselje mi je, da lahko podam predstavitev naših prednostnih nalog. Rad bi se seveda zahvalil tudi obema odboroma, ki sta me povabila, ter Državnemu zboru na splošno.

Finska trenutno predseduje Svetu Evropske unije in sicer, tretjič v svoji zgodovini. Predsedovanje pomeni, da zastopamo vse države članice, da skupaj delujemo za skupno dobro. Ključne besede našega predsedovanja so iskanje rešitev, konkretni rezultati, doslednost, trajnost in spoštovanje določenih pravil. Finska velja na splošno za aktivno, odprto državo, za poštenega posrednika. Naša zunanja politika temelji na vrednotah. Kot veste, je predsedstvo Sveta Evropske unije utemeljeno na načelu rotacije. Na podlagi Lizbonske pogodbe iz leta 2009, države članice, ki predsedujejo, sodelujejo med seboj, v tako imenovanih triih. Finska je v triu skupaj z Romunijo in Hrvaško. Vsak trio pripravi tudi poseben program, ki pokriva 18. mesečno obdobje.

Predsedovanje smo prevzeli v ključnem trenutku, ko vladajo številni izzivi, ki jih je treba nasloviti, ki jih je treba rešiti, zato, da bo Evropska unija ostala koherentna in učinkovita. Ena država članica, na primer, nas zapušča. Nova komisija bo tudi vzpostavljena v tem času, tudi Evropski parlament bo pričel ponovno delovati po majskih volitvah. Evropski vodje, so se tudi pred kratkim odločali o prihodnji strategiji Evropske unije.

Znotraj našega predsedovanja imamo štiri temeljne naloge in sicer, moramo sprejeti novo strateško agendo, ki bo pokrivala obdobje od 2019 do 2024. Gre za zelo ambiciozen, zelo vnaprej gledajoči program, ki naslavlja tako notranje, kot zunanje izzive. Finska bo prva upoštevala novo strateško agendo pri svojem delu. Ta se še posebej osredotoča na zaščito pravic in svoboščin državljanov, vzpostavljanje klimatsko nevtralne in pravične Evropske unije, spodbujanje naših vrednot na svetoven odru. Naše predsedovanje med drugim temelji tudi na programu predsedujočega tria, o katerem sem poprej govoril in kot je poudarjeno v tem programu, želimo zagotoviti gladek prehod v naslednji zakonodajni cikel. Obenem želimo tudi vzpostaviti dobre konstruktivne odnose z novimi institucijami. Obenem bomo delali na tistih stvareh, ki smo jih podedovali od prejšnjih držav, ki so predsedovale. In sicer se bomo osredotočali s horizontalnimi zadevami, ki so zelo kompleksne narave. Še posebej se bomo ukvarjali z večletnim finančnim okvirjem, naslavljali bomo zadeve, ki se navezujejo na vladavino prava, brexit, migracije, govorili pa bomo med drugim tudi o gospodarski in denarni uniji. Seveda so med prednostnimi nalogami tudi naloge, ki izhajajo iz našega nacionalnega programa in o tem bom spregovoril zdaj.

Po našem mnenju je trajnostnost tista, ki je najpomembnejša za vse ukrepe Evropske unije. Prav zaradi tega je naš slogan »Trajnostna Evropa, trajnostna prihodnost«. V skladu z novo strateško agendo so naše prednostne naloge naslednje: naprej se bomo osredotočili na skupne vrednote, na vladavino prava kot temeljni kamen evropskega delovanja. Obenem je pomembno, da je Evropska unija konkurenčna in socialno vključujoča. Osredotočali se bomo tudi na delovanje na področju podnebnih sprememb. Tukaj želimo ohraniti in biti v vodilni vlogi na svetu, obenem pa želimo tudi se posvetiti celostni varnosti državljanov.

Če si pogledamo najprej prvo prednostno nalogo in sicer krepitev skupnih vrednost in vladavine prava. Vladavina prava je zapisana v 1. členu naše glavne pogodbe kot eno od temeljnih načel. To pomeni, da morajo vsi tisti, ki imajo moč delovati v skladu z zakonom, v skladu z vrednotami, z demokracijo in tudi temeljnimi pravicami. Obenem morajo delovati tudi nepristransko in neodvisno. To pomeni, da moramo spoštovati vladavino prava. To je nujno zato, da lahko resnično dobro deluje naše območje svobode in prava. Smo pa v zadnjem času zaznali pritisk. To seveda spodjeda verodostojnost Evropske unije na svetovnem odru, še posebej, kar zadeva temeljne pravice. Zato je treba spoštovati vladavino prava. Na ta način spoštujemo in ščitimo pravice naših državljanov, obenem pa na ta način tudi zagotavljamo ustrezno delovanje in verodostojnost Evropske unije. Naš pristop je pozitiven, konstruktiven, želimo namreč izboljšati orodja, ki jih imamo za zagotavljanje vladavine prava. Želimo tudi spodbujati sodelovanje med različnimi akterji. Tako bomo nadaljevali tudi s pogajanji, ki so namenjeni temu, da je črpanje evropskih sredstev bolj vezano na spoštovanje vladavine prava. V zvezi s tem naj vam povem, da je prav v tem tednu v Helsinkih potekala konferenca, ki se je imenovala »Kako zagotoviti odpornost naših družb, v času sprememb v Evropi, interakcija med demokracijo, vladavino prava in temeljnimi pravicami. Na tej konferenci so sodelovali strokovnjaki iz držav članic, predstavniki evropskih institucij, predstavniki civilne družbe in vsi so lahko razpravljali o tej temi, s pogledom v prihodnost, obenem so poskušali ugotoviti, kam naprej. Konferenco sta organizirali Ministrstvi za pravosodje in Ministrstvo za Evropske zadeve.

Na Svetu za splošne zadeve, 16. septembra, bo potekala prva obravnava Madžarske. Skupaj s predstavniki Evropskega parlamenta, bomo še pred tem obravnavali njihove predloge. Kako poteka takšna obravnava? O tem smo se dogovorili na odboru Coreper julija meseca, tako da bomo se tega držali. Predsedstvo najprej poroča Svetu o svojih stikih z Evropskim parlamentom, v zvezi z zadnjimi in nedavnimi predlogi. Država članica, ki se je zadeva zadeva, lahko predstavi svoja stališča. Tretji korak zajema komentarje s strani Evropske komisije in potem sledi postavljanje vprašanj in odgovorov. Države članice lahko postavijo dve vprašanji, za vsako temo, ki je znotraj obsega obravnave zadevne države članice in ta država članica lahko poda odgovore na vsako vprašanje in potem temu sledi razprava z dodatnimi vprašanji in odgovori. Zadevna država članica ima potem tudi možnost, da poda lastna opažanja, lastne pripombe in na koncu predstavi predsedujoča država članica, svoje sklepe.

Prehajam na drugo prednostno nalogo našega predsedovanja. Tukaj gre za to, da si želimo konkurenčnejše in socialno bolj vključujoče Evropske unije. Potrebujemo novo strategijo za rast, katere cilj naj bi bil, da Evropska unija postane na svetu najbolj konkurenčno in socialno vključujoče, nizkoogljično gospodarstvo. Vse je namreč povezano. Evropska unija najbolj deluje, ko gre ljudem bolje in ko so ljudje bolj varni in ko je manj neenakosti. Zato potrebujemo trajnostne načine, s katerimi se bomo odzivali na globalno konkurenco. Največ lahko naredimo v zvezi s tem z nadaljnjim razvojem enotnega trga.

Potrebujemo sodobno industrijsko politiko, potrebujemo razvijati, še naprej, storitveni sektor. To predstavlja temelj trajnostnega gospodarstva. Treba se je soočiti na spretnosti, veščine, znanja, usposabljanje, regionalne, socialne zadeve, osredotočiti se moramo na splošno enakost. Na ta način bomo zagotovili trajnostno rast. Naš cilj mora biti, da postane izobraževanje in usposabljanje ter raziskovanje v Evropski uniji najboljše na svetu in to lahko naredimo z dodatno krepitvijo programa Erasmus.

Kaj pa tretja prednostna naloga? Tukaj želimo okrepiti naš položaj in doseči vodilno mesto pri naslavljanju podnebnih izzivov na svetu. Zaenkrat imamo najbolj ambiciozne cilje med vsemi industrializiranimi državami. Obenem imamo tudi vzpostavljen zavezujoč zakonodajni okvir, na podlagi katerega, opravljamo vse, kar je zahtevano znotraj podnebnih ukrepov. Pa vendar, se ne smemo ustaviti tukaj. To ni konec, ne smemo se ustaviti tukaj. Evropska unija se mora zavezati, da bo do leta 2050 postala povsem podnebno nevtralna. Le na ta način imamo lahko takšno vodilno mesto, zato želimo doseči sporazum in dogovor o glavnih elementih tega dolgoročnega načrta do konca leta 2019, tako kot je to zahteval Evropski svet. Gre za ukrepe, ki vplivajo na vse elemente družbe. Naslavljanje podnebnih sprememb moramo pa seveda izpeljati trajnostno. Evropska unija lahko postane najbolj konkurenčno, najbolj socialno vključujoče nizkoogljično gospodarstvo, če spodbujamo tudi trajnostno rast in zaposlovanje znotraj biogospodarstva in krožnega gospodarstva.

Opravičujem se za tehnične težave. Kot mi je bilo zagotovljeno, pa imate vsi svoj izroček predstavitve. Tako bom prešel kar na naslednjo prednostno nalogo, in sicer na četrto, kjer se ukvarjamo s celostno varnostjo naših državljanov. Tukaj si želimo enovitega pristopa na področju zunanjega delovanja. Naši državljani namreč pričakujejo, da jih bo Evropska unija varovala, da bo zagotavljala njihovo varnost, in to celostno. Finska zato popolnoma podpira delovanje močnih evropskih institucij in delovanje visokega predstavništva Evropske komisije, zaradi tega ker je to pomembno za naše delovanje, delovanje znotraj našega, skupaj z našimi sosedi. Prav zaradi tega je ključnega pomena, da ostanemo združeni in da tukaj skupaj nastopamo, koherentno nastopamo.

Verjamemo tudi, da moramo še nadalje spodbujati naše temeljne vrednote, vključno s spoštovanjem mednarodnega prava, človekovih pravic, demokracije, vladavine prava in enakosti med ljudmi. Danes namreč se sprašujemo, ali nam bo uspelo ohraniti multilaterizem kot obstaja zaenkrat.

Junija meseca je bila objavljena ocena, na podlagi katere bo Finska se še posebej osredotočala na naslednje teme, in sicer na varnost in obrambo, tukaj si želimo okrepljene Evropske unije, kjer naj bo varnost zagotovljena. Tukaj smo že dosegli določen napredek znotraj sodelovanja pri varnosti in obrambi. Finska bo še naprej delala na konsolidaciji(?) tega področja.

Drugo področje so hibridne grožnje, in tukaj podčrtujemo potrebno po tem, da se okrepi in naša zmogljivost naslavljanja hibridnih groženj znotraj vseh relevantnih političnih področij, tako da bo naša družba odpornejša.

Omeniti je treba tudi kibernetsko varnost. Želimo si namreč odprtega, svobodnega kibernetskega prostora, zato moramo biti pripravljeni na odzive na vse zlonamerne kibernetske dejavnosti. Obenem bomo še nadalje podpirali razvoj skupnega evropskega pristopa k varnostnim izzivom, ki izhajajo iz tehnologije 5G.

Pomembna je tudi mediacija. Finska podpira delovanje Evropske unije na tem področju, pomembno namreč je, da Evropska unija uporablja vse svoje instrumente za naslavljanje konfliktov in kriz še posebej pa se moramo osredotočati na preprečevanje. Pozorni moramo biti na vlogo žensk in mladih v preprečevanju konfliktov. In nenazadnje je tukaj potrebo omeniti tudi podnebne spremembe, ki predstavljajo veliko grožnjo razvoju in varnosti. Evropska unija bo zato še naprej krepila svojo vlogo na področju boja zoper podnebne spremembe. Za nas kot Finsko je ta tema ena izmed pomembnejših. Kar pa zadeva geografske, zemljepisne prioritete naj omenim to, da želimo vlagati še naprej v dobro čezatlantske odnose vseh naših področjih delovanja to je temeljnega pomena. Kar zadeva širitev Evropske unije in kar zadeva tudi Zahodni Balkan to naj povem, da sta še vedno pomembni nalogi na našem dnevnem redu. Veliko se bomo ukvarjali tudi s celostnim razvojem odnosov z Afriko in še vedno bomo delovali na nadaljnjem spodbujanju razvoju evropske artične politike.

Prav tako imamo za naše predsedovanje nekaj ključnih načel. Prvič. Zavezani smo vzdržnim dogovorom o našem srečevanju. Finska se je odločila, da bo ponovno razmislila o tradiciji in praksi predsedovanj skladno z načeli trajnostnega razvoja pri čemer bomo sledili ciljem trajnosti Združenih narodov. Menimo, da lahko tudi na ekološki način zagotovimo uspešno predsedovanje in da poskrbimo za manjši ogljični odtis na sestankih v Helsinkih, zato se bomo prizadevali, da ne bomo delili tradicionalnih daril, ki jih predsedstvo ponavadi daje udeležencem sestankov v Helsinkih in Bruslju. Potem naj omenim še / nerazumljivo/. To so projekti, s katerimi bomo želeli zmanjšati krčenje gozdov.

Nadalje. Izogibali se bomo proizvodnji materialov zlasti plastike za enkratno uporabo. Prednost bomo dajali digitalnim rešitvam, rešitvam z biorazgradljivimi materiali. Potem želimo zmanjšati tudi prehranske odpadke. Sestanki v dvorani Finlandia bodo potekali na lokaciji, ki jo je enostavno možno doseči peč ali pa z javnim prometom. Naše drugo ključno načelo pa je odprta jasna komunikacija in večja transparentnost. To so zelo pomembna orodja za to, da Evropo približamo njenim državljanom, okrepimo demokracijo in sodelovanje državljanov. Ob enem pa se želimo zoperstaviti dezinformacijam. Spodbujali bomo, zato aktivno komuniciranje in večjo transparentnost v času našega predsedovanja. Prav tako bo več razprav v svetu javnih. Ob enem pa bomo vsem interesnim skupinam omogočili informacije o sestankih ministrov. Potem, boljša zakonodaja. Tukaj smo že dosegli velik napredek. Finska bo nadaljevala s prizadevanji, zato da bi ključne elemente boljše zakonodaje ohranili vključno z načelom sorazmernosti. Nujno je, da imamo dobro administracijo. Ta namreč igra ključno vlogo pri krepitvi zaupanja med državljani. In nenazadnje, z novimi tehnologijami in digitalnimi priložnostmi bi lahko zmanjšali potrebo po tradicionalnih sestankih. Na ta način bi prihranili denar in čas, obenem pa bi zmanjšali izpuste povezane s potovanji. Zato smo začeli uvajati proces video-konferenc v delovnih skupinah sveta.

6 neformalnih sestankov bo organiziranih na ravni sveta, in sicer v Helsinkih – konkurenčnost, okolje, pravosodje in notranje zadeve. Sestali pa se bodo tudi ministri za zunanje zadeve oziroma so se že sestali ministri za zunanje zadeve in obrambo. In potem še 2 neformalni zasedanji in sicer EKOFIN in kmetijstvo. Skupaj 130 sestankov bo potekalo na finskem, to pa vključuje tudi sestanke na ravni vlad s konferenco predsednikov. Prav tako pa bodo potekali tudi sestanki z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo. Potekale bodo tudi delovne skupine in sestanki strokovnjakov. Potem pa so tu še sestanki, ki bodo potekali v Bruslju. To pa so sestanki na ravni Evropskega sveta, neformalni sestanki voditeljev držav s predstavniki tretjih držav.

Svojo predstavitev bi zaključil s tem, da vam predstavim naše poti komuniciranja. Imamo spletno stran svojega predsedovanja. Prisotni smo na Twitterju, Instagramu, Youtubu in Flickru.

Spoštovani poslanci, gospod predsednik, zahvaljujem se vam za to priložnost. Hvala, da sem vam lahko predstavil prednostne naloge finskega predsedovanja. Zahvaljujem se vam za vašo pozornost in zdaj sem pripravljen odgovoriti na vaša morebitna vprašanja.

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod veleposlanik, za to izčrpno predstavitev.

Za kratek komentar bi sedaj prosil dr. Zorana Stančiča, vodjo predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji.

Izvolite.

Zoran Stančič

Hvala lepa. Spoštovana predsedujoča, spoštovani veleposlanik Republike Finske, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani evropski poslanec in spoštovani predstavniki vlade.

Zahvaljujem se veleposlaniku za predstavitev prednostnih nalog finskega predsedstva, Državnemu zboru pa za povabilo, da se v Evropski komisiji opredelimo do njih.

Finsko predsedstvo je v zelo posebnem položaju, ker sodeluje tako sedanjo Evropsko komisijo predsednika Jean-Claude Junckerja. Sodelovalo pa bo tudi z naslednjo komisijo izvoljene predsednice Ursule von der Leyen, ki bo predvidoma začela z mandatom 1. novembra 2019. Predsednik Juncker pa je dejal, da Evropska komisija v tem prehodnjem obdobju menjave komisije potrebuje predsedstvo države kot je Finska, ki je spoštovana tudi zaradi svoje stabilnosti, sodelovanje, izkušenosti in tudi zaradi preudarnosti.

Glede programa bi rad poudaril, da program finskega predsedstva s prednostnimi nalogami na področju vladavine prava, konkurenčnosti in socialne vključenosti, podnebja in varnosti, kot ga je predstavil gospod veleposlanik, je popolnoma skladen s prednostnimi nalogami tako sedanje komisije kot tudi s političnimi usmeritvami naslednje komisije za obdobje 2019-2024, ki je v dokumentu, ki se imenuje Bolj ambiciozna unija – moj načrt za Evropo, bil predstavljen s strani izvoljene predsednice komisije von der Leyen.

Glede konkretno predstavljenih prednostnih nalog. Prva točka, naprej bi rad zelo jasno povedal, da je Finska prva predsedujoča država doslej, ki je kot prednostno nalogo izbrala vladavino prava. Komisija močno pozdravlja takšen izbor, saj je, kot je bilo podano s strani gospoda veleposlanika, vladavina prava temelj evropskih vrednot. Ni vnaprej dana, ampak se je zanjo potrebno vedno znova prizadevati. Grožnje pravni državi spodkopavajo pravno, politično in gospodarsko osnovo delovanja Evropske unije, zaradi tega ker je krepitev pravne države zelo pomembna in mora biti vzajemna odgovornost vseh inštitucij Evropske unije in tudi vseh držav članic. Izvoljena predsednica von der Leyen je podprla dodaten celovit evropski mehanizem za pravno državo, ki naj bi zajemal vse države članice. Z njegovo uporabo komisija v uporabi enakih postopkih spremljanja za vse države članice pripravlja oziroma bo pripravljala letna poročila. In v naslednji komisiji bo za koordinacijo omenjenega področja pristojna gospa Vera Jurova, ki bo, seveda, če bo prejela oziroma ko bo prejela podporo Evropskega parlamenta, postala podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost.

Druga točka, druga prednostna naloga, ki je bila predstavljena. Socialna dimenzija. Komisijo zelo veseli, da je predsedstvo izpostavilo socialno dimenzijo, ki je, bodimo iskreni, do nedavnega bila še manjkajoči člen Evropske unije. Ključna sprememba je bilo sprejetje evropskega stebra socialnih pravic v novembru 2017. Kot poznate dobro poslanci, ta steber uvaja boljše socialne pravice za državljane na treh področjih, na področju možnosti / nerazumljivo/ in dostopa do trga dela, druga točka, do delovnih pogojev, in tudi do socialne vključenosti in zaščite.

Komisija si želi, da bi finsko predsedstvo nadaljevalo z uvajanjem evropskega stebra socialnih pravic v prakso. Zaradi tehnoloških sprememb v gospodarstvu, demografskih sprememb je pomembneje kot kadarkoli prej, da so socialne pravice in zaščite, zaščite in pravičnost, neodtujljiv del modernih gospodarstev. Zaradi tega tudi izvoljena predsednica von der Leyen želi uravnovesiti socialni in tržni vidik gospodarstva. Zaradi tega je predstavila, zaradi tega bo predstavila, pardon, akcijski načrt za celovito izvajanje evropskega stebra socialnih pravic. Med drugim je v Evropskem parlamentu dala zaobljubo, da bo v prvih stotih dnevih mandata predlagala pravni instrument, ki bo zagotovil, da vsi delavci v Evropski uniji prejmejo pravično minimalno plačo. V naslednji komisiji bo za koordinacijo izvajanja evropskega stebra socialnih pravic za tudi odnose s socialnimi partnerji in krepitev socialnega dialoga na ravni Evropske unije pristojen predlagani izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.

Tretja točka. Finska lahko služi kot vzor ostalemu svetu pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, saj ima ambicijo postati ogljično nevtralna do leta 2035. Evropska unija je pa, kot veste, zelo dobro prva na svetu, ki je uzakonila obveznosti zniževanja izpustov toplogrednih plinov in tudi povišanja proizvodnje obnovljive energije ter višje energetske učinkovitosti do leta 2030, kot jasno predpisuje tudi Pariški podnebni sporazum. Vendar pa moramo v naših ambicijah iti še dlje.

Izvoljena predsednica von der Leyen bo v prvih stotih dnevih svojega mandata predlagala tako imenovan evropski zeleni dogovor. Med drugim bo vključeval predlog prve evropske podnebne zakonodaje, ki bo Evropski uniji predpisala cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Za preprečevanje podnebnih sprememb je nujen, kot zelo dobro veste, tudi večplasten pristop. Sestavine evropske podnebne politike bodo na vsak način morale ostati in vlaganje v inovacije, raziskave, nadalje prenovitev zasnove gospodarstva in tudi posodobitev evropske industrijske politike.

Večplastnost evropske podnebne politike za odseva tudi torkov predlog, po katerem bo delo v zvezi z evropskih zelenim dogovorom usklajeval predlagani izvršni podpredsednik Frans Timmermans, ki bo hkrati vodil tudi politiko podnebnih ukrepov. Prehod k rabi čistejše energije pa je, kot zelo dobro veste, tudi priložnost za evropska gospodarstva. Nove tehnologije bodo omogočale nove poslovne priložnosti, tudi nova delovna mesta. Realni del gospodarstva pa bo moral imeti tudi ustrezno zasnovo iz finančnega sektorja. Preprečevanje podnebnih sprememb in trajnostni razvoj sta tudi zaradi tega vgrajena v unijo kapitalskih trgov in komisija želi, da bi bili zakonodajni predlogi iz prvega akcijskega načrta Evropske unije za financiranje trajnostne rasti sprejeti v času finskega predsedovanja. Višjo finančno podporo kot doslej bi trajnostnim projektom omogočal tudi predlagani večletni finančni okvir Evropske unije. V predlaganem finančnem okviru je kar četrtina vseh sredstev namenjenih ravno doseganju podnebnih ciljev in za celotno usklajevanje smo seveda v rokah finskega predsedstva, z upanjem, da bomo zaključili pogajanja čim prej.

Nadalje, še zadnje, glede zadnje prioritete. Zaradi razmer v sosedstvu in svetu, se evropski državljani vedno bolj zavedajo pomena varnosti. Evropska unija bo morala zaradi okoliščin lastno varnost vedno bolj zagotavljati sama. Komisija zaradi tega zelo močno podpira iniciative finskega predsedstva na področju varnosti, zlasti zoper hibridne grožnje. Spremljajoče zunanje razmere seveda zahtevajo prilagajanje vseh evropskih politik. Dosedanje sodelovanje na evropski ravni je bilo še pred kratkim skorajda nepredstavljivo. Zaradi tega tudi izvoljena predsednica von der Leyen želi izboljšati čezmejno sodelovanje, da bi odpravili vse te vrzeli v boju proti hudim kaznivim dejanjem in tudi boji proti terorizmu v Evropi. Predlagamo več osebja in pristojnosti ter pooblastilo za preiskovanje in pregon čezmejnega terorizma, ki bi – in te pristojnosti bi moralo dobiti Evropsko javno tožilstvo – naslednji komisiji bomo imeli pa tudi naslednjega podpredsednika, ki bo zadolžen za preprečevanje hibridnih groženj, temeljitejšo povezavo med notranjo in zunanjo varnostjo in tudi za izboljšanje skladnosti povezanih politik v okviru evropske varnostne unije.

Če povzamem, prednostne naloge finskega predsedstva Svetu Evropske unije so povsem v skladu z delom Evropske komisije in prav zaradi tega jih, tako ta kot tudi prihodnja komisija popolnoma podpira.

Spoštovani veleposlanik, želim vam uspešno delo in učinkovito delo v drugi polovici vašega predsedovanja. Državnemu zboru se pa zahvaljujem za vabilo, da se opredelimo do prednostnih nalog finskega predsedovanja.

Hvala lepa.

Dr. Stančič, hvala lepa za vaš prispevek.

Dovolite mi, da na tem mestu opozorim, da se razprava simultano prevaja in zato bi prosil, če se lahko govori nekoliko počasneje, zaradi prevoda.

Naslednjemu pa dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve, gospodu Dobranu Božiču.

Izvolite.

Dobran Božič

Najlepša hvala, spoštovana gospoda predsedujoča. Spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci, spoštovani gospodje in gospe veleposlanice in spoštovani kolegice in kolegi.

Zahvaljujem se najprej veleposlaniku gospodu Viriju za predstavitev programa finskega predsedovanja. Pa ne samo to, zahvaljujem se za odličen odnos in odlično sodelovanje med prijateljskima državama Finsko in Slovenijo do sedaj, in mislim da tudi vnaprej.

Kot je bilo danes že poudarjeno, da v teh odločilnih časih za Evropsko unijo Svetu Evropske unije predseduje Finska. S Finsko namreč, če pogledamo njihov program in vidimo prioritete, v veliki meri delimo poglede na priložnosti in izzive, ki so pred Evropsko unijo. Pa tudi prioritete, ki v veliki meri odražajo prioritete Slovenije, ki se pripravljamo na predsedovanje Svetu Evropske unije. Pri tem pa mislim poudarek na krepitvi skupnih vrednot in pravne države, neenotnosti Evropske unije in spoštovanje mednarodnega prava, na interesu za celovito zaščito evropskih državljanov in krepitev odnosov Evropske unije s strateškimi partnerji. Oboji, tako Finska kot Slovenija, dajemo podporo trajnostni rasti, krepitvi notranjega trga, krožni in digitalni ekonomiji, ambicioznim podnebnim ukrepom in, kot smo slišali, skrbi za državljane Evropske unije. Pozdravljamo tudi prizadevanje za dokončanje pogajanj o novem večletnem finančnem okvirju in na področju celostnega upravljanja migracij.

Prav tako Slovenija podpira finska prizadevanja za ohranjanje kredibilne širitvene politike Evropske unije. Še naprej se bo zavzemala za odprtje pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Upajmo, da bo glede na tega možno letos oktobra že doseči konsenz. Podpirala bo tudi reformne napore v širitvenem procesu v ostalih državah Zahodnega Balkana, ko so pogoji izpolnjeni.

Torej, če zaključim, podpiramo Finsko na njeni poti predsedovanja, ki govori o večji kohezivnosti znotraj Evropske unije in večji prepoznavnosti zunaj Evropske unije. In če prenesemo slogan, ki ga imamo v Sloveniji, We feel Europe.

Hvala lepa za predsedovanje Evropski uniji, hvala Finski za predsedovanje Evropski uniji, hvala za vašo predstavitev in želimo vam veliko uspeha.

Hvala.

Hvala lepa, gospod državni sekretar.

Na tem mestu odpiram razpravo. Nekaj prijav smo za razpravo že prejeli.

Kot prvi se je prijavil dr. Milan Brglez, poslanec v Evropskem parlamentu.

Izvolite, dr. Brglez.

Milan Brglez

Najlepša hvala, gospod predsedujoči. Tudi sam pozdravljam vse tukaj prisotne.

Veseli me, da imamo danes priložnost se celovito seznaniti z vsebino finskega predsedovanja. Gre res za ambiciozen program, ki bi si ga samo želeli lahko, pravzaprav, gre tudi za program, ki ima nekatere takšne vsebinske poudarke, ki presegajo tisto, kar ta trenutek Evropska unija dejansko počne, in nekatere stvari so zelo dolgoročne, še zlasti koncept ekonomije blaginje ali blagostanja in povezave blagostanja z gospodarstvom. Ne v tistem smislu, blagostanje je tisto, kar lahko naredimo po tistem, ko izpolnimo gospodarske zadeve, ampak je pogoj za to, da lahko peljemo gospodarstvo naprej na ravni gospodarske unije. To je ena od stvari, ki je po moje ključnega pomena.

Na nek način je lahko to predsedovanje tudi vsebinski zgled za to, kar bi Slovenija ali pa ambicioznost samega pristopanja k vsebini predsedovanja lastnega prispevka. S tem da je seveda tudi finski prispev(?) utemeljen že na dosedanjih dosežkih. Ključen takšen dosežek, ki bi ga sam skušal izpostaviti ali pa pohvaliti Finsko za to, da ji je uspelo zmanjšati tudi dolgotrajno brezposelnost. To je nekaj, s čimer se v tem trenutku družbe, ki imajo, pa še zlasti naša, takšno demografijo, kot jo imajo, pravzaprav morajo ukvarjati. Tako daj, ja to mi je.

Tisto, kar je pa mala nesreča za realizacijo tega programa, je pa to, da sta dve komisiji in dva mandata. In da v bistvu so evropske inštitucije po volitvah začele delati na novo in zato je zelo važno, kaj od tistega, kar je bilo znotraj teh procesov narejeno, se bo poskušalo nadaljevati. Tukaj imam eno vprašanje tudi za finsko predsedovanje.

Ena od stvari, za katero se je vsaj parlament odločil, da jo bo nadaljeval, je tudi koordinacija socialnih sistemov, torej delo na uredbi 883. Tukaj je bilo veliko faz trilateralnih usklajevanj, ki niso bila vsaj do sedaj uspešna, in tudi tokrat se je poskušalo zadevo postavljati od tega, da bi štartali na novo, do ne vem česa. Namesto tega se je parlament odločil, da bo šla ta zadeva naprej glede na to, kaj je bilo do sedaj že dogovorjeno. In bi me tukaj zanimal pravzaprav finski prispevek znotraj te trilaterale pri tem, kakšno bo stališče držav do tovrstnega poenotenja, ki naj bi se zgodilo do konca tega leta.

Hvala.

Pa opravičujem se, ker bom žal moral prej iti.

Hvala lepa, dr. Brglez.

Naslednjemu dajem besedo gospodu Jožefu Horvatu, izvolite.