20. nujna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

11. 3. 2020
podatki objavljeni: 11. 3. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vsi ostali prisotni, kandidat za ministra!  Pričenjam 20. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Na začetku nekaj obvestil glede nadomeščanj na današnji seji. In sicer, poslanca Jerneja Vrtovca na tej seji nadomešča poslanka Tadeja Šuštar - Poslanska skupina Nove Slovenije, poslanko Tino Heferle nadomešča poslanka Lidija Divjak Mirnk - Poslanksa skupina Lista Marjana Šarca in poslanca Boštjana Koražijo nadomešča poslanec dr. Matej Tašner Vatovec – Poslanska skupina Levica.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, ki obsega dve točki in sicer, 1.točka, predstavitev Boštjana Koritnika, kandidata za Ministra za javno upravo in predstavitev Aleša Hojca, 2. točka, kandidata za Ministra za notranje zadeve. Ker do pričetka seje nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen s sklicem seje odbora.  Dovolite mi na začetku še eno opombo ne v smislu omejevanja razprave, ampak vseeno bi vas želel obvestiti, da imamo za ta pogovor na voljo tri ure, zaradi tega vseeno apeliram na vse članice in člane odbora, da se v svojih razpravah in vprašanjih poskušate temu času kolikor se le da prilagoditi in enako velja seveda tudi za kandidata pri odgovorih na vprašanja.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV BOŠTJANA KORITNIKA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA JAVNO UPRAVO.  Predlog kandidata za ministra za javno upravo z dne 6.marca 2020, je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Del gradiva, ki vsebuje osebne podatke pa ste članice in člani odbora zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Na seji odbora sodeluje oziroma k tej točki je vabljen Boštjan Koritnik, kandidat za ministra.  Boštjan Koritnik, ki je predlagan za ministra za javno upravo, se bo v skladu s 112.členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavil odboru kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarja na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata, ki ga bom v roku iz istega člena Poslovnika takoj najkasneje v 48. urah po predstavitvi poslal predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije in predsedniku Vlade Republike Slovenije. Prosim torej Boštjana Koritnika, kandidata za ministra za javno upravo, da se predstavi odboru.  Izvolite.
Boštjan Koritnik
Dober dan. Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci!  (nadaljevanje) Hvala za priložnost, da predstavim v majhnem delu sebe, v večjem delu pa vizijo in moje videnje razvoja javne uprave. Za začetek torej nekaj besed o sebi. Imam 40 let, sem univerzitetni diplomirani pravnik, trenutno tajnik in asistent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. V svoji karieri sem bil tako v zasebnem kot v javnem sektorju. Začel sem kot, recimo temu, prekarc v gospodarski redakciji Dela, sem bil novinar, komentiral borzo, potem sem postal novinar Pravne prakse, to je strokovni pravniški časopis, za tem tudi urednik in hišni pravnik GV založbe. Po zasedbi mesta direktorja leta 2011 pa sem vodil GV založbo samostojno do leta 2013 in pripojitvi k družbi Ius software, kjer sem bil sodirektor do leta 2015. Poleg tega kariernega službenega dela sem se precej ukvarjal s podjetništvom, predvsem s startupi s področja novih tehnologij in založništva. Bil sem aktiven v društvih, torej sem generalni sekretar Zveze društev pravnikov Slovenije, blagajnik Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije, predsednik Društva za športno pravo. Šport me tudi sicer spremlja, sem tudi predsednik razsodišča mednarodne košarkarske ABA lige. Poleg publicistike sem pa tudi raziskovalno vpet v delo različnih inštitutov, predvsem s področja prava. Naj zaključim z nečem, na kar sem zelo ponosen. Lansko leto je bilo zelo plodno, prejel sem namreč 2 nagradi. Nagrado pravnik leta sem si razdelil še z 2 kolegoma profesorjema, podelilo je Zveza društev pravnikov Slovenije. Rektor ljubljanske univerze pa mi je prav tako podelil nagrado oziroma priznanje strokovnemu delavcu, ki se je v lanskem letu posebej izkazal. Hvala, to je glede moje predstavitve vse. In če ni vprašanj, bi se posvetil temam oziroma vsebini. Resor, za katerega sem kandidat, je zelo širok. Nekateri pravijo, da nima svoje vsebine, hkrati pa pokriva vso vsebino. To sem vedel že prej. V zadnjih dneh, ko sem se moral podrobneje, moral in želel podrobneje ukvarjat s tem pa sem ugotovil, da je resnično to zelo, zelo široko področje. Tisto, kar sem videl tako iz koalicijske pogodbe kot iz, recimo da, aktualnih družbenopolitičnih razprav, je, da bodo nekatera vprašanja posebej ključna, da so to tista ključna vprašanja, ki so zelo zahtevna, hkrati pa omogočajo, da se naredi nekaj res dobrega s pozitivnimi učinki za celotno Slovenijo. Ena od teh tem oziroma tudi točk koalicijske pogodbe je prenova plačnega sistema. Jaz verjamem, da je to, bi rekel, področje, ki ga je zelo nehvaležno urejati, ker je veliko interesov in veliko deležnikov. Dejstvo pa je, da je sistem, tak kot je, tak od leta 2008 in da je vsak sistem živ. Torej potrebujemo gotovo preučitev, kajti vemo, da anomalije so, to je dejstvo. Tisto, kar pa bi želel vseeno na začetku poudarit glede na resor, ki bi ga želel zasesti, je, da so v javnem sektorju zelo kakovostni kadri. Torej prihajam oziroma prišel sem iz gospodarstva v javni sektor. Ne bom rekel, da sem imel predsodke, vsekakor pa nisem imel ustrezne slike o strokovnosti, prizadevnosti in v končni fazi tudi lojalnosti javnih uslužbencev do svojih delodajalcev, v končni fazi do države. Seveda so v vsakem sistemu ali pa v organizaciji tudi manj sposobni kadri, to je dejstvo, ampak brez zadržkov trdim, da so javni uslužbenci v splošnem bistveno več vredni, kot bi lahko kdo od zunanjih sklepal po, v končni fazi, plačah, ki jih prejemajo. V zvezi s plačami v javnem sektorju je treba izpostavit, da je bil ta enotni plačni sistem leta 2008 uveden s ciljem zagotovitve transparentnosti, preglednosti, primerljivosti in obvladovanja mase plač in, ustreznost tega sistema je bila večkrat preverjena. Že leta 2011 je OECD, organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ugotovila, da je bila izvedena reforma dosežek in napredek, tako da, izhodišče je očitno bilo dobro, že takrat pa nam je priporočila nadaljnje reforme, ker, kot so rekli, sistem kljub nekaterim mehanizmom ni dovolj elastičen in ne omogoča avtonomije menedžmentu in poznejši posegi tega niso spremenili. Seveda s tem ne trdim, da je to nekaj, kar je lahko storiti, a v teh devetih letih je verjetno prišel čas, da to vsaj poskušamo. Leta 2015 je MJU, torej ministrstvo samo, prav tako naredilo analizo plačnega sistema in prišlo do zaključka, da je reforma uspela uresničit nekatere od teh ciljev, ki so bili zadani, pri nekaterih pa je ostala na pol poti ali se celo oddaljila. Kot so navedli, so bili uresničeni cilji uvedbe enotnega transparentnega in javnofinančnega obvladljivega sistema. Tega sistemu zaenkrat ne gre oporekat. Cilj določitve ustreznih razmerij med plačami javnih uslužbencev in s tem tudi načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, pa je bil uresničen le deloma. V precejšnji meri je k temu prispeval tudi način uvrščanja delovnih mest v plačne razrede brez ustreznih primerjav vsebine opravil in nalog na delovnih mestih. Torej, cilj zagotovit fleksibilen in stimulativen plačni sistem, je ostal neuresničen.  Posledično, je višina plače javnega uslužbenca, premalo povezana z rezultati dela. Delno zaradi relativno toge zakonske ureditve, ki je očitno preferirala ta cilj javnofinančne obvladljivosti, pa hkrati poskušala določat javnim uslužbencem čim bolj jasno določene pravice. Delno pa je seveda to tudi posledica varčevalnih ukrepov, za katere vsi vemo, da smo bili vanje primorani, posegali pa so v najbolj stimulativne dele plačnega sistema. V preteklih letih so bile konkretne spremembe že pripravljene, vsebovale so rešitve v smeri želenih ciljev, ki sem jih omenil, vendar do rešitve ni prišlo. Ko gledam plačni sistem, katerega del sem bil sedaj 5 let, tudi v funkciji tistega, ki ocenjuje svoje sodelavce, sem ugotovil, da se seveda, sistem ima precej anomalij. Lahko se je zgodilo, da je bila plača v plačni skupini najnižja od minimalne plače, k boljšemu stanju pa seveda ni prispeval niti že omenjeni ZUJF. Dejstvo pa je, kar je povedal že minister, ki opravlja tekoče posle na tem istem mestu, z ZUJF je dal javni sektor svoj velik prispevek k reševanju krize, to je dejstvo. S tem v zvezi, pa, to bom verjetno poudaril še nekajkrat, moram povedati, da nisem naklonjen spremembam, samo zaradi sprememb, kar je dobro in veliko se je delalo dobro, bom, če mi boste izrekli zaupanje, spoštovani poslanke in poslanci, nadaljeval in po potrebi okrepil. Minister, ki opravlja tekoče posle, je že načel diskusijo o anomalijah plačnega sistema in mi bomo to razpravo nadaljevali, kot rečeno, pod pogojem, da zaupanje prejmem. Vsekakor je ključna stvar, ki ne sme bit nikoli pozabljena, je komuniciranje z vsemi deležniki. Ni mi treba pojasnjevati, kar veste poslanci še mnogo bolje, gre za dialog v razmerah, ko vemo, da anomalije so, morda tudi sistemske, a da je masa plač žal omejena. Ena od rešitev je zato tudi ustrezno oziroma ustreznejše variabilno nagrajevanje. Izziv je povečati variabilni del mase za plače, ne da bi se povečal skupni obseg plač. Tak model je mogoč, pravičen, nagrajeval pa bi nadpovprečno uspešne delavce. Tudi na tem mestu zgolj ponavljam želenega predhodnika, da je razlike v kakovosti dela treba prepoznati in jih nagraditi. Oblikovanje modela morajo biti vključiti sindikati, ki bi moral biti ravno tako cilj odprava uravnilovke v plačah javnega sektorja. Ključna sta torej kontakt in komuniciranje, čim več sodelovanja, saj nismo prišli uničevati sistema, temveč ga nadgraditi. Konkretni primeri so, kot sem rekel anomalije. Ali so sistemske, v tem trenutku ne morem reči, vem pa da denimo na centru za socialno delo, na ministrstvu in na upravni enoti, ki sta si oziroma so si vsak sebi 150 metrov ali sto metrov, sedijo javni uslužbenci, ki opravljajo istovrstno enako odgovorno delo. Torej na primer priprava odločb za otroški dodatek ali odločbe za gradbeno dovoljenje za preprosto zgradbo. Ali če je eden plačan 1500 evrov, drugi pa 1000 evrov neto, je vsakomur jasno, da nekaj ni v redu. Odstopanja so seveda mogoča zaradi nekih objektivnih okoliščin, a tako velika preprosto v tem trenutku ne vidim, da bi lahko bila. S tem povezana problematika ali če hočete prvi korak k rešitvi, je tudi prva točka koalicijske pogodbe. To je vzpostavitev centralne kadrovske baze, vseh zaposlenih v javni upravi, z vpisom del in nalog.  Državna uprava, kakor sem bil informiran to že ima. Dejstvo pa je, da so vpisi teh nalog, konkretni vpisi delovnih mest, pogosto stari 20 let, neustrezni tudi zaradi napredka tehnologij in res zelo poenostavljeno povedano, v državi ne vemo, kdo kaj dela na katerem delovnem mestu. Če bi to vedeli, bi bilo bistveno lažje tudi izvesti racionalizacijo, ki pa v moji percepciji ni odpuščanje, nikakor. Naslednja s tem povezana problematika je pomanjkanje norm, standardov, popisov del. Eden od, bom rekel pozitivnih primerov, so medicinske sestre. Torej stroka, ki so sami določili sami sebi standardna merila. Politika jim tega jasno ne more. Ključno pa je, da brez dobrega zavedanja tega kar imaš, v smislu kadrov in kompetenc učinkovitost dela nujno trpi. Zato je taka celovita evidenca eden od prvih korakov.  Če, glede na opozorilo zaključim to točko, sistem bomo oziroma bi pod pogojem / nerazumljivo/ zaupanja, pregledali dosedanje dobre prakse absolutno nadaljevali, kar je malo slabše bomo pa popravili. Vse v prid javnim uslužbencem in kakovosti storitev za stranke. Glavni cilj pa je, kakorkoli se to komu sliši floskula, pošteno plačilo za pošteno delo. Res pa je, da sta pogoj za kakršnokoli spremembo, še enkrat poudarjam, družbeni konsenz in finančna vzdržnost. To sta ključna pogoja. Druga s tem, bom rekel povezana naloga, povezana v smislu evidence je vzpostavite centralne baze vseh delovno materialnih sredstev in nepremičnin, ki so v državni lasti. V roke sem dobil zelo sveže povpračilo odbora oziroma komisije, ki je pregledovala podlage za obdavčitev nepremičnin. To ni, bi rekel bilo vprašanje s katerim sem se sicer ukvarjal, ali pa ki bi bil v moji pristojnosti kot eventuelno ministra, so pa naredili zelo natančen popis stanja nepremičnin v lasti države. Stanje na, 31. december 2019, oprostite mi, ker vas bom malo obremenjeval z podatki, ampak so res zelo zanimivi, je da je bilo po GURS-u število parcel brez upravljalca 33 tisoč 928, od tega v lasti Republike Slovenije 30 tisoč 337. Potem imamo pa še kategorije javno dobro, družbena lastnina, teh je 85 in ostalo. Torej to kaže, da popis, torej osnova za zavedanje potreb  (nadaljevanje) imamo, vsekakor pa manjka izvedba do konca. Na univerzi, kjer sem bil na fakulteti zaposlen, smo to intenzivno urejali v lanskem letu.  Ta Projektni svet za prenovo sistema obdavčitev nepremičnin je tudi že dal neke napotke, ki sem jih, kolikor sem se seznanil s problematiko, brez težav ponotranjil. Torej, dejstvo je, da sta projekt vpisa lastnikov v zemljiško knjigo in upravljavcev v zemljiški kataster, kataster stavb in register nepremičnin ter projekt urejanja podatkov o nepremičninah v lasti ali upravljanju države v teku. Stanje konec leta 2019 je po njihovem mnenju delno zadovoljivo, to ni slab začetek. Dejstvo pa je, da je Vlada februarja 2018 sprejela sklep, na podlagi katerega bi morali upravljavci nepremičnin v lasti Republike Slovenije najpozneje do 1. avgusta 2019 v centralni evidenci nepremičnin, torej CEN, v zemljiškem katastru, katastru stavb ter v register nepremičnin, REN, vpisati oziroma posodobiti podatke za vse nepremičnine v lasti Republike Slovenije, s katerimi upravljajo. MJU jih je po tistem še večkrat pozval; na poziv so se v dogovorjenem roku odzvali le štirje upravljavci. Tu pa je prostor za napredek. In dejstvo je, da vsak lastnik, vsak mali ekonomski subjekt, izhodišče je, da ve, kaj ima, kaj upravlja. Menim, da je zgolj izpolnitev tega, kar je bilo že s poglobljeno analizo ugotovljeno, polovica dela, ki ga je treba v tej smeri opraviti. Seveda pa je drug korak oziroma simultan korak, da morajo upravljavci tega nepremičnega premoženja v lasti Republike Slovenije čim prej poskrbeti za ustrezno pravno in funkcionalno urejenost nepremičnega premoženja.  Eno od področij resorja oziroma Ministrstva za javno upravo je tudi digitalizacija. Z roko v roki z digitalizacijo gre tudi debirokratizacija. In to je področje, ki je meni osebno najbližje; sicer kupi papirjev tukaj ne pričajo o tem, ampak sem naklonjen čim manj papirnemu poslovanju, če je le mogoče, pod pogojem, da zagotovimo ustrezno kakovost opreme, da ne gre na škodo zdravja zaposlenih. Glavni cilj MJU na področju informacijske družbe je praktično vedno izboljšanje digitalne konkurenčnosti Slovenije in s tem napredovanje na indeksu digitalne ekonomije in družbe, DESI. Fokus v naslednjih, upam, da vsaj dveh letih je nadaljnja digitalizacija javne uprave in poenostavitev procesov, vzpostavitev ustrezno reguliranega poslovnega ekosistema za večjo pravno varnost, s ciljem, da postane Slovenija privlačna za podjetja na področju digitalne ekonomije. Na primer, na področju »blockchaina«, fintecha, umetne inteligence. Gotovo ste seznanjeni, da imamo v Sloveniji Unescov sedež za umetno inteligenco. To je konkurenčna prednost, ki bi jo veljalo izkoristiti. Bistveni ukrepi na področju digitalizacije so pa predvsem tudi v olajšanju življenja državljanov in povečanju učinkovitosti, kar gre z roko v roki tudi z olajšanjem dela zaposlenih v javnem sektorju in sicer. Ena od teh končnih ciljnih zgodb je uvedba e-identitete. Trenutno je v javni obravnavi Predlog zakona o elektronski identiteti in storitvah zaupanja, to je prvi korak. Že dlje časa se pripravlja na Ministrstvu za javno upravo tudi Zakon o elektronskih komunikacijah. Spremembe v Zakonu o informacijski varnosti bodo ključne, kajti pri vseh teh tehnoloških napredkih oziroma tehnoloških prebojih je ključno vprašanje varnost, varnost podatkov, zdravje, okolje. Torej, ključen izziv je nekako kot nadpomenka prilagajanje obstoječe zakonodaje sodobnim digitalnim izzivom v družbi. Prestavljajte si, da ne potrebujemo več 5 različnih digitalnih certifikatov, 5 različnih vstopnih točk za širok nabor storitev, ki jih nudi državna uprava, temveč, da bi bil digitalni certifikat naš, recimo temu podpis, inkorporiran v osebno izkaznico. Vse na enem mestu, pri meni. To, jasno, s seboj pripelje mnogo pomislekov, strahov, predvsem z vidika varstva osebnih podatkov, a v končni fazi, vsakič, ko gremo z bonitetno kartico v trgovino, predamo toliko osebnih podatkov, da… Torej tistega se ne zavedamo. Država bi vsaj poskrbela, da bi se v tem primeru zavedali in informirano odločili. Tako, izpostavil sem tri, do štiri področja, ki se mi zdijo ne pomembnejša od drugih, ampak morda, no, morda za malo pa res pomembnejša od drugih, vsaj v začetni fazi. Tudi zato, ker podlage na ministrstvu, kolikor sem v tem kratkem času in z ne neomejenim dostopom do informacij lahko ugotovil, že dobro postavljene. Hvala.
Ja, hvala lepa za to uvodno predstavitev. V nadaljevanju prehajamo na razpravo članic in članov odbora, da kandidatu za ministra postavijo vprašanja. Pred tem pa mi dovolite še eno pojasnilo – ta vprašanja se nanašajo na delovno področje Ministrstva za javno upravo, ki v skladu z 34.a členom Zakona o državni upravi, pripravlja naloge na področjih javne uprave, sistemskega urejanja, organiziranosti in delovanja javnega sektorja, sistema javnih uslužbencev, plačnega sistema v javnem sektorju, javnih naročil, volilne in referendumske zakonodaje, sistemskega urejanja, splošnega upravnega postopka, sistemskega urejanja upravnih taks, upravnega poslovanja, upravljanja z informacijsko komunikacijskimi sistemi, zagotavljanja elektronskih storitev javne uprave in tako naprej. Preko odprave administrativnih ovir, naloge na področju sistemskega urejanja, ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, centraliziranega ravnanja s stvarnim premoženjem države, načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb organov državne uprave, ter drugih nalog, na področju ravnanja s stvarnim premoženjem, v skladu s predpisi in aktom Vlade. Široko področje, verjamem, da tudi veliko vprašanj, tako da, apeliram vseeno na vas, no, da poskušamo to predstavitev oziroma ta vprašanja strnit v čas, ki nam je za to na voljo, do 15. ure. Do sedaj imam 4 prijavljene k razpravi, in sicer, 5, 6, tako da prvi dobi besedo Nik Prebil, Lista Marjana Šarca. Izvolite.
Najlepša hvala, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovani gospod kandidat za ministra, lep pozdrav še iz moje strani. Ja, dejali ste, da gre za izredno široko področje. Strinjam se z vami in bom se potrudil, da bom čim krajši, ampak vseeno, nekako temu primerna bo moja dolžina razprave in postavljanje vprašanj, kajti tudi sam se bom, nekako, v določenih sklopih dotaknil področij, ki ste jih omenil. Kar se tiče prenove enotnega plačnega sistema in javnih plač, glede na značilnosti posameznih poklicev v sistemu, se lahko strinjava, da bi opredelitev od tega nagrajevanja na učinkovitost in uspešnost, bila seveda nujna. Vseeno, menim, da je to področje treba urejati previdno in s predvidljivi posledicami. Zdaj, glede na ukrepe, ki ste jih omenil, naj bi ta nova Vlada prenovila ta plačni sistem in uvedla stimulativno nagrajevanje javnih uslužbencev, z uvedbo variabilnega dela plač. Zdaj vemo, kaj to pomeni, da so torej izstopajoči in dobro za svoje delo nagrajeni in tukaj se potem pojavi moje prvo vprašanje in sicer, kako konkretno boste to storili? Gre torej za ta variabilni del, dodatna sredstva, oziroma, kako boste to zagotovili, da se masa za plače ne bo povečala. Ali gre tukaj zgolj za ukrep, da se bo potem jemalo od plač tistim, ki dela opravijo slabše? Zanima me tudi, kakšni bodo kriteriji za nagrajevanje javnih uslužbencev? Namreč sem mnenja, da vzpostavitev kriterijev je prva stvar, ki jih moramo določati predno se ob dobrem in slabem delu zaposlenih lahko pogovarjamo. In s kakšnimi ukrepi boste torej te nadpovprečno produktivne na eni strani in neizpolnjevanjem ciljev na drugi uredili in kdo bi tisti, ki bo o tem presojal. Ali bo to morebiten nov zakon ali boste to prestavili na pleča delodajalca. Zanima me tudi, ali nameravate izločiti posamezne skupine zaposlenih iz enotnega plačnega sistema o javnem sektorju.  Slišali smo včeraj kandidata za obrambo, gospoda Tonina, da je vojsko potrebno izvzeti iz enotnega plačnega sistema. Torej me zanima, kako boste to storili in ali k temu spada tudi policija, zdravniki in tako dalje, ker vemo, kakšen val bi povzročilo izvzetje enega poklica. Izvzetje večih pa lahko sesutje enotnega plačnega sistema oziroma nenadzorovano rast plač predvsem, ne toliko kot sprememba enotnega plačnega sistema. Zanima me tudi, kako bost uredili področje v katero je izjemno kritično danes, to je 17 plačnih razredov, ki so pod minimalno plačo. Zanima pa me tudi vseeno, če se že dotikam tistih najnižjih, kako boste uredili, predvsem plačna nesorazmerja, ki so nastala med tistimi, ki so višje oziroma bolje plačani. Ne nazadnje tudi funkcionarji, vemo kaj je Računsko sodišče opozorilo, da v javnem sektorju nastajajo huda nesorazmerja v plačah in da bi bilo te potrebno zvišati do 40 %, to pomeni kar velik finančni zalogaj in kakšno je vaše mnenje do tega zvišanja plač in kako boste to uredili, če je to vaš namen. Zdaj v koalicijski pogodbi piše tudi, da je javni sektor preobilen, a po drugi strani ste že napovedali oziroma je napovedal predsednik vlade nastanek nekaterih novih institucij. Zdaj, lahko da so seveda potrebne, ampak ali se ne bo s tem povečalo število zaposlenih ali gre zgolj za kadrovske prerazporeditve. Predsednik vlade je dejal tudi, da primanjkuje kadrov v gospodarstvu. Rekli ste, da v javni upravi so kvalitetni kadri. Strinjam se z vami. A kako in na kakšen način boste te kadre iz javne uprave prenašali v gospodarstvo, če je to namen tega, kar je izjavil gospod Janša. Zdaj, med drugim je tukaj tudi napoved zniževanja javne porabe. Zdaj, ko se vedno to omenja, ja lahko govorimo o racionalizaciji nekih papirnatih tehnologij in materialov, ki jih uporabijo, lahko pa govorimo tudi o zniževanju delovne sile. Mnogi izmed kolegov so opozarjali, da je v javnem sektorju preveč ljudi, ki ne delajo nič in da bi jih bilo potrebno odpustiti. Torej ali in kako se bodo tudi zmanjšali stroški zunanjih sodelavcev in na kakšen način se boste lotili zmanjšanja javne porabe, da do odpuščanj, katerih ste rekli, da jih ne bo resnično ne bo prišlo. Zdaj, strinjam se, da bi morala Slovenija postati bolj učinkovita in da birokratizirana država in v okviru te birokratizacije, ki je napovedana, me zanima ali je vaše mnenje in vaš cilj tudi odpravljanje številnih predpisov in podzakonskih aktov, ki so v naši državi verjetno res predstavljajo en del te birokratizacije, s katero se želimo spopadati. Kako bo v okviru te birokratizacije vplivala oziroma delovala tudi reorganizacija in racionalizacija organov, zavodov in služb tudi na terenu. Vemo, da je tam, kar nekaj število zaposlenih, ki se jih morda ne nek način dokaj slabo nadzoruje kaj počnejo in kako se sredstva porabljajo. Torej na kakšen način boste te zadeve omejili. K temu bi se navezal še za s prostorskimi pogoji upravnih enot. Vsi vemo, da je tukaj težava, torej kako boste te stvari urejali, bo šlo za združevanja teh prostorov, krajevnih uradov in tako dalje. Zdaj, kar ste dejali glede centralne kadrovske evidence, jaz se strinjam. To je stvari, ki nudi boljšo preglednost in učinkovitejšo kadrovsko upravljanje v državni upravi. Nekaj od tega sicer deluje, kajne, to smo slišali. Verjetno je malček razpršeno, tako da bi vseeno tukaj majčkeno bolj konkretno prosil, kakšni podatki se bodo tam zbirali, v tej bazi? Ali gre torej zgolj za posodobitev opisa nalog, ali imate v načrtu še kaj drugega? Pred vsem tem, ko sem pa govoril v okviru nagrajevanja, pa me zanima še, kaj menite in kako boste uredili to področje? Namreč, ali nameravate povečati tudi pristojnosti teh predstojnikov v javnem sektorju, ob hkratnem nekem »okrepljenju« osebne odgovornosti za doseganje ali nedoseganje rezultatov? Namreč vemo, da v naši državi redko kdo odgovarja tudi za številne izgubljene milijone in me zanima, kako boste te stvari uredili? Zdaj, to je mogoče za začetek nek prvi sklop, ki se tiče enotnega plačnega sistema in debirokratizacije, bi se pa navezal še na drugi sklop, ki se neposredno tiče tega, kar sem zdaj govoril in to je digitalizacija. Hvala, ker ste to omenil. Vem, iz kakšnih krogov prihajate in da ste se s tem ukvarjali. Namreč, mnenja sem, da je uvajanje digitalizacije z namenom krepitve konkurenčnosti v slovenski industriji vsekakor nujno. Zdaj, tukaj, po mojem mnenju malček zaostajamo. Nove tehnologije, neki temelji, ki prihajajo, so prehiteli, nenazadnje, v enem obdobju tudi Evropsko unijo, ki se je sicer dvignila in prihaja v korak z Združenimi državami Amerike, Kitajsko in Japonsko, ki so nekako pionirji na tem področju in nekatere ukrepe, kot rečeno, je minister za javno upravo iz kvote LMŠ že začel urejati, stvari se posodabljajo, a bi vseeno želel mičkeno bolj konkretno, na kakšen način boste prispevali, poleg tega, da ste porekli e-identiteta, s kakšnimi ukrepi boste prispevali torej k digitalizaciji javne uprave in predvsem, kakšni so prednostni koraki prioritetne naloge, na področju digitalizacije? Lahko ta odgovor mi tudi združite s tistim od debirokratizacije, nenazadnje se močno povezujeta. A vendar vemo, da popolne digitalizacije, neke uvedbe umetne inteligence, katero živimo, pač ta trenutek na vseh področjih, enostavno ne bomo mogli uvesti, torej, kaj so za vas prioritete? Zelo pereča zadeva v naši javnosti, verjetno še vedno, je 5G tehnologija. Marsikdo se o tem sprašuje, kaj se bo zgodilo, kaj se dogaja…? Torej, me zanima, kakšna je vaša vizija razvoja te tehnologije? Kakšno je vaše mnenje glede na različna stališča, ki so jih v naši državi, smo jih slišali, torej nasprotniki in podporniki in, torej, kako se bo to uvajalo? Bi se pa za konec dotaknil samo še ene stvari, do katere se niste opredelili, pa bi po mojem mnenju morda morali in to je javno naročanje. Jaz osebno in tudi stranka, se zavzemamo za centralizacijo javnega naročanja, ne glede na to, da smo govorili o temu, da bi državo radi decentralizirali. To je seveda nujno, a na tem področju se pa mi zdi, da je centralizacija vseeno za uspešno delovanje nujna. Zdaj, tukaj bi vam postavil vprašanje, ki se zastavlja številnim, tudi govora je bilo, že veliko o tem, ali boste Zakon o javnem naročanju pisali na novo ali bo šlo zgolj za spremembe, tega zakona? Zdaj vemo, da so se neke stvari že premaknile pri teh velikih projektih, multimilijonskih. Ta ukrep seveda podpiram, a vendar, sem mnenja, da zgolj najnižja cena pri nekih javnih postopkih, ne sme biti edino merilo. Ne glede na to, moramo tukaj tudi upoštevati standarde varovanja okolja in spoštovanja nekih delavskih pravic in videli smo že, da lahko nas najnižja cena velikokrat tudi tepe na dolgi rok in je potem projekt bistveno dražji, kot je bil prvotno zasnovan. Torej, katere konkretne spremembe Zakona o javnem naročanju nameravate izpeljati ali pa pač bo šlo za nov zakon? Toliko mogoče, za sedaj. Hvala.
Naslednja ima besedo poslanka Bojana Muršič, Poslanska skupina Socialni demokrati.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovani kandidat za ministra, gospod Koritnik.  (nadaljevanje) Dovolite mi, da najprej izpostavim nekaj besed. Današnje zaslišanje bomo opravili v okoliščinah, ki so globalno in v tem trenutku izjemno zahtevne za našo državo. Najbolj pomembno je, da se vsi zavedamo, da je naša skupna dolžnost in prioriteta, da poskrbimo za varen prehod v obdobje, ko naša glavna skrb ne bo več možnost pandemije, ampak vprašanje, kako sanirati posledice in aktivirati razvojne priložnosti. Strateško pomembno je tudi, da kljub menjavi oblasti zagotovimo nemoteno delo vseh ključnih služb v državi, da zaupamo stroki in znanosti ter da državljanke in državljane vodimo kot odgovorna politika, ki razume, kdaj je čas za ideološke razprave, kdaj je čas, da preprosto stopimo skupaj.  Seveda bomo danes Socialni demokrati odpirali zahtevna vprašanja, ampak naša prva skrb je organiziran in miren prehod čez to viharno virusno obdobje, ki smo mu priče, ampak verjamem, da znamo in zmoremo. In zdaj, če mi dovolite, bi prešla na vprašanja oziroma se malce dotaknila kandidata za ministra. Najprej moram reči, da sem si ogledala vaš življenjepis. Iz vaše uvodne predstavitve izhaja, da ne poznate tako dobro javne uprave in kaj vse spada v to. Vaše delo se je nanašalo, kot ste navedli v svojem življenjepisu, na založništvo, opravljate delo tajnika fakultete, bili ste tudi nekaj časa novinar. Seveda, absolutno ne osporavam tem vašim izkušnjam, te vam bodo izjemno v pomoč pri vašem nadaljnjem delu na ministrstvu, v kar ne dvomim, da boste danes deležni podpore. Ker je Ministrstvo za javno upravo izjemno široko, v katerega ne spada zgolj plačni sistem, o katerem ste govorili, ne spada zgolj digitalizacija, pa tudi ne samo stvarno premoženje, ampak spada tudi javno naročanje, tudi volilna in referendumska zakonodaja, korupcija, integriteta, tudi nevladne organizacije in nenazadnje, najpomembnejša, lokalna samouprava.  Če začnem pri pokrajinah. Začela bom predvsem s tem, ker verjamem oziroma vem, da ste bili v delovni skupini, ki je pripravljala zakonodajo na tem področju, za ustanovitev pokrajin. Zanima me - in tudi v koalicijski pogodbi je 7. točka koalicijske pogodbe javna uprava, pravosodje -, na kakšen način in s katerimi ukrepi boste krepili avtonomijo občin, kako je s financiranjem občin. Na tem mestu bi rada izpostavila, da me zanima vaše mnenje glede Zakona o razbremenitvi občin, kajti v zakonodajni postopek imamo vložen zakon, žal je včeraj bil izglasovan umik te točke oziroma Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki nekako zavira zakonodajni postopek tega zakona, o katerem govorim, Zakon o razbremenitvi občin. Po poslovniku je jasno, da bomo prej ali slej morali o tem zakonu tudi sicer odločati in kakršnokoli zavlačevanje se mi zdi nedopustno. Lokalne skupnosti pričakujejo to razbremenitev in so nas tudi vsa tri združenja pozivala k temu že pred dobrim mesecem, da sprejmemo ta izjemno pomemben zakon za lokalne skupnosti. Če se samo dotaknem, Ljubljana bi dobila s tem zakonom 3,8 milijona evrov, Maribor 2,2. Prihajam s štajerskega konca, iz četrtega volilnega okraja, Občina Ruše 162 tisoč, Sevnica ob Dravi 76 tisoč, Lovrenc na Pohorju 84 tisoč. In to so zneski, ki niso tako zanemarljivi. Zato bi bilo izjemno pomembno, da bi ta zakon čim prej sprejeli, da se razbremenijo obveznosti občin. Me pa veseli, da imate v koalicijski pogodbi povečanje povprečnin, razen če nameravate ta postopek oziroma ta zakon zavrniti in s povprečninami nekako to pokrivati; to bomo pa videli iz vašega odgovora, zato me zanima, kakšno je vaše mnenje glede tega zakona. In če nadaljujem s temi pokrajinami, s katerimi ste sodelovali. Seveda, normalno vsi si želimo in tudi ustavno določilo je, da je že čas, da ustanovimo pokrajine, z namenom učinkovitega in preglednega upravljanja za zagotavljanje kakovostnih storitev za lokalno in regionalno prebivalstvo ter zagotavljanje skladnejšega regionalnega razvoja.  Lahko se sicer strinjam, da je bilo opravljenega veliko dela, vendar me na tem mestu zanima, kakšna je vaša ocena glede možnosti, da se pokrajine ustanovijo oziroma preoblikujejo, kakšna je finančna ocena celotnega projekta ustanavljanja pokrajin. Če mi dovolite, se bom še malce dotaknila vašega bodočega šefa, ki je v uvodni predstavitvi dejal, pa ga bom kar citirala: »Tudi razprave, ki tečejo v tej smeri, so začete na napačnem koncu. Najprej je treba ljudem predstaviti, kaj bodo z ustanovitvijo pokrajin dobili, potem pa črtati meje, ker si ljudje predstavljajo, da je to zgolj nova birokracija in dodatni fikusi in pisarne, potem seveda javnost temu ne bo naklonjeno. To je potrebno tudi, zaradi boljše organiziranosti države, pri investiranju evropskih sredstev.«  Zato me na tem mestu zanima, kolikšna oziroma kakšna je finančna ocena celotnega projekta in vaše mnenje glede na to izjavo, ki jo je dal bodoči predsednik vlade oziroma predsednik vlade, se opravičujem. Glede plačnega sistem je kolega izjemno dosti že povedal. Seveda včeraj smo slišali na hiringu, da se si želijo izvzeti vojsko iz uslužbenskega sistema. Danes po vsej verjetnosti v popoldanskem času bomo slišali tako tudi za policijo. V petek pričakujem, da bo tudi minister za zdravje rekel, da je potrebno izključiti iz enotnega plačnega sistema zdravnike in tega bo kar precej. Zato me zanima, kako sploh si predstavljate obdržati ta plačni sistem. In če mi dovolite, bi nadaljevala še z enim citatom predsednika vlade, ki ga je podal v uvodni obrazložitvi. »Zato je treba že na začetku povedati, da so problemi v zdravstvu rešljivi, ampak ne brez tega, da se tam vzpostavi red in ne brez tega, da se spremeni, dogradi plačni sistem.« In to velja še za nekatere druge podsisteme, kajti od leta 2004, je Slovenija del Evropskega prostora, prostora Evropske unije, prostega pretoka kapitala blaga, ljudi in znanja. In inženirji, zdravniki, medicinske sestre, informacijska tehnologija, strokovnjaki, vrhunski menedžerji, raziskovalci, tega je še veliko, pa bom tukaj zaključila.  S 1. januarjem 2020, se iz definicije minimalne plače izvzema vse dodatke določene z zakonom in drugimi predpisi, ter s kolektivnimi pogodbami. Del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost. Vsi omenjeni dodatki se prištevajo na polno minimalno plačo, torej dodatki k tem 940,58 evrov bruto. Žal višina minimalne plače v javnem sektorju žal, ali pa na srečo za ene je to enostavno pravilno.  Po mojem bi morala biti minimalna plača še višja, vendar ta minimalna plača seže v 20 oziroma 21 plačilni razred. V 20. oziroma 21. plačnem razredu se danes znajdejo ljudje, zaposleni javni uslužbenci, ki imajo srednješolsko izobrazbo. Zato je povsem na mestu vprašanje marsikaterega izmed zaposlenih, ki ima srednješolsko izobrazbo, zakaj se je izobraževal dobra štiri leta. Kajti drugi, ki so se takoj zaposlili po osnovni šoli in imajo danes seveda že štiri leta delovne dobe, dobijo posledično višjo plačo, kot pa tisti, ki se je zaposlil po srednješolskem sistemu izobraževanja. In tukaj je izjemno velika diskripancija, ki je zdaj sedaj nastala. Zato me zanima, kako boste rešili to vrzel, ki je nastala. Absolutno pozdravljam, to kar ste navedli, da se boste   (nadaljevanje) pogovarjali, da je absolutno nujno pomemben pogovor z vsemi deležniki. Tako da vam želim uspešno delo na tem področju. Me pa na tem mestu plačnega sistema kljub temu zanima, kako si zamišljate prenovo plačnega sistema in uvedbo stimulativnega nagrajevanja javnih uslužbencev z uvedbo variabilnega dela plače? Ali menite, da se to, kar o čemer govorimo, lahko uredi v preostanku tega mandata? Glede na to, da masa plač ostaja na enakem sedanjem nivoju, ali to pomeni, da se bo zmanjševalo število zaposlenih v javnem sektorju? Kakšno je vaše mnenje glede ocenjevanja javnih uslužbencev? To ste sicer rekli, da ste se srečevali s tem, kajti ocene so ključne za napredovanje. Velikokrat pa, verjamem, da ste se tudi s tem soočili, nadrejenega postavlja v izjemno neugoden položaj, saj morajo odločiti v skupini, kdo je najboljši sodelavec, s tem pa prevečkrat postanejo ocene subjektivne in ne objektivne, pa tudi nadrejeni je na tak način, bom rekla, deležen, pod narekovaji ali pa ne, jim zaposleni rečejo, da pač izvajajo kakršenkoli mobing nad njimi. V okviru vaše koalicijske pogodbe navajate tudi reorganizacijo in nacionalizacijo organov zavodov služb in krepitve operativnih služb na terenu. Absolutno pozdravljam, ampak kljub temu bi se na tem mestu dotaknila upravnih enot. Osnovni namen teh upravnih enot je približevanje upravnih storitev uporabnikom. Pred leti smo bili deležni temu, da so upravne enote začele ukinjati krajevne urade na podeželju oziroma v manjših krajih. Zato me izjemno zanima, kako nameravate oziroma ali boste pustili takšno organiziranost upravnih enot, kot je danes, in kako boste spodbudili to decentralizacijo in približevanje storitev državljankam in državljanom predvsem na periferiji? Veliko je bilo že sicer povedanega, ampak bi še mogoče se dotaknila zgolj 2 zadev. V koalicijski pogodbi pod točko 2, 7. poglavja je zapisana tudi vzpostavitev centralne baze vseh delovnopravnih sredstev in nepremičnin, ki so v državni lasti. O tem ste danes tudi govorili. Me zanima, ali je po vaši presoji možno to urediti v naslednjih 2 letih. Zakaj o tem govorim? Kajti pred desetletjem, leta 2010 smo že sprejeli zakonodajo, na podlagi katere bi se vzpostavil ta nepremičninski sklad, ki bi vodil centralno evidenco nepremičnega premoženja v lasti države in nepremičnega premoženja v lasti drugih oseb javnega prava, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija. Žal pa je Vlada Republike Slovenije 23. 2. 2012 odločila, da se ustavijo vse aktivnosti v zvezi s konstituiranjem javnega sklada, kar pomeni, da naloge ravnanja z nepremičnim premoženjem države še naprej opravljajo sedanji upravljavci. Zato na tem mestu tudi to vprašanje. Pa dotaknila bi se še malce te volilne zakonodaje. Še vedno nismo prilagodili Zakona o referendumu in ljudski iniciativi spremembi Ustave Republike Slovenije iz leta 2013 in ustavni odločbi iz leta 2018 oziroma natančneje iz januarja 2018, kjer ni urejen referendumski spor. Poskus spremembe Zakon o referendumu in ljudski iniciativi za uskladitev z Ustavo je bil v prejšnjem mandatu. Nespretno je tudi propadel. Sedaj pa je zakon praktično pripravljen na Ministrstvu za javno upravo. Zato me zanima, ali nameravate s tem predlogom nadaljevati postopek, ampak me na tem mestu zanima, če boste tako nadaljevali, morebitna časovnica. Podobno kot pri tem referendumu, kot pri referendumskem sporu, pa tudi pri volilni zakonodaji nimamo ustrezne ureditve predhodnega in naknadnega volilnega spora, ki ga tudi moramo urediti zaradi vrste volitev na lokalni in državni ravni. Kako se boste lotili tudi tega vprašanja? Zakaj na to navajam? Kajti za oba, bom rekla oba, bom rekla, zakona, je potrebna široka politična podpora, saj Zakon o referendumu in ljudski iniciativi in Zakon o volitvah v Državni zbor terjata relativno večino in absolutno večino, dve tretjini, se pravi, relativno večino potrebuje Zakon o referendumu in ljudski iniciativi in absolutno, Zakon o volitvah v Državni zbor, z dvotretjinsko večino poslank in poslancev. Toliko zaenkrat. Obseg javne uprave je izjemno širok, tako kot sem omenila, ampak verjamem da, glede na to, da ne prihajate iz rega področja, tako globalno, da bo potrebno še veliko stvari se pogovorit in se seznanit. Želim vam uspešno delo in te odgovore bi pa želela, da mi jih podate. Hvala lepa.
Naslednja ima besedo poslanka Lidija Divjak Mirnik, Lista Marjana Šarca. Izvolite.
Hvala lepa, predsednik, za besedo. Lep pozdrav, spoštovani kandidat. Zdaj, gospa Muršič je pravkar pred menoj kar nekaj stvari že vprašala, ki sem jih tudi sama želela, zato bom se jaz, bom probala biti zelo, dosti krajša in slediti temu, gospod predsednik, kar ste na začetku povedali. Spoštovani kandidat, hvala za vašo predstavitev. Iz vašega CV-ja izhaja, da ste zelo zasedeni gospod z dosti funkcijami. Ali ste se temu res pripravljeni odreči za to leto, mogoče dve? To je bolj retorično vprašanje, sicer. Všeč mi je bilo v vaši predstavitvi, ko ste povedali, da je ogromno dela bilo v tem mandatu narejenega. Res je. Minister Rudi Medved, ki prihaja iz Liste Marjana Šarca, je ogromno stvari opravil v tem času. Velja za zelo delavnega človeka in jaz bi se mu sama na tem mestu res zahvalila, da je opravil veliko delo. Jaz upam, da boste to delo tudi nadaljevali. Zdaj pa k vprašanjem. Jaz bom o štirih sklopih govorila in kot rečeno, bom probala res biti zelo kratka. Prvič – financiranje in krepitev avtonomije občin. O tem vi niste govorili nič. Zdaj, v LMŠ se zavzemamo za to, da je potrebno prevetriti to zakonodajo, ki je vezana na lokalno samoupravo in seveda povečati pristojnosti in odgovornosti lokalnih skupnosti. V vašem koalicijskem sporazumu ste izpostavili za cilj krepitev avtonomije občin. Prvo vprašanje; na kakšen način se boste tega lotili? Drugič; kaj želite z večjo avtonomijo občin doseči? Tretjič; lahko izpostavite nekaj najpomembnejših konkretnih ukrepov za dosego tega cilja? Bilo je že nekaj povedanega tudi o ZFRO-ju. Zanima me, torej, kaj menite o tem zakonu, ali ga boste nadaljevali? Z njim bi namreč 31 milijonov občine prihranile, ker bi se to preneslo na državo. Pri tem, v vaši koalicijski pogodbi pišete tudi o tem, da boste dvignili povprečnine za občine. Namreč, župani si zelo želijo drugačen način izračuna povprečnin, zato me zanima, kako boste izpeljali? Od kod boste vzeli denar za te višje povprečnine? In pa tretjič pri tem vprašanju, ali boste uvedli dve različni formuli - eno za občine in drugo za mestne občine? Mi vemo, da so mestne občine pri tej formuli zelo prikrajšane, ker pač opravljajo dodatna dela, ki jih druge, manjše občine, ne. Zato torej vprašanje, ali boste uvedli dve različni formuli, eno za manjše in drugo za mestne občine? Mimogrede, to je baje bilo dogovorjeno takrat, ko se je sprejemal Zakon o glavnem mestu, pa potem do tega drugega koraka ni prišlo. Zakaj, pa pravzaprav jaz ne vem. In pa še enkrat, kot sem dejala, kje boste dobili denar za višje povprečnine? Potem, v okviru teh višjih povprečnin, me zanima tudi, to, kar piše v vaši koalicijski pogodbi – ponovna uvedba brezplačnega vrtca za drugega in vse naslednje otroke, ki so istočasno vključeni v vrtec, ter spodbujanje  (nadaljevanje) za večjo vključenost vseh otrok v vrtce vsaj eno leto pred začetkom osnovne šole. Od kod boste dobili ta denar? Lani je bilo iz občinskih proračunov plačanih 302 milijona evrov za subvencije vrtcev. Dodatno polno subvencioniranje vrtcev za otroke, predvidevamo, da pomeni ca 100 milijonov dodatnih javnofinančnih izdatkov. Kje jih boste dobili? Pa z višjo povprečnino mislite v tej koalicijski pogodbi tudi graditi domove za starejše. Jaz se bojim, da boste morali to povprečnino še bolj dvigniti, ker vse to s tem denarjem ne bo šlo. Ampak ne glede na to, mene zanima, kako se boste lotili tega velikega izziva.  Nadalje, drugi podsklop, ustanovitev pokrajin. V LMŠ smo že zelo jasno povedali, da podpiramo ustanovitev pokrajin. Je pa zanimivo, da v vaši koalicijski pogodbi tega ni moč zaznati, vi tu nimate zaveze, da boste ustanovili pokrajine, čeprav je stranka SDS večkrat izpostavila, da bi bil razvoj regij hitrejši, če bi imeli pokrajine, s čimer se osebno zelo strinjam. Torej, vprašanja: prvič, kakšno je vaše mnenje glede vzpostavitve pokrajin; drugič, kako si predstavljate svoj model pokrajin; tretjič, kolikšno število pokrajin predvidevate; četrtič, katere naloge, pristojnosti ter obseg virov bi se po vašem mnenju moralo prenesti na pokrajine; petič, kako vidite pokrajine v odnosu do občin; in šestič, moje zelo osebno vprašanje, ker prihajam iz Maribora, ali se strinjate s posebnim statusom Ljubljane in Maribora v kontekstu pokrajin.  V podsklopu volilna zakonodaja; vemo, kaj se je dogajalo prejšnji teden. V LMŠ podpiramo spremembo volilnega in političnega sistema, s tem namenom smo podpisali tudi zakon, ki je bil zavrnjen prejšnji teden. Na kakšen način boste vi implementirali odločbo Ustavnega sodišča glede volilne zakonodaje, predvsem v luči tega, da je stranka, ki ji pripadate, podprla ta zakon, medtem ko vodilna stranka vaše koalicije tega ni podprla. Mislim, da se boste morali tu dobro pogovoriti v tej vaši koaliciji.  Pa še četrti sklop, ki bi ga odprla, to je sklop nevladnih organizacij. V LMŠ se zelo zavzemamo in spodbujamo delovanje nevladnih organizacij. Se mi pa zdi, da boste pa vi imeli tu malce težav. Zakaj? Bom približno citirala gospoda Branka Grimsa iz leta 2018, ko je napovedal, da če bo SDS zmagala na volitvah, bodo absolutno ukinili financiranje vseh nevladnih organizacij. Zato vas, spoštovani gospod kandidat, sprašujem, prvič, ali boste res ukinili financiranje vseh nevladnih organizacij. Drugič, kakšno je vaše stališče v zvezi s financiranjem nevladnih organizacij. Namreč, ukinitev nevladnih organizacij pomeni konec gasilskih, športnih, kulturnih, turističnih društev, tudi športa marsikje, v marsikateri občini, nenazadnje tudi katoliških vrtcev pa osnovnih šol, pa da o društvih upokojencev niti ne govorim. Samo v informacijo, nevladne organizacije so lansko leto dobile 300 milijonov evrov, v ta denar pa spadajo naslednja društva: lokalna kulturna društva, lovske, ribiške družine, prostovoljna gasilska društva, društva upokojencev, slovenski amaterski vrhunski športniki, oskrba invalidov v invalidskih društvih, tudi ogromno denarja gre za socialnovarstvene programe duševnega zdravja, preprečevanja nasilja in alkoholizma, pomoč brezdomcem, škofijski lokalni Karitas, Rdeči križ, skratka, da ne naštevam. Ali mislite res ustaviti financiranje nevladnih organizacij, kot pravi gospod Grims. Ker ste tu, se mi zdi, precej kontradiktorni, govorim o SMC-jevem volilnem programu in seveda o SDS-u. Če tega ne boste storili, me zanima, kako boste to pravzaprav preprečili.  To je za enkrat to, bom pa se še oglasila sproti. Hvala lepa.
Ja, proceduralno se je k besedi javil poslanec Branko Grimms. Izvoli.
Ja, hvala gospod predsedujoči.  Najprej bi vas pozval, da poveste spoštovani gospe, ki je zdaj govorila, da lagati ni lepo. Drugo, kar pa je, da če se sklicuje name, jaz sem takrat bil kristalno jasen, da bi po mojem mnenju bilo treba ukiniti oziroma omejiti financiranje tistim nevladnim organizacijam, če citiram: »ki so utemeljene na LGTB ideologiji, kot je mirovni inštitut kar sem izrecno poudaril in seveda, ki pomagajo ilegalnim migrantom pri udoru na ozemlje Republike Slovenije. Kar pomeni, da delajo škodo.« No, toliko če že uporabljate kakšne izjave, potem jih uporabite v celoti in ne lagati. So se pa takrat potem ti skrivali za vsem in so v ospredje potiskali vse od gasilcev, podobno kot ste vi zdaj naredili. Ampak temu se reče v pravilni slovenščini umazana manipulacija. Prosim, dajte se temu izogibati.
Proceduralno je želela besedo Nataša Sukič. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. Prosim, da izrečete opomin na kolegu Grimmsu, ker to kar je pa zdaj povedal, da navaja neko eno izmed ranljivih socialnih družbenih skupin, nekako v nekem rahlo hujskaškem tonu, češ to bi mi ukinili. To je vredno opomina. Hvala.
Jaz, glejte kolegica Sukič, po 77. členu Poslovnika citiram: »Opomin se lahko izreče poslancu ali drugemu udeležencu na seji, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede.« To ni bila ta prilika. Če sega govorniku v besedo, tudi to ni bila ta prilika. Če govori o vprašanju, ki ni na dnevnem redu ali če na kakšen drug način krši red na seji in določbe tega Poslovnika, nič od tega ni po tem členu izpolnjeno, zaradi tega mu jaz opomina ne morem izreči. Na podoben način je pa, še preden dam besedo naprej kandidatu za ministra je postopkovno želel poslanec Jani Möderndorfer.
Ja, predsedujoči, jaz bi iz vidika postopka želel samo opozoriti. Danes imamo zaslišanje kandidata za ministra. Jaz misli, da če kje, potem danes res ni prostor, niti čas za ideološki boj, v smislu kdo je proti LGBT in podobnih zadevam. Mislim, prvič se mi zdi, da smo v 21. stoletju že prerasli te zgodbe. Če nismo, naj predstavniki ali pa posamezniki to zadržijo doma za sebe, nekje v skritem kotu in naj živijo s tem upom. Se mi zdi, da bomo naredili vsi skupaj en korak naprej. Vsaj jaz mislim, da se bo minister lahko tudi opredelil do tega vprašanja, ampak predsedujoči jaz od vas pričakujem pa samo, bom rekel vsaj opozorilo vsem, da imamo danes zaslišanje, ne pa teme. Drugače, bi se jaz drugače pripravil na to temo, pa bi imel malo širši diskurz. Samo toliko. Hvala.
Ja, hvala za ta predlog. Glejte, ampak ne vem, če ste vi poslušali kaj je rekla kolegica Lidija Divjak Mirnik. Je izrekla neke stvari, ki ne držijo, da je bil kolega Branko Grimms proti temu, da se distancirajo vse nevladne organizacije in med tem omenjala gasilce in vse ostale, kar se je izkazalo, da ni točno in jaz mislim, da je moral poslanec na te lažnive navedbe bil dolžan opozoriti.  Zaradi tega apeliram na vse, da v razpravah se izogibate etiketiranju posameznih poslancev z neresničnimi navedbami. Jaz mislim, da je bil poslanec Grimms upravičen do tega, da je te napačne in lažnive trditve poslanske Lidije Divjak Mirnik demantiral. Glede na to, da se je nabralo kar nekaj vprašanj, bi zdaj na tej točki dal besedo kandidatu za ministra.  Zdaj nekatera vprašanja so se tudi ponavljala, ampak mislim, da govorimo o petih, šestih sklopih, če grem od zadaj naprej. Torej nevladne organizacije, financiranje in razbremenitev občin, potem volilna zakonodaja, regionalizacija, digitalizacija, debirokratizacija, javno naročanje in prenova plačilnega sistema. To so nekako ti sklopi o katerih se gibljemo in v okviru katerih je bilo izpostavljenih nekaj konkretnih vprašanj, tako da bi bilo smiselno na ta vprašanja odgovoriti, ker gre za aktualne zadeve, ki se tičejo nas vseh. Bili sta pa tudi izpostavljeni dve vprašanji, ki se tega resorja ne dotikata, in sicer glede brezplačnih vrtcev, to ni tema Ministrstva za javno upravo kot tudi ni tema Ministrstva za javno upravo financiranje domov za starejše, tukaj občine nimajo pristojnosti in je to stvar tudi Ministrstva za delo, družino in tako naprej. Tako, da na tej točki dajem besedo kandidatu za ministra gospodu Koritniku. Izvolite.
Boštjan Koritnik
Najlepša hvala, predsedujoči. Hvala tudi vsem, ki ste mi postavili vprašanja. Upam, da bom uspel nasloviti vsa, da mi ni kakšno ušlo, bom pa hvaležen za opozorilo, če se bo zgodilo drugače.  Poslanec Prebil je začel z vprašanjem glede variabilnega dela kriterijev kdo bo določal ta variabilni del delodajalec merila ali zakon in zaključil z vprašanjem izločitve posameznih skupin. Prej sem verjetno bil premalo natančen in nisem pojasnil, da je ideja te enotne evidence ravno to, da se zelo natančno pove kaj kdo dela, torej na posameznem delovnem mestu, potem pa opredeli tudi neka kvantitativna merila ali kvalitativna merila, ki bodo nekako določala koliko v povprečju nekdo na nekem delovnem mestu naredi. Za primer, v knjižnici osebe, ki vpisujejo bibliografska dela v evidenco, imajo nek standard koliko teh vpisov na mesec / nerazumljivo/ naredi. Verjamem, da se to za mnoga delovna mesta ne da določiti in tako kot sem prej omenil, medicinske sestre, one so same sebi določile standarde in merila, torej dela, kakovost dela in v končni fazi tudi količine dela. Se pa strinjam, da je stroka tista, ki mora določiti te oprijemljive konkretne cilje in projekte, določiti bolj določna merila, s ciljem, da se vsaj za enkrat masa ohranja a bolje prerazporeja. Kdo bo to določal? V tem trenutku mislim, da je najboljša kombinacija Zakon z merili in jasno individualno predstojnik. Kakorkoli merila postavimo objektivizirati ocenjevanja, kadar gre za ocenjevanje dela je praktično nemogoče, tako, da tukaj mora biti vedno en subjektivni element in kot v vsakem sistemu postavi se sistem, ki deluje čim bolje z varovalkami za morebitne, če hočete zlorabe oziroma odstopanja.  Glede preobilnega javnega sektorja, tukaj so mnenja različna. Strinjam se, lahko, da gotovo kje na kakšnih področjih ali ravneh obstaja manj obremenjena skupina ali manj obremenjeni posamezniki a ključno je, da odpuščanje v tem trenutku ne vidim kot rešitev, nikakor ne, konkretno vem, da so inšpekcijske službe ekstremno kadrovsko podhranjene in zagovarjam rešitev, da se prerazporedi od delovnih mest in institucij kjer so še neke rezerve tudi s pomočjo digitalizacije in debirokratizacije in te javne uslužbence prerazporedimo na kadrovsko podhranjena mesta.  Glede stroškov zunanjih sodelavcev, konkretno vem za pravne podlage, že dolgo se zunanjih sodelavcev vsaj na področju prava in pisanja zakonodaje praktično ne najema oziroma zelo, zelo redko, kar na nek način je dobro, po drugi strani pa lahko to, ker gre za pri posameznih aktih zelo specifična področja, je lahko tudi problematično. Tako da, jaz vedno zagovarjam, kar ste omenil, tudi v povezavi z javnimi naročili. Ne gre samo za ceno, gre za končno ceno. Torej, celoten strošek, če nekaj ni narejeno dovolj kakovostno. Ampak, kot sem poudaril prej, verjamem, da v širši javni upravi imamo zelo sposobne ljudi, treba jih je samo, recimo temu, najti in jim dat, torej, opolnomočenje, kot je sedaj moderno reči, in zaupanje. Potem pa verjamem, da lahko tudi s pomočjo, bi rekel, omejenega sodelovanja zunanjih sodelavcev, imamo tako kakovostne in rešitve in projekte, da bodo stroški na koncu nižji. Vsekakor pa je ena od nalog, verjetno vsakega novega predstojnika, ki pride v neko institucijo, pregled obstoječih pogodb. Torej, kar ni izraz nezaupanja, temveč bolj domača naloga za seznanitev s stanjem področja resorja ali institucije, ki jo prevzema v vodenje. Tretja stvar, ki ste omenil, je preobilica predpisov. Tukaj mi je bilo žal da, mi je to prej ušlo, ker je to bila ena od stvari, ki sem jih želel poudarit, tako da, tukaj se z vami strinjam, da se bolj ne bi mogel. Imamo 20 tisoč podzakonskih aktov, mislim… to je približen podatek izpred 2 mesecev, zdaj vprašanje, lahko je že bistveno višji. Tisto, kar je bolj problematično, ne toliko število, kot njihova medsebojna neusklajenost, včasih celo nasprotovanje in to je gotovo eno od področij, kjer bo treba uredit, najti rešitev, da se to, bi rekel, racionalizira, kar v končni fazi je tudi eden od elementov debirokratizacije, ker vsi pravni akti naslavljajo uporabnike in več kot jih je, težje se s tem seznanjajo, slabše poteka ponotranjenje predpisov in skladno s tem je ven več deviantnih oziroma odklonskih ravnanj. Glede prostorskih pogojev upravnih enot. V teh nekaj dneh sem zasledil dilemo glede združevanja, predvsem v Ljubljani. Jaz mislim, da bi bilo neodgovorno v tem trenutku, brez res konkretnega poznavanja vsake posamične situacije, sprejemat neka načelna stališča. Torej, jasno je, da mora bit javni servis državljanom čim bližje, hkrati pa vsaka racionalizacija, ki morda prizadene nekoga, ki mora zaradi javnega servisa napravit kilometer ali dva več, lahko temu istemu državljanu olajša ali pa, izboljša kakovost neke druge storitve. To je cel smisel reorganizacije. Dvig kakovosti v nekem, recimo temu, povprečju, nadpovprečju, se boljše sliši. Glede evidence, torej, delovnih mest, to je tisto, kar sem želel poleg zakonske, torej, zakonsko predvidenih podatkov, to je, sem ali v prilogo, vključit tudi posamezne naloge, kvalifikacije in po možnosti tudi gabarite, v okviru katerih, nekako, bi presojal, učinkovitost uprave posamezne naloge. To, se ne slepim, v izkušnji posameznega predstojnika, je ocenjevanje, kar je omenila tudi vaša kolegica, ena najtežjih stvari in z natančnimi merili lahko delo olajšamo, moramo pa pazit, da ne bodo merila prenormirana, kar bi lahko vodilo v apologetsko ocenjevanje, kar na nek način, imamo že zdaj. Tako da, z roko v roki, s tem gre tudi, kar ste sami izpostavil kot ključno, v tej luči, povečat odgovornost predstojnikov. Torej, kdorkoli ima nek vpliv in moč, mora imet tudi ustrezno odgovornost in seveda, odgovornost nosi za sabo tudi odgovarjanje za neustrezno ravnanje. Glede digitalizacije, sem zelo vesel, da sva tukaj, ne samo generacijsko, ampak sicer, si blizu.   (nadaljevanje) Jaz vem, da je bila Slovenija po nekaterih merilih ocenjena kot zelo uspešna na tem področju. Res pa je, da, kot je primer pri novejših tehnologijah, včeraj si lahko prvi, danes si lahko zadnji. Tako da tukaj se strinjam, da zaspati ne bi smeli. Tudi Evropski uniji se je to zgodilo, da je tako, kot ste pravilno omenili. In ključno je pri digitalizaciji javne uprave in debirokratizaciji, da se zavedamo, da je to proces, kjer so ključni ljudje, znanje, izobraževanje in pa odprava teh, recimo temu, birokratskih omejitev, kjer nek gospodarskih subjekt ne ve, kdo je regulator, ki ga mora prosit za licenco, za dovoljenje, da tukaj opravlja neko dejavnost, potem ga ti regulatorji pošiljajo od enih do drugih vrat, v tem času izgubi konkurenčno prednost, ker je bil morda prvi z neko idejo, v končni fazi pa izgubimo mi, ker bo ta iskal podporno okolje v tujini.  Glede 5G tehnologije, eno je, kar si mislim jaz, drugo pa je, kaj je, bi rekel, posledica širokega političnega družbenega konsenza. Dejstvo pa je, da vsaka tehnologija do sedaj, LTE, 4G, vsaka je imela dvomljivce, torej vsaka je potrebovala nekaj časa, da je postala splošno sprejeta kot neproblematična. Dandanes skoraj ne razmišljamo več o tem. Dejstvo pa je tudi, da dosedanje raziskave niso pokazale torej prevelikega oziroma zdravju škodljivega sevanja te tehnologije. Kot za večino stvari pa je to stvar konsenza deležnikov, jasno s popolnimi informacijami. In tukaj bo morala stroka povedati svoje, mi pa bomo morali stroki prisluhnit in tiste, ki imajo, torej tiste, ki imajo zadržek, jim omogočit, da svoje zadržek pojasnijo tudi v soočenju stališč s strokovnjaki. Dejstvo pa je, da je vsak korak razvoja korak v pravo smer, mora biti samo postopen in skrbno načrtovan. Hkrati pa, saj veste, ta dvojnost, tisto, kar skrbno načrtuješ, je takrat, ko se odločaš, lahko že pozno. Neko ravnovesje med temi interesi bo treba najti. Upam in verjamem pa, da bo torej vodilo preteklih izkušenj dovolj, da bomo stroki zaupali. Glede izvzetja posameznih skupin, dejstvo je, da bi vsak izstop posamezne skupine pomenil razpad plačnega sistema, če ne bi bil širok spet političen konsenz in konsenz vseh deležnikov. Torej to v nobenem primeru ni samo vprašanje za ministra za javno upravo ali kandidata za ministra za javno upravo, temveč bo v vsakem primeru potrebna poglobljena razprava torej vseh, tukaj pa dejansko vseh deležnikov.  Glede javnih naročil, tudi tukaj se strinjam z vami, da je to področje, ki je pomembno. Če se ne motim, je, 10 % BDP gre preko javnih naročil, brez da bi šteli agencije in javne službe. Dejstvo pa je tudi, po mojem mnenju, zakonodaja v osnovi ni slaba. Pogosto je večja težava znanje tistih, ki se z javnimi naročili ukvarjajo. Konkreten primer. Mislim, da je pred nekaj leti prejšnja vlada uvedla, da najnižja cena ni nujno merilo, po katerem je treba izbrati ponudnika. Mnogi, ki se ukvarjajo z naročili male vrednosti, tega sploh ne vedo. To je moja lastna izkušnja. Tisi, ki pa vedo imajo pa težavo, kar sem tudi prej omenil kot nekaj, kar je treba izboljšati pri sprejemanju odgovornosti. Torej, ko izbereš nekoga, za katerega veš, da je kakovostnejši od cenejšega, to terja od tebe nek napor. Intelektualni napor in v končni fazi tudi poznavanje razlogov, zakaj meniš, da je ta kakovostnejši. In mnogi, ki o izboru odločajo, se raje izognejo sprejetju te odločitve. Kar pa gre iz roko v roki s tistim kar ste omenili sami, odgovornost predstojnikov oziroma tistih, ki odločajo na posameznih ravneh.  Jasno pa je, torej da kakšni popravki, tako kot sem prej omenil za plačni sistem, sistemi so živi, se morajo prilagajati novih spoznanjem, siceršnjim spremembam in v praksi gotovo prihaja do anomalij. Tudi sam jih poznam. Tisto, kar bi bilo zelo pomembno in je, bi rekel hitro uresničljivo je, da zavezance za javna naročila zavežemo k vodenju evidenc. Kdaj se iztečejo posamezne pogodbe. Ker v praksi se dogaja, da sklenejo pogodbo, pozabijo na njo, potem pa tista teče svojo pot, kar seveda ni v interesu finančno vzdržnega učinkovitega dela. Posebej pri velikih projektih, na primer informacijski sistemi je lahko to zelo problematično. Podobno je glede naročil, ki so pod mejnimi vrednostmi, to je po 21. členu, v praksi povpraševanja se pošlje dvema ali trem ponudnikom, morda celo samo naredi »screenshot« z enega od ponudnikov trgovcev in s tem se je seveda konkurenca zelo omeji. Konkreten primer lahko za konferenčni stol, na koncu plačaš 200 evrov, ker si v bistvu sam omejil konkurenco pri ponudbi. Prav tako se redko zgodi, to so mi povedali kolegi, ki se s tem ukvarjajo, da bi nekdo uporabil institut iz petega odstavka 90. člena ZJN3, ki omogoča da zavrneš vse ponudbe, če ni nobena primerna. Ko se zgodi, da je kilometer taksi prevoza za naročnika iz javnega sektorja dražji kot taksi prevoz za posameznika. Kar povsem skregano z ekonomsko logiko, ker gre za ekonomijo obsega in nek razmeroma zagotovljen komercialni posel. Ključno usmeritev pa je, tako kot sem že poudaril, ne sprememb zaradi sprememb nadaljevanje dobrih praks in pa skrbna preučitev tistega, bi rekel vodi k ekscesom. Tudi v javnosti je velikokrat slišati, kako s sistemom javnega naročanja ni vse v redu. Sem pa pogledal statistike in pri 6700 postopkih je samo 250 takih o katerih odloča organ pravnega varstva, to je državna revizijska komisija. Torej le nekaj odstotkov. Pri čemer sami vemo, da tudi to ni merilo ali je bilo s postopkom res kaj narobe, temveč gre pogosto tudi za psihološke elemente. Tako, da razmislek o tem, ali je potrebno dopolniti in spremeniti zakon je, bi rekel vedno in ves čas na mestu. Smo pa tukaj omejeni z evropskima direktivama, lahko posežemo v določbe v katerih smo bili, bodisi strožji, na primer pri dopustnih spremembah pogodb, bodisi v tiste določbe, ki ne prinašajo dovoljšnje fleksibilnosti. Ureditev sistema podizvajalcev je ena od takšnih stvari, ki se v strokovni javnosti pogosto izpostavlja. Tisto, kar sem prej nakazal, pa bi rad še enkrat poudaril, da je tukaj pomembna profesionalizacija javnih uslužbencev. Torej uslužbenci, ki so vpleteni v vdajo milijonskih javnih naročil, za njih je potrebno pripraviti nabor potrebnih znanj in kompetenc. Tudi v povezavi z že omenjeno evidenco in ob prenovi zakona.  Sedaj ali je to novela ali nov zakon, je odvisno od količin sprememb,  (nadaljevanje) bi bilo mogoče nekako predpisati zahtevano znanje, ne samo certificiranje, in to bi eventualno lahko nudila upravna akademija ali pa bi jih pridobivali na trgu.  Tretja stvar, ki je v povezavi z digitalizacijo in debirokratizacijo, je nadgraditev sistema za elektronsko javno naročanje, po direktivi je sicer to obvezno. In tu moram poudariti, da v evropskem merilu je ta naš elektronski sistem javnega naročanja eden bolj transparentnih. Na tem področju dobivamo pohvale, ker so na voljo pogodbe, razpisi, vse. Tisto, kar pa je treba urediti, je omogočiti povezljivost med različnimi sistemi, sistem e-javno naročanje pa naj postane ključni oziroma centralni sistem vseh podsistemov, e-dražbe, e-dosje, to je sistem za avtomatično preverjanje ponudnikov, e-oddaja, sistem za oddajo ponudb, e-nabave, in povezava z zalednimi računovodskimi sistemi. Tudi OECD je poudaril, da je naš sistem javnega naročanja eden bolj transparentnih. Kot pri večini sistemov so tudi tu možnosti, manevrski prostor za napredek. Ena od konkretnih stvari, ki bi jih rad in se mi zdi, da je tudi razmeroma hitro uresničljiva, je vzpostaviti način, ki bi omogočal pregled vseh oddanih naročil tudi v času izvajanja pogodb, torej za povezavo med podatki Urada za javna plačila in portalom javnih naročil. To bi olajšalo delo in tudi preprečilo marsikatero ekscesno situacijo. Upam, da sem v čim večji meri odgovoril na vaša vprašanja.  Zdaj pa vprašanja poslanke, gospe Muršič. Absolutno se strinjam, da če kdaj, je treba zdaj stopiti skupaj. To je, upam, po eni strani izhajalo iz moje predstavitve, da sem človek združevanja, in okoliščine to res terjajo.  Glede očitka, ki je bil tudi utemeljen, da se nisem osredotočil na lokalno samoupravo, ampak dejstvo, da sem bil član te skupine, kaže, da to ni intimna odločitev, nekako sem želel skrajšati svojo predstavitev in sem šel na tisto, kar je bilo kronološko pozneje. Absolutno se strinjam, da je krepitev avtonomije občin ključna. In kot pozitiven primer imam pripravljen ravno zakon, ki ste ga omenjali. Tako imam podatke, ki ste jih navedli, tudi jaz, torej teh 31 milijonov. Zdaj, ali je konkretno to prava rešitev, pa je preuranjeno govoriti, vsekakor pa je to pot. In se mi zdi, da je dejstvo, ki ga imam tudi iz lastne izkušnje dela s posrednimi proračunskimi uporabniki, država, ko da naloge, naj da tiste, ki jih plača, to je razumljivo.  Glede pokrajin in finančne ocene. Torej, sem v skupini in vem, da to ni bilo vprašanje, ki bi ga znali nasloviti, tudi domnevam, da nekako ne spada v naš resor. Ključno pa verjetno bo, da se najprej določijo eventualne pristojnosti, in spet poudarjam, konsenz, torej politični in širši družbeni konsenz. Zavedam se skrbi občin, da bodo imele nad seboj še eno enoto. Osebno vidim pokrajine kot neke enote, ki se bolj zažirajo, če temu tako rečem, v državne funkcije kot v funkcije lokalne samouprave. Dejstvo pa je, da je to tema, ki se vrti in obravnava že dolgo. In nisem preveč optimističen, da je to nekaj, kar se lahko naredi v dveh letih. Kot rečeno, vse je pa odvisno od politične volje. Glede variabilnega dela plače in strahu glede odpuščanja, kar sem nekako naslavljal pri več vprašanjih, ta racionalizacija v mojem videnju ni odpuščanje. Gre za preusmeritev oziroma premestitev kadrov na tista področja za katera, to pa verjamem, se ne glede na strankarsko pripadnost strinjamo, da so podhranjena. Torej, tukaj ne morem dosti izpostaviti inšpekcijskih služb. Tako, da to je nekaj kar po mojem mnenju je mogoče narediti brez odpuščanja ali bi za to, da bi dosegli ustrezno raven in kakovost storitev za uporabnike, rabili več kadra, je pa tudi v tem trenutku zelo nehvaležno govoriti.  Ali je možno ta register, kot ste vprašal, vzpostaviti v dveh letih? S podporo koalicijskih partnerjev in ustrezno rešitvijo, ki bi dosegla široko podporo tudi v parlamentu, verjamem, da se to da. Še enkrat pa izhajam iz, bi rekel, iz svoje pozicije, ko vseh podlag in vseh informacij preprosto nimam in če je kaj moja značilnost je to, da se posvetujem z ljudmi, ki o tem vedo bistveno več kot jaz, ne z enim in ne glede na strankarsko pripadnost. Ključen je torej dialog, ne samo besed, ampak konkretno.  Glede volilne ureditve. Tipično pravniško, bi rekel, odločitve Ustavnega sodišča je treba spoštovati, tudi kot nepravnik, pa bi rekel isto, in ocenjevanje te odločitve jasno ni na drugih vejah oblasti. Zadnji rok za uveljavitev je, če se ne motim, 21. december letos in tudi eden od mojih ciljev je, zato se bom iskreno potrudil, da ga skupaj z ekipo na Ministrstvu za javno upravo, če mi boste omogočili, da ga kakovostno uresničimo, in da bodo redne parlamentarne volitve leta 2022 že izpeljane na podlagi nove zakonodaje. Dobro veste, da predlog ni dobil, torej zadnji predlog ni dobil zadostne podpore v Državnem zboru in je bil zavrnjen. Pričakujem, da se bodo nadaljevala usklajevanja pri predsedniku Republike. Tukaj Ministrstvo za javno upravo upravlja nekako podporno vlogo in cilj je še naprej opravljati to vlogo, slediti načelom dobre prakse in primerljivim ureditvam volilnih sistemov drugih držav članic, stranke pa ste tiste, ki boste morali najti konsenz. Volitve so najvišji izraz demokracije in demokratičnih postopkov, zato o tem v nobenem primeru ne more odločati minister temveč ustrezna stopnja političnega soglasja.  Sedaj mislim, da sem… Hvala še enkrat za vprašanje. Poslanka Divjak Mirnik. Vprašali ste me, kako je s financiranjem in krepitvijo avtonomije občin. Kaj doseči z večjo avtonomijo in konkretni ukrepi? V tem trenutku, torej moje gledanje je, da torej je finančna avtonomija tista, ki omogoča avtonomijo in gotovo bomo tudi z debirokratizacijo, ki se lahko dotakne tudi lokalne samouprave, omogočali prihranke sredstev. Kakšni so konkretni ukrepi, kakorkoli se to lahko sliši morda neprimerno, da rečem, ampak v tem trenutku za tako zahtevno materijo, ki res terja podrobno poznavanje, bi bilo neodgovorno, da karkoli poskušam. Dejstvo pa je, da v dialogu z lokalno samoupravo ne dvomim, da se da najti rešitve. Ali bodo te zadostne ali bodo samo prvi korak, to bomo videli. Vsekakor pa v tej smeri tudi v končni fazi naloge iz koalicijske pogodbe bomo šli.  Dvig povprečnin za občine, tudi tukaj v dialogu z lokalno samoupravo, in sicer sem videl, da je bila torej višina povprečnine za lato 2020 je 589,11 evra. Če bi se ta zvišala na 623,96, kolikor je zapisano v koalicijski pogodbi, bi vse občine s to razliko pridobile približno 72 milijonov evrov. Kar bi po današnjih cenah, ker st tudi to nakazali, zadoščali za gradnjo približno 1.200 postelj v domovih za starejše.  Drugo vprašanje je, ali dejstvo, da nameniš sredstva pomeni tudi, da bi občine denar z naslova povečanja povprečnin namenile res za gradnjo potrebnih kapacitet. Kakor sem dobil podatek iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije bi potrebovali 12 tisoč postelj in s tem tempom, če bi bila ta sredstva porabljena za ta namen, bi v 10 letih z denarjem iz povečanih povprečnin lahko ujeli potrebe. Ob tem bi rad povedal, da po ključu povprečnin bi kar 183 slovenskih občin pridobilo denar za gradnjo doma z manj kot 10 posteljami, kar se verjetno lahko strinjamo, da je nesmisel. Je pa to spet ena od možnosti za povezovanje in racionalizacijo. Podobno kot pri, ne vem, redarjih se lahko tri male občine, nobena od njih nima dovolj denarja za redarja, se zmenijo skupaj, omogočijo nabavo sredstev, ki jih potrebuje in to opravljajo. To je vsekakor prava pot.  Vprašali ste me o dveh formulah za večje ali manjše občine za izračun. Torej, prav tako bi pri tem vprašanju preprosto moral reči, da je to stvar, ki potrebuje poglobljen najprej metodološki pristop najti rešitev, potem pa seveda doseči konsenz pri deležnikih. To je žal ali pa na srečo usoda demokracije in politike.  Glede vprašanj pokrajin, koliko, kako si predstavljam obseg virov pokrajine v odnosu do občin. Tako kot sem omenil, v mojem videnju pokrajine posegajo bolj v pristojnosti države kot to je spet odžirajo občinam. Gotovo se zdi naravno, da imajo večja mesta nek poseben status, vsaj Ljubljana in Maribor. Spet pa karkoli reči s te pozicije kandidata in morebiti pozneje ministra za javno upravo, ne vem če je najbolj oportuno, ker ne bi želel prejudicirati nikakršnega konsenza, ki bo moral biti političen. Pokrajine so takšna tema, kjer zavezo imamo, že dolga leta pa se to nekako ni izpeljalo. In jaz verjamem, da z razlogom. Ne za to, ker bi ljudje ne imeli volje, torej ker ne bi bilo usposobljenosti nikakor, ampak nek razlog mora biti. Jaz celo predvidevam, da bolje veste kakšni so ti razlogi od mene.  Glede spremembe volilnega sistema se postavlja enako vprašanje kot vaša kolegica, tako da bom šel samo na nevladne organizacije, to je najlažje vprašanje zame. Ukinitev nevladnih organizacij glede na to, da ste moj življenjepis prebrali, bi bila pa res katastrofa. Tako da, mogoče v duhu tega bom vse zmogel, ne ne. Ampak absolutno tudi v strategiji moje stranke so bile nevladne organizacije, prostovoljstvo, to je nekaj, kar, bi rekel, mislim je prednost, torej prednostno obravnavo terja, predvsem pa se mi zdi, da je to nekako inherentno, da ne bom sedaj zašel na filozofsko psihološke nivoje, ampak inherentno slovenstvo, pač, jaz prihajam tudi iz manjšega kraja, iz Litije in jaz vem, da mi smo se   (nadaljevanje) torej družili predvsem v takih oblikah, torej so možnosti, kakršne so recimo v Ljubljani, okrnjene. Tako da tukaj bi rekel, da, kar se tiče nevladnih organizacij, politični predznak ne more, ne sme biti in če bom jaz minister za javno upravo, tudi ne bo razlog za ukrepe. Drugo pa je sistem financiranja nevladnih organizacij, ali terja pregled, nadzor, preverbo. Tako kot vsaki sistemi in podsistemi je torej inherentno, torej vsak sistem je treba nadzorovati, ker so anomalije možne, ampak splošno stališče SMC in moje osebno je, da so, torej da je nevladni sektor ključen za kakovost življenja državljanov in v končni fazi tudi za kakovost storitev, ki jih nudita zakonodajna in izvršilna veja oblasti. Tako da, kar seveda pomeni tudi vključevanje v, boljše vključevanje v postopke sprejemanja aktov in še na druge načine. Hvala.
Nik Prebil ima repliko. Izvoli.
Ja, hvala lepa za vaše odgovore. Zdaj nekateri so bili malček bolj eksplicitni kot drugi, ampak glede enega pa želim resnično jasen odgovor. In to je glede izvzetja poklica iz plačnega sistema. Glejte, gospod Tonin je včeraj rekel, da je izvzetje vojske nujno in da se o tem dogovarjajo. Vemo, kaj se bo zgodilo. Sledila bo policija, sledili bo zdravniki, Fidesz boste dobili že čez en teden, ko bo prišel z ukinitvijo tiste najvišje stopnje v 57. plačnem razredu, in veste, kakšna finančna sredstva to potegne za sabo. Tako da tukaj bi res želel jasen odgovor. Izvzetje vojske, da ali ne. Izvzetje zdravnikov, da ali ne. Izvzetje policije, da ali ne. In kako boste potem korigirali zadevo, če se to zgodi. Zdaj, ja, tudi šolstvo je tukaj, ja. Zdaj jaz imam tukaj pred sabo eno pismo, ki smo ga dobili vsi člani odbora s strani Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Vemo, kaj so sindikati povedali glede tistega variabilnega dela plač, da nikoli ne bodo pristali na racionalizacijo oziroma na varčevanju zaposlenih, brez da bi bila finančna sredstva v neki reformi za to zagotovljena. Torej bi tukaj prosil vašo dopolnitev, ali to pomeni, da boste potem v parlamentarni postopek pač vložili spremembe, ki z judikatom ne bodo usklajene, ker se mi zdi, da je to ena zelo pomembna zadeva, na katero moramo dobiti odgovor. Niste mi pa v nikakršni meri odgovorili na moje vprašanje glede s poklici, ki so pod minimalno plačo, torej 17 plačnih razredov, in pa, kakšno je vaše mnenje do tistega opozorila Računskega sodišča glede plačnih nesorazmerij med funkcionarji v naši državi. Bi še zaključil, da lepo, da se strinjava o tej kvaliteti pri javnih naročilih. S tem se tudi sam strinjam. Veste pa, kje postane težava, ko večinoma se oziroma skoraj v celoti sprejmejo pogodbe z najnižjim ponudnikom, zato ker je potem to zadevo izredno težko obrazložit v prvi vrsti revizorju, v drugi smeri pa javnosti, zakaj je bil izbran ponudnik z dražjo ceno. Ne glede na to kvaliteto ljudje potem sprašujejo, zakaj morajo to plačati dražje. In tudi se z vami strinjam, poglejte, glede politične volje, ja, je izredno pomembna, je pa ta odvisna od 2 stvari, prvič od strankarske ideologije in drugič je odvisna od tega, s kakšnim predlogom boste prišli pred Državni zbor. Tako da jaz bi prosil odgovore še na ta vprašanja oziroma dopolnitve, ni pa, predsednik, to potrebno zdaj, lahko potem v nadaljevanju, ko bodo še kolegi.
Ja, hvala. Zdaj na večino je bilo odgovorjeno, ne vem, če ste slišali, ampak predlagam, da nadaljujemo, in bo potem kandidat za ministra odgovoril, kolikor meni, da je treba karkoli dopolnit. Naslednja prijavljena k razpravi je Bojana Muršič, replika. Izvolite.
Hvala. Bom izjemno, izjemno kratka.   Niste mi odgovorili ali nameravate posegati v organiziranost upravnih enot. Drugo vprašanje. Niste mi pa odgovorili na, govorili ste o Zakonu o volitvah v Državni zbor, niste pa govorili o Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi. Ta zakon je pripravljen na Ministrstvu za javno upravo. Zanima me ali boste s tem predlogom, ki je pripravljen, nadaljevali, in vaša časovnica. Hvala lepa.
Še Lidija Divjak Mirnik želi repliko.
Hvala lepa.  Spoštovani kandidat, mene veseli, da se strinjava, da se nevladnih organizacij ne bo ukinjalo. Jaz sem z mojim naštevanjem prej hotela pokazati kaj vse so nevladne organizacije. To, kar pa sem povedala, da je povedal gospod Grims, pa sem povzela po dveh medijih, Mladini in pisma CNOS(?) saj verjetno gospod to pozna. Samo toliko o tem, da sem lažniva, karkoli ste me pač obtožili. To je prvič.  Drugič. Želela bi, da mi konkretno odgovorite pri povprečninah od kod boste vzeli denar. Mi vemo, da je potrebno narediti rebalans, v rebalansu pač nekaj vzamemo, da damo drugam. Kje boste vzeli, na katerih postavkah oziroma česa več ne bomo v Sloveniji od drugega tedna imele?  In pa še kar se tiče volilne zakonodaje. Minister ima pomembno vlogo pri koordinaciji za sprejem volilne zakonodaje, to veste, seveda jo koordinira predsednik države. Vi cel čas govorite in se izgovarjate na politično voljo. Zdaj, jaz vam moram tu povedati, da minister je politična funkcija tudi vi ste boste mogli politično opredeliti, če to hočete ali pa ne, ker kandidirate za tako funkcijo, lahko pa zaradi mene tudi ne. Torej, zelo konkretno. Ali ste za spremembo volilnega zakona kot je bil predlagan in je padel, ker ga Desus in SDS nista podprla, ali ste za prilagoditev okrajev kot želijo očitno tisti, ki tega, da bi volivec imel odločilno vlogo pri volitvah niso želeli podpreti? Torej kaj boste zagovarjali? Hvala lepa.
Naslednja ima besedo Maša Kociper, Poslanka skupina Stranke Alenke Bratušek.
Alenka Bratušek
Hvala lepa.  Lep pozdrav gospodu kandidatu tudi v mojem imenu. Začela bom z vašim življenjepisom in vam čestitala za pogumno odločitev, da številne nazive in funkcije, ki ste jih trenutno opravljali ali pa še jih opravljate, zapustite za zelo ne spoštovano in tvegano zaposlitev ministra, pa se ne delam nič norca, ampak hočem opozoriti na to kar opozarjam vedno in to je, da imamo v tej državi hude probleme z vodenjem, krizo vodenja zato, ker se redko kdo odloča za najpomembnejše politične funkcije, ker to za sabo prinese kar nekaj tveganja. Vi ste od leta 2015, pravi vaš življenjepis, zaposlen na Univerzi v Ljubljani kot asistent in tajnik, poleg tega pa od leta 2016 direktor založbe pravne fakultete ter strokovni direktor in družbenik družbe Založba Audibook d.o.o., glavni menedžer za pravne zadeve za projekt Fitbit(?), glavni menedžer za pravne zadeve in soustanovitelj družbe /(?), kakorkoli se to izgovori, ter direktor A1 in Blockchain projekta GLEDOS. 7 funkcij, če sem prav naštela. Tako, da očitno dobivamo za ministra Supermena, kar je zelo dobro, vsaj tako bi iz tega življenjepisa se dalo sklepati.  Sicer, kar zadeva vaše področje in koalicijska pogodba izjemno, izjemno skromna, to ni vaša krivda, je pa dejstvo. OD 7. točk, ki se nanašajo na to področje so štiri, prve štiri zame popolnoma nerelevantne, vzpostavitev kadrovske baze, vzpostavitev centralne baze, reorganizacija in racionalizacija zavodov in tako naprej, One Stop Shop, okej. Obvezno zniževanje porabe materialnih sredstev, to se mi zdijo stvari, ki bi jih vsak minister verjetno mogel narediti. Tako, da zame sta bolj relevantni dve oziroma tri točke. Čeprav ste bili v svoji predstavitvi nekoliko bolj kratek, ste zdaj na vprašanja kolega kar obsežno odgovarjal, nekaj tudi glede tega kar sem hotela jaz vprašati, nekaj pa tudi stvari, ki bi si jih jaz želela še dodatno dotakniti, pa bom kar začela.   (nadaljevanje) Najprej, če ostanem pri točkah v koalicijski pogodbi. Všeč mi je, da pošteno priznate, in tako je tudi prav, glede na to, da je vaša stranka SMC bila članica tudi prejšnje koalicije, da je kar nekaj zadev v tej koalicijski pogodbi vsebinsko nadaljevanje tega, kar je predvidevala že prejšnja koalicijska pogodba in kjer je bilo kar nekaj dela že narejenega. Jaz sem ves čas članica tega odbora in sem prepričana, da je v prejšnji koaliciji, katere del je bila tudi stranka SAB, bilo napravljenih nekaj pravih korakov, tudi v smeri prenove plačnega sistema oziroma zlasti pri variabilnem nagrajevanju. Osebno menim, da je to, da nimamo v naši državi vzpostavljenega sistema, zlasti v javnem sektorju, zato o tem danes govorimo, ki bi nagradil dobre in odslovil slabe, mislim, da je to res prav rak rana našega sistema. V vseh sistemih so neki ljudje, ki so povprečni, so ljudje, ki so nadpovprečni, in so ljudje, ki so podpovprečni. Česar mi ne znamo narediti, pa velja enako za sodstvo, verjetno tudi zdravstvo, gotovo za šolstvo in tudi za državno upravo, je, da ne znamo nagraditi tistih, ki delajo in so dobri, in bom nadaljevala, na račun, ko vas sprašujejo, kje boste dobili denar, na račun tistih, ki so slabi in delajo slabo. Ali ima predstojnik kakšne vzvode že sedaj - seveda ima, nekateri je težko uporabiti, zahtevajo pravne mahinacije, delovno sodišče, vemo, kako odloča. Ampak eden najbolj običajnih in najbolj delujočih vzvodov je pa denarni vzvod, se pravi, vzvod nagrajevanja. In če boste tu nadaljevali v smeri, kot je prejšnja koalicija začela, se pravi, variabilno nagrajevanje glede na delo, in dali pri tem, kot sem vas razumela, več moči predstojnikom, potem je to korak v pravo smer, ki ga bomo v SAB vsekakor podpirali in ki bo, konec koncev, morda pripeljal tudi do tega, da bodo slabi sami odšli in ne bo treba proti njim sprožati raznih ukrepov, izredne odpovedi delovnega razmerja in tako naprej.  Kar zadeva prenovo plačnega sistema, ste kar nekaj odgovorili, zato se tu niti ne bi zadrževala. Kar zadeva lokalno samoupravo, je bilo tudi že veliko odgovorjenega. Jaz bi morda spet malo bolj detajlno o tem, kar so kolegice že začele. Rekli ste, da bo dvig povprečnin potekal v dialogu z lokalnimi skupnostmi. To je tako, kot bi rekli, da se bomo o tem, koliko bo dosojena, če se po pravniško pogovarjava, dosojena odškodnina, pogovarjali v dialogu z oškodovancem, kajne. Oškodovanec bi si želel čim več, tisti, ki je zavezanec, si želi čim manj. In enako je tukaj. Zato se mi zdi, da si tu res morda zaslužimo bolj natančen odgovor, vsaj vaše razmišljanje o tem, od kod boste dobili ta denar. Proračun deluje po sistemu tehtnice, če nekje damo, drugje vzamemo. In kje nameravate vzeti, to je, kar me v tem kontekstu zelo zanima.  Ker je minister tudi politik, kot so vas že podučili, me zanima tudi vaše mnenje in pogled na to, ali je v Sloveniji občin dovolj, preveč, premalo in kaj bi vi kot minister na tem področju predlagali. V SAB smo prepričani, da je občin absolutno preveč in da bi bilo treba najti način, da se število občin zmanjša, lahko tudi, kako se temu reče, s prijaznimi ukrepi ali pa mehkimi, je bolj pravilni izraz, jih spodbujati k povezovanju in tako naprej. Ampak za nas je število občin absolutno preveliko, in tu me zanima vaše mnenje. Naslednja, zame izjemno pomembna tema, volilni sistem. Mislim, da je bila pravkar zamujena zgodovinska priložnost, da bi po 20 letih spremenili volilni sistem. Kot je že kolegica začela, tudi mene zanima, kot minister in nekdo, ki zdaj zastopa stranko SMC, ali ste bolj naklonjeni ureditvi, ki jo je ta zadnji propadli predlog zagovarjal, se pravi, ukinitev volilnih enot in vzpostavitev preferenčnega glasu, ali tisti drugi. V kolikem času, računate, bi se ta pogajanja lahko zaključila glede tega novega zakona in, spet, kot ministra, vaše osebno mnenje, ali mislite, da je v primeru spremembe zakona, kot jo zagovarja SDS, z samo spremembo volilnih okrajev – SDS sem omenila kot največjo stranko nove koalicije, zato -, ali je zadoščeno tej predpostavki našega volilnega sistema, da imajo volivci odločilen vpliv na izbiro poslanca? Pri nas in v naši stranki mislimo, da ni. Ti si v okviru sedanjega volilnega sistema prisiljen, v svojem okraju, kjer edino lahko glasuješ, obkrožit samo tistega kandidata, ki ti je na voljo in tukaj, v tem smislu, kot je tudi že pisalo Ustavno sodišče, te izbire ni. Glede na to, da je pri zadnjem predlogu tega zakona, ki je propadel, pravzaprav zmanjkal samo en glas, če smo natančni. Dva glasova sta, bila dveh poslancev, ki sta zbolela in bi morda celo prišla, če bi bilo vsaj malo upanja za uspeh. Se mi zdi vaša usmeritev in vaš pogled pri tem zelo pomemben, sploh še glede na to, ker je vaša stranka ves čas zastopala to rešitev. Naslednje, predzadnje vprašanje, nekaj tudi že o tem, je bilo rečenega, ampak, javno naročanje. Naša predsednica stranke je bila v tem mandatu ministrica za infrastrukturo, ob velikih željah in naporih, da bi se ti projekti, veliki infrastrukturni projekti, ki predstavljajo veliko dodano vrednost za celo družbo, na vseh nivojih, pospešili, je tudi ona, osebno, prišla do seveda spoznanja, da so, naš način javnega naročanja, velik problem pri tem, da bi ti projekti zaživeli. Morda besedo še o tem, o spremembi tega zakona, v kontekstu javnega naročanja. Mi, kot stranka SAB, smo zelo aktivno sodelovali v tem procesu spreminjanja sedanjega zakona, ampak, morda no, vaš pogled na prav ta del, javno naročanje, v kontekstu velikih infrastrukturnih projektov. In zdaj zadnje, majčkeno bolj, evo, končno, politično in neugodno vprašanje – med kandidati za ministre v sedanji koaliciji, je tudi minister za področje notranjih zadev, gospod Hojs, Aleš Hojs. Aleš Hojs je oseba, ki je po mnenju mene, da ne bom govorila širše, precej sporen. Njegove izjave v preteklosti so bile večkrat zelo neprimerne, da se milo izrazim, predvsem pa, če pustimo ta pogled, je gospod Aleš Hojs direktor Nove24, to je družbe, ki je trenutno v policijski preiskavi, če sem bolj natančna, preiskuje jo NPU, zaradi spornih nakazil pri financiranju tega medija z Madžarske. Se pravi, govorimo o situaciji, ko bo bodoči notranji minister, pristojen za to področje, nadzoroval službe in, se pravi, odgovorne, ki bi naj, kajne, čim bolj objektivno in v interesu države, preiskovali to področje. Ker ste pravnik in ker nas učijo, kako je tudi videz objektivnosti pri takih zadevah izjemno pomemben, me zanima vaš pogled na to, da bo ta gospod pokrival prav področje notranjih zadev in tudi vaš subjektivni pogled na to, da bo eden od ministrov v Vladi, kjer boste sedeli tudi vi, oseba, ki je na ta način kompromitirana. Hvala lepa.
Ja, hvala lepa. Naslednji prijavljeni k razpravi sem sam, zato tudi iz moje strani najprej, spoštovani kandidat, hvala lepa za vašo predstavitev. Jaz bom imel štiri, nekako štiri vprašanja, ki bojo dokaj konkretna in, bom rekel, tudi nekako opremljena z primeri. Eden od njih se nanaša na informacijski sistem v javni upravi. Namreč, vsi vemo, da so različni resorji, uporabljajo različne informacijske sisteme in zaradi tega prihaja, pri medsebojnem sodelovanju, do mnogih, nekih anomalij. Sicer, v vaši koalicijski pogodbi ste nekaj zastavili, v zvezi s tem, predvsem glede vzpostavitve centralne kadrovske baze vseh zaposlenih in pa, vseh delovnih materialnih sredstev in nepremičnin, ki so v državni lasti in pa seveda pospešena digitalizacija javne uprave in celotne države. Pa vendarle prihaja do določenih anomalij ravno zaradi tega, ker informacijski sistem v javni upravni ni poenoten. Lahko vam predstavim en primer in sicer nanaša se na Zakon o prekrških, ki seveda spada pod ingerenco Ministrstva za pravosodje, vendar pa evidence, ki jih ima Ministrstvo za pravosodje je evidenca, ki jih ima upravna enota. Niso kompatibilni, zato si ne morejo izmenjevati podatkov. Gre namreč za Zakon o prekrških, kjer se tisti, ki so uglobljeni in niso plačali denarne kazni in jim teče nekakšen postopek prisilne izterjave v 20. členu Zakon o prekrških določa, da sme država oziroma upravna enota ne izda potrdila iz uradne evidence ali ne izda ali ne podaljša dovoljenja iz tistega upravnega področja, na katerem je bil storjen prekršek. To pomeni, da upravna enota potem nekdo, ki je dolžan državi zaradi takšnih in drugačnega prekrška in ta globa ni bila poravnana in ni mogoča izvržba na nek način, se potem torej lahko država odkloni izvršitev neke uradne naloge na področju izdaje potrdila ali / nerazumljivo/ kjer je bil prekršek storjen.  Torej, to določbo že imamo pri nas v veljavi od maja 2018 pa se ne izvaja. Po informacijah, katere imam se ta določba ni izvajala zaradi tega, ker pristojni organi nimajo teh enotnih evidenc. In zato me zanima, kaj boste kot minister storili, da se bodo te evidence poenotile in kdaj lahko pričakujemo odpravo teh ovir in spoštovanje omenjena veljavne določbe.  To je samo ena od teh in verjetno še kakšna kje, tako da jasno bodo potem tudi sami resorji znotraj javne uprave veliko bolj učinkoviti. Verjamem, da če bi se to šlo malo širše tudi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve, kjer dostopajo do 40 ali pa še malo več evidenc in imajo zaradi tega tudi močne težave, če bi se lahko ta informacijski sistem malo bolj poenotil, da se pravzaprav samo že tiste določbe, ki že veljajo lahko izvajale / nerazumljivo/. To drugo vprašanje je pravzaprav sicer res posega na resor Ministrstva za okolje in prostor, pa vendar posega tudi na področje lokalne samouprave. Zdaj v koalicijski pogodbi imate napisano, da seveda boste izvajali vse naloge, ki bodo spodbujale krepitev avtonomije občin. Zdaj, jaz sem že v preteklosti spraševal, pa tudi vas bom danes vprašal, da gre za to, da se občine spopadajo zadnje čase z veliki težavami, zlasti zaradi določbe zakona o urejanju prostora, kjer se opredeljuje razlastitev.  In sicer zahtevo za razlastitev lahko poda tudi razlastitveni zavezanec, če ima zaradi že zgrajenih objektov, ki so lahko predmet razlastitve, lastnino ali drugo stvarno pravico na nepremičnino omejeno. Torej na podlagi tega določila, je že več lastnikov nepremičnin po katerih tečejo neke javne poti, ceste, po svojem pooblaščencu na upravne enote, zoper občine vložilo zahteve za razglasitev. Zdaj, v konkretnem primeru upravna enota Ljubljana je občini Škofljica izdala že 10 takšnih odločb, kjer so zajeli circa 30 zemljišč zasebnih lastnikov in vrednost teh zemljišč je po oceni VURS-a nekje okrog 100 tisoč evrov. Zdaj, po ocenah te občine, samo za eno občino govorim, je na približno tisoč zemljiščih, ki so v zasebni lasti grajeno javno dobro in v tem primeru, če bi prišlo do tega, da bi vsi lastniki se odločili za sprožitev vpisanega pravnega postopka, bi šlo v breme občine od 3 do 5 milijonov evrov. To pa je pravzaprav en letni proračun občine in pravzaprav lahko privede do resnega finančnega kolapsa, katerekoli lokalne skupnosti v Sloveniji. In kaj boste storili na tem področju in vas pravzaprav sprašujem, če se vam to seveda stanje zdi problematično in ali boste to stanje prepustili veljavni zakonodaji, ki to omogoča ali pa se morda pričakuje tudi določene spremembe na tem področju. Namreč občine se obračajo tudi na nas, so v stiskah in se bojijo, da bi resnično prišlo do teh težav.  Tretja zadeva, bi se nanašala na pristojnost in pa delo inšpekcijskih služb. Vsi vemo, da inšpekcijske službe imajo veliko pripada zadev in te zadeve rangirajo po prioritetah. Imajo prvo, drugo, tretjo, četrto, ne vem peto prioriteto, kjer pa je pripad teh najhujših in najbolj prioritetnih zadev tako velik, ostale neprioritetne stvari pravzaprav zelo težko pridejo na vrsto ali pa sploh ne pridejo.   (nadaljevanje) In zaradi tega postaja… To ne pomeni, da so te neprioritetne zadeve nepomembne, so pomembne za vsakega posameznika zagotovo najbolj. Zato me zanima, kako razmišljate v zvezi s tem, kaj lahko na tem področju naredite, da bi učinkovitost inšpekcijskih služb bila boljša in da bi ne bilo to področje tako problematično in nenazadnje tudi zaradi tega neurejeno. Zanima me, kako vidite to problematiko in kaj boste storili glede tega, da bodo inšpekcijske službe začele obravnavati tudi te neprioritetne zadeve, ki seveda še zdaleč niso nepomembne.  Na hitro bi se tudi jaz sam dotaknil še četrtega vprašanja, in sicer javnega naročanja. Govorili smo o vseh vrstah javnega naročanja, opozoril bi še na javne lekarniške zavode, ki že vrsto let ne spoštujejo predpisov o javnem naročanju in zdravila nabavljajo mimo pravil javnega naročanja, in sicer z neposrednimi pogodbami z določenimi dobavitelji zdravil. Samo v letu 2018 so sklenili poslov za slabih pol milijarde evrov, torej gre za večletno kršitev tudi s tega področja. Tako bi raje, kot bi vas vprašal, apeliral na to, da se tudi temu področju posveti pozornost, ker je problematika izjemno pereča, zlasti zaradi tega, ker posledično prihaja do oškodovanja javnih sredstev, dražjih zdravil in tudi do slabših storitev.  Bil sem zelo konkreten in zelo kratek, tako upam, da bom dobil tudi konkretne odgovore.  Zdaj bi pa predal besedo naslednji prijavljeni, ki je gospa Nataša Sukič iz Levice.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav, spoštovani kandidat za ministra!  Kolikor se spomnim - vas bom prav poskušala uvodoma citirati -, ste rekli, da »gre za širok resor, ki nima vsebine, hkrati pa pokriva vso vsebino,« nekaj takega, če se ne motim, ste rekli. No, skladno s tem ste tudi nekatere stvari bolj natančno opredelili, nekaterih se pa sploh niste dotaknili; pozneje ste se jih sicer, bom povedala pozneje, katerih. Določene so še, ki danes niso bile naslovljene, določene so pa bile naslovljene potem preko vprašanj in vaših odgovorov. Pa bom morda še dodatna pojasnila zahtevala.  Seveda, če pogledamo koalicijsko pogodbo, vidimo, da je izjemno splošna, izjemno ohlapna. Po drugi strani pa lahko vidimo smer, trend, kam pravzaprav je namenjena, kam cilja. Skratka, če pogledamo ključ za razumevanje ekonomske politike nove koalicije, je seveda jasno, da stremi k nižanju javne porabe. In zdaj, kako boste vi to usklajevali, po eni strani nižanje javne porabe, po drugi strani vse tiste ukrepe, ki ste jih danes že navajali, pa bom pozneje tudi šla bolj natančno skozi. Me zanima, no, kako boste potem to nekako uskladili. Skratka, ko govorimo o nižanju javne porabe, vemo, kaj to, na žalost, pomeni. Pomeni ponavadi zelo izrazite antisocialne politike varčevanja, pomeni zaviranje gospodarske rasti, pomeni krčenje socialne države, nekih želenih učinkov znižanja javnega dolga pa dokazano vsaj do zdaj nikoli take politike niso prinašale, kajne.  Mene je izjemno presenetilo, da se v osnovni predstavitvi niste dotaknili lokalne samouprave, ki je izjemno pomembno področje. Tudi sama koalicijska pogodba jo naslavlja pravzaprav zelo pavšalno, v bistvu brez nekih konkretnih ukrepov, ampak bolj to, kar smo danes že slišali, napoveduje dvig povprečnin in krepitev avtonomije občin, pika, in to je to, kar izvemo iz koalicijske pogodbe. Prej smo sicer že malo več izvedeli preko vprašanj, kot rečeno, no, pa se bom zdaj malo posvetila najprej vašim izpostavljenim prioritetam.  Med temeljnimi cilji koalicijske pogodbe vidimo, da je debirokratizacija - in vi ste to tudi naslovili kot eno izmed prioritet -, v povezavi z digitalizacijo. Ampak, kar mene skrbi pri teh na videz pravih ciljih, debirokratizacija se sliši dobro, ampak če mi podrobneje pogledamo, kaj vsaj dosedanja praksa stranke SDS kot vodilne koalicijske stranke, in tudi stranke SMC, preko katere pa vi prevzemate ta resor, pomeni, največkrat je to do zdaj vsaj pomenilo nižanje standardov in odpravo uzakonjenih varovalk, recimo,   (nadaljevanje) nižanje okoljskih standardov, to bo sploh posebej zanimivo področje glede na nekatere poglede stranke SDS glede okoljske krize recimo, nižanje socialnih standardov, nižanje dostopnosti do javnih storitev in tako naprej. Zato bi vas kot kandidata prosila za res mogoče neko kratko, jasno obrazložitev, kako vi v resnici, vi osebno razumete javni sektor, ker tudi, ko sem malo gledala intervjuje z vami, je tako malo, malo sem ostala, malo ostajam zmedena glede tega, kako vi to dejansko razumete. Ali vi torej javni sektor dejansko razumete na primer kot brezplačen, javen, vsem dostopen servis, ki zagotavlja vitalne naloge države, kot so recimo sociala, šolstvo, zdravstvo, oskrba starejših, komunalne storitve in tako naprej, kar bi seveda, če tako razumete, posledično zahtevalo verjetno celo več zaposlenih in seveda več sredstev za delovanje, ali ga razumete bolj v smeri nekake vitke države, se pravi privatizacije posameznih storitev, fleksibilnosti, ki ste jo danes sicer v navezavi že nekako omenjali, outsourcinga, ki se ga pa sploh niste dotaknili, pa bom jaz pozneje vam postavila vprašanje v zvezi s tem. Se pravi tu me res zanima vaša čisto res konkretna opredelitev, v katero smer se boste kot minister nagibali in kaj boste zagovarjali, za čem boste stali in za kaj se boste poskušali izbojevati, predvsem znotraj koalicije in predvsem, ko se bo, ko boste pač poskušali zagotavljati sredstva za vaš resor. Zdaj zanima me tudi, vaša 2 koalicijska zaveza v zvezi z reorganizacijo in racionalizacijo organov, zavodov, služb v smeri krepitve operativnih služb na terenu. To pač me zanima malo bolj konkretno, kaj to pomeni, a to morda pomeni kakšna odpuščanja, ukinjanja, kaj pravzaprav to pomeni. Zdaj, zdaj je bilo že na več mestih izpostavljeno to pač, prenova plačnega sistema. Vi ste to seveda tudi kot ena izmed svojih prioritet omenili. Tukaj smo se kar pogovarjali, ampak glejte, res, včeraj je bila decidirana izjava torej zdaj že potrjenega kandidata za ministra za obrambo, Tonina, da se bo zavzemal za znotraj koalicije, kar bo seveda, torej boste morali med sabo se usklajevat, 5 plačnih sistemov, vojsko želi povsem torej izvzeti in potem to, kar so že kolegi in kolegice izpostavljali, tukaj so potem takoj zdravniki, takoj so šolniki in tako naprej. Skratka, v 5. razred so menda vsi ostali, če sem prav razumela. Ampak res, mene zanima, kaj boste kot minister naredili? Govorimo o isti masi, plačni masi? Zdaj bo to treba kako razporejat? Kakšne bodo distinkcije, kakšna bodo razmerja med temi razredi? Kaj to pomeni v smislu, a bodo eni poklici zdaj naenkrat bolj ugledni, drugi manj ugledni? Mislim, kako se bo to, kakšne učinke bo imela torej takšna razporeditev, če bo do nje prišlo? In očitno bodo pritiski znotraj koalicije, da bi do tega prišlo. Tukaj je bilo večkrat tudi omenjeno glede prvih 17 plačnih razredov pod minimalno plačo. Mene pač zanima, to pa ni bilo omenjeno, kakšno je vaše stališče do anomalij plačne skupine J in kaj boste naredili v zvezi s tem? Zdaj pa, kar se pa tiče tega fleksibilnega plačnega sistema, ki ga omenjate. To je pač zelo, zelo, mislim, morate razumeti, da tukaj se porajajo dvomi in pomisleki, kaj to lahko pomeni. Zdaj, če imamo mi enako plačno maso in bomo znotraj te enake plačne mase mi nekoga stimulirali po nekih kriterijih in normativih, ki seveda bodo morali biti vzpostavljeni, kaj to pomeni za ostale, a to pomeni, kaj, nižanje plač ostalim. Na osnovi česa boste lahko zviševali znotraj iste plačne mase? Kaj to točno, me res zanima, a pomeni to siliti delavce v nadurno delo, bodo delali tudi čez vikend, bodo nagrajeni tisti, ki bodo nadrejenim bolj zvesti, ki bodo bolj dosegljivi kadarkoli, se bo lahko na ta način, recimo, kaznovala bolniška odsotnost, koriščenje letnega dopusta, porodniška. Tukaj se porajajo bojazni. Morate razumeti, ker z isto maso narediti to, da boste nekatere bolj nagradil pomeni, da boste nekje moral vzeti. Zanima me, res zanima, kako boste jemal. Predvsem me pa zanima glede outsourcinga, ker se to tudi malo tiče tega obsega denarja, ki je na voljo. Poglejte outsourcing danes ni bil omenjen. V dosedanjem mandatu teh skoraj dveh let smo celo neke minimalne premike v to smer začeli dosegati, da bi se ponovno zaposlile, recimo, častilke, varnostniki in tako naprej, ne pa da se ta dela »outsourcajo«. In kaj to pomeni? To pomeni izjemno izkoriščevalske pogoje za te ljudi, ki to počnejo. Delajo pod skrajno izkoriščevalskimi pogoji. V bistvu na nek način že skoraj s suženjskimi pogoji. Včasih niti nimajo plačanih prispevkov s strani teh podizvajalcev in tako naprej. Do takšnih grozljivih anomalij in izkoriščanj je prihajalo, zato seveda ves čas v Levici dajemo pobude in zahtevamo, da se te ljudi nazaj zaposli v ministrstva in v ostale inštitucije v sestavi. Torej, javne uprave oziroma državnih institucijah. In me res zanima vaš pogled na reševanje problema outsourcinga. In vse to v kontekstu te napovedi, kako boste vi sedaj nekaj spremenil, reograniziral, prenovil ta sistem, da bo stimulativen in fleksibilen. Jaz se bojim, da bo mogoče za nekatere posameznike, ki tudi vprašanje na kakšen način bodo ocenjeni, verjetno res stimulativen. Lahko se pa zgodi, da bo izjemno destimulativen za veliko večino ostalih.  Sedaj se pa še jaz malo pač posvetim vprašanju lokalne samouprave. Dosti je bilo sicer že odgovorjenega vmes. Zanima me vaše stališče, konkretno, do tega trenutnega staja na področju lokalne samouprave, in sicer ali se vam zdi, da trenutna ureditev omogoča razvoj vsem regijam, skladen razvoj vsem regijam? Kakšno je tudi vaše stališče trenutnega obsega nalog občin? Namreč, ali menite, da je prav, da imajo razvojno, recimo, deprivilegirane občine enak obseg nalog kot vse ostale? Zanima me tudi, ali se boste lotili morda decentralizacije? In če se je boste lotili, na kakšen način? Zanima me pravzaprav kaj se bo na tem področju v naslednjih dveh letih, ker časa seveda ni ravno na pretek do konca mandata, dogajalo na tem področju?  Sedaj pa še teh nevladnih organizacij sem se jaz seveda hoteli dotakniti, so se jih že drugi tudi. Sama prihajam iz nevladnega sektorja in me zanima, kakšen je vaš pogled na civilni dialog? Kako boste to peljali? Sami pravite, da, ne vem, sicer ste med tem že rekel, na eni strani ste rekel, da za stvari, kjer ne veste mogoče vsega, se vedno posvetujete z ljudmi. Jaz bom sedaj tu spet malo ironična, saj ste rekel že nekaj takega, da verjetno to ne pride v poštev, ampak vendarle upam, da vaš svetovalec za področje nevladnih organizacij ne bo mag. Grims, ki bi ene kar izbrisal in jih opredelil kot, ne vem, na LGBT ideologij temelječe in skrajno škodljive, ker, to pa vemo iz prejšnjih odborov, ker sodelujejo pri tem, da migranti vstopajo nelegalno čez našo mejo in tako naprej. Skratka, tukaj mislim, da bo treba biti zelo pozoren v odnosu do nevladnih organizacij. To je izjemno občutljivo področje in izjemno dragocene so za našo družbo in zato je seveda še kako pomembno na kakšen način boste peljal civilni dialog. Tukaj bi se zaenkrat zaustavila, pa se vam že vnaprej zahvaljujem za odgovore.
Sedaj imam še tri prijavljene razpravljavce, tako da bi po tem sklopu dal besedo kandidatu za ministra za dodatna pojasnila in odgovore in potem bi prešli še na ta zadnji sklop prijavljenih. Izvolite.
Boštjan Koritnik
Hvala za besedo, gospod predsednik. Hvala vsem za replike in odgovore. Če začnem z gospo poslanko Kociper. Seveda, se strinjam, da je kriza vodenja, nekaj, kar je aktualna težava, tudi v povezavi z nagrajevanjem in ocenjevanjem, tudi to je del prevzemanja odgovornosti in kriza vodenja je tudi to, ko odgovornosti tisti, ki jo, ki jo sicer imajo, pač ne prevzemajo in se je izogibajo. Glede funkcij, večina je že končanih. Verjetno življenjepis ni posodobljen, ampak, večina teh podjetniških izkušenj se je že zaključila - v mojo finančno škodo – ne vem, če je to dober ali slab podatek, sem pa pridobil izkušnje. Saj veste, kako pravijo v Ameriki, kajne? Najprej moraš trikrat propasti, da enkrat uspeš. Glede, torej, vzvodov nagrajevanja, strinjam se, da ne morejo bit vsi odlični. Pač, to težavo sem jaz tudi sam izkusil, kot predstojnik. Problem imamo tudi v razumevanju ocen v javnem sektorju - zadostno, dobro, odlično, povprečno, nadpovprečno. Iz osnovne šole vlečemo koncepte in pri nas dobro, je v bistvu slabo. Nekdo, ki je ocenjen dobro, to gleda, kot da je ocenjen slabo. Ne, dobro je, ne moremo bit vsi nadpovprečni, ker s tem dvignemo raven povprečja. Tako da, tisto, kar bi bilo, torej, terminološko morda zamenjat to poimenovanje, bi bilo tudi treba razumet, da javni uslužbenci te ocene jemljejo samo kot sredstvo za napredovanje, lastno izkušnjo. Jaz sem tudi, bi rekel, član, še vedno skupine J in se je, mislim, da namen zvodenel. Zato je ključno, da se opredeli merila po posameznih delovnih mestih, s čimer odgovarjam na več izpostavljenih vprašanj in tisto, kar ste vi nakazal, pa bi jaz lahko parafraziral, da bodo slabi sami odšli, torej, ja, vsi ne morejo biti nadpovprečni. Če bomo nagrajeval nadpovprečno učinkovito uspešne, seveda na v eksces dela čez vikend, nočnega dela in podobno, ampak preprosto, v manjših organizacijah in kolektivih je jasno predstojnik lahko seznanjen in recimo, da ima vpogled v kakovost dela. V večjih sistemih na ministrstvu / nerazumljivo/ škodo ima predstojnik na vrhu te, recimo temu, hierarhične lestvice, vpogled v delo vseh in tudi lastne izkušnje, gotovo ne delajo vsi toliko, kolikor bi lahko. Če bi trdili nasprotno, se mi zdi da, bi bilo to laganje samemu sebi. Glede občin, ali jih je preveč ali premalo, intimno mnenje ima lahko vsak, takšno ali drugačno. Jaz vedno pazim, pri osebnih mnenjih, da jih izražam, če imam dovolj podatkov. Glede občin imam podatek, da so na nekaterih občinah zaposleni trije ali pa osem ljudi. Prepričan pa sem, to pa je mnenje, ki izhaja iz nekih informacij, da trije ljudje v občini ne morejo kakovostno enako upravljat storitve, kot je to nekje, kjer je delitev dela. To je tako, kot da bi v računovodstvu, ena oseba bila zadolžena za DDPO, DDV, preprosto, in še plače, ne da se. Ena od možnosti je združevanje občinskih uprav, na različnih ravneh in to je ta racionalizacija, o kateri govorim, kajne. Torej, povečat kakovost storitve, za enake stroške, ali pa obdržat raven storitve, za državljane, ob nižjih stroških. Glede volilnega sistema, ne odstopam od tistega, kar je bilo tudi zagovarjano s strani, torej, stranke SMC. V preteklosti je podprla ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu in to podpiram tudi sam. takšen sistem daje volivcem in volivkam možnost izbire med različnimi kandidati iste stranke in jaz mislim, da je to povečevanje neposredne demokracije. To je moje osebno mnenje in tudi stališče SMC. Znotraj koalicije pa se seveda se bodo različna stališča preverjala. Glede javnega naročanja, torej usmeritev je jasno bolj fleksibilno in učinkovito javno naročanje z vidika izgub, zavlačevanja zaostanku, kako konkretno to rešit. Pa verjetno terja najprej analizo, kaj točno konkretno se dogaja v posameznih primerih potegnit iz tega, neko če je pravilo in razrešit to sistemsko. Kaj konkretno to pomeni je preuranjeno govorit, kot rečeno nisem strokovnjak za to. Bom pa gotovo znal zbrat prave sodelavce, da bomo našli ustrezno rešitev, ki jo v končni fazi mora potrdit parlament.  Glede kandidata stranka SDS za ministra, oziroma zdaj že potrjenega, v osnovi je to stvar mandatarja, osebno pa zaupam pristojnim institucijam in dobijo / nerazumljivo/, torej za njega osebno, kot rečeno je pa odgovornost mandatarja, da izbira ministre. Tukaj drugega ne bi imel za dodat.  Pri volilnih okrajih, oziroma sprememb volilne zakonodaje je jasno, da bo najprej iskan dogovor znotraj koalicije, nato predstavitev predsedniku republike in potem vsaki stranki posebej. Torej, verjamem in vem, da se ponavljam, ampak to ni odločitev enega ministra, v tem strankarskem sistemu je to tudi razumljivo in v stranki SMC bomo zvesti svoji usmeritvi, ki je enaka, kot je bila v prejšnjih obdobjih. Glede vprašanja gospoda Banoviča, pardon Bakovića, pardon. Glede informacijskega sistema. Torej anomalije v povezljivosti so, verjamem v vseh sistemih. Razlog je v temu, da so se v različnih obdobjih izgrajeval, različne podatke vnašal in največja težava tukaj ni volja, ker bi bilo vsem lažje, če bi bilo to povezljivo. Jaz mislim, da je največja težava v tako imenovanem »legasiju«. To je dediščina vseh podatkov preteklih obdobij. Ena najbolj bi rekel IT-jevsko tehnološko razvitih držav, Estonija ima teh težav bistveno manj. Razlog kot kroži, bi rekel v teh krogih je pa v temu, da so jim, da jim je Rusija odrezala dostop do prejšnjih evidenc. In oni so začeli iz ničle in če ti nimaš te dediščine podatkov, ki jo nosiš s seboj je bistveno lažje vzpostavljat sisteme, ki so med seboj povezljivi. Tehnično bom tako rekel. Vse se da. V Sloveniji imamo znanja več kot dovolj, da to uredimo, je pa vse stvar cene. To niso bi rekel poceni storitve, tudi po mojih izkušnjah tega znanja ni zadosti v javni upravi in ustvarit neke vmesnike, ki bodo omogočal to neposredno povezljivost brez tveganja velikih napak je zelo težko in zelo drago.   (nadaljevanje) To ne pomeni, da to ni cilj, absolutno je to cilj, je pa seveda treba tehtat med tveganji, ki si jih s tem, ki se jim s tem izpostaviš, in koristjo. Ampak v tem konkretnem primeru, ko ste vi rekli, če ni povezljivosti sistema, je pa treba na kadrovskem oziroma med ljudmi najti povezljivost, da bodo to razreševali. Tako da jaz bi rekel, da je treba pregledat te evidence, zakaj niso kompatibilne, naredit oceno, torej najprej evidentirat vse takšne ekscese in težave. Vsaka taka težava je, če hočete, ekonomsko kvalificirana kot strošek in potem pogledat, ali ne bi vseeno bilo možno najti dovolj sredstev, da se v izogib tem stroškom najde neka rešitev. Poenotenje sistemov je pa gotovo cilj. Sami veste, koliko časa in kako zahteven je bil samo cilj poenotenja spletišča javne uprave. Mislim, to je, v ozadju je podatkov in težav ogromno. Jasno ni moja naloga, da izpostavljam težave, samo pravim, da to absolutno je nekaj, kar bi bilo koristno, nujno potrebno, zahteva pa svoj čas in sredstva. In tu bo treba vsakič, tudi v dogovoru z drugimi resorji ugotovit, ali je v danem trenutku pravi čas ali morda rešit to težavo kako drugače.  Glede javnih poti in cest, ki so občinske, slučajno vem, ker sem sklical strokovni odbor za rešitev te težave v okviru Zveze društev pravnikov Slovenije. Notri so 4 strokovnjaki, Franci Gerbec, prof. Rode, prof. Kocbek, am, prof. Juhart in doc. Damjan. In vem, da je to zelo problematična zadeva. To strokovno skupino, torej formalno v okviru zveze, ne v okviru ministrstev, smo imenovali, mislim da, 2 meseca, mesec in pol nazaj. Tako da vsekakor je to nekaj, kar vem, da je treba naslovit. In dobra plat tega, kar smo prej govorili o outsourcingu, je, da je to, bi rekel, civilna družba, kateri v tej obliki pripadam, je to zaznala kot veliko težavo in bojo to naredili neke podlage oziroma rešitve, detekcija problema je pa že, mislim zanjo jaz vem že 1 leto, ker je bil tudi referat na dnevih slovenskih pravnikov na to temo. Tako da to. Glede inšpekcijskih služb, prioriteta mi je kadrovska krepitev. Pač zopet v podrobnosti oziroma v drobovje inšpekcijskih služb ne morem iti, ker pač ne poznam, ampak tiste izkušnje, ki jih imam, in informacije, ki sem jih dobil s terena, so pa, da preprosto ne morejo opravljati zadovoljivo svojih nalog, ker jih ni dovolj. In v okviru kadrovskega načrta vlade si bom vsekakor prizadeval za krepitev tega segmenta. Jaz mislim, da se pozitivni učinki tega multiplicirajo ne z vidika, kot bi nekdo hotel reči, inkasantstva, ampak predvsem zagotavljanja skladnosti delovanja vseh subjektov in tudi v končni fazi z vidika pravne varnosti.  Javno naročanje lekarne ste rekli, naj evidentiram, sem si zapisal. Torej to je spet ena od teh anomalij. In tukaj tudi nevladni sektor lahko oziroma nevladne organizacije lahko največ pripomorejo, ker lahko evidentirajo, detektirajo na svojih področjih anomalije, na nas pa bo, da jih torej sprejmemo, vzpostavimo ta dialog aktivno in potem poskusimo rešit, ugotovit, kaj je stvar sistemske anomalije, kaj pa je individualni primer in ustrezno ukrepat.  Glede nižanja javne porabe, kar je poslanka Sukič naslovila, racionalizacija in seveda v sodelovanju z Ministrstvom za finance. Tukaj to ni stvar enega resorja, ampak seveda ta racionalizacija še enkrat, moj pogled ni zmanjševanje števila zaposlenih, niti slučajno, ampak povečanje učinkovitosti obstoječih kadrov in eventualno reorganizacijo oziroma preusmeritev kadrov, ki bi jih s pomočjo tudi tiste centralne evidence, ki sem jo omenjal prej sprostili na kadrovsko podhranjena področja. Strah pri debirokratizacije je utemeljen za nižanje standardov okoljskih, s / nerazumljivo/, ki so ga imeli tudi v ZDA enako glede dostopnosti javnih storitev, je pa res, da moja usmeritev ni debirokratizacija v takšnem smislu, olajšati na račun standardov, ampak olajšati tam kjer so bile zahteve oziroma so zahteve, ne za zagotavljanje standardov, ker so ti morda izpolnjeni ali pa zagotovljeni na drugačen način. Zdaj, to je zelo abstraktno, ampak na konkretni ravni veste, da je tega ogromno. Vsak ki dela v javnem sektorju se mora enkrat vprašati, zakaj nekaj počne. Tudi na moji sedanji funkciji, vprašanje je zakaj je ključno in odgovor, ker smo 10 let tako delali, ni dober, ne pojasni zakaj je nek ukrep, nek poslovni proces nujen. Jasno pa je to treba iti »bottom up« od tistih, ki nekaj počnejo, ne obratno. Tisti, ki počnejo posamezna opravila, če hočete, tisti največ vedo in kar sem spoznal v teh niti ne petih letih v izobraževanju oziroma javni uprav, če zaposlenim zaupaš na začetku je lahko težava oziroma imajo težavo s tem, da niso vajeni tega, da jim prepuščaš polje, da se odločajo na področju, ki ga tako ali tako najbolj oni poznajo, ko jim to prepustiš, postanejo, torej ponotranjijo možnost odločanja, zadovoljni so, da lahko odločajo in hkrati nagnjeni so k temu, da iščejo racionalizacijo svojega dela, ker ni več samo izvrševanje neposredno, torej navodil neposredno nadrejenega, ampak dejansko iščejo možnosti racionalizacije sami, ker to njim olajša delo.  Glede prenove plačnega sistema, se bom ponavljal in se moram ponavljati, gre za sodelovanje več ministrstev. Moraj usmeritev je in bo da brez konsenza z deležniki ne bo nič. Zakaj, ker je to, kokarkoli sem politični novinec, politični samomor. Torej, preprosto konsenz z deležniki v duhu spoštovanja in zavedanja omejitev, ki so objektivne, jasno pa je, da različni pogledi lahko prinesejo rešitve, ki jih sedaj sploh ne vidimo. To je moj pogled na to.  Anomalija plačne skupine J. Kaj storiti? Bom dal primer konkretno sem torej sam v tej skupini in se zavedam, tako kot sem že na začetku rekel, da so mnogi javni uslužbenci prenizko ovrednoteni in da so nesorazmerja v javnem sektorju absolutno. Dejstvo pa je in zdaj bom dal ta primer, ko sem to proučeval, zbiral informacije, mi je bilo rečeno, da bi bilo treba omogočiti zaposlenim v plačni skupini J nekako karierno napredovanje na uradniško delovno mesto, ker so v isti stavbi, instituciji. V tistem trenutku sem si mislil, da je to logično razumljivo. Imel to že kot eno stvar, ki pa jo je res treba urediti, potem pa se posvetoval s strokovnjaki, pregledal sam zakonodajo in ugotovil, da to kar je logično in splošno in sem slišal iz več krogov, sploh ni možno, ker je ustava jasna, javni natečaj je potreben, nekdo, ki je v plačni skupini J, ni šel preko natečaja. Država si seveda želi za uradništvo, bom rekel, malo bolj strogo preverjene kadre. Brez podcenjevanja, kot rečeno, jaz sem v takšni skupini J in ne more biti neposrednega prehoda, kariernega napredovanja iz J na uradniško delovno mesto, ker so pogoji drugačni, sicer bi šlo, po mojem delno pravniškem, sicer na to področje se ne spoznam dober, diskriminacija. In to je primer tega, kako je treba biti zelo pazljiv pri kakršnihkoli rešitvah in jaz naj izhajam iz tega, če mi boste zaupali to nalogo, da sem pametnejši od vseh pred seboj. Gotovo so se zavedali mnogih težav, morda trenutek ni bil dober za rešiti, jaz moram najprej preveriti kakšne so te težave, da se to ni razrešilo oziroma kako se da brez da povzročam kolaps sistema.  Glede zviševanja v okviru iste plačne mase. Bolj logično kot ste povedali, se ne da, če ne komu daš, moraš drugemu vzeti. Še enkrat izhajam iz tistega, kar sem prej povedal. Koncept, da so vsi nadpovprečni preprosto ne vzdrži in dejstvo je, da gotovo niso tudi vsi na enaki ravni in če bodo ugotovili zaposleni, da niso stimulirani, jaz verjamem, da bo potem njihova nagnjenost k temu, da se bolj potrudijo večja. Se pa ne strinjam z navedbo, da je denar edina stvar, ki stimulira zaposlene in napredovanja. Moja lastna izkušnja je, da pripoznavati dela zaupanje zelo zelo pomembno za učinkovito delo in jaz mislim, da je to nekaj kar je treba tudi poudarjati, da je treba imeti zaupanje, ne samo nas, ki smo znotraj javnega sektorja, ampak tudi vzpostaviti zaupanje javnosti, da ne bo podcenjujočega odnosa z vidika tistih, ki delajo v gospodarstvu napram javnemu sektorju, ker si ta tega ne zasluži. Nekdo, ki ni bil v sistemu si ne more predstavljati kaj vse je potrebno.  Glede outsourcing. Usmeritev je, da če je možnost zaposlitve znotraj organizacije, naj se to naredi. Jaz mislim, da so januarja letos na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport zaposlili receptorje, na Ministrstvu za delo tudi čistilke in tudi na Ministrstvu za šolstvo, tako da jaz upam, da je to trend. Konkretno, bi rekel, stvar ni tako enoznačna in preprosta, ker z zaposlitvijo seveda prevzameš neka dodatna tveganja, to je dejstvo. V končni fazi konkreten primer, če prevzameš to, moraš potem tudi odločati o nabavi čistilnih strojev, čistilnih sredstev, ali imaš to znanje ali ne, ampak to je drugo vprašanje. Tudi prejšnja Vlado oziroma SMC je vnesel socialno klavzulo v Zakon o javnem naročanju in jaz mislim, da se da marsikaj izboljšati na položaju, tudi tam kjer do zaposlitve znotraj še ne pride, da vsak naročnik zahteva dokazila, da ima odnos vzpostavljen tudi do teh neposrednih izvajalcev, ki so sedaj outsoursani, ker pričakovati, da bodo sedaj vse zaposlitve v enem trenutku izveden, to je utopično. Še enkrat izhajam iz lastnih izkušenj, neposreden stik, spoštovanje teh delavcev, absolutno omogoča tudi pridobivanje informacij in ukrepanje. Tako da, je pa jasno, tako kot sem rekel, usmeritev, da se zaposli, če je le mogoče.  Glede nalog občin in ali naj imajo razvojno deprivilegirane občine isti obseg nalog. Jaz mislim, da je tukaj stvar organizacije. Pavšalno reči, da razvojno deprivilegirane občine nekaterih nalog naj nebi opravljale, vedno se je mogoče organizirati in tukaj je ta stvar konsenza oziroma komunikacije da ugotovimo ali je to posamičen situacija, posamičen problem ali gre za širši problem, ki bi terjal širše naslavljanje. Tudi to je spet nekaj kjer nobenih odločitev ne moreš sprejemati brez ustreznih informacij.  In za konec, kot ste omenili decentralizacijo. Pokrajine so eden ukrepov decentralizacije, pri čemer ne trdim, da so izvedljive ali pa hitro izvedljive, ampak vsekakor je to nekaj, s čimer se bomo ukvarjal. Glede nevladnih organizacij bom pa še enkrat poudaril in to velja za vse, za sprejemanje predpisov, za vprašanja lokalne samouprave, dialog pač vključen. Torej ob zavedanju omejitev in razlik, je dialog tisti, ki lahko edini razreši takšne težave. In seveda potrpljenje, ker čez noč se pa nič ne da in kot rečeno izhajam iz tega, da so vsi na mestu ministra za javno upravo delal kakovostno z dobrimi nameni in v tem pogledu ne mislim bit čist nič drugačen, če mi boste seveda zaupal.  Hvala.
Mag. Branko Grims, proceduralno.
Hvala za besedo predsedujoči. Imam en zelo konkreten predlog. Ravno bomo tukaj tri ure, kar je običajen čas za zaslišanje enega kandidata na »hearingu«. Zdaj za nami, mislim, ko tole opravimo imamo še enega kandidata, kjer zna bit še več razprave in potem še eno sejo. Če lahko prosim pozovete vse, naj bodo v vprašanjih kratki in racionalni, da se tudi izogibajo različnim zlorabam, kot je bila tista prej od gospe Kociper, ki je obračunavala z gospodom Hojsom, ki bo vendar zaslišan naslednji. Se pravi, da sami pri sebi dosežemo racionalno porabo časa in po drugi strani, da k temu pozovete tudi kandidata, ki je, trdno sem prepričan pokazal že izjemno znanje, kvalitetno znanje, ni pa še pokazal dovolj tiste retorične kvalitete kratkosti in racionalne uporabe časa, pa da mu daste priložnost, da pokaže še to kvaliteto. Hvala.
Ja, hvala za ta predlog. Zdaj jaz sem na začetku povedal, da imamo na razpolago tri ure in pozval tako poslanke in poslance, kot tudi kandidata k racionalnosti. Nekaj tega je bilo upoštevano, večinoma pa ne, tako da tudi zdaj imam že dvignjeno roko za repliko. Nik Prebil izvolite.
Ja predsednik hvala lepa. Glejte, jaz se ponovno oglašal ne bi, če bi odgovore na moja vprašanja dobil. Ker jih pa pač nisem, namreč jaz sem podal še neka dodatna vprašanja, na katera kandidat ni odgovoril. V okviru enotnega plačnega sistema sem želel, da jasno odgovori na moje vprašanje. Jaz razumem, da ukrepa ali pa reke rezultatov ne morete napovedat, lahko pa poveste svoja stališča, da vemo v kakšno smer bo zadeva šla. Če pa stališča o določenih stvareh nimate, potem pa tako povejte, ampak jaz se potem bojim, da imamo tukaj težavo, če imamo pred seboj kandidata za ministra, ki nima stališč do določenih stvari, oziroma me tudi zaskrbi, kam bodo potem šla ta stališča in ali se bodo menjala tako, kot so se ne nazadnje zamenjala čez noč stališča vaše stranke. Tako da jaz se strinjam, da potrebujemo konseps, konsenz, pardon, ampak za ta konsenz boste tudi v lastni koaliciji potrebovali glasove. Tako da jaz še enkrat prosim za te odgovore, kolikor jih pa ne bo pa pač jih ne bo.
Ja glejte, ampak jaz sem poslušal večino, oziroma na vsa vaša vprašanja je bilo odgovorjeno. Zdaj verjetno ni bilo odgovorjeno tako, kot ste vi / oglašanje iz dvorane/, ne vem če je bilo odgovorjeno tako, kot ste vi pričakovali. Ampak da moramo zdaj tega v nedogled ponavljat. Kandidat bo tako in tako dobil še najmanj enkrat besedo in v kolikor je ocena, da kaj ni bilo odgovorjeno verjamem, da bo dodatno odgovoril. Zdaj imamo naslednji sklop. Predno pa preidemo nanj še eno obvestilo. In sicer v nadaljevanju seje namesto Maše Kociper na seji sodeluje poslanec Vojko Starović. Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, ki mu tudi predajam besedo, gre naslednji na vrsti. Izvoli.
Hvala lepa za besedo predsedujoči. Lep pozdrav tudi kandidatu. Moja vprašanja so v dve smeri. Ker kandidirate za ministra za javno upravo, ali vidite v tej instituciji neko negospodarsko dejavnost ali je to gospodarska dejavnost? Čist tako preprosto vprašanje, ker veliko v javnosti imamo mišljenje, da je javna uprava neka potrošna enota. Po vseh statistikah, vseh kriterijih in evropskih in naših, je pa to netržna proizvodnja. Ker proizvajamo neke rezultate, recimo in je tudi učinkovito zahtevana. Za to, kar zapravi naši davkoplačevalci, kakor si nekateri radi izražajo. Jaz bi rekel, kar zapravimo kot za delovanje tega Državnega zbora je, da ustvarjamo neke predpise, ki so pregledni, enostavno uporabni, bi rekel, ki se da tudi jih digitalizirati, uskladit. Tako pa prihajamo do nekih navzkrižnih zadev, preveč nepregledno in s tem delamo pravzaprav nepravno državo, če so zadeve nepregledne in neuporabne direktno. Tako da ne mislim, da gre za učinkovitost z sredstvi, ko jih mamo, ki so namenjena temu, da naredimo kvaliteten rezultat, kvalitetne »eskejpe«. Za javno upravo pa bi rekel so predvsem tiste storitve, ki jih družba nujno potrebuje in brez katerih ne more izhajat, zato so zagotovljene skozi sistem financiranja iz davkov in prispevkov. Zato, ker morajo bit stalno prisotne, brez njih ne gre in zato je tudi od pamtiveka tako določeno za javno upravo. Veseli me pa nekaj z vaših besed, ker če jaz primerjam mednarodno gledano vsi govorijo v javnem diskurzu je stalno omenjeno, da imamo preobsežno javno upravo. Po statistiki imate podatke evropske Eurostat lahko not pogledamo in bomo videl, da imamo število zaposlenih v javni upravi manjše, kot je povprečje. Veseli me tudi, da je prišlo v razgovore končno tudi, da imamo v javni upravi kakovostne sodelavce. Ne da so vsi te »zabušantje«, da nič ne naredijo, da država zaradi tega trpi in propada. Jaz mislim, da je to v glavnem ne bo držalo, oziroma je drži. Druga zadeva je, kar bi pa rad »direkt« vprašal, a boste vi pri načrtovanju plačnega sistema upoštevali izkušnje iz gospodarstva. Iz tržnega gospodarstva govorim, ki je že zdavnaj ugotovil, da plače niso motivator. Ampak / nerazumljivo/. Če ne dobiš normalne plače ne boš delal, bom nezadovoljen. Drugače je pa velik bolj pomembno delo v skupini. Velik bolj pomembno, da ima predstojnik oziroma vodja pooblastila in da zna z ljudmi ravnat, uskladit tim. Kakor gre košarkarski tim na igrišče. Da je ta usklajen in da je uravnotežen. Torej če bomo mi enega posebej nagrajeval kot drugega. Enega mal višje, ene nižje, jaz sem bil v gospodarstvu, nikoli si tega nisem privoščil. Zmeraj sem nagrajeval tim. Da dvigneš. Zato je gospodarstvo, glejte, poglejte v gospodarstvu najbolj propuzivne firme, ki rastejo nagrajujejo s trinajsto plačo, ali božičnico. Ampak zmeraj en cel tim, ne posameznika. Posamezniki so nagrajeni edin na tistih področjih, ki direktno vpliva na prodajo. Da je stimuliran z obsegom. Tukaj pa nič ne vpliva na prodajo. Zmeraj je tim, zmeraj od predstojnikov vsega odvisno. Tako da jaz v to vašo pošteno plačilo za pošteno delo razumem samo tako, da je plača ustrezna. Ne pa da je nagrajevan po delu. To floskulo smo mi že uporabljal tudi v prejšnjem sistemu, ko sem jaz delal, pa to je nemogoče, kake sisteme smo si izmišljevali. To je čist administrativni pristop. Dajte vzet izkušnje iz gospodarstva in bomo vam povedal, kaj pomeni pravi plačilni sistem. Dobiš plačo, ki je higenik, ki te ne bo vrgel, drugače pa ti tam ne boš šel delat. In dejansko povišanje plače, deluje na silno kratki rok. Velik bolj pomembnosti so možne rasti napredovanja, da se dokazuješ, kake sodelavce imamo. Ljudje v veliki večini zapuščajo službe, ne zaradi plače, ampak zaradi tega, ker niso zadovoljni z odnosi. Zato, ker nadrejeni nimajo do tega pravega pristopa. Zato bi toplo svetoval, toplo svetoval, ko razmišljate o teh sistemih, da poberemo izkušnje iz gospodarstva, tržnega. Ker tam, če ne delaš dobro tam padeš iz trga in te ni. Ampak tudi v tržnem gospodarstvu imajo podporne službe, kjer sploh niso na trgu, niso odvisni od rezultata, nima veze z vezo, ampak so podporne, ampak tudi tam se zada. Ko imamo enkrat določena sredstva, kar imam. Ajde, tukaj proračuna, tukaj za te namenjene, za ta ministrstva in to. V tem okviru, toliko je plačna drugače, v tem, to so naša sredstva, za kar se. Z temi sredstvi je pač treba, tu nastopi potem kadrovsko-organizacijski prijemi. Mislim, da so tu rezerve za boljše delo, ne pa nikakor pa ne z neko indiduvalno stimulacijo za posameznika, ker na ta način boste razbil ekipo. Hvala lepa.
Ja. Naslednji ima besedo Matej Tašner Vatovec Poslanska skupina Levica.
Ja najlepša hvala predsednik, lep pozdrav vsem. Zdaj mogoče za uvod, ko ste začeli svojo predstavitev, sem si pripisal zraven med svoje zapiske, da imate nek prirejen predsodek do javne uprave. To namreč s tega, ko ste poudarili, da ko ste prišli delat v javni sektor, ste šele takrat ugotovili, da ni vse tako slabo kot se slika.  Zdaj mislim, da moramo tu danes poudarit, ker tudi še ni bilo, mislim da izrečeno, da je velikost javnega sektorja v Sloveniji primerljiva z povprečjem članic OECD, tako da tu ne moremo nikakor govorit o nekem preobsežnem sektorju.  Zdaj jaz bi začel mogoče kar z eno temo, ki je bila večkrat izpostavljena, pa mislim da nismo še čisto prišli do dna in govorim o javnem naročanju. Zdaj dejali ste, da je prejšnja Vlada vnesla tako imenovano socialno klavzulo v Zakon o javnem naročanju. Jaz bi tu samo dodal, da je vnesla to socialno klavzulo bolj kot ne kot neko možnost, ne pa kot neko dolžnost. Zdaj področje javnega naročanja je po našem mnenju, po mnenju Levice pomembno področje, področje ki ga je potrebno seveda zelo natančno tudi doreč in vanj vnašat ne samo socialne določbe, ampak seveda tudi okoljske standarde in vse drugo kar pride zraven. Mi smo, ko so se te spremembe ZJN-ja sprejemale vztrajali na tem, da bi naročniki pravzaprav morali biti zavezani k spoštovanju socialnih-okoljskih standardov, temu da se daje prednost lokalnim izdelkom, ko govorimo recimo o nabavah v šolah pa vrtcih in seveda da je najnižja cena zgolj nek minimalni faktor pri teh postopkih. Tako da tu me zanima čisto vaša konkretna opredelitev do tega vprašanja, do tega področja. Jaz se tu strinjam s kolegom Prebilom. Želimo slišat poslanci tudi vaše osebno stališče do teh vprašanj, ker ne nazadnje so ta stališča tista, ki bodo tako ali drugače vplivala na to, kako bo ta resor voden. Tako da, kako gledate na trenutni ZJN, kako gledate na pravila, na ta pravila, ki so notri določena. Ali je to neko nepotrebno omejevanje delovanja organov, ki tudi včasih onemogoča fleksibilnost, ali pa so to neka nujna pravila, ki onemogočajo različne zlorabe, kot so kartelna dogovarjanja, pretakanja javnega denarja v zasebne žepe in tako naprej.  To sprašujem tudi zelo konkretno, ker ste v enem intervjuju na sredini septembra lanskega leta za nek ali je to portal spletni, ali je tudi v kakšni drugi obliki izhaja TFL glasnik, na odgovor, ki je imel seveda v podtonu ravno to trditev, da gre za neke omejitve pri tem Zakonu o javnem naročanju, se pravi, da je pretirano birokratizirano to področje in tako naprej. Odgovarjate, pa bom citiral: »Vaša izhodišča so razumljiva in izražajo tudi moje predsodke, ki sem jih imel do javnega sektorja. Imam deset let izkušenj v zasebnem sektorju in zdaj teče peto leto javnega sektorja. Bistvenih razlik ni, razen zahtev okolja. V zasebnem sektorju si odvisen od lastnikov, ki so lahko bolj ali manj naklonjeni ali sposobni razumeti naravno posla, tukaj pa si soočen, kot ste rekli z različnimi administrativnimi in formalnimi zahtevami, ki so sicer pogosto ustvarjene z nekim namenom, rezultat pa je običajno ravno nasproten. Znani so recimo postopki javnega naročanja. Ti ne zagotavljajo nujno ne najbolj kakovostnih in tudi ne nujno najcenejših rešitev, a naj bi preprečevali zlorabe. Žal je poudarek na naj bi.« Tako da tu me zanima, ali ste to stališče kaj spremenil, oziroma kakšen je vaš pogled čisto konkretno na ZJN. Drugi vidik sploh za vaš resor se mi zdi, ki je pomemben je nek vidik transparentnosti pri delovanju celotnega javnega sektorja in mislim, da je ena od ključnih, eden od ključnih mehanizmov za zagotavljanje te transparentnosti, tako imenovan dostop do informacij javnega značaja. Zdaj po preteklem poldrugem mandatu smo videli nek opazen padec na tem področju, od ukinjanja magnetogramov sej Vlad, do nenehnih kršitev resolucij normativne dejavnosti, do zakonskih predlogov, ki nastajajo na podlagi določenih lubističnih stikov. Spomnite se ne vem, davka na tonažo, ali pa tudi tobačne zakonodaje. Tako da tu me zanima vaše osebno stališče do Instituta dostopa do informacij javnega značaja. Namreč jasno je, da se predvsem državni organi pa tudi katere druge institucije, ki imajo, ki so financirane iz javnih sredstev skuša na vse pretege izogibat prošnjam, ki jih dajejo upravičenci. Zdaj, bodisi s tem, da trdijo, da določenih dokumentov nimajo, da ne obstajajo, bodisi da se skrivajo pod oznako tajnosti in tako naprej.  V tem istem intervjuju ste namreč tudi glede tega področja dejali, da je druga stvar, s katero se preveč ukvarjamo, da so to informacije javnega značaja. Tam potem v tem intervjuju pravite, da je spisan za katero koli osebo, ki ima interes priti do podatka, kar seveda omogoči tudi zlorabe. Zlorabo pravice pa je zlo težko dokazati, povzročijo pa to, da se na primer en teden ukvarjamo z zbiranjem podatkov za neko novinarsko poizvedbo, ki jo v istem trenutku potem dajete v koš z celo dopis zamerljivega soseda. Tako da me zanima, ali gledate na dostop do informacij javnega značaja, kot na neke muhe, kot ste se sami, osebne muke, kot ste se sami izrazili v tem intervjuju, ali se vam zdi, da je ta institut nekaj, kar lahko prispeva k bolj transparentnemu delovanju javne uprave in seveda tudi ključnemu mehanizmu demokracije, to je dostopu vseh državljank in državljanov, oziroma prebivalk in prebivalcev te države, da lahko v vsakem trenutku vpogledajo v to, kaj država počne. Ko smo že pri transparentnosti me zanima vaše stališče do tako imenovanih dvoživk, oziroma do posameznikov, ki opravljajo nek poklic, oziroma so zaposleni v javnem sektorju in opravljajo še neko kopico drugih funkcij in nalog in imajo tudi lastna podjetja. Zdaj gospa Kociper je izpostavila tudi vas z neko kopico funkcij, tako da tu me zanima, ali boste kot minister tudi spoštovali pravila o nezdružljivosti funkcij in še posebej, kako boste zagotovili, da bodo vsa ta podjetja in projekti, s katerimi sodelujete, ne eno je zelo ekletantno, se pravi umetna inteligenca in / nerazumljivo/ tehnologija, da ne bodo na kakršen koli način privilegirani pri postopkih z Ministrstvom za javno upravo. Potem dalje še eno vprašanje glede nezakonitih izplačil dodatkov. To je bilo predvsem izpostavljeno na določenih univerzah, tako da me zanima vaše stališče do te anomalije, ki se je zgodila. Glede na to, da tudi prihajate iz teh krogov in če se še sam dotaknem sistema plač v javnem sektorju. Zdaj tu me zanima spet vaše osebno stališče, vem da pravite, da je veliko deležnikov in da je potrebno doseč nek politični konsenz, ampak na podlagi česa? Tako da tu vam morda samo navržem eno kost, ko smo govorili o anomalijah, se pravi tudi o tem, da je tudi z zvišanjem minimalne plače prišlo do tega, da je v bistvu že skoraj dvajset plačnih razredov pod minimalno plačo. Ali se vam ne zdi smiselno, da bi morda začeli uvajat pravilo »enkaj minimalka«? Se pravi, osnovna, prva osnovna plača je minimalna plača, kar bi seveda tudi odpravilo te anomalije. Aja in pa mogoče še ena stvar, rekli ste, da neodpuščanja mandatar je v svoji uvodni predstavitvi, ko se je, ko je predstavil svoj program, kot bodočega predsednika Vlade zelo neposredno izpostavil, da bo potrebna neka reorganizacija javnega sektorja tudi v smislu racionalizacije na način, da je pomanjkanje v gospodarstvu in preveč ljudi v javnem sektorju in nakazal na neko možnost premika določenega števila ljudi iz javnega sektorja v gospodarstvo. Tako da tu me zanima, kako deluje ta vaš program, ki ste ga danes predstavili skupaj z nekim osnutkom, ki ga je predstavil gospod Janša, ko se je predstavil kot mandatar.
Predno dam besedo naslednjemu razpravljavcu samo še eno obvestilo. Namesto poslanca Roberta Polnarja na seji sodeluje poslanec Jurij Lep, Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije.  Naslednji pa ima besedo poslanec Dušan Šiško Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke.
Predsednik hvala. Bom res probal bit kratek, ker se ne mislim ponavljat, tisto kar so že ostali kolegi spraševali. Zato bom jaz kar konkretno vprašanja postavil, pa bi želel tudi, ne da mi po ovinkih govorite, ampak da tudi konkretno odgovorite, tako da bomo lahko mogoče v treh minutah šla skozi to moje spraševanje vas in tudi odgovor.  Ker ste delali v javni upravi me zanima, kako mislite nadaljevati delo prejšnjega vašega ministra v odhodu, gospoda Medveda, ki je že nastavil neke cilje za izboljšavo. Sploh na področjih, kje je vaš v pretekli Vladi gospod Koprivnikar imel neke take čudne pomisleke, kot da živi samo v svoji sobi in ne gleda na celotno Slovenijo, ker je na raznih zasedanjih govoril o ukinitvi krajevnih skupnosti, ki so podaljšana roka občinam, oziroma krajevnih okrajev. Nekatere občine imajo okraje, nekatere imajo pa krajevne skupnosti in on je zagovarjal, da je treba te krajevne skupnosti ukinit, zato me zanima, kakšno je vaše mišljenje glede tega, ker tukaj ne nazadnje imate župane za vratom, ker ne želijo, da se ukinejo te krajevne skupnosti in krajevni okraji. To je ena stvar. Potem me zanima, kako gledate, veliko smo govorili o javnih naročilih. Me pa zanima, kako gledate na javna naročila manjših vrednosti. Predvsem do zneska 10 oziroma 20 tisoč evrov. Tudi tukaj smo veliko že usklajevali s sedanjim ministrom v odhodu in smo nekje prišli do skupnih zamisli, ker ne nazadnje on je bil direktor občinske uprave in tudi sam ve, da tisto, kar je takrat gospod Koprivnikar delal je pač bilo tako narejeno.  Potem me pa samo še zanima, pri predstavitvi ste malo samo omenjal nepremičnine in v javni upravi, glede na to, da se je Vlada v odhodu dogovorila, da vse zgradbe, ki so po različnih resorjih gre na javno upravo me zanima, ali boste dovolili, da so zgradbe državne lastnine prazne, inštitucije državne pa plačujejo privat zasebnikom velike najemnine. In me zanima konkretno dol pri nas v Posavju, v Krškem, Brežicah, Sevnici je veliko tega.  In ne nazadnje sta pa še dva vprašanja, ki ste jih pa že odgovorili, tako da bom pa zaključil. Hvala.
Zaključili smo tudi ta sklop, zadnji. Tako da dajem zdaj besedo kandidatu za ministra, gospodu Koritniku. Izvolite. Apeliram na racionalnost. Hvala.
Boštjan Koritnik
Bom poskušal bit čim bolj kratek. Gospoda Starovića ni, pa mislim, da je na prvo vprašanje že sam odgovoril, ko je rekel, če je to negospodarska ali gospodarska dejavnost. Gotovo je negospodarska dejavnost element gospodarskega načina poslovanja. So pa tudi tukaj nujne se je racionalno, učinkovito vedenje je bi rekel pomembno za vse sisteme.  Tudi njegov predlog o… pozdravljeni, sem povedal, da ste že sami odgovorili na prvo vprašanje, da gre za negospodarsko dejavnost z elementi gospodarske dejavnosti, nujni so. Predvsem za učinkovitost, tako da glede izkušnje iz tržnega gospodarstva, ki se vpeljujejo, se tukaj tudi strinjava, saj sem prej sam povedal, da plača ni najpomembnejša. Vi ste uporabili, da je plača bolj higienik. Torej, s tem se strinjam in da je ključno za vodjo, da ima čustveno inteligenco, s katero spodbuja tako kot v športu, kot ste sami omenili, kolegialnost. Plača mora biti povezana z rezultati dela, rezultati dela pa so vidno učinkovitejši, če so bi rekel, rezultat skupnega prizadevanja in ne posameznih prizadevanj. In tudi s tem se strinjam, da zapuščajo javni uslužbenci svoja delovna mesta ali zaradi večjih, drugačnih izzivov v gospodarstvu, ali pa zato, ker niso pripoznani. To se tudi strinjam. Poslanec gospod Vatovec je omenil ta prirojen predsodek, ki sem ga omenil. Predsodek bi bila verjetno za moj karakter malo prehuda beseda. Ampak sem jo jaz uporabil, se strinjam. Bolj gre za to, če nimam izkušenj, nimam drugih informacij izhajam iz tega, kar reče okolje, ki izkušnje ma. Terja pa neko zrelost pa leta, da človek zna presodit, katere informacije so, bi rekel relevantne in katere ne. Tako da to nikakor ni več predsodek.  Glede javnega naročanja sem medtem preveril in socialna klavzula je obvezna, je razvezni pogoj. Tako da, razen če sem slučajno našel zastarel članek in se strinjam, trajnostno javno naročanje je nekaj, kar je v tujih okoljih že samoumevno. V ZDA, ne vem od tridesetih let, kakor so lahko govorili o javnem naročanju in okoljske standarde jasno, sploh ni vprašanje treba spoštovat.  Glede intervjuja in omembe naj bi. Tisto, kar sem že prej omenil v enem od odgovorov. Izogibanje odgovornosti, torej, ko se izpolni birokratske zahteve samo za to, ali administrativne zahteve, boljši izraz, samo za to, da ni potrebno opravičevat boljše učinkovitejše izbire, ker tisti, ki sprejema odločitev, preprosto te odgovornosti ne želi imet. In to govorim, da če je namen postopkov javnega naročanja, da so racionalni, da izničijo možnost, oziroma zmanjšajo možnost koruptivnih, netransparentnih vedenj, je seveda saj veste, pri vsakih pravilih je ključen nadzor in v praksi pogosto izberejo možnost, ki je slabša samo zato, da se odgovornosti izognejo. Tako da omejitve vidim kot koristne, ampak v posamičnih primerih je treba vedno presojat, ker lahko vodijo v nasprotje. Glede Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Od Arhoške konvencije naprej je ta standard jasen. Tisto, kar sem v intervjuju omenil in kar še vedno zagovarjam je, institut zlorabe pravice je pri nas težko dokazljiv v praksi pa se dogaja. Imamo torej, izenačil sem ja užaljenega soseda. Dejansko užaljeni sosed lahko v isti funkciji kot užaljeni novinar, ali celo izjava novinarja, saj pri vas nas nič ne zanima. Naš vir moramo prikrit. Zaradi prikrivanja svojega vira je nam povzročil za en teden, tako kot sem napisal dodatnega dela. Ko je vse drugo stal mi smo zbiral to papirologijo pa sploh ni šlo na nas. Zdaj da še ta »disklejmer«, oziroma opombo izrazim, mi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani nikoli nismo imeli nezakonitih izplačil dodatkov, oziroma dodatkov za stalno pripravljenost, tako da to zelo težko komentiram, ker tiste situacije ne poznam. Vem pa iz drugih sodelovanj, da je ta plačni sistem včasih res onemogoča plačilo za delo, ki ga nekateri opravijo. Tako da, kot rečeno, neke bi rekel ustrezne rešitve za to iz glave ne morem poznat, ker se s tem mi nismo konkretno srečal, verjamem pa, da je to stvar, ki jo je treba razrešit in omogočat, kar smo prej rekel, pošteno plačilo za pošteno delo.  (nadaljevanje) Glede vprašanja privilegiranosti mojih projektov. To sicer ni nekaj, kar je v slovenskem okolju pohvalno, ampak ti projekti so z mojo finančno izgubo zaključeni, to so mrtvi projekti. Mislim, ta Gledos, ki je bil, bi rekel, najbolj živ in aktiven - pri čemer naj povem, da sta dve ministrstvi pisno podprli ta projekt, sodeloval je dr. Mitja Jermol z Inštituta Jožef Štefan, bili smo sprejeti v program Microsoft for Startups, tako gre za zelo resen projekt, ki, žal, zaradi potrebe po začetni investiciji v višini milijona in še nekaj, ni bil izpeljan. Tako je to ne mrtvo po ideji, ampak LinkedIn to zdaj dela, kar smo mi imeli takrat idejo, torej izobraževanja preko… gre za nek sistem izobraževanj. Tako bom glede tega absolutno spoštoval vsa pravila, prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije, torej, mrtvih projektov ne, ker so mrtvi, tisto, kar je zdajle aktualno, in glede stvari nimam težav. Ne bom pa rekel, da to ni bil dejavnik, da sem razmišljal, ali bi sprejel možnost biti minister.  Glede enke in osnovne plače. Zopet, to je stvar, ki terja poglobljeno poznavanje. Jaz verjamem, da kdo drug na mojem mestu bi rekel, da je to nekaj, kar se ne prizna, ampak poglobljenega poznavanja tega vprašanja nimam, zaletavosti pa ne maram; tako si bom tu pridržal, če smem, možnost, da to proučimo.  Glede izjave mandatarja, to težko komentiram, ker je to izjava mandatarja. Jo pa razumem očitno drugače. Jaz to vidim, kot da tisti, ki bo želel, ker v gospodarstvu so potrebe, to je dejstvo, da bo šel v gospodarstvo in delal, kot lastna, samostojna odločitev. Torej, ne prejudiciram, jaz tega tako nisem razumel, je pa možno, da nisem… ker sem to slišal prvič od vas, tako da ne vem. Upam, da sem odgovoril. Gospod poslanec Šiško, glede tega ukrepa ministra Koprivnikarja oziroma prizadevanj. Kolikor je meni znano, so občine predlagale ukinitev, ne krajevnih skupnosti, ampak njihove pravne subjektivitete, ker se je pojavljal strah, verjetno iz prakse izhajajoč, da so župani odgovarjali za dejavnost oziroma aktivnosti krajevnih skupnosti in za obveznosti, ki pa imajo lastno subjektiviteto in so lahko te obveznosti same prevzemale, kolikor je meni znano. Tako v vsakem primeru v takšno ukinjanje ne nameravam iti v tem trenutku, sploh ne vem, zakaj bi se tega lotili. Gotovo bomo pa proučili in videli, ali je tu res kakšen interes za to s strani županov in krajevnih skupnosti ali je to stvar, ki je mrtva. Nimam informacij.  Za javna naročila manjše vrednosti, kar ste sami rekli, sistem je olajšano administrativen, zato ker so manjše vrednosti in ker je ta fleksibilnost potrebna. Gotovo bi bile koristne kakšne spremembe in popravki, ampak je treba izhajati iz incidence odklonov, videti, ali je to nekaj, kar se da rešiti na splošni ravni, ali je to samo stvar sankcioniranja posameznih odstopanj. V osnovi, če je bilo vprašanje morda, ali bi ukinili to nižjo raven vrednosti in izvajali za vsa naročila enake postopke, je moje stališče, da ne, ker bi to upočasnilo in onemogočilo sprejemanje odločitev in poslovanje v končni fazi. Primeroma, da bi moral zdaj na fakulteti kupiti razkužila preko postopkov za javna naročila v vrednosti 20 tisoč ali pa več, tu bi bila učinkovitost oziroma odzivnost nikakršna. / oglašanje v ozadju/ Kot rečeno, to so posamezne pojavnosti, ki     (nadaljevanje) jih je treba detektirati, proučiti in pogledati, kako se jih da razrešiti.  Vse, kar me sprašujete vsi, sem torej kandidat za ministra, minister je politična funkcija, ampak znotraj koalicije je vse stvar usklajevanja, kar pa seveda ne pomeni, da stranka SMC ne bo zasledovala stališč, ki jih sicer zagovarja, to pa niti slučajno.  Aha, še eno vprašanje, kmalu bi pozabil, nepremičnine v javni upravi, ali bom dovolil, da bodo zgradbe državne lastnine prazne, institucije pa plačujejo najemnine. To je ena od stvari, ki sem jih detektiral v pogovorih z ljudmi, ki so s tem bolj seznanjeni. In iskreno povedano, sem bil frapiran, kako je to možno. Ampak zdaj glede na to, da ste tudi vi to rekli, očitno je možno, in to je vsekakor nekaj, kar je treba zelo, zelo hitro nasloviti, proučiti, dobiti podatke in razrešiti. To je izgubljanje, kot v gospodarstvu, to je izgubljanje kapitala.  Hvala.
Ugotavljam, da ni več vprašanj, zato zaključujem predstavitev.  Preden preidemo na glasovanje, prosim, v skladu z ustaljeno parlamentarno prakso, kandidata, da za nekaj trenutkov zapusti dvorano.  Na glasovanje dajem naslednje mnenje: »Predstavitev Boštjana Koritnika kot kandidata za ministra za javno upravo je bila ustrezna.« Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (7 članov.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.  Prosim, da kandidata povabite v dvorano.  Spoštovani gospod Boštjan Koritnik, kandidat za ministra za javno upravo, naj vas seznanim, da Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo meni, da je bila vaša predstavitev ustrezna.  Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil sprejeto mnenje in ga v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika Državnega zbora poslal predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije in predsedniku Vlade Republike Slovenije.  Kot veste, moramo v skladu z drugim odstavkom 42. člena Poslovnika Državnega zbora določiti poročevalca oziroma poročevalko, ki bo predstavil oziroma predstavila poročilo na seji Državnega zbora. Predlagam, da to nalogo zaupamo kolegici poslanki Suzani Lep Šimenko. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  Kandidatu seveda želim po potrditvi v Državnem zboru uspešno delo in dobro sodelovanje s tem odborom parlamenta in s parlamentom v celoti.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda.  Preden preidemo na 2. točko dnevnega reda, prekinjam sejo za 15 minut, nadaljevali jo bomo ob 15.45. Hvala lepa.
Spoštovane kolegice in kolegi, vsi ostali prisotni, kandidat za ministra za notranje zadeve!  Nadaljujemo 20., prekinjeno nujno sejo odbora.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA PREDSTAVITEV ALEŠA HOJSA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA NOTRANJE ZADEVE.  Predlog kandidata za ministra za notranje zadeve z dne 6. marca 2020, je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Del gradiva, ki vsebuje osebne podatke pa ste članice in člani odbora zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis.  Na sejo odbora je k tej točki vabljen gospod Aleš Hojs, Kandidat za ministra za notranje zadeve, ki ga lepo pozdravljam. Naj uvodoma povem, da je gospod Aleš Hojs, ki je predlagan za ministra za notranje zadeve, da se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavil odboru kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 211. člena Poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata, ki ga bom v roku, ki ga določa Poslovnik, poslal predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije in predsedniku Vlade Republike Slovenije.  Predno dam besedo gospodu Hojsu, vas obveščam, da sem prejel eno pooblastilo glede nadomeščanja oziroma sodelovanja na tej seji in sicer, bo na seji namesto poslanca Igorja Pečka sodelovala poslanka Jerca Korče, Poslanska skupina Liste Marjana Šarca.  Na tej točki predajam besedo gospodu Alešu Hojsu, kandidatu za ministra za notranje zadeve za predstavitev.  Izvolit gospod Hojs.
Aleš Hojs
Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane poslanke spoštovani poslanci, lep pozdrav z moje strani! Torej glede na to, da ne prihajam iz tega spoštovanega zbora, se mi zdi prav, da v začetku kljub temu, da se z mnogimi med vami tudi osebno poznam, vendar le naredim neko kratko osebno predstavitev.  Rojen sem leta 1961, in po izobrazbi sem univerzitetni diplomirani gradbeni inženir. Praktično celo svojo strokovno kariero sem preživel v gospodarstvu, tega dela kar se tiče gospodarstva, tukaj posebej ne bi predstavljal. V prilogi predloga predsednika Vlade, ki je sestavni del pri vsakem kandidatu so moje strokovne izkušnje in tudi službovanje dovolj obširno vpisane. Tam lahko vidite pravzaprav vse, kje in kaj sem počel. Zdi pa se mi prav, da če se predstavljaš političnemu organu, torej če se predstavljaš parlamentu, da poveš nekaj in če seveda kandidiraš za politično funkcijo, poveš nekaj osebnega oziroma nekaj tudi o svojem političnem delovanju, o svoji politični poti.  V politiko sem se vključil kot osemindvajset letnik, leta 1989. Takrat smo ustanavljali Slovenske krščanske demokrate in koalicijo Demos in na prvih demokratičnih volitvah v takratni mestni občini bil tudi izvoljen v skupščino mesta Ljubljane. Politična pot mi je bila vedno zgolj spremljava, torej ta del, ki predstavlja moje politično življenje je bil vedno le del poti, ki sem jo v glavnem usmerjal v stroko in delo v gospodarstvu. V svojem političnem življenju sem preživel ali pa bil del treh političnih strank, torej kot rečeno, Slovenskih krščanskih demokratov, kasneje Nove Slovenije in v zadnjih nekaj letih Slovenske demokratske stranke. Vrednote slovenske osamosvojitve za katere sem, kot sem rekel, se zavzemal od svojih mladostniških let, so in bodo ostale vrednostno središče mojega političnega delovanje. Prepričan sem, da so prav ti časi tisti časi, ki bi morali ne samo takrat, ampak tudi danes združevati in ne razdvajati. Tako levi, desni in tudi tisti, ki niso opredeljeni, imajo ta čas za nekaj posebnega. Imajo ta čas za čas, zaradi katerega lahko danes sedimo v parlamentu samostojne države. In če nam je bila, naši generaciji, dana ta priložnost in možnost, da smo lahko soustvarjali to edinstveno zgodovinsko priložnost, imamo danes tudi veliko obvezo. Obvezo, da najprej del tega zgodovinskega izročila prenašamo na naše mlade. Sam moram reči, da sem to, bolj ali manj uspešno ali pa neuspešno počel v prenosu na svoje tri hčere in tri vnuke, a vendar so prav oni tisti, največji kritiki tega, kar jim ali pa, kar smo jim uspeli v teh tridesetih letih zagotoviti. Kritiki velikokrat povedo, da ta država ni to, za kar smo se borili, za kar smo si želeli in prav to kandidaturo, kandidaturo za ministra za notranje zadeve, jemljem tudi iz tega vidika, da morda še nekaj prispevam k temu, da država postane res država in da to, kar pravzaprav verjamem, želimo vsi mi, naredimo v tej državi red. Na družbenem področju sem v zadnjih petih letih vodil združenje, torej, veteransko združenje, združenje za vrednote slovenske osamosvojitve in s tem nekako želim zaključit ta uvodni del svoje osebne predstavitve. V drugem delu bi povedal nekaj splošnih stvari, potem pa bi se povsem konkretno osredotočil na program, ki izhaja iz podpisane koalicijske pogodbe. Če se vprašamo, katera je tista vrednota, ki posamezniku pomeni največ in je za vsako bivanje nujno, nedvomno potrebna, verjamem, da bi večina izmed nas izbrala vrednoto varnosti. Ta pojem je zelo širok, ta pojem je zajet v mnogih dejavnostih, a ta pojem je tisti, ki ključen za naše primerno življenje. Zdravstvena varnost, varnost v prometu, varnost za naše premoženje in naše življenje, varnost naših otrok in starostnikov in še celo drugo vrsto ključnih družbenih podsistemov bi lahko tukaj naštel, ki jih povezujemo z varnostjo. Ko v koalicijski pogodbi prebiramo zaveze nove koalicije, ki se je med drugim zavezala tudi za ureditev razmer v zdravstvu, pa za ureditev razmer starostnikov, za ustvarjanje podjetniškega okolja, ki bo motiviralo in stimuliralo podjetnike, za zagotovitev ustrezne prometne infrastrukture, pa za dovolj veliko samooskrbo prebivalstva, lahko mirno trdimo, da vse to, ni mogoče izvesti brez varnosti. Vse se končna in vse se začne, vse nam je dano ali vse nam je odtegnjeno, kadar tisti najosnovnejši del, varnost, premine. Najprej naša osebna varnost, varnost naših najbližjih, vseh državljanov, tujcev, ter nenazadnje, kar se je mogoče v teh letih, v tem parlamentu še posebej izpostavljalo, zelo pomembna je tudi varnost našega premoženja, ne samo lastnega, tudi premoženje širše skupnosti – države, občin, institucij, društev. Za zagotovitev te varnosti pa sta prav Ministrstvo za notranje zadeve in slovenska policija ključna. Zato vam želim, spoštovani poslanke in poslanci, pa tudi vsem tistim državljanom, ki se zavedajo resnosti trenutkov, ki so pred nami, v tej moji predstavitvi, pokazati ključne poudarke, ki jih za resor, za katerega kandidiram, nameravam izvesti. Zavedam se, da je čas preostanka mandata kratek in marsikdo bo na koncu te predstavitve lahko rekel, da je to, kar bom predstavil, nemogoče izvesti, a vam zagotavljam, da so grožnje, ki so tu ali tik pred nami, govorimo seveda o koronavirusu, govorimo o milijonih ljudi, ki čakajo na vratih Evrope, tako neizbežne, da bomo le skupaj  (nadaljevanje) z veliko stopnjo sodelovanja med opozicijo in pozicijo v skupnih iskanjih rešitev lahko te postopke skrajšali, ki jih imate mnogi za nerazumljivo dolge. Ko pogledate podpisano koalicijsko pogodbo, v njem ne boste našli veliko besed s področja Ministrstva za notranje zadeve, saj so le te urejene morda v 2, 3 alinejah, a te 2, 3 alineje so tako obširne, da se boste v tej predstavitvi lahko sami prepričali, kaj vse zajemajo.  Prva od alinej, učinkovito bomo zavarovali državne meje. Da bo to mogoče in kot zgleda, bomo prioritetno zavarovali državne meje, hvala bogu ne zaradi migrantskega vala, ampak na žalost, še huje, zaradi virusa, ki je resna in konstantna grožnja. Slovenska policija mora v vsakem primeru, v enem, drugem ali tretjem imeti zadostna kadrovska in druga materialna sredstva, zato da te naloge zavarovanja lahko izvaja. Skupni kadrovski načrt za slovensko policijo za leto 2020 dovoljuje 8 tisoč 294 zaposlitev in v tem trenutku je na slovenski policiji zaposlenih le nekaj manj policistov. Še 10 let nazaj, torej 10 let nazaj je ta številka bila za skoraj tisoč ljudi višja, tisoč ljudi več, a ne glede na to vam lahko danes tukaj zagotovim, da sem prepričan, da je trenutna kadrovska zasedenost slovenske policije v razmerah, ki niso kritične ali izredne, zadostna, tudi za zavarovanje naših meja, zadostna ob 2 pogojih. Prvi je pogoj, da je policija ustrezno tehnično usposobljena, da ima dovolj tehničnih in materialnih sredstev. In pa drugi, za mene še bolj pomemben je, da so tisti deli slovenske meje, ki so potencialno najbolj rizični, tudi ustrezno tehnično varovani. Če držijo izjave aktualnega ministra za notranje zadeve, ki je večkrat poudaril, da je policija dobro opremljena, da so povišali ali pa povečali zneske za njeno materialno opremljenost, je potrebno seveda – in verjamem, da je temu tako – je potrebno seveda ministru in policiji v tej smeri samo čestitati. V drugem delu, ki se nanaša na fizično, tehnično zaščito naših meja, pa je po moji oceni zadeva precej drugačna. Čeravno se je v preteklosti večkrat napovedovalo, če preberete zadnjo koalicijsko pogodbo stranke LMŠ in partnerjev, boste tam not prebrali lahko tudi stavek, da bo ograja odstranjena, čim bodo za to vzpostavljeni pogoji. Zdi se, kot da so želeli napovedovati nekaj, za kar so tudi sami vedeli, da ni uresničljivo in da je potrebno to zapisati zgolj za pridobitev določenega dela volivcev. Jaz ne bom ovinkaril, tako kot nikoli nisem, in bom povedal tu javno in na glas. Prepričan sem, da je potrebno z zapiranjem naše južne meje nadaljevati, da je potrebno ograjo, govorimo seveda o panelni ograji, ne o rezalni žici, da je potrebno ograjo postaviti na vseh tistih delih, ki so tvegana, ki predstavljajo največjo potencialno nevarnost za vdor novega migrantskega vala. In prepričan sem, da bomo to nalogo, ki je ena od prvih nalog, ki sem si jo zadal, tudi v večji ali manjši meri lahko izpeljali. Pri tem ne gre le za varovanje pri potencialnem novem migrantskem valu, gre za nujo in preventivo, ki v ničemer ne bo preprečila ali preprečevala običajnega pretoka blaga in ljudi, bo pa že v osnovi odvračala ideje o nezakonitih prestopih državne meje kogarkoli in kjerkoli. Običajno ljudje prestopamo državne meje na mejnih točkah, na mejnih prehodih. In sam ne vidim nobenega razloga, da bi s tem, ko preprečujemo ilegalni pretok tam, kjer tega pretoka ne bi smelo biti, kakorkoli in kogarkoli ovirali. Še več, s tem, sem prepričan, ne izkazujemo nikakršnega nezaupanja do naših sosedov. Dajemo pa jasno vedeti, da smo sposobni zavarovati zunanjo schengensko mejo.  Ob tem želim poudariti še nekaj, kar ni ravno v duhu dobro sosedskih odnosov med članicami Evropske unije in kaže na dejstvo, kako težko se izvaja Dublinska pogodba, če obse strani nista vzajemno odgovorni za izvajanje le-te. O čem govorim? Govorim o dejstvu, da danes na primer Madžarska, za katero danes vodilni politiki Evropske unije, ki so jo še pred leti nabijali na sramotilni steber zaradi postavitve ograje, pravijo, da se v zavarovanj svojih meja ni zmotila. Ampak ni to bistvo. Želim povedati, da Madžarska danes lažje vrača migrante v sosednjo Srbijo, nečlanico EU, kot to počne Slovenija v sosednjo Hrvaško, ki je članica EU. Torej, nekaj v teh partnerskih odnosih med članicami EU ne štima, če rečem po domače.  Če se vrnem na policijsko izurjenost oziroma opremljenost želim poudariti, da se pri tako visoko tehnološko in tehnično opremljenem sistemu nikoli ne more reči, da se je posodabljanje zaključilo, saj mora biti to konstanten in kontinuiran proces. Če, kot sem rekel, sta zadnji dve vladi zagotovili več sredstev za delo policije in so sredstva bila ustrezno razdeljena, tukaj bi rad jasno povedal da so, tako kot vedno, veste, ko se človek pripravlja na ta hiring v dneh pred hiringom dobiva množico pisem, mailov, vse sorte ti ljudje sporočajo, seveda moraš vse to tudi prečesati, seveda, vzeti z neko zdravo pametjo, z dobro mero razuma, torej, če so vsa ta sredstva bila pravilno razdeljena, torej do mene so prišle nekatere informacije, da naj bi bil del sredstev namenjen za opremljanje prerazporejene za izplačila zaposlenim, jaz verjamem, da temu ni tako. Če pa je, mi bo minister Poklukar, za katerega moram reči, da se poznava še iz časov, ko sem sam ministroval na Ministrstvu za obrambo, in s katerim sva v vseh teh letih izjemno dobro sodelovala. Nazadnje nenazadnje sva v teh dneh, torej od petka dalje v neprestanem telefonskem kontaktu vezano na reševanje zapletov okoli koronavirusa, da mi bo to minister Poklukar znal ustrezno pojasniti. V kolikor je temu tako računam in verjamem, da bo tudi nova vlada sredstva zagotavljala tudi v prihodnjih letih. Ni časa za uspavanje, ni časa za to, da rečemo policija je dobro opremljena. Ta proces je kontinuiran.  In kaj bo, spoštovani poslanke in poslanci, še potrebno, da bomo lahko učinkovito zavarovali naše meje? Še nekaj, kar pa je v vaših rokah. Nekaj kar policija brez vaših pooblastil, brez tega, da spremenite zakon ne bo mogoče. Za vsak učinkovit projekt, tako smo navajeni gospodariti, je potrebno pripraviti več scenarijev. Tudi sam načrtujem, da bomo za varovanje naše južne meje potrebovali več scenarijev. Torej, scenarij A, B, C, vsaj tri, štiri scenarije iz katerega se bo videlo kakšna so realna tveganja za to, da naša južna meja ni dovolj ali pa ne bo dovolj varovana za to, da ta južna meja ne bo zdržala. Te trije, štirje scenariji pa bodo osnova za to, da bom prej ali slej prišel pred vas in vas zaprosil za spremembo dveh, treh ključnih zakonov brez katerih se varovanja ne bo učinkovito ne bo dalo izvajati. Prvi je Zakon o tujcih. Kot veste, je Ustavno sodišče razveljavilo dele zakona, ki ga je po moji oceni zelo strokovno in visoko korektno pripravila nekdanja ministrica Györkösova. Razveljavilo ga je v delu, kjer naj bi odstopali od individualne obravnave vsakega posameznika, ki želi prestopiti ali pa, ki želi v naši domovini azil. Naj spomnim, da se je vse spremenilo z zadnjo odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je jasno povedalo, da ima država možnost in to možnost bo izkoristila, če je seveda pametna, da si predpiše zakon tudi tako, da je v večjih, torej masovnih prehodih, ko država nima ne kadrovskih ne tehničnih ne drugih možnosti, moč te stvari izvajati tudi neindividualno. Tak zakon bo relativno kmalu na vaših mizah, pri čemer seveda verjamem in razumem, da bo možno najti ustrezen konsenz.  Drug zakon, ki ga je potrebno po mojem tudi relativno hitro spremeniti, je Zakon o mednarodni zaščiti. Ko nekdo prihaja iz varne države in vlaga prošnjo za mednarodno zaščito, je tako prošnjo potrebno zavreči. Nikakršnega razloga ni, da nekdo, ki prihaja iz varne države, prihaja k nam s prošnjo po mednarodni zaščiti. Tudi relokacija, EU relokacija, o katerih smo lahko pred leti brali kar precej in ki je dolge mesece pravzaprav razdvajala evropske voditelje, je dvorezen meč. Po eni strani je moč reči, tako kot je rekla Višegrajska skupina, mi na relokacijo ne pristajamo, nikogar ne sprejemamo, tudi sam sem bil blizu tega stališča, pa vendar je potrebno narediti tudi scenarij B, torej več scenarijev o katerih sem govoril prej. Torej scenarij B pa pomeni, da postane Slovenija žep, da se kar na enkrat tukaj v naši domovini znajde množica migrantov ali beguncev in relokacije ni. Torej, če govorimo o relokaciji in tudi verjetno se bo o relokacijah potrebno pogovoriti, imejmo pred očmi tudi varianto B. Bog ne daj in verjamem, da ne, a lahko se zgodi, da bo Slovenija relokacijo potrebovala zato, da bomo te ljudi spravili iz države, ne zato, da jih bomo sprejeli. Zato premislimo o obeh možnostih. Ključ vsega, da do tega pa ne pride, torej ne pri nas ne v Grčiji, ne kjerkoli, pa je učinkovito varovanje zunanjih meja. Ko bo Evropa tako enotna, bogata je dovolj, o tem ne dvomim, bogata je dovolj, da lahko zagotovi neprodušno zaprtje zunanjih meja, ko bo Evropa tako enotna, se o relokacijah ne bomo pogovarjali. Tisti voditelji, če omenim samo nemško kanclerko, ki je bila zelo širokosrčna, širokogrudna privabljanje tujcev, bodo to lahko storili še vedno, tujci bodo prišli v njeno državo, direktno tja, uredila jim bo vse ustrezne papirje in relokacij ne bo potrebno izvajati. In zadnji zakon, ki ste ga sprejeli pred časom in ki ga bo gotovo potrebno, vsaj, z nekim širšim tolmačenjem ponovno vzeti v roke, ki pa ni v moji pristojnosti, torej, povem, da ta zakon ni v moji pristojnost, pa je Zakon o obrambi. 37.a člen, o katerem mnogi danes veliko govorijo, je pravzaprav člen, ki nam omogoča samo usmerjanje množic, ki nam omogoča pomoč vojske samo pri tem, da ne pride do nekih večjih izgredov, da spravimo te ljudi do nekih kontrolnih točk, kjer jih prevzame policija in po moji oceni za učinkovito delo ali pa za to, da bi dejansko lahko vse stvari korektno, ob tako velikem ali pa večjem migrantskem valu, izvedli, ni zadosten. Sam se ne zavzemam za prenos policijskih pooblastil na vojsko. V vojski sem bil, vojsko poznam in moram reči, da si tega prenosa ne želim. Že sedaj pa obstaja del vojske, ki vsaj del teh pooblastil ima, torej, vojaška policija ima del teh pooblastil. Do danes nisem slišal, da bi se kaj bolj konkretno ali pa kaj več pogovarjal o vojaški policiji, zato sem prepričan, da je v takih trenutkih ali pa v takih razmerah, ki smo jim lahko v prihodnje priča, potrebno razmisliti o tistih delih Slovenske vojske, ki pooblastila imajo, brez novih pooblastil in ki lahko ustrezno pripomorejo k zavarovanju naše meje. Druga alineja koalicijske pogodbe; administrativna razbremenitev in decentralizacija. Naj vam spoštovani poslanci in poslanke, verjamem, da to poznate, pa vendar, sem se odločil, da bom to pokazal. Tole je organigram slovenske policije, verjetno ga poznate, in če pogledate policijske uprave, če pogledamo samo en majhen delček tega organigrama, recimo Policijska uprava Celje, boste za vsako tako policijsko upravo, našli še enkrat tak organigram. Torej, ko menedžer v podjetju vidi take organigrame, se prime za glavo in se vpraša, ali je mogoče na podlagi tako zapletenih organigramov, tako prepletenega strukturalnega razvida, sploh učinkovito vodit organizacijo? Mnogi bodo rekli, da je vodenje podjetja in vodenje države ali ministrstva, povsem nekaj drugega. Drugi bodo opozarjali, da so taki organigrami množica pravilnikov in tako naprej, posledica tega, ker policija po eni strani ima pooblastila, ki nedvomno posegajo v človekove pravice in je prav, da so za to še kako kontrolirani. Pa vendar, vam moram reči, da kljub temu, da vse te trditve držijo, ocenjujem, da je možen tudi drugačen pristop. Naj v tej fazi, morda, poslance malo pozabavam s kratkim intermezzom in povem, da sem si pred časom ogledal ameriški film Le Mans '66 ali Izzivalci, po slovensko - vsem, ki ga niste videli, ga seveda toplo priporočam, če se ne motim, je dobil tudi oskarja – kjer zgodba, resnična zgodba, govori o tem, kako si Ford, torej predsednik uprave Forda, neizmerno želi in za to zadolži cel tim ljudi, premagati na kultni dirki Le Mans 66 Ferrarija. Komu tisti človek, ki je bil za ta projekt, za to zgodbo pride poročat mu v eni od scen prinese cele kupe fasciklov in pove, spoštovani predsednik, dokler bodo informacije iz teh fasciklov, iz teh tehničnih rešitev, pri vas prihajale ali pa do vas prihajale štirikrat, petkrat prečiščene. Dokler bo to videl prvi šef, pa drugi šef, pa tretji šef, pa četrti šef in vi ne boste imeli neposredne informacije, kaj dejansko se na terenu dogaja, kaj dejansko inženirji, tehniki v proizvodnji rabijo. Kaj dejansko so predlogi za izboljšanje, toliko časa tu ne bo rešitev in tu ne bo zmage. Šlo je za resnično zgodbo in predsednik uprave se je odločil, da bo o človeku, ki je vse to skupaj vodil dal neposreden dostop do njega, informiral ga je neposredno in seveda jasno da filmsko, tudi ne bom rekel da ne. Uspeh je bil na dlani. Ford je uspel in Ferrarija trikrat zaporedoma, tri zaporedna leta takrat tudi premagal.  Kaj ima to z vodenjem ministrstva? Ministrstva, ki je seveda strogo hierarhična organizacija, v kateri morajo biti šefi, v kateri se morajo izpolnjevati ukazi ima veliko. Pa ne za tiste, ki ukaze izpolnjujejo, ampak za nas, za tiste, ki bomo, če nam boste dali seveda to pooblastilo, to zaupanje, to ministrstvo vodili. Torej mi smo tisti, ki bomo zadolženi za to, da bomo vedeli, kakšne so ideje, kakšni so predlogi, kakšni so indici tistih, ki delajo neposredno na terenu, ki pišejo zapisnike, ki delajo administrativno delo zato, da bomo lahko to organizacijo naredili bolj učinkovito. Ne tako, da bomo poslušali zgolj informacije, ki nam jih bodo predajali šefi, ampak da bomo tiste najosnovnejše procese, tisto kar policija mora izvajati dejansko vedeli in poznali sami. To je ključ uspeha tako v podjetju in verjamem, da tudi v državni upravi. Seveda ne morem našteti vseh tistih, veliko stvari, ki bi jih bilo po moji oceni potrebno v duhu zmanjšanja administrativnih ovir in izboljšanja poslovanja katerega koli ministrstva uvesti. Naštel bom samo tri. Tudi te tri, so mi sporočili v zadnjih dneh, med množico tistih tridesetih, štiridesetih, o katerih sem govoril prej.  Torej, ena od zelo zanimivih in takoj sem jo pograbil, če temu tako rečem, zmanjšanje administrativnega dela policije na terenu z nabavo tabličnih računalnikov, ki bodo poenostavili prekrškovne postopke, izdajanje in zaključevanje nalogov, razporedov dnevnih opravil policije in še in še bi lahko naštel. Danes imamo pravzaprav vse že na tablici. Aplikacije nam omogočajo, da ogrevamo našo hišo, nam omogočajo, da si prižgemo hladilnik, nam omogočajo, da ob ustrezni uri zavrtim pralni stroj, in pravzaprav je res nesprejemljivo, da tako pomembna inštitucija, kot je policija mnoge stvari še vedno opravlja ročno.  Druga zadeva. Ureditev e-komuniciranja s sodiščem preko e-pošte. Torej tega ni. Ali pa ni povsod. To bo znatno pospešilo delo policije, predvsem pa bo nekako omejilo tiste zaostanke, ki so posledica tega, da se ukvarjamo z nepotrebno administracijo.  In pa zadnja. Morda prej ali slej, upam da prej, tudi na vaših klopeh. Sprememba zakonodaje v tistih delih, ki bo vsaj deloma odpravilo, po moji oceni nerazumljivo ščitenje osebnih podatkov v izrednih razmerah. Pa da se ne boste ustrašili, ne gre za nikakršne vpoglede v osebne podatke, ne gre za podatke o tem kdo kje je, kdo kaj dela in podobno. Gre enostavno za razmer kot jih poznamo danes in ko si lahko v medijih ali pa na avstrijskih spletnih straneh preberete, kako Avstrijci izvajajo kontrole tega kdo k njim vstopa in kdaj in kje izstopa. Torej Avstrijci, tako smo lahko gledali včeraj tudi na komercialni televiziji, nimajo nikakršnih težav, da posnamejo registracijo vozila, da pogledajo kdo v vozilu je, da povedo v kolikor je to tujec se na avstrijskem ozemlju v času krize ne more ustavljati, ampak mora v bistvu avstrijsko ozemlje zapustiti, in cela vrsta takih predpisov je, ki težijo, bremenijo ali pa hromijo neko realno, neko zdravo kmečko razumsko pooblastilo, ki ga v takih primerih policija nedvomno mora imeti.  In povsem na koncu tega dela moram reči, da ko detajlneje preberete ali pogledata te organigrame boste lahko zasledili, da se mnoge stvari podvajajo, da imamo mnoge stvari na policijski upravi in na policijski postaji. Da imamo mnoge stvari v direktoratu ali pri direktorju generalnega direktorja policije in pri sekretariatih komandirjev posameznih policijskih uprav. Torej, vse to je potrebno, po moji oceni, temeljito pregledati, temeljito prečistiti in predvsem vrniti policista tja, kjer ga ljudje najbolje čutijo, to je v lokalno okolje. Verjetno se spomnite časov ministrovanja Katarine Kresal in njenega projekta Libra, ki je ukinil, mislim da, 3 ali 4 policijske uprave, sedajle na pamet se lahko spomnim Krško, Postojna, Slovenj Gradec, če se ne motim. Jaz do danes kljub temu, da sem v teh dneh temeljito iskal kje je kakšna analiza, kaj pomeni za varnostno situacijo ukinitev teh policijskih uprav, ali pomeni to slabše ali kaj boljše ali je enako ali je…, se pravi jaz teh podatkov v tem trenutku nimam. Jih bom pa želel, torej te podatke bom želel videti. In v kolikor so podatki slabši je potrebno, če nič drugega, ne govorim o upravah, govorim pa o tem, da je potrebno vrniti vsaj policijske postaje, potrebno je vrniti policija na teren zato, da imajo prebivalci Slovenije tisto, kar se od policije pričakuje. Torej, občutek varnosti in pa kontaktno točko, na kateri se ve kam in kako je potrebno poklicati v primeru česarkoli, kar ni skladno z zakonodajo, karamboli, vlomi, da ne govorim o kriminalnih dejanjih in tako naprej.  Še eno stvari bi v tej točki rad poudaril, na podlagi zakona o organiziranosti in delu policije, če se ne motim je tam to nek, ne držite me za besedo, ampak mislim, da je 35. člen ali nekaj takega. Ta zakon govori tudi o obveznosti ali ne obveznosti, ne govori o obveznosti, govori o priporočilu policije poročati o lokalnih skupnostih. Jaz želim, da se z župani slovenskih mest pogovorimo o tem, ali je mogoče, vem da nekatere občine že to imajo uzakonjeno, se pravi v svojih odlokih predpisano, je to poročanje obveza. Torej, enkrat letno komadir policijske postaje, morda komandir policijske uprave poroča na občinskem ali mesnem svetu kakšna je varnostna situacija v občini. Za to, po moji oceni, ni potrebno spreminjat zakona. Torej, ker tam notri piše, da je to priporočilo, se to priporočilo da izvajati tudi dosti bolj striktno, predvsem pa dosti bolj v sodelovanju s šefi lokalnih skupnosti, torej župani lokalnih skupnosti.  Ena od alinej, ki je v koalicijski pogodbi tudi jasno navedena, pa jo mnogi razumejo predvsem kot nalogo   (nadaljevanje) novega ministra za delo, družino in socialne zadeve, govori takole, dosleden nadzor nad fiktivnimi prijavami stalnega prebivališča z namenom, da se prepreči zloraba socialnih transferjev. Najbrž se vsi strinjamo, da je zloraba socialnih transferjev, torej tistega dela davkoplačevalskega denarja, ki je res potreben za najhujše socialne primere, torej ali pa za družine ali pa kakorkoli, da je zloraba tega dela državnega denarja res ena najbolj zavržnih stvari. Jaz bi rad opozoril v tem delu, da sem bil pred dobrim tednom obveščen o tem, da je nedaleč od Ljubljane na nekem naslovu običajne družinske hiše prijavljeno 30 tujcev, 30 tujcev. Zdaj jaz se ne sprašujem o tem, ali je dejansko mogoče, da 30 tujcev tam živi, ali ne, spraševal pa sem se, ko sem pripravljal tole zaslišanje oziroma to svojo predstavitev, o tem, kako je mogoče 30 tujcev na takem naslovu sploh prijavit. Inženirji tehnike smo navajeni, da imamo neke standarde. Tako imamo standarde recimo za priporočljivo površino pisarniškega prostora, imamo standarde za velikost kopalnice, imamo standarde za velikost dnevnih prostorov, imamo standarde za osvetljenost in podobno. In prav nerazumljivo mi je, kako ti standardi ali pa neka navodila niso uparjeni s tem, koliko ljudi kje živi. Torej upravnemu delavcu se pravzaprav ne bi bilo potrebno z ničemer ukvarjati, ko bo tam prijavljen 4. ali pa 5. ali pa 10., in mu bo algoritem povedal, da je na tem naslovu kvadrature samo toliko in toliko, torej vemo, da se te podatke da iz baz Geodetske uprave združevat, mu bo avtomatično tako prijavo zavrglo, se pravi te prijave ne bo mogoče izvesti. Zakaj se sploh toliko ukvarjam s temi prijavami? Ukvarjam se zaradi tega, ker sem osebno prepričan, da v teh primerih, ko govorimo o zlorabah eventualnih socialnih transferjev, na prvi strani, na strani tistih lastnikov, ki take prijave omogočajo, ne gre za to zlorabo, ampak gre enostavno za korupcijo. Jaz sem prepričan, da tisti ljudje, ki dovoljujejo prijavo 30, 40 tujcev na svojem naslovu, to ne delajo brezplačno. Jasno, da je to težko dokazat, težko je reči, da je temu povsod tako, ampak z določenimi rezi, standardi, o katerih sem ravnokar kar nekaj govoril, se stvar da bistveno omejiti oziroma zajeziti. Naslednja točka iz koalicijske pogodbe govori o ustanovitvi specializiranih sodišč za pregon najtežjih oblik gospodarske kriminalitete in primere velikega oškodovanja javnih sredstev. V svoji karieri sem veliko prepotoval, tako službeno kot privatno. In povsod sem spoznal, da je ogromna večina ljudi poštenih in pravičnih. Če tem lastnostim dodamo še prislovično pridnost slovenskega naroda in zaključimo, da je tu večina živečih državljanov poštena in živi od svojega dela, tako kot povsod v družbah pa imamo tudi odklone in ti odkloni, ki predstavljajo kriminaliteto in so jo policija, tožilstvo, sodstvo dolžna preganjati, v kolikor niso ustrezno procesirana, torej ta kriminalna dejanja postajajo ali pa so rak rana vsake družbe. Pa ne zgolj zato, ker ti kriminalci niso preganjani in kaznovani, veliko bolj zato, ker je v tisti ogromni večini poštenih ljudi, ker v tisti ogromni večini poštenih ljudi budijo jezo, nezadovoljstvo, občutek krivičnosti in nenazadnje pripeljejo v popolno nezaupanje, v pravno državo, predvsem pa v nezaupanje organov pregona. To je področje dela policije in ministrstev, ki le ne, da bo najbolj na očeh javnosti, ampak javnost in jaz z njo pričakujem bistvene spremembe. Ni mogoče reči, da kriminalisti, NPU, če govorim o enem segmentu najbolj specializiranega dela, najstrokovnejšega, najelitnejšega dela kriminalistične policije, ne upravljajo svojega dela ali pa tega ne opravljajo pošteno, je nedvomno dejstvo, da je to delo v veliki meri ne najbolj učinkovito. Posebej izpostavljam NPU, tako kot sem rekel, saj se za tako visoko izobraženo osebje, tako kvalificirano osebje, ki tam deluje, upravičeno pričakujejo višji in boljši rezultati dela. Kaj predlagam? Predlagam, da NPU v skladu z veljavno zakonodajo takoj in sproti prične preiskovati vsa kazniva dejanja, ki izstopajo na državnem nivoju, tako po višini materialne škode kot po zahtevnosti preiskovanja. Kazniva dejanja naj prične preiskovati takoj v prijavi ali po, še bolje po izvršitvi takega dejanja, ne šele potem, ko NPU v skladu z internimi navodili obravnavo primera dodeli temu in temu. NPU in policijske uprave morajo kazniva dejanja preiskovati hitreje in bolj kvalitetno kot to počnejo sedaj. Po informacijah, ki sem jih prejel iz nadzorstva, ki ga je leta 2018 Ministrstvo za notranje zadeve izvedlo nad delom NPU, izhaja, da NPU preiskuje sume gospodarskega kriminala nerazumljivo dolgo. Torej, to niso moje besede, to so besede notranjega nadzora MNZ, nerazumljivo dolgo, za kar sta odgovorna predvsem direktor in pomočnik direktorja NPU. Več kot očitno je, da se preveč časa obremenjujejo z malenkostmi in premalo prostora in dela prepustijo državnim tožilcem, ki usmerijo in vodijo preiskave, sami sebe pa s takim načinom dela zgolj dodatno obremenjujejo, kopičijo zaostanke ter zaradi preobremenjenosti ne prevzemajo aktualnih primerov, na primer sum kaznivih dejanj v zdravstvu, ki jih odkrijejo preiskovalni novinarji, kjer bi bilo mogoče s hitro reakcijo nacionalnega preiskovalnega urada zbrati dokaze in jih zavarovati, se ne izvajajo. Kasneje, ko preiskava seveda steče, pa je te dokaze ali materialna sredstva, ki nekako kažejo na to, da gre za kazniva dejanja, zelo težko ali pa nemogoče pridobiti. Enako se po moji oceni dogaja tudi na področju gradbenih storitev. Pa naj bom jasen, ne samo na državnem nivoju, torej ne gre samo za gradbene storitve v katerih se veliko bere v zadnjih dneh, od drugega tira do ne več česa še vse, torej po mojem na tem gradbenem področju velika problematika tudi na lokalnih ravneh. Torej tudi na lokalnih ravneh bo treba zavihati rokave. Zato bo moja usmerite za delo v policiji tesno povezana z željo in voljo tako ministra za zdravstvo kot ministra za infrastrukturo, za ureditev na obeh njunih področjih, ki sta po moji oceni leglo korupcije iz naslova javnih naročil. Govorim o državnem nivoju. V zadnjih letih smo bili priča mnogim upravičenim kritikam tožilstva, od zastaranja rokov do nestrokovni pripravljenih obtožnic ali celo do tega, da so morali uničevati dokaze, pri čemer je vsaj za predkazenski postopek potrebno ugotavljati in analizirati tudi delo kriminalistov, ali so uvedbe vložene dovolj zgodaj, kako se odzivajo na usmeritve, ki jih podajajo tožilci, ali so pri svojem delu res neodvisni, ali doživljajo pritiske nadrejenih. Le s tem, da bomo kriminalistom ne glede na njihova osebna prepričanja ali preference odprli prosto pot za preiskovanje kaznivih dejanj in to ne glede na to, kako se preiskovanec piše, ne glede na to iz katerega politične miljeja prihaja, ne glede na to čigav sorodnik je, ali v povezavi s katerim od odločevalcev je, le tako se lahko nadejamo, da bodo kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala in oškodovanja javnih sredstev dobivala pravične epiloge. Tukaj bo seveda del te zgodbe moral odigrati tudi novo vodstvo Ministrstva za pravosodje, ki bo, kot sem dejal, z ustanovitvijo specializiranih sodišč, zadnji v verigi procesiranja kriminalcev.  Naj na koncu tega dela postrežem še s podatkom, da so na Nacionalnem preiskovalnem uradu v zadnjih 10 letih obravnavali cirka tisoč 100 kaznivih dejanj. Na tožilstvo so vložili 796 kazenskih ovadb zaradi kaznivih dejanj s katerim je bila po njihovo oceni pridobljena protipravna premoženjska korist v višini 1,05 milijarde evrov. Koliko smo bili uspešni v naslednjih fazah veste ali pa vemo sami. Zelo malo. In če se ozrem zopet na osebno izkušnjo, lahko rečem, da sem v zadnjih desetih letih kar precej časa preživel na svojem deli oziroma pri svojem delu v Srbiji in bil naravnost šokiran, kako veliko bolj so uspešni tam doli, čeravno smo jih vedno imeli za nekaj manj, za nekaj, bi rekel, manj učinkovite kot smo v naši državi. Stotine, desetine milijonov evrov so zaplenili, zaprli so množico kriminalcev in to so naredili v relativno kratkem času.  S tem, spoštovani poslanci in poslanke, zaključujem del predstavitve, ki se nanaša na ključne dogovorjene in koalicijsko usklajene aktivnosti, ki jim bo sledila nova vlada. Pri čemer pa je seveda jasno, da bo vsak od ministrov lahko in moral predlagati tudi spremembe, ki bodo za dvig nivoja bivanja državljanov nujni. Po dogovoru, vsaj tako smo se pogovarjali na koaliciji, bomo posamezni ministri s takimi predlogi najprej seznanili koalicijske partnerje in v kolikor bodo ti skupaj s svojo ministrsko ekipo ocenili, da so te naloge sprejemljive tudi za njihove programe, pričeli z realizacijo le-teh.  Sam bi želel že v tem trenutku najaviti nekaj teh ključnih sprememb, ki jih bom kot sam predlagal kolegom ministrom, torej kolegu ministru za infrastrukturo, ministrici za pravosodje in ministru za javno upravo. Tako kot je v letih po tem, ko smo uvedli avtocestne vinjete, mimogrede lahko povem, da sem projekt uvajanja avtocestnih vinjet takrat na Darsu osebno vodil in ga realiziral v manj kot pol leta. V manj kot pol leta potem, ko je takratna prva Vlada Janeza Janše sprejela odločitev, da prihajamo na cestnine s pomočjo vinjet, smo nalepili prvo vinjeto. Torej če se je potem bistveno izboljšala prometna varnost, ljudje so se preusmerili na avtoceste. Tam je seveda boljša infrastruktura. Število smrtnih žrtev se je v teh letih drastično znižalo. Podatki za lansko leto sicer kažejo, da je nekaj smrtnih žrtev več, kot predlani. A vendar je bolj zaskrbljujoče to, da se ne zmanjšuje število prometnih nesreč. Torej število prometnih nesreč je v neprestani rasti in seveda obstaja nedvoumna korelacija med številom prometnih nesreč in številom žrtev, ki na podlagi teh nesreč nastajajo. Že takrat sem, torej deset let nazaj predlagal, da po vzoru Avstrije, tudi na naših cestah, na naših avtocestah uvedemo avtocestno policijo. Za to ni bilo posluha. Tudi takrat ni naš minister, torej minister naše stranke Mate, je tej ideji nasprotoval. Jaz sem še vedno prepričan, da je uvedbo dela uniformirane prometne policije, ki skrbi samo za varnost, pretočnost na avtocestnem omrežju, ne nazadnje se je v zadnjih desetih letih drastično povečalo število tovornega prometa na avtocestah, lahko bistveno pripomore k prometni varnosti. Na DARS-u že obstajajo analize, študije, ki nam omogočajo celo vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva za to področje. Seveda ne za policista, ampak za investicije v opremo, za investicije v nazorne točke in ta javno-zasebno partnerstvo bi seveda bilo partnerstvo med državo in državno družbo DARS. Torej ta predlog bo kmalu na mizi kolega ministra.  Druga stvar, ali pa druga zadeva, ki jo bom zelo v kratkem predlagal je združitev vseh entitet, ki v slovenskem prostoru nastopajo, bodisi kot upravljavci, nadzorniki, vzdrževalci prometnih tokov in javnega prevoza. Ne vem če poznate, ko se peljete iz Ljubljane proti Domžalam, boste na desni strani videli stavbo, na njej piše DARS in tam domuje Nacionalni center za opravljanje prometa. V drugem nadstropju te stavbe deluje Nacionalni center za opravljanje prometa.  V prostorih Ministrstva za infrastrukturo domuje direktorat ali pa del ministrstva, ki se ukvarja z integriranim javnim prometom. V prvem nadstropju iste hiše v Dragomlju domuje nadzorni center Direkcije za infrastrukturo, ki se ravno tako ukvarja z nadzorom prometa. Deset metrov od teh nadzornikov sedijo nadzorniki DARS-a, ki se ravno tako ukvarjajo z nadzorom nad potekom prometa.  Torej sam sem si pred desetimi leti, cirka desetimi leti ogledal podoben nadzorni center v New Yorku. Tam sedijo policisti, prometniki, gasilci, morda sem še koga pozabil. Vsi gledajo na ene ekrane. Nihče ne plačuje vzdrževanja programske opreme dvojno. Nikomur niti na pamet ne pade, da bi bilo to ločeno, zato je po moji oceni nujno naredit tukaj temeljit rez in zadeve v veliki, veliki meri združiti.  Bil sem tudi opozorjen, da policija nima vseh pooblastil, oziroma ni povsem jasna zakonska podlaga za izdajanje odločb o prekrških, ki nastajajo pri sekcijskem merjenju hitrosti. V včerajšnji oddaji na komercialni televiziji smo lahko poslušali razlage, zakaj je to mogoče, zakaj to ni mogoče, kje so ovire pridobivanja podatkov lastnikov registrskih tablic, oziroma vozil, pa se s tem morda   (nadaljevanje) ne bi v tem trenutku prav veliko ukvarjal, povem le, da je Dars sekcijsko merjenje nadzora hitrosti s tega odseka umaknil, torej tam tega nadzora zaradi nezmožnosti izterjave kazni ne izvajajo. To je, oprostite, spoštovani poslanci in poslanke, zame nesprejemljivo. Višina kazni je vedno bila populistična tema. Po moji oceni seveda je smiselno in primerno, da je ta višina kazni v neki večji ali manjši meri vendarle korelirana s prihodki državljanov, z bruto domačim proizvodom. In če pogledamo kazni v Avstriji, sami veste, so nižje. Jaz tega dela ne bom odpiral, bom pa apeliral na vse tiste, da ponovno preučijo, ali so višine kazni, kot jih plačujemo danes ali kot jih plačujejo danes državljani, glede na njihove dohodke, glede na GDP primerne ali ne. Zaključim z zadnjim predlogom, ki ga bom - in kar sem ujel del prejšnje razprave kandidata ministra za javno upravo – predlagal, pa se ga nisem spomnil potem, ko sem njega slišal, ampak sem to imel pripravljeno v svoji predstavitvi, pa je prostorska problematika policijskih postaj. Tu posebej izpostavljam Policijsko upravo Ljubljana, za katero je bil že narejen velik premik. Našli so se prostori, ne prostori, našlo se je zemljišče, kamor naj bi to policijsko upravo selili. Sprejet je bil tudi dogovor z ljubljanskim županom o zamenjavi določenih zemljišč, pa vendar se nič ne premakne. Že desetletja na primer sem v teh dneh, ko sem poizvedoval, kje domujejo policijske uprave, dobil informacije, da že desetletja plačujejo najemne prostore v Mariboru in kaj jaz vem, kje še vse, ob tem, spoštovani, da imamo državno podjetje, državno podjetje DSU, ki naj bi skrbelo za nakup in oddajo poslovnih prostorov državnim organom. Tako kot je najavil zaslišani predhodnik tu pred mano, verjamem, da bo uspel poskrbeti za to, da se take anomalije, da državni organi plačujejo najemnine v najetih prostorih, ob tem pa imamo prazne državne prostore, ne dogajajo. In nenazadnje, družba DSU, kot vem, financirana z nemalo sredstvi v preteklosti s strani državnega proračuna, se bo morala bolj resno zavedati, kakšno je njeno poslanstvo.  Na koncu, spoštovani poslanci in poslanke, naj povem še svoje vodilo, ki me je vodilo v vsej svoji karieri. To je bilo sila preprosto in načelno, več dejanj in manj filozofiranja. Tudi, če mi boste podelili vaše zaupanje, vam obljubim, da bo tudi v prihodnje to moje vodilo. Hvala za vašo pozornost. Sedaj sem pa seveda na razpolago za vaša vprašanja. Na vse ali na vsa verjetno ne bom znal odgovoriti, lahko pa vam obljubim, da boste v najkrajšem času, če vas bodo seveda po današnjem dnevu ta vprašanja še zanimala, dobili ustrezne odgovore. Hvala lepa.
Ja, hvala gospodu Hojsu za to podrobno predstavitev. Preden dam v nadaljevanju besedo članicam in članom odbora, še 2 obvestili. Najprej pojasnilo glede vprašanj. Vprašanja članic in članov odbora se lahko nanašajo na delovno področje Ministrstva za notranje zadeve, ki v skladu s 34. členom Zakona o državni upravi opravlja naloge na področjih javne varnosti in policije, upravnih, notranjih zadev in migracij. V tej vsebini je bila tudi predstavitev. In drugo obvestilo, na seji namesto poslanca Janija Möderndorferja sodeluje mag. Dušan Verbič, Poslanska skupina Stranke modernega centra. Do zdaj imam 5 prijavljenih k razpravi. Prvi ima   (nadaljevanje) besedo poslanec mag. Branko Grims, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.
Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav, še poseben pozdrav kandidatu! Dejstvo je, da v okoliščinah, v katerih prevzema nova Vlada svojo odgovornost, je zato, da postaneš član te Vlade, potrebno dvoje, eno je vabilo predsednika, se pravi, mandatarja, in drugo je civilni pogum. Kajti okoliščine, v katerih prevzema nova Vlada svojo odgovornost, so izjemno zaostrene. Prvi razlog za to je tu in zdaj, očiten že vsakomur, to je prisotnost virusa, ki je svoje zobe pokazal v naši soseščini. To postavlja pred policijo, pred organe, pred celotno Ministrstvo za notranje zadeve dodatno izjemno zahtevno nalogo. Samo upamo lahko, da ni veliko izgubljenega časa, ki ga je bilo v minulih tednih, pripeljalo do točke, da bodo tudi v Sloveniji ukrepi stopnjevani do take mere, kot so v sosednji Italiji. Vsekakor bo to zahtevalo dodatno obremenitev ljudi, dodatno obremenitev policije.  Obenem se zaostruje problematika ilegalnih migracij. Vsi veste, da jih je že sicer nekje okoli 120 tisoč na Balkanu, od Grčije do Bosne. Poleg tega pa so v veliki meri propadle zahteve Erdogana, ki jih je hotel uveljaviti v Bruslju, in pred kakšno uro je zaokrožilo obvestilo, da je izjavil, da ne bo v ničemer omejeval nadaljnjih migracij pri izhodu iz Turčije. No, resnica je drugačna, oni dejansko spodbujajo ljudi k odhodu, pri tem se uporablja v določeni meri celo sila. In to seveda pomeni, da bo temu pritisku in temu varnostnemu izzivi zelo kmalu izpostavljena še toliko bolj tudi Slovenija. Sami ste omenili ograjo, ampak ograja je učinkovita toliko, kot ima varovanja s strani ljudi. Zato se postavlja vprašanje, kako v teh okoliščinah vse to zagotoviti, še posebej zato, ker je še tretji element, ki bo vplival na varnost, o katerem se v Sloveniji praktično nič ne govori, pa nanj opozarjam že tedne in tedne. Zaradi virusa bo sledila velika gospodarska kriza. Celo če bi se po nekem čudežu virus zdajle zelo hitro izpel - pa se zelo verjetno ne bo, kajti kdor ne vem, je gospa Merkel napovedala tudi do 50 milijonov obolelih in 2 milijona umrlih za njihovo državo, in predstavljajte si, kaj to pomeni za Slovenijo -, celo če bi se, so tu že pričakovanja, ki so se že odrazila na svetovnih borzah, ki so v samo nekaj dneh izgubile okoli 3 tisoč milijard dolarjev, nafta je v eni noči izgubila 30 % svoje cene, kar je običajno znak krize, ne glede na to, da prihaja pri tem tudi do obračunavanj med tistimi, ki so proizvajalke nafte. In pa tretji znak, ki govori o prihajajoči krizi, je poleg padca delnic, ki se je odrazil v izgubi 3 tisoč milijard, hkratna rast zlata, ki je posegla v take višine, da že desetletja temu ni bilo tako. Vse to seveda pomeni, da bodo varnostni izzivi še večji, kot se zdi ta hip. Po drugi strani pa se zaradi prihajajoče gospodarske krize lahko hitro zgodi, da bo denarja manj. To se pravi, ti izzivi so kompleksni, so veliki, in postavljam vam vprašanje, kako boste na to odgovorili, kako boste zagotovili učinkovito v teh zaostrenih okoliščinah varovanje južne meje. Pa seveda da bo manj zlorab azilnega sistema, kajti na masovne zlorabe azilnega sistema je že v preteklosti zelo korektno in zelo odločno opozorila ministrica Györkös, vendar takrat ni imela politične podpore, da bi temu v večji meri naredila konec. Vse to je seveda pomembno zaradi nadaljnjega razvoja Slovenije, kajti danes varnost, tako kot ste v svojem uvodu, s katerim se globoko strinjam, že sami povedali, ne predstavlja samo vrednote, ampak varnost ima danes tudi pomembno razvojno komponento, brez varnosti ni nič, denar, mlade družine, ljudje se vse bolj selijo tja, kjer se počutijo varne. To se pravi, če želimo omogočiti Sloveniji razvoj, bo nujno investirati v varnost in storiti vse, iskati tudi širši družbeni konsenz, da zagotovimo varnost   (nadaljevanje) varnost in s tem tudi blaginjo ljudi.
Naslednja ima besedo poslanka Nataša Sukič, Poslanska skupina Levica.
Hvala za besedo, predsedujoči. Ja, nič, spoštovani kandidat, moram reči, da sem v Državnem zboru sicer že kar nekaj stvari doživela, ampak srh me pa še ni spreletaval, no. Tokrat pa me je, moram reči, ob nekaterih vaših napovedih, pa bom tudi pojasnila, zakaj. Že začeli ste zelo eksplozivno in učinkovito. Začeli ste s tem, da naj država spet postane država, in me zanima, kako boste v tej državi torej naredili red, napovedali ste, da boste naredili red. Glejte, gledala sem koalicijsko pogodbo, ki kar buhti od napovedi uvajanja dodatnih represivnih ukrepov. Pa imenujmo stvari kar s pravim imenom, da ne bomo toliko leporečili in cvetličili, s tem izrazoslovjem. Recimo, napovedujete militarizacijo meje, to je pravzaprav pravi izraz za napovedano učinkovito varovanje meje. Kar pomeni, seveda, saj ste sami nekaj omenili, da delno že ima vojaška policija neka določena pooblastila, ampak jaz sem prepričana, da to pomeni nadaljnje podeljevanje policijskih pooblastil vojski, ki vam bo v teh izrednih razmerah, ki so se zdaj pojavile v obliki virusa in begunskega vala, ki se napoveduje, verjetno bo to to. In militarizacija družbe, tudi to lahko opazimo v tej koalicijski pogodbi, saj smo se včeraj pogovarjali s Toninom, kandidatom za ministra za obrambo. Postopno uvajanje naborniškega sistema je, recimo, točen indikator tega dogajanja. Seveda, bistven poudarek, kot rečeno, je na represiji. Mi vemo, kaj za stranko SDS pomeni učinkovito varovanje meje, saj ste tudi sami, kandidat, zelo jasno naslikali, kaj bo to pomenilo. Sami ste omenili, da bo treba dodatno, če sem si prav zapomnila, južno mejo zavarovati z dodatnimi tehničnimi ovirami. Se pravi, domnevam, da boste ograjo še dalje nadgrajevali in dograjevali, dokler ne bo celotna linija zagrajena, tako kot to Trump dela v Ameriki proti Mehiki. Aha, tako, vidim, da prikimavate, torej sem vas pravilno razumela. No, saj, zdaj lahko razumete, da me resnično lahko spreletava srh ob takih napovedih.  Glejte, sploh ne vem, no… Ja, bomo šli kar po vrsti. Zanima me, včeraj je kandidatu Toninu ušlo, da bi vključil te prostovoljce, varde, kar v prostovoljne enote vojske, pa me zanima vaš pogled na te vardiste, ki tako veselo paradirajo ob naši žici, in tam, kjer še ni žice, pa jo boste vi postavili oziroma ostale ovire. Kako to komentirate.  Zanima me tudi vaš komentar o potrebi spremembe postopkov za pridobitev začasnega in stalnega prebivališča tujcev ter njihova obvezna integracija, to so te točke, o katerih se tako radi izrekajo predvsem v stranki SDS. In pač vemo, kaj pomeni omejitev ali celo prepoved prijave bivališča, to pomeni enostavno onemogočenje socialnih, zdravstvenih in drugih pravic. In tudi vemo, kaj pomeni prisilna integracija, o kateri smo se tudi že naposlušali kar precej. Pa me zanima vaš komentar glede tega. Vemo, kaj se je dogajalo do zdaj. Vemo tudi za to, da še danes med nami živijo žrtve, recimo, načrtnega izbrisa, se pravi, izbrisani, tisti, ki so bili izbrisani iz registra prebivalstva  (nadaljevanje) Nimajo pravic, niso imeli pravic in svoboščin. Vemo tudi kakšen odnos je imela stranka, ki jo vi predstavljate tukaj v vsej dosedanji zgodovini do Romov, tujcev, begunce, ki so zanje migranti, za nas migrante to očitno niso za vas ljudje, ki zaradi humanitarne katastrofe se umikajo iz določenih teritorijev. Vemo kakšnem besednjak in kakšno stališče imate do brezposelnih. Sami ste omenjali prej izkoriščanje socialnih transferjev, o tem bom nekoliko pozneje, se pravi, vaš odnos do tako imenovanih lenuhov, parazitov in izkoriščevalcev. Zanima me ali se motim …
Poglejte, kolegica Sukič. Kandidat ni govoril o nobenih lenuhih in o nobenih izkoriščevalcev …
… o izkoriščanju socialnih transferjev z drugimi besedami …
Prosil Vas, da tega ne izkoriščate in ne zlorabljate.
Prav, v redu. Malo bolj mi boste mogli pojasniti to še enkrat, če sem vas prav razumela o zajezitvi izkoriščanja socialnih transferjev.  Mi je zanimivo, da pri vsem tem vašem nagovoru pa niste ene stvari omenil, ki pa je del programa stranke SDS in to je ilustracija v policiji. Zanima me vaš komentar glede tega ali ste morda pozabil to omeniti pa imate tudi to v programu?  Zanima me tudi med ukrepi v programu je bilo navedeno, da boste takoj priklicali vse tajne predpise in omogočili nadzor nad delom policije s strani ustreznih nadzornih komisij pa me zanima, če to še drži, če se tudi vi strinjate s tem, ali bo to držalo? In, če boste umaknili oznako tajno z vseh dokumentov recimo tudi iz spornih navodil policije, ki vsebuje navodila za nezakonito postopanje z begunci in jih ministrstvo še vedno skriva pred javnostjo, čeprav smo že nič kolikokrat zahtevali te podatke. Zanima me ali boste razkrili vso dokumentacijo povezano s stroški nakupa, postavitev in vzdrževanja rezilne žice in panelnih ograj na meji do sedaj in če nam boste tudi transparentno sproti poročali o novih stroških, glede na to, da boste tako učinkovito gradili te ovire naprej? Sama sem postavila mislim, da že dvakrat ta vprašanja pa moram reči te transparentnosti ni bilo zagotovljene tako, da upam, da boste vsaj dejansko transparentni pri tem in da boste za nazaj dali te podatke tudi ker so tudi v vaši stranki dejansko večkrat izpostavljali te sumljive posle v zvezi z žico tako, da upam, da se vsaj tukaj ujemamo v tej želji po transparentnosti. Mi se že namreč od leta 2016 prizadevamo, da pridobimo te podatke.  Zanima me tudi dejansko čisto vaše osebno stališče do humanitarne krize, ki smo ji priča v Grčiji, Srbiji, Bosni in Hercegovini. V Grčiji so na recimo na nikogaršnji zemlji ta trenutek ujeti begunci, deležni so obojestranske obstreljevanja, ki so v bistvu žrtve gnilega izsiljevanja Erdogana in trgovanja dobesedno z ljudmi, ker pač Erdogan izrablja begunce kot glavno orožje in orodje v pogajanjih z Evropsko unijo, zato da bi izposloval več denarja. To je začaran krog. Pri tem sodelujejo tudi Nato, v njegovem okviru Slovenija na kriznih žariščih. Pač humanitarna katastrofa je posledica vseh teh aktivnosti tudi našega sodelovanja navsezadnje. Zanima me pač vaš komentar.  Zanimivo se mi tudi zdi zelo ste kritiziral NPU tako, da se mi je zdelo, da napovedujete hudo prevetritev znotraj NPU. Ampak NPU pravkar preiskuje tudi vas to je zelo zanimivo preiskuje torej stranko SDS domnevno pranje denarja pa dotoke denarja iz Madžarske, preiskuje     (nadaljevanje) domnevno financiranje torej hišnega medija, katerega direktor ste še ta trenutek dokler ne boste potrjen kot minister, se pravi, Nove24. Prav neverjetno mi je, da ta vehementno kot nekdo, ki ste znotraj preiskave v bistvu že napovedujete stvari na način, da lahko samo pričakujemo, da boste torej hitro zamenjali neljube in neprijetne kadre, prevetrili NPU, si podredili celotni represivni aparat in seveda boste s tem dosegli in preprečili preiskovanje vas samih, če prav razumem? To mi prosim odgovorite, ker ste pač del preiskave vaša Nova24 katere direktor ste je pač ta trenutek del preiskovalnih postopkov. Sploh pa je za nas v Levici to, da SDS prevzema represivno ministrstvo kot je notranje ministrstvo absolutno nedopustno še posebej v luči dogajanja v preteklih mesecih se pravi, ko je šlo za prekoračitve pristojnosti KNOVS, določene druge akcije, napade na policijo, vse to je bilo uperjeno proti policiji in seda z namenom poslušanja vplivanja na odprte postopke zoper to stranko in sedaj prihajate vi po vseh teh aferah in po vsem tem. Ali boste vse to spravil v red, če prav razumem, hitro, učinkovito kot ste človek, ki je učinkovit, kar ste večkrat danes poudaril tudi na primeru vinjet in tako naprej ste nam povedal kako učinkovit bi?  Skratka, ne vem, ne vem, saj ne rečem, da bo tretja Janševa vlada pomenila kakšno bistveno nasprotje nekdanje Cerarjev vlade ali pa Šarčev, v marsikaterem pogledu bo dejansko predstavljala kontinuiteto. Nadaljevali boste seveda s politikami v prid kapitala, z znižanjem davkom za najboljše plačevanje, nižanjem standardom se pravi socialne pomoči boste verjetno precej skrčili glede na to, da imate probleme s tako imenovanimi tistimi, ki izigravajo socialne transferje se pravi, če jih bo 5 izigravalo bodo nastradali vsi, nadaljevali boste s privatizacijami in tako naprej. Še posebej boste pa zaostrili tisto, kar se je itak zaostrovalo vsa ta leta korak po korak, ampak nekako vseeno vi boste to zelo hitro in učinkovito očitno nadgradili predvsem kot rečeno militarizacijo meje in militarizacijo družbe kot take.  Se bom za enkrat tukaj ustavila. Sigurno bom imela še marsikaj za vprašati. Zanimajo me odgovori na ta vprašanja in komentarji tam, kjer sem vas zaprosila za komentar.  Hvala lepa.
Kolegica Nataša Sukič, si je vseeno zaslužila s to razpravo eno darilo, do konca seje ji bom jaz podaril eden izvod koalicijske pogodbe, ker ugotavljam, da je ni prebrala.  Sedaj dajem besedo kandidatu za ministra, gospodu Alešu Hojsu.  Izvolite.
Aleš Hojs
Hvala lepa.  Jaz bom poskušal odgovoriti na vprašanja, ki sem si jih zapisal, če sem kaj pozabil me boste popravila.  Jaz moram tudi reči, da sem bil malce presenečen, ko ste govorili o tem, da naj bi jaz govoril o nekih lenuhih, parazitih in ne vem čem. O tem v moji predstavitvi ni bilo niti besede.  Sedaj, če sem na začetku rekel, da bi želel, da je v tej državi red moram to ponoviti. Torej jaz mislim – ne samo jaz -, ampak tudi ogromna večina slovenskih državljanih si želi, da je v tej državi red. Red povsod v policiji, v tožilstvu, v sodstvu. Slovenci smo taki, da želimo red. S tem, če napovedujem, da bom želel imeti red v tem ne vidim nikakršnega problema. Red ni militarizacija. Red ne pomeni, da za red skrbi policija, red ne pomeni, da za red skrbi vojska. Red pomeni, da v tej družbi vzpostavimo okolje zavedanje vseh skupaj, da si vsi to želimo.   (nadaljevanje) Da vsi želimo procese, ki bodo kriminalce zaprli, da se ne sprašujemo kako je mogoče, da lahko nekaterim odpisujejo 20 milijonov in več evrov kreditov, da se ne sprašujemo o tem kako je mogoče, da nekdo trdo dela, zasluži minimalno plačo, nekdo pa se dobesedno norčuje iz svojih prihodkov. Jaz za besedami, ki sem jih rekel torej, da je v tej državi red res stojim. To ne pomeni, da bomo karkoli počeli nezakonito, to ne pomeni, da bomo karkoli delali tako, da bomo uvajali izredne razmerje. To nikakor ne pomeni vse to, kar ste naštevala, da želimo z vključitvijo nekih vard ali ne vem česa vsega v bistvu stvar samo še dodatno militarizirati. Meni se zdi besedo o tem, ko povem, da bomo na južni meji postavili ograjo le to enačiti z militarizacijo naravnost bi rekel smešno. Najbrž se vsi zavedamo, da želimo imeti meje zavarovane in jaz za enkrat nisem pa mislim, da še marsikdo ne našel učinkovitejšega sistema zavarovanja meje kot je tehnična ovira. Še enkrat poudarjam ograja, jaz temu rečem ograja. Se ne sprenevedam tako kot so se mnogi pred menoj sprenevedali o tem, zato da se je za del volilnega telesa lepše slišalo. Absolutno nasprotujem, da se postavlja rezilna žica, postavljati se mora panelna žica torej ograja panelne izvedbe. Res je, da je na vrhu te panelne ograje rezilna žica, ampak jaz se sprašujem, če je nekje ograja in je na vrhu te ograje rezilna žica jaz tam ne plezam preko. Jaz ne plezam preko ograje, ki je varovano območje, za katerega na daleč piše, da je potrebno sprejeti ali pa uveljavljati neke postopke, za to, da lahko pridem na drugo stran. Torej, jaz v tem ne vidim nikakršnega problema. Res je, da je morda za nekatere odprtost meja neka civilizacijska pridobitev, za katero smo se mnogi borili in tudi, ko gremo na severno, zahodno, vzhodno stran tega ne želimo tam videti, ker imamo opraviti z verodostojnimi sosedi, ker imamo opraviti z mejo, ki ni varnostno tvegana. Jaz ne znam in ne vem, če kdo zna povedati bolj enostavni način kako učinkovito zavarovati južno mejo, na kateri lahko pričakujemo tako kot ste povedala sama čez mesec, dva – jaz ne vem kdaj – množico migrantov in beguncev. Če ste dobro poslušala sem v svoji razpravi vedno govoril o dveh kategorijah o migrantih in beguncih. Lahko vam absolutno zatrdim, da te dve kategorije ločim. Ženske, otroci, starejši bodo vedno v mojih očeh in postopkih in bomo peljali begunci. Takšni so bili tudi leta 1991, 1992, 1993. Mislim, da ni države, na tem področju, ki bi v tistih letih sprejela večje število beguncev glede na število prebivalcev, ki jih je imelo – verjetno se tudi sami spomnite tistih let -, ko smo sprejemali begunce iz Bosne, Hrvaške, iz Srbije ne, ker iz tistih krajev beguncev ni bilo pa se ni nihče za to bi rekel belil glavo. Vsi smo se združili in pomagali, zato da so ti ljudje bili ustrezno oskrbovani, da so tukaj preživeli, da so se po koncu vojne vrnili tja, kamor so želeli, če so se želeli. Nenazadnje mnogim od njih so bila tudi tukaj po tistih vojnih letih v Jugoslaviji odprta vrata. Težko pa si predstavljam in težko me boste prepričali, da so 25 do 30, 32 let stari moški, ki jih gledam v večini na grško-turški meji begunci.   (nadaljevanje) Razumem, da so tam begunke ženske, mali otroci, starejši ljudje razumem, ampak množica zdravih mladih fantov, ki bi morali biti pa nekje drugje ne na meji in bežati iz delov, kjer naj bi zavarovali te svoje najšibkejše dele družbe begunci. Niso, za mene niso in tudi v prihodnje ne bodo.  Kar se tiče ilustracije o policiji. Jaz o tem nisem govoril. Jaz nisem niti besede govoril o kakršnikoli ilustraciji v Policiji. Jaz sem samo povedal, da želim in pričakujem od policije, da bo delala učinkovito, strokovno, po predpisih in da bodo državljani to policiji vključno z kriminalistično in NPU policijo doživljali kot del represivnega organa, ki je na njihovi strani. Ne na strani tistih, katerih vsak drugi postopek pade. Na ene strani tistih, ki se norčujejo iz te države preprodajajo mamila in ne vem še kaj vse pa se nikomur nič ne zgodi. Verjamem, da ste tudi vi na tej strani. Verjamem, da si tudi vi želite, da se teh ekscesov v družbi znebimo ali pa, da so ti ekscesi v družbi ustrezno kaznovani.  Rezilna žica in transparentnost, če se prav spomnim ste vprašali. Jaz podatkov o količini žice, o cenah žice, o tem koliko je te žice še na zalogo v tem trenutku nimam. Nihče mi ni teh podatkov posredoval, ker je vsak, ki sem ga poklical povedal: »Poglej, za to še nisi pristojen. Ko boš na funkciji, če boš na funkciji, boš vse podatke dobil.« Dobil pa sem eden zelo pomemben podatek – to pa so mi zaupali kljub temu – povedali so mi: »Garantiram ti, da je cena žice – panelne, rezilne -, ki smo jo nabavili v postopku javnega naročila dražja od tiste, ki smo jo kupili v času, ko je bila ta nabava interventna.« Ne bom rekel, da sem šokiran, ker poznam in vem kako se oddajo gradbena dela. Jaz vam garantiram gospa poslanka, da je večina gradbenih del, ki je oddana po postopkih javnega naročila dražja kot, če bi bili tam neki ljudje, ki bi se znali z gradbenimi izvajalci spogajati, ki bi zahtevali primerne cene, ki bi ne dovolili kartelnih dogovorov in če govorim zelo banalno, ker sem pač gradbenik, ne dovolili, da na javnih naročilih dosegamo cene za kubik betona tudi 300 evrov. V privatni sferi, ko gradijo Hotel Interconti pa je ta cena 70 evrov. Jaz prvi se bom zavzel za to – mislim da ni nobenih ovir ne poznam vse te zakonodaje do take podrobnosti -, da so te stvari transparentne in ne vidim nikakršnega razloga, da se ne bi smelo vedeti kakšne so te cene tudi v bodoče ne. Poglejmo zadnji primer nabave ali trenutni primer nabave ali pa želje po tem, da se zadosti dovolj velika količina zaščitnih sredstev za prebivalce Slovenije. Včeraj smo bili skupaj na sestanku stara vlada, novi predsednik Vlade, vsi strani ministri in vsi kandidati za nove ministre. Minister za zdravje je predočil fascinantno številko, cene zaščitnih mas so v teh dneh skočile iz 2 evrov tudi na 25 evrov. Kaj je to? To je vojno dobičkarstvo, če mene vprašate. To je popolna svinjarija. Cene razredčila v – pa ne vem, če to drži, ampak prebral sem v medijih – tako imenovani Hofer(?), fer trgovini, so danes 12,99 evra to isto razredčilo pri proizvajalcu v Trzinu pa stane 6,2 evra. Jaz mislim, da je naloga države, da v takih situacijah dela red – o tem, kar sem govoril prej – in mislim, da država ima možnost kljub temu, da so vsi ali pa del nas tega desnega političnega prostora zavzemamo za teorijo Adama Smita in prostega trga in v takih trenutkih administrativno omejiti cene, zaradi prebivalcev in za to, da ne bodo tisti, ki na ta način služijo nepošteno služil. Če so moje informacije točne – ne me držati za besedo – so Francozi nacionalizirali del proizvodnje, ki zagotavlja proizvodnjo zaščitnih mask in druge   (nadaljevanje) zaščitne opreme. Nobene slabe vesti nimam, da grem v to smer.  Omejitev prijavljenih stalnih bivališč. Tukaj je dovolj samo malce zdrave pameti. Jaz si res ne predstavljam kako lahko 30 ljudi živi v stanovanju, ki je veliko 60 kvadratnih metrov. Ali je to po zakonu možno? Verjetno je, očitno se lahko 30 ljudi prijavi v stanovanju, kjer je 60 kvadratnih metrov, ampak meni inženirska logika ne da spati. Jaz mislim, da je to nesprejemljivo in to je izkoriščanje. Kdo od njih izkorišča socialne transfere, kdo jih ne izkorišča? Jaz ne vem s tem se bo ukvarjal kolega minister za delo, družino, socialne zadeve, ampak prepričan sem, da tudi vi mislite, da je potrebno tiste lenuhe – ne počez -, ampak tiste lenuhe – če tudi jaz sedaj rečem lenuhe -, ki to socialno podporo izkoriščajo najti. Treba jih je identificirati treba jim je to podporo vzeti, zato da bodo tisti, ki so resnično do te podpore opravičeni in tisti, ki si to zaslužijo več ali pa dobili primerno. Se opravičujem, gospa poslanka, to mi mnogokrat očitajo in za to se res opravičujem, mogoče je moj nastop res malce bolj koleričen, če temu tako rečem ali malce bolj impulziven, ampak to nikakor ne pomeni, da kadarkoli želim žaliti ali nastopati s pozicije moči ali kaj podobnega, se opravičujem, tak sem in verjetno bom tak tudi v naprej, ker pri 58 letih se človek težko spremeni.  Morda še odgovor gospodu Grimsu, ki je zelo korektno in realno stvari predstavil. V tistem delu, ko je govoril, da bo denarja zmanjkalo. Vse ekonomsko drži, vse je točno, kar ste kolega oziroma gospod Grims povedali, ampak ravno s tem, da bi pa denarja sedaj v tem trenutku za te zadeve zmanjkalo si pa ne znam predstavljati. Mi smo na sestanku z ministrom za finance o tem, kar nekaj ali pa kar nekaj časa predebatirali oziroma se o tem pogovarjali. Vsa zagotovila gredo v to smer, da bo denarja za izredne razmere, v kolikor do njih pride tako na korona virusu kot pri ukvarjanju ali pri migratskem valu dovolj. Celo Evropa se že pogovarja o tem, da bo več kot očitno potrebno sprostiti fiskalno pravilo, zato da bomo zagotovili ustrezna sredstva za take primere. Jaz tudi tukaj ne vidim nobenih težav. Če smo še pred tedni poslušali znane slovenske ekonomiste kako je varčevanje nesmiselno, kako je potrebno, da se država zadolžuje, kako je nujno, da se vlaga v investicijska vlaganja se bojim, da nam bodo ti isti ekonomisti pa ne, zaradi tega, ker bi drugače mislili, ampak zaradi tega, da bodo tej Vladi nagajali od jutri naprej dogovorili kako je striktno potrebno upoštevati fiskalno pravilo. Dajmo pogledati kaj je govoril kdo 14 dni nazaj in kaj govori danes pa bo vse jasno.  Še nekaj, kar ste tudi vi bi rekel lepo ali pa primerno opredelili in s tem nekako zaključujem odgovore na vaša vprašanja so tajni pravilniki. Osebno sem prepričan, da je del tajnosti v postopkih policije potrebno, zaradi zaščite ljudi, ki tam delajo, zaradi zaščite prič, vsega, kar se v postopku izvaja. V tem trenutku vam ne morem reči in tudi ne bom garantiral, da bomo vse, kar je označeno z oznako tajno razbremenili, da bomo vse oznake tajno umaknili. Lahko vam pa zagotovim, da bom prvi, ki bo dopustil ali pa se zavzel za to, da boste imeli parlamentarci   (nadaljevanje) popolni nadzor na delom Ministrstva za notranje zadeve in policije. Pričakujem, da boste ta nadzor peljali vi torej opozicija in tukaj boste imeli mojo popolno podporo.  Sedaj še čisto na koncu moram tukaj vprašati predsednik komisije, če mi to dovoli. Gospa je govorila tudi o mojih popoldanskih aktivnostih ali pa bi rekel o mojih aktivnostih, ki jih upravljam v svojem prostem času. Če mi dovolite bi vendarle rad odgovoril na očitke vezane na mojo direktovanje Nove24 seveda v kolikor mi predsednik to dovoli. Hvala lepa. Poglejte gospa, jaz moram reči, da sem izjemno presenečen pa ne samo vi verjetno ste tudi vi to prebrali ali pa iz medijev razbrali, da me preiskujejo. Jaz sem pred enim tednom napisal javno na twiter, da morda me preiskujejo, morda mi prisluškujejo, morda me spremljajo to ne vem, uradno v preiskavi nisem, uradno me o preiskavi še nihče ni obvestil. Pa niti ni potrebno, da me, da ne bo pomote, niti ni potrebno, kajti sam prvi želim, da preiskava v kolikor so utemeljeni sumi steče in da policija korektno odela svoje delo. To, da se v medijih pojavljajo zapisi: »Poglej ga, preiskujejo ga pa kandidira za neko funkcijo.« Jaz si ne predstavljam, da bi bili vsi vi, vsi tisti, ki želimo ali pa smo pripravljeni neko odgovorno funkcijo prevzeti izvzeti iz preiskovanja. Tega si jaz ne predstavljam. Jaz mislim, da smo vsi pred zakonom enaki in ne vidim nobenega razloga, da bi kdorkoli izmed nas izmed vas bil izvzet iz kakršnekoli preiskave. Žal moram povedati, da smo se že v preteklem tednu, ko smo te medijske navedbe tudi mi nekako dobili obrnili na policijo, kar je čisto razumljivo. Policija je povsem korektno odgovorila. Odgovorila je: »Podatkov o tem kdo je v preiskavi ne moremo posredovati. Lahko pa vam potrdimo, da preiskujemo medijske hiše.« To je za mene povsem dovolj. Ali je ta medijska hiša naša medijska hiša ali je ta hiša medijska POP TV ali je ta hiša Mladina, ki kot vemo je vsaj po razkritju Godčeve komisije še kako vpletena v neke transferje iz zdravstvenega denarja jaz ne vem, zato pozivam in to lahko danes naredim še enkrat, Policija opravite svoje delo, opravite svoje delo. Jaz sem pred štirimi leti skupaj z mnogimi posamezniki se odločil, da naredimo neki korak k večji pluralizaciji slovenskih medijev. Takrat smo javno opravili zbiranje ponudb za vplačila v dve družbi – Novo24TV in Novo hišo d.o.o -, pri čemer je Nova hiša d.o.o. ne bil javni poziv, ampak so to naredili nekateri družbeniki. Danes mislim, da se na družbenih omrežjih že lahko prebrali - kar ni nobena skrivnost, mi ničesar ne tajimo – kdo je lastnik Družbe d.o.o. torej del madžarskih podjetnikov in mislim, da 17 slovenskih fizičnih oseb. Tam mi gospod Božo Predalič kaže, da je tudi on med njimi. Jaz tam v tisti družbi nisem. Sem pa vplačal in na to sem ponosen delnice v Novo24TV. Sem eden večjih, manjših delničarjev, da ne bo pomote, večjih, manjših delničarjev. Zapisi, ki se neprestano vrtijo v medijih, da Nova24TV, ki je v lastništvu Madžarov ne držijo. Poglejte delniško knjigo sicer je res, da imamo zaprto delniško knjigo, ampak zadnje stanje, ki je objavljeno namreč stanje se objavlja na vsako leto po skupščinah kažejo, da imamo Madžari v tej družbi mislim, da 47 % ostalih 53 % še vedno obvladujemo, če temu tako rečem mali delničarji. Zakaj sem se jaz gospa odločil po tem, ko sem nekako tri, štiri leta bil v tem projektu in vodil upravni odbor Nove24TV ,   (nadaljevanje) da prevzamem tudi funkcijo direktorja. Izključno, zaradi želje lastnika, večjih lastnikov torej teh, ki so 47 %, da kot gradbeni inženir sprejmem projekt nakupa, preselitve, ureditve prostorov in finančnega zaprtja Nove24TV d.d. in Nove Hiše d.o.o. To sem izvedel. Kot veste imamo nove lepe prostore tam za Bežigradom na Štihovi. Če bom izvoljen na to funkcijo bom na prvi naslednji seji upravnega odbora, ki mislim, da je predvideno nekje do konca tega meseca odstopil iz svoje funkcije, upravni odbor bo izvolil novega direktorja. V Družbi d.o.o, kjer sem prav tako zakoniti zastopnik pa je potrebno upoštevati določila Zakona o gospodarskih družbah. Sklicana bo skupščina in v roku 30. dni bo tudi tam zamenjan direktor. Torej, do sedaj sem vedno igral z odprtimi kartami in tudi v naprej bom igral z odprtimi kartami. Nimamo ničesar za skrivati in tudi v tem primeru kljub silnim napadom medijev ne skrivam ničesar. Najbrž pa se strinjate, da ta naša odločitev tistih ljudi, ki smo takrat vplačali v to družbo oziroma nekateri celo v obe ni bila tako stran vržena. Mislim, da smo s krepitvijo desnega pogleda na družbo z desnega medijskega prostora – tudi to sem že javno na nacionalni televiziji povedal -, da je res, da smo del ali pa, da želimo postati del nove evropsko povezane medijske platforme, ki bo zagotavljala tudi desni pogled na družbo, da smo del te medijske platforme in tudi tukaj ne vidim nič problematičnega, nič spornega, saj vendarle živimo v demokraciji. Jaz mislim, da sem vam s tem odgovoril tudi na tisti zadnji del očitkov ali pa vprašanj, ki ste mi jih postavili na preiskavo ali pa na preiskovanje mene kot mene osebno fizične osebe v tem postopku. Jaz podatkov, da preiskujejo mene kot fizične osebe do tega trenutka nimam.
Hvala.  Replika Nataša Sukič.
Spoštovani, kandidat seveda s samimi desnimi mediji ne bi bilo nič narobe, z mediji, ki pa ščuvajo, ki sovražni govor udejanjajo proti določenim družbenim skupinam pa je marsikaj narobe in k redu v državi spada verjetno tudi preprečevanje tovrstnih praks, bi jaz rekla.  Vidim, da vsa imela nesporazum okoli zlorabe socialnih transferjev. Vi ste govoril kot primer prijave, da je nekih 60 ali koliko ljudi na nekem naslovu. Sedaj vam pa bom jaz povedala kdo so ti ljudje, da bomo enkrat za vselej zaprli ta nesporazum. Mogoče vi verjamete v to, ampak to sem že večkrat opazila, da predvsem stranke SDS neposredno povezujete prijavo začasnega ali stalnega prebivališča s sprejemanjem socialnih transferjev. Prvič to ne bo držalo. Samski delavec z začasnim prebivališčem sploh ni opravičen do socialnih transferjev. Kdo so pravzaprav ti ljudje? Ti ljudje so večinoma šoferji, ki spijo v tovornjakih ali gradbeni delavci, ki delajo v Nemčiji, Švici ali kje drugje in so se v Sloveniji prijavili, ker so po pomoči kakšnega slovenskega podjetnika v slovenski zakonodaji našli luknjo, da so prišli v bogatejše evropske države mimo omejitev, ki jih te država postavljajo za pretok delovne sile iz tretjih držav. To so večinoma teh 60 ali več ljudi na nekem naslovu. To so delavci večinoma iz območja nekdanje Jugoslavije, ki iščejo zaposlitev recimo v obmejnih krajih v Avstriji. Tisti, ki imajo začasno prebivališče bližje delovnega mesta, kjer razdalja znaša manj kot 60 kilometrov namreč imajo prednost pri zaposlovanju. Tudi večina agencij, ki za delavce ureja delo ima za pogoj ureditev začasnega prebivališča, ki od delovnega mesta ni oddaljeno več kot 60 kilometrov. To so ti ljudje. To sploh ni res, da so to neki ljudje, ki izkoriščajo naše socialne transferje, dajmo si enkrat to razjasniti.   (nadaljevanje) To je teh 60 na nekem naslovu. Ko boste preiskovali vam povem, da boste na koncu naleteli na te primere ne pa na tiste parazite, ki izkoriščajo naše socialne transferje, ki so odgovorni, ki naj bi bili odgovorni za revščino prebivalstva in izčrpavanje socialne blaginje. Skratka, da se enkrat za vselej nehamo tukaj sprenevedati kdo so te ljudi. Pač del dejavnosti slovenskega gospodarstva se izvaja v drugih državah EU in v tretjih državah to je dejstvo in to posebej dejavnosti transporta in tako naprej. Tam so pač neke stroge zahteve in zaradi tega so pač poiskali neke luknje. To so te ljudje teh 60 na nekem naslovu.  Hvala.
Preden dam besedo naprej še eno obvestilo. Namesto poslanca Žana Mahniča na seji sodeluje poslanka Alenka Jeraj, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.  Sedaj ima besedo poslanec Nik Prebil, Lista Marjana Šarca.
Hvala lepa, predsednik.  Spoštovani kandidat, kolegice in kolegi! Začeli smo na temah, ki so definitivno aktualne in na tem bom tudi nadaljeval. Nekaj so kolegi pred menoj že omenili pa se bom probal ne povsem navezovati na te stvari bom pa šel v podobnem okvirju.  Sedaj najprej bi samo, ko ste sedaj komentiral glede na vprašanja kolegice Sukičeve. Ja pač ljudje pišejo po spletu marsikaj bi pa samo eno stvar. Rekli ste, da so o vas pisali: »Poglejte, kandidira na funkcijo pa ga preiskujejo.« Jaz mislim, da tukaj ne gre za to, da pač kandidirate na funkcijo, ampak gre predvsem za to na kakšno funkcijo kandidirate in to je funkcija ministra za notranje zadeve, pod katerim je pristojnost nacionalnega preiskovalnega urada in policije, kar pa bi – po mojem osebnem mnenju – lahko prišlo do konflikta niti ne interesov ali pa še česa drugega.  Bom začel z azilno politiko, ki mislim, da se je vsekakor moramo dotakniti. Nekdanja opozicijske stranke so v času vlade Marjana Šarca sklicale številne odbore, kjer smo iz različnih vidikov obravnavali tematike nezakonitih prehodov državne meje. Pristojna služba DZ, ki nad temi zahtevami oziroma prošnjami bedijo in z zakonitostjo s pravnim varstvo predlaganih spremembe zakonodaje so večkrat izrazili pomisleke nekateri celo nasprotovanj do nekih predlaganih dokumentov, ki so bili zraven teh zahtev podane to so bodisi spremembe mednarodne zaščite, ki ste jih tudi omenil in številne druge, saj so te oziroma bi ti predlogi evidentno kršili nekatere mednarodne sporazume in direktive, ki jih imamo z državami članicami oziroma z EU in so vezane na neko spoštovanje človekovih pravic in človekovega dostojanstva, zato bi tukaj postavil moje prvo vprašanje. In sicer, na kakšen način se boste lotili prenove tega azilnega sistema, ki ste ga omenil in kako boste zagotovili, da tak sistem ne bo v skladju z mednarodnimi sporazumi in direktivami in da se bodo te pravice spoštovale?  Kot drugo pomembno temo, ki smo je že odprli je varovanje državne meje. Ja, lani je policija res obravnavala večje število in sicer 16 tisoč 99 nezakonitih prehodov. Od tega jih je 4 tisoč 991 izrazilo namero za mednarodno zaščito medtem, ko jih je bilo 11 tisoč 149 vrnjenih nazaj tujim varnostnim organom in od tega največ na Hrvaško. / nerazumljivo/ teh migracij je bilo v vladi Marjana Šarca dodatnih 15 milijonov namerjenih. Kot ste samo ugotovili je bila ta kadrovska vrzel dobro zapolnjena in policija na podlagi sodelovanja z vojsko izvaja skupno patroliranje nadzor meje tudi z uporabo nekih novih tehnologij kot so recimo droni pa s helikopterji videonadzori in tako dalje. Rekli ste, da neko dodatno zaposlovanje kadrovska krepitev trenutno ni potrebna   (nadaljevanje) pa me zanima ali je potrebno nameniti več finančnih sredstev tem ukrepom? Kako boste v luči morebitnega oblikovanja novega begunskega vala ukrepali poleg tega, kar ste že povedali za varovanje državne meje nenazadnje vemo kaj se dogaja v Grčiji, kakšne so razmere tam? Tako da bi mogoče samo še na kratko komentar glede ravnanja Turčije in nespoštovanja zavez, ki jih je Evropski uniji dala.  Kolegica je že omenila vaške straže oziroma varde tukaj bi se tudi sam nečesa dotaknil. Danes zjutraj smo obravnavali dva zakona, ki bi takšno delovanje omejila žal nista dobila dovolj podpore. Sedaj vemo, da so posledica oblikovana takšnih vaških straž nekako več plastne. Vemo tudi iz informacij iz medijev, da so nekateri člani teh uporabljali strelno orožje za strašenje ljudi. Zanima me kakšno je vaše mnenje ali se oblikovanje takšnih straž primeren ukrep glede na to, da je to v kolapsu ali kako je rekla kolegica rekel bodoči obrambni minister? Vemo tudi za primere, ko celo družine z otroci v teh stražah delujejo. Zanima me ali se vam to zdi primeren pristop in kot sem rekel ali je takšen ukrep primeren za varovanje državne meje?  Minister Poklukar je večkrat in na večih mednarodnih konferencah poudaril, da Slovenija nasprotuje notranjem oziroma poostritvi nadzoru na notranjih schengenskih mejah in me zanima vaše mnenje do tega. Ali je to potrebo umakniti, je to nujno? Razumljivo je, da je takšen nadzor v situacijah kot je recimo sedanja torej širjenje virusa seveda nujno? Govorimo o tistih zaporah mej, ki so bile kar nekaj let, ki se dogajajo že kar nekaj let.  Omenili ste tudi nekaj zakonov, ki bi se po vašem morali spremeniti. Jaz se bom dotaknil enega, ki ga niste omenil in enega, ki ste ga. Prvi, ki ste ga je Zakon o tujcih. Moram reči, da sem kot podpredsednik tega odbora v koaliciji usklajeval nastanek tega Zakona o tujcih, ki ga Vlada žal, zaradi odstopa ni poslala v DZ. Tudi z nekaterimi vašimi bodočimi koalicijskimi partnerji smo te zadeve uskladili, ne vem ali ga poznate, če pa ga pa me zanima kakšno je vaše mnenje do tega predloga in kakšni so konkretni ukrepi, ki jih bodo o Zakonu o tujcih zasledovali?  Drugi zakon, katerega bi se rad dotaknil je Zakon o orožju. V Poslanski skupini SDS so predlogu tega zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo glede na direktivo Evropske unije nasprotovali češ, da naj bi predlog zakona zaostroval pogoje za pridobitev orožja namesto, da ustvari lažje pogoje za legalizacijo. Problematizirana je bila tudi prekategorizacija avtomatskega strelnega orožja, ki je bilo predelano v pol avtomatsko strelno orožje. Argument proti je bil, da se to v večji meri uporablja na streliščih za namen rekreacije, dinamičnega streljanja in da kaznivih dejanj s tem orožjem ni. Naj pa spomnim, da je ravno pred leti napad na častnika Charlie Hebdo bil izdelan ravno iz predelanim takšnim orožjem in ravno, zaradi tega in številnih drugih terorističnih dejanj je šla Evropska unija v spremembo in zaostritev te zakonodaje. Zanima me kakšno je vaše stališče do Zakon o orožju? Ali lahko pričakujemo zgolj spremembe tega zakona ali morda v celoti nov zakon in pa glede na to kakšno je bilo mnenje do te ključne spremembe, ki je del Evropske direktive ali boste o tem zakonu pač to Evropsko direktivo upoštevali ali ne?  Toliko za sedaj. Bom naprej v razpravi še.  Hvala.
Hvala.  Naslednji ima besedo poslanec Dušan Šiško, Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke.
Predsednik, hvala za besedo.   Saj nekaterim se bo čudno zdelo, ker bom kar ponavljal vprašanja. Nenazadnje sem tudi novemu mandatarju, gospodu Janši, postavil vprašanje in sem mu tudi povedal, da se bomo še velikokrat slišal na to temo. Ker imamo v Posavju na relativno majhnem prostoru veliko objektov tako imenovane kritične državne infrastrukture – pa jih bom še enkrat naštel, ker mogoče kandidat za ministra vseh ne pozna – jedrska elektrarna, potem imamo hidrocentrale, največje letališče oziroma vojaško letališče, kjer vadijo tudi članice Nata, največji mednarodni železniški mejni prehod, enega večjih cestnih mejnih prehodov, nekaj 10 kilometrov schenskega meje za povrh se v Krškem gradi tudi ena največjih skladišč nevarnih snovi v tem delu Evrope to je od tovarne Krka. Iz tega vsak normalni misleči človek lahko razume, da je tam na majhnem prostoru prisotno veliko varnostne problematike že v mirnem času kaj šele v izrednih razmerah, ki so bile pri nas v času osamosvojitvene vojne in pa leta 2015, ko se je preko Posavja valilo kolona migrantov. Gospod kandidat, že ste povedali problematiko, ampak veste bom poudaril, leva tokrat leva vlada Boruta Pahorja s takratno ministrico Katarino Kresal leta 2011 proti volji lokalnih skupnosti in tudi proti volji samih policistov so ukinili policijsko upravo Krško oziroma so jo preselili v Novo mesto. Novo mesto ima res tudi schengensko mejo in probleme z Romi tudi mi jih imamo zadnje čase čez dalje več. Seveda takrat je bilo potrebno zapolniti preveliko stavbo NPU v Novem mestu in misleci bom rekel še enkrat na levi strani, ki je botroval tudi vidni kandidat iz Krškega seveda so rekli dajmo Krško policijsko upravo preseliti v Novo mesto. Ni bila samo krška tako kot ste že navedli tudi Slovenj Gradec, mislim da, Pivka in še ena tam dol z Libro. Res je prejšnji minister Poklukar je ves čas obljubljal, da bo preveril zadevo in res je po nekaj več kot enem letu prišel v Krško, kjer nam je na svetu regije povedal tisto, kar smo na žalost pričakovali in smo vedeli, da so mu odboru pripravili iste strukture, ki so ukinitev uprave tudi pripravljale in to sem tudi jaz nič kolikokrat na poslanskih pisnih in ustnih vprašanjih spraševal in nisem dobil odgovora. Rekel je: »Vrnitev PU ni smiselna.« Vam bom povedal zakaj. Jaz zagovarjam vedno ministre in državne sekretarje ne bom pa nikoli zagovarjal tiste, ki notri sedijo 15, 20 let in tudi vas opozarjam, če boste izbrani, upam da boste, vam bodo samo takole napisali gor mesec, leto, mogoče dva stavka vam bodo obrnili in vam dali podpisati. Jaz resnico upam, da boste tudi vi želeli imeti za to tko kot jaz, ker nisem nikoli prišel do realne situacije, čeprav policisti iz Posavja so povedali, da je to izguba, ker se vozijo v Novo mesto, ampak uradnih podatkov nismo nikoli dobili. Midva se bova na to temo še velikokrat slišala bodite pripravljeni. Sprašujem vas čisto preprosto kaj mislite vi o tem?  Da nadaljujem.   (nadaljevanje) Minister, državljani, prebivalci krožijo informacije na socialnih omrežjih lahko zasledimo, da se mestni redarji velikokrat dobesedno izživljajo in kažejo moč nad lokalnim prebivalstvom. To je uporaba lisic, solzilca, dodeljevanje kazenskih točk. Velikokrat prebivalci dobimo občutek, da so redarske službe neke vrste službe za polnjenje mestnih proračunov in da postajajo milice lokalnih veljakov – milice naj bi bile z zakonom prepovedane – kaj menite, da imajo mestna redarstva v določenih primerih prevelika pooblastila. Vemo sicer kako so sestavljena s strani občin, vendar menim, da boste imeli tudi vi kakšno besedo pri teh pooblastilih, ki jih imajo redarji. Kot ste že omenjali sem vas poslušal. Ali veste, da policija izda nalog za kazen iz računalniškega izpisa. Je pa zelo pomanjkljiv, saj izpis ne vsebuje Q-kode, da bi lahko kazen plačali preko telefona. To sem že opozarjal prejšnjega ministra v odhodu. Seveda njegovi sodelavci so rekli: »To je težki postopek, v letu dveh bomo to uredili.« Glede na to, da imamo tehnologijo, da lahko vse preko telefona danes delamo in tako kot ste vi zagovarjali pričakujem, da bo tudi na tistem izpisku takole ozkem ko vse napiše gor na malo dol se vidi kot tisti črni tisk majhni transakcijski račun, da je potrebno včasih tudi lupo in pogledati številke, da bo samo Q-koda in jo boš lahko plačal.  Nadalje. Včeraj sem bil tudi prisoten na Odboru za obrambo. Sicer to ni glih vaša tema mogoče pa bi bilo za razmisliti. Ali razmišljate, da bi vojake, ki so napolnili 45 let starosti poklicali med policiste oziroma, da bi naredili skupaj z ministrom za obrambo neko varnostno službo, ki bi bila pomoč tako policistom kot vojakom?  Še nekaj imam eno zelo zanimivo zadevo in vas bom kar vprašal. Ali poznate nakup novega policijskega helikopterja, ki ga je kupila Cerarjeva vlada in ali boste uvedli, če boste potrjen za ministra postopek revizije tega naročila? Redna cena tega helikopterja na trgu naj bi znašala 8,5 milijonov angleških funtov Republika Slovenija pa je z a helikopter dala 14,6 milijonov evrov in to helikopter, ki je samo pobarvan na modro, dodatne opreme ni je pa zelo majhna in ne vem če je ta razlika res tako velika oziroma ta znesek za tisto vitlo in eden močen reflektor, ki se nahaja v tem helikopterju? Na njem ni ne termovizije ne navadnih kamer za nadzor. Ali pa je res ta vitla in ta močni reflektor koštal tisto razliko?  Hvala za odgovore. Mislim, da je to vse.
Hvala lepa.  Sedaj dajem besedo za dodatna pojasnila oziroma odgovore kandidatu, gospodu Hojsu.  Izvolite.
Aleš Hojs
Hvala lepa.  Začnem morda s tistim zaključnim oziroma prvim vprašanjem gospe Sukičeve vezano na sovražni govor in medije.  Jaz moram povedati, da je percepcija kaj je sovražni govor je ali pa kaj je sovražni govor je zelo različna tudi pravniki si o tem nekako različno podajajo mnenja. Vsak sovražni govor ima možnost tako imenovanega sodnega varstva torej tožbe zoper ta medij. Jaz moram reči, da so mi v štiri letih oziroma sedaj že v petih letih bili deležni samo ene tožbe mislim deležni smo bili več tožb, da ne   (nadaljevanje) bo dileme, samo ene tožbe, ki je bila pravnomočno zaključena in jo je tožnica dobila. To je bila spoštovana poslanka gospa Violeta Tomić. Edino ona je pravnomočno s sodbo sodišča uspela za zavarovanje njenih pravic dobiti neko ustrezno denarno odškodnino. Šlo je za tisto famozno neko ozračenje, saj točno niti ne vem za kaj se je točno šlo, ampak jaz sem se danes pozanimal zakaj smo tožbo izgubili. Tožbo smo izgubili, zaradi komentarjev pod tem člankom. Torej, medij je odgovoren tudi za to, kar se pod članki na tem mediju objavlja. Jaz ne vem kaj je nekdo tam spodaj napisal - nisem šel v detajle – in pod tem smo mi striktno zablokirali kakršnakoli komentiranje. Dobro, sedaj smo ga spet sprostili, ker upamo, da se bodo ljudje navadili, da neka kultura v tej družbi mora biti, ampak tožbo smo izgubili, zaradi komentarja in ne zaradi našega prispevka.  Gospod iz Slovenske nacionalne stranke. To, kar ste opozoril glede kritične infrastrukture, hidrocentrale in tako naprej moram reči, da je včeraj na tem sestanku med obema premieroma kot sem že rekel, ker smo bili prisotni tudi drugi eksplicitno izpostavil kritično infrastrukturo vezano na jedrsko elektrarno, na hidrocentrale in bi rekel ostale nujne objekte, ki kot kritična infrastruktura tudi definirani. Kajti, nič nam ne bo pomagalo, če imamo kompletno zavarovano državno mejo, nič nam ne bo pomagalo, če bomo imeli popolno izolacijo vseh naših bolnikov s korona virusom, če ne bomo imeli osnovnih življenjskih potrebščin to pa je nedvoumno najprej elektrika, voda, prehrana in tako naprej. Torej, včeraj je bilo s strani ministrice Bratušek – tudi ministrica Bratušek je na tem sestanku sodelovala – iz njene prve roke torej iz vrha ministrstva zagotovljeno, da so vsi varnosti ukrepi na teh kritičnih infrastrukturah v največji meri izvajajo in da ni nobene nevarnosti, da bi katerakoli od teh kritičnih infrastruktur v tem trenutku padla. Torej, vse imajo pod nadzorom. Jaz verjamem, da je temu tako – nisem šel preverjati – verjetno bo pa potrebno to v nadaljnjih postopkih preveriti. Nikogar ne zagovarjam, govorim o tem, kar je gospa ministrica Bratušek včeraj povedala.  Kar se tiče Uprave Krško. Sem v bistvu sam nakazal željo, da se sam prepričan in to vaše dobrohotno opozorilo v tem, da samo omenjajo datume in naslovnike, vsebino pa ostaja ista bom z velikim veseljem upošteval. Rad pa bi bolj kot to – tudi jaz sem osebno prepričan, da kaj dosti niso privarčevali s potnimi stroški ali se nekdo vozi v Novo mesto, ker to so bagatelni zneski – mene zanima ali se je z ukinitvijo teh policijskih postaj ali pa uprav zmanjšala stopnja varnosti na tem območju. V kolikor temu je tako bom prvi, ki bo zagovarjal potrebo po ponovni vzpostavitvi teh uprav tako na vašem območju tako v Postojni v Slovenje Gradcu in še kje.  Kar je s Q-kodo dejansko ne vem. Se bom pozanimal. Plačevanje preko mobilnih aplikacij je danes pravzaprav standard in verjamem, da to ne more biti ne vem kakšen poseg oziroma lahko je, ampak verjetno imamo, potem spet na drugi strani neke proizvajalce ali dobavitelje, ki vsako tako spremembo tako kot sem prej govoril o tistih vojnih dobičkarjih za zaščitna sredstva. Veste veliko vojnih dobičkarjev je tudi v informatiki pa ne v času krize ali pa v času vojne, ampak kar vseskozi. To je tako specializirana in tako specifična znanost, da je tam veliko vojnih dobičkarjev, ki služijo tudi takrat – po moji oceni – tudi neopravičeno ne glede na to v kakšnem stanju se država nahaja torej tudi v povsem normalnih in ne kriznih zadevah.  Kar se tiče mestnih redarjev je seveda del odgovornosti za njihovo početje tudi na Ministrstvu za notranje zadeve, saj veste, da je potrebno vse te naloge ali pa pooblastila, ki jih redarji imajo nekako uskladiti tudi z Ministrstvom za notranje zadeve.     (nadaljevanje) Jaz ne vem ali so ta pooblastila prevelika ali niso. Po moji oceni je nujno, da bi del pristojnosti, ki bi jih sicer delala policija od merjenja hitrosti do napačnega parkiranja in tako naprej, da se s tem ne ukvarja policija, se mi zdi, da je to na neki način prav, da to počne redarstvo. Je pa res, to kar ste povedal, ampak to je treba urediti na nivoju občinskih svetov ali mestnih svetov višina teh kazni, ki jih sami sebi predpišejo občine ali pa lokalne skupnosti. Da gre za polnjenje občinskih proračunov pa ne dvomim. Postavitev nadzora ali pa merjenja hitrosti na tistih najbolj kritičnih odsekih samo za to in to v nočnem času, kjer pravzaprav ni nobene nevarnosti ne otrok, nikogar pa postavijo te avte, zato da napolnijo tisti občinski proračun, ker je tam eden peljal namesto 40 60 to se tudi meni zdi zelo vprašljivo, ampak tukaj Ministrstvo za notranje zadeve pač ne bo moglo izvajati neke ingerence ali pa nekega nadzora nad tem kako in na kakšen način župani usmerjajo delo svojih redarjev.  Kako je z vojsko nad 45 letom. Če boste pogledal naš program torej program SDS za področje obrambe izpred treh let, ki smo ga pač v našem odboru napisali je bila ena od mojih idej oziroma ena od mojih želja zelo podobna temu, kar ste vi povedal. Jaz sem predlagal, da se na nivoju države za vse tiste vojake, ki dopolnijo 45 let naredi neka družba. V državi imamo že ne vem koliko državni družb in ne vidim nobenega razloga, da tudi te ljudje bili zaposleni v neki državni družbi. Ne samo, da bi lahko izvajali, te fantje, ki so stari 45 let bi po moji oceni lahko izvajali množico aktivnosti ali pa množico procesov, ki so v pristojnosti ali pa, ki so v domeni mlajših fantov, ki za to ni potrebno, da to počnejo. Se pravi, zakaj morajo vojaške objekte varovati 20, 25 let stari vojaki, če pa lahko bi to počeli fantje, ki so stari 45, 50 let. Konec koncev današnja življenjska doba se je neprimerno dvignila, mislim da smo vsi danes v letih 50, 60 vendarle v neki drugačni kondiciji kot smo bili pred 30 let, zato je ta predlog a priori. Ta predlog a priori pozdravljam je pa tako kot ste povedal je to predlog, ki ga bo mogel prenesti ali pa udejanjiti minister za obrambo.  Kar se tiče vard. To je bilo vprašanje gospoda in gospe vezano na včerajšnjo izjavo ali pa ne izjavo kandidata ministra za obrambo. Jaz moram reči kot sem jaz uspel pogledati tisti posnetek je dejansko kandidat za ministra za obrambo bil narobe razumljen sedaj, če se motim me boste popravili. Sam osebno kategorično nasprotujem, da se izvajajo kakršnikoli patroliranja ali kakršnakoli druga pooblastila, ki niso v okviru obstoječih institucij slovenske države bodisi slovenske policije ali slovenske vojske. Jaz moram reči, da smo mi kot SDS imeli predlog pred štirimi, petimi leti smo predlagali ustanovitev nacionalne garde, kjer bi v bistvu lahko vključevali vse prostovoljce, jih ustrezno usposobili, ustrezno oborožili in bi bila gotovo to formacija, ki bi bila ustrezna in primerna za varovanje državne meje. Res pa je, da tisti predlog ni dobil dovolj posluha, danes pa je po moji oceni prepozno za kaj takega. Pač leta minejo, stvari v družbi se spremenijo in jaz mislim, da ideja o nacionalni gardi v tem trenutku ni več aktualna.  Kaj je z nakupom helikopterja ne vem. Minister Poklukar mi včeraj na tem srečanju, ki smo ga imeli povedal, da je zagotovil tako nakup helikopterjev, dronov, druge opreme in to sem v svoji predstavitvi povedal, da mu verjamem. Za to razliko v ceni nisem vedel, je ne poznam, se bom pozanimal. Lahko pa malce sumim, če sem rekel bolje tako po domače, da se dogaja tisto, kar se povsod na javnih naročilih. Stvari, ki se kupujejo na javnih naročilih so neprimerno preplačane. Ali je tudi temu tukaj tako ali tista vidlo stanje 3 milijone pa reflektorje jaz ne verjamem. Tudi sama barva ne more prinesti takšne razlike. Tako da se bomo pozanimali in bomo videli.  Kar se tiče prenove azilne zakonodaje sem nekaj povedal že v svojem uvodu. Jaz nameravam to vam odkrito povem jaz nameravam k prenovi te azilne zakonodaje pritegniti eminentne pravnike. Vam povem kar odkrito imam v mislih seveda tudi bivšo ministrico,   (nadaljevanje) gospa Gjerkeš je tukaj po moji oceni delo opravljala izjemno korektno, izjemno profesionalno in ne vidim nobenega razloga, da se jo v pripravo nekih sprememb zakonov tako kot sem jih napovedal ne vključi. Upam, da bo pristala, ne vem če bo, je še nisem kontaktiral, ampak vendarle verjamem, da nam lahko kar močno strokovno pomaga.  Varovanje državne meje in več finančnih sredstev. To je bilo drugo vaše vprašanje. Da, absolutno tako kot sem napovedal proces zagotavljanja materialnih in drugih sredstev za policijo mora biti kontinuiran in če smo v nekem letu uspeli zagotoviti več milijonov evrov za nabavo helikopterja ne vidim nobenega razloga, da bi se za ta znesek finančna sredstva v naslednjih letih v Policiji znižala. Seveda pa se bodo namenila za druge namene kot sem rekel tudi za varovanje južne meje. Prepričan sem, da bo pod to Vlado, Vlado, ki nastaja vsaj glede na to kolikor poznam predsednika Vlade tudi on imel dovolj posluha za to, da bo obema ministroma tako ministru za obrambo kot ministru za notranje zadeve v razrezu proračuna zagotovil dovolj velika sredstva.  Potem ste imeli pa še eno vprašanje oblikovanje novega – če me spomnite – tako je, pardon, Zakon o orožju. Zakon o orožju je kot vem po mojih informacijah trenutno v javni razpravi. Jaz ne vem verjetno bivša koalicija ali pa kdorkoli je pač to javno razpravo dopustil. Kot vem je v tej javni razpravi že prišlo - ne vem, če se motim me boste popravili -, ampak kot vem je v javni razpravi prišlo več 10, če se ne motim celo več 100 predlogov do spremembah, dopolnitvah in tako naprej. Sam menim, da je potrebno zadevo pregledali ali je glede na tako številne pripombe moč obstoječi zakon se ustrezno predelati, novelirati oziroma preoblikovati tako, da bo za vse sprejemljiv. Če ne bom sam zagovarjal stališče, da zakon napišemo na novo in ga ponovno bi rekel predamo v postopek, proceduro sprejemanja pri čemer se tudi sam zavzemam za to, da se v čim večji meri upošteva to, kar nam nalaga Evropa. Nenazadnje bomo verjamem, da v tej skupni družini še kar nekaj let.  Kako je z izjavami ministra za notranje zadeve, o katerih ste govoril, ki jih je naj bi ali pa jih izrekel na več mednarodnih konferencah, da nasprotuje zaprtju notranjih meja nekaterih članic. Moje stališče je tukaj drugačno. Jaz bom odkrito povedal tako kot je seveda z vsemi evropskimi pogodbami iz mednarodnimi pogodbami, h katerem je pristopila Slovenija nenazadnje tudi z Lizbonsko pogodbo in drugimi pogodbami določeno in dovolj jasno definirano, da so notranje zadeve pristojnost držav članic. Torej jaz tukaj vidim stvar drugače. Jaz začasnim ali pa tudi stalnim kontrolam na mejah naše države ne nasprotujem. Tudi se čudim izjavi, če je resnična seveda, ki sem jo danes prebral v medijih, da je francoski predsednik Macroni izjavil, da je napaka v zaprtju naših meja proti Italiji napaka. Jaz moram reči, da smo v tej Vladi in v tej državi mi odgovorni za varnost in zdravje naših prebivalcev. Menim, da je bolj primerno, da se francoski predsednik osredotoči na svojo državo, kajti glede na to imam informacijo, da je kar precej ljudi iz tega konca Lombardije, Milana in tako naprej se vrnilo iz smučanja na francoski del oziroma francosko državo mislim, da bo prej ali slej imel velike težave s svojo lastno državo.  Mislim, da sem odgovoril na vsa vprašanja v tem krogu.
Hvala. Sedaj imam dve repliki priglašeni. Predvidevam, da je replika Nataše Sukič povezana s sovražnim govorom v komentarjih spletnih člankov. Če je to res potrebno?  Izvolite, replika.
Hvala, predsedujoči.  Seveda se moram odzvati na poglavje sovražni govor. Vprašala bi kandidata za komentar sledečega dejstva, na katerega sem naletela.  Sicer veste, da je bil pred nedavnim shod proti koaliciji sovraštva in tam je ena izmed govornic menda prebrala tekst, v katerem je spremenila samo imena – tekst pa je bil pobran iz Nove24 – in kar je zanimivo naj bi Nova24 ta tekst označila za sovražni govor, ker ni prepoznala lastnega teksta, ki ga je spisala, ker so bila neka druge imena, samo imena so bila spremenjena, besede, vsebine pa je bila natanko iz vašega medija. Tako, da me zanima ta komentar, ko govorimo že o interpretaciji sovražnega govora. Zanimivo, da je prav Nova24 lastni tekst prepoznala kot sovražni govor. Kar se pa tiče seveda pravde moje kolegice poslanske Violete Tomić pa lepo vas prosim seveda je opravičeno dobila ta pravni postopek in seveda more je medije skrbeti ne samo za to, kar pišejo v osnovnem tekstu, ampak tudi za moderirane izjav pod tekstom, to počnejo vsi mediji, da moderatorji imajo jasna pravila in dobiš na e-mail sporočilo, da je bil tvoj komentar izbrisan, če je tam neka besedica pa je popolnoma nedolžna lahko kaj šele, če pride do kakšnih zares sovražnih izbruhov, ki jih pa neki osnovni tekst, ki je mogoče napisan na ta način, da ščuva seveda spodbuja ta razgreta čustva tistih komentatorjev, ki so skriti pod psevdonimi in si privoščijo, ampak res čisto vse. O tem govorim, da je treba enostavno, če smo že pri kulturi in civilizacijskih normah in redu in varnosti državljank in državljanov skrbeti tudi za to, da se okolje ne okuži z virusom sovraštva, ki seva iz takih tekstov in spodbuja sovraštvo do nekih družbenih manjšin, do Romov, istospolno usmerjenih, begunce…
Gospa Sukič, prosim, da zaključite, ker se oddaljujete od teme, zaradi katere smo danes tukaj!
… in jaz mislim, da kot bodoči minister za notranje zadeve menda upam, da razumete o čem govorim.  Hvala.
Danes ste že nekajkrat zašla. Jaz vas nisem prekinjal, ker sem bom rekel v načelu velik demokrat, ampak te teme, ki jih danes odpirate niso teme, ki so povezane s kandidatom za ministra za notranje zadeve.  Proceduralno, gospa Anja Bah Žibert.
Hvala lepa. Mene ne moti, če ima kdorkoli vprašanja za kandidate prav pa je, da so pošteni in fer, da se pri tem pač prijaviš na razpravo. To, kar počne kolegica Sukič to niso več replike. To so novi komentarji in nova vprašanja. To nima nobenega smisla. Če ima nekdo vprašanja naj se pač prijavi v skladu z nekim postopkom tako kot ga imamo v tem DZ in naj počaka na vrsto. Sicer lahko za vsak odgovor, za vsako vprašanje damo novo vprašanje. Mislim, da moramo biti fer drug do druge in da se prijavimo in da poslušamo vse. Če kdo res ni dovolj doda vprašanje. To pa niso replike, kolegica.
Sprejem to kritiko. Jaz sem v želi po tem, da ne vlečemo te razprave, dovoljeval sem dosti replik, ki jih drugače ne bi. Vidim, da nismo bili, zaradi tega nič bolj racionalni.  Replika, Dušan Šiško.
Hvala, predsednik.  Jaz bi samo ministru – se bom držal replike – mogoče se nisva razumela glede helikopterja. Ni ta Vlada v odhodu, ampak prejšnja Cerarjeva vlada, če si lahko tam popravite. Potem Bratuškova je mogoče lahko govorila, da so objekti dovolj varovani lahko, da so, ampak iz vseh zapisov in vseh vprašanj in odgovorov, ko sem jih postavljal sem dobival odgovore, da je res policija podhranjena, ampak še vedno obvladuje vse zadeve. Nenazadnje pa mogoče bi bilo, da imamo toliko objektov dol smiselno tudi z vaše strani preveriti, potem koliko policistov je na smeni v krški občini.  Hvala.
Hvala.  Naslednja ima besedo poslanka Maša Kociper, Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek.
Hvala lepa, predsednik.  Kot vse kaže bomo že v petek dobili novo vlado, tretjo vlado Janeza Janše in del tudi te vlade bo očitno kandidat, ki ga danes gostimo na našem odboru.   (nadaljevanje) Pri tem ga prav lepo pozdravljam me nam! Bi pa začela s tem, da v Stranki SAB tudi jaz osebno ves čas pravimo, da je nastanek te Vlade povsem legitimen in v skladu z našo Ustavo, zato smo tudi v celem tem postopku zelo konstruktivni. Menimo, da ni ne Janez Janša ne bodoča vladajoča Stranka SDS kriva, da je prišlo do te situacije in se stranka Levica odločila, da ne bo stopila v koalicijo z levosredinsko vlado, da je odtegnila glasove levosredinski vladi, da je potem predsednik LMŠ odstopil brez, da bi poskušal konsolidirati svojo Vlado in sedaj smo tam kje smo. Zakaj ta uvod? Ta uvod zato, ker tudi osebno verjamem, da država rabi Vlado, rabi delujoč Vlado po možnosti z večinsko koalicijo, ki lahko tudi kaj naredi in taka Vlada in taka koalicija se pač sedaj vzpostavlja. Takoj, ko sem pa dobila sezam kandidatov pa sem jaz osebno in mnogi v naši stranki in tudi v javnosti se strinjajo ocenila, da morda prav kandidat vi, gospod Hojs, predstavlja eno največjih tveganj za uspešno delovanje te Vlade. Pa bom sedaj kot predstavnica opozicije povedala zakaj tako mislim. Gospod kandidat niste nam povsem nepoznan tudi sami ste povedali, da vaša politična kariera traja že kar nekaj časa, zdi se mi prav, da ste to naslovili. Vaši politični kolegi vedno povedo koliko strank je kdo zamenjal pa bom še jaz, SDS je vaša tretja stranka. Iz NSi ste bili izključeni tudi zato, ker so vam očitali, da v medijih in preko družbenih omrežij večkrat nastopate neprimerno in žaljivo in tako naprej. In danes te v svojem tem uvodnem nagovoru najprej povedati, da ste človek, ki želi red. Napovedujem, da bom želel imeti red, ste rekli. Zanimivo takoj za tem ste dodali: »Mislim, da ni nič narobe v tem, da želimo imeti v državi red in to red na vseh področjih v policiji, tožilstvu, sodstvu.« Tako povem kot zanimivost katera tri področja se vam zdijo najbolj pomembna, da se red naredi v policiji, tožilstvu in sodstvu. Jaz se bom v nadaljevanju osredotočila zlasti na dve področji, kjer vam bom zastavila vprašanja to je področje emigracij in področje dela policije.  Preden začnem samo še komentar na eno vašo pripombo. Povedali ste kako pomembna je vrednota za vas osamosvojitev, kako poslušate to vrednoto prenesti na mlajše, svoje otroke in tako naprej bla bla bla nazaj in naprej čisto lepo. Jaz bi samo rada povedala, da za mnoge v tej državi je enako pomembna vrednota kot osamosvojitev enako pomembna, najbolj pomembna tudi vrednota narodnoosvobodilnega boja in da verjamemo, da tako narodnoosvobodilni boj kot osamosvojitev sta pripeljala do tega, da imam sedaj samostojno državo. Tukaj se mi zdi, da imam že eno prvo tako ideološko različni pogled, ki pa ni nič hudega.  Če pogledamo migracije. Jaz sem članica tega odbora pač ves čas, redna članica in verjetno ste seznanjeni, da ni bilo meseca, ki na zahtevo SDS ne bi imeli tukaj seje o tem kako je situacija kritična, kako migranti iz vsake luknje od juga naprej prodirajo, strašijo ljudi, trkajo na vrata, kradejo in tako naprej, zato nas je vse skupaj toliko bolj presenetila zelo tak miroljubna izjava bodočega predsednika Vlade, gospoda Janše, ki pa je v svojem nagovoru povedal, da so migracije nekaj pomembnega, zelo običajnega. »Zgodovina človeštva je polna migracij« pravi. Če gledamo zgolj številke ti migrantski pritiski na Evropo sami po sebi niso bistveno nič večji leto in tudi ne lani, bili so večji leta 2015 v principu pa nič kaj večji kot v zadnjih 50. letih. Tako, da na samem vrhu že čutim neki obrat, kar zadeva ta odnos do migracij ne čutim ga pa pri vas. Vaše izvajanje je jasno pokazalo, da vam je blizu in da promovirate madžarski način reševanja tega vprašanja, da se zavzemate za zaprte meje,   (nadaljevanje) za kontrole na meji. V nadaljevanju, kar se mi zdi posebej sporno, da podpirate stališče višegrajskih skupin glede re lokacije beguncev. Osebno mislim, da EU jaz sem mislila, da se za to idejo prizadeva tudi Stranka SDS, katere član ste ta trenutek ves čas prizadeva za obstanek EU. EU, o kateri govorimo v tem trenutku temelji tudi na solidarnosti med posameznimi članicami in v tem smislu je po mojem mnenju ravnanje višegrajskih skupin, ki ne priznavajo, da so nekatere države mnogo bolj obremenjene in po domače rečeno nastradale pri teh migracijah, ampak mislijo samo na svojo korist zelo v nasprotju z interesi, na podlagi katerih je nastala in vrednotami, na katerih je nastala EU. Zato mi je žal, da tudi vi mislite, da so načini reševanja te problematike, ki jih zagovarja višegrajska skupina pravilni. Pravite, da boste v nadaljevanju predlagani na tem področju spremembo dveh do treh ključnih zakonov, našteli ste Zakon o tujcih, Zakon o mednarodni zaščiti in Zakon o obrambi. Tukaj je že moje povsem konkretno vprašanje. Že v preteklosti sem ves čas tudi sama razpravljala, da so ti zakoni v večini povsem enaki in temeljijo na evropski zakonodaji, zlasti govorim tukaj o Konvenciji o statusu beguncev in Direktivi Sveta Evrope glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav in tako naprej skratka v veliki meri nacionalni ureditev diktira ureditev Evropske unije, zato me zelo zanima kako in na kakšen način brez, da bi upam postali madžarski in poljski, nameravate spremeniti te zakone preden se spremeni pogled Evropske unije? Ali ne bomo več spoštovali teh konvencij, direktiv in kakšne so te rešitve, ki bi lahko v skladu s temi konvencijami in direktivami bile take, da ne bi kršile teh načel? Namreč tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora navaja, da zakonodajalec pri oblikovanju zakonskih rešitev na ravni nacionalnega prava na področju zagotavljanja mednarodne zaščite ni prepuščen zgolj svoji presoji, saj ga poleg Ustave zavezujejo tudi obveznosti RS iz mednarodnih aktov in pravni red EU, Ženevska konvencija, Kvalifikacijska direktiva in Direktiva Sveta Evrope, o kateri sem prej govorila. Tako, da morda naprej to. Na kakšen način spremeniti to zakonodajo in ali nameravate pri tem v konflikt z obstoječo zakonodajo Evropske unije?  Zanima me tudi glede na to, da govorite o dodatnih ograjah in tako naprej in seveda o nujno potrebnih dodatnih sredstvih. Kje menite, da bo ta Vlada dobila ta dodatni denar? Ker sedaj poslanci počasi seštevamo milijarda za gospodarsko pomoč, zaradi korona virusa pa drugi in tretji in četrti otrok v vrtcu zastonj, povprečnine zvišane, pa 9 dni bolniške in tako naprej kje bo ta denar, od kjer bo ta denar prišel in predvsem, kar nas bolj skrbi kje boste vzeli? Če je proračun ena tehtnica, ki mora biti uravnovešena, potem me zanima kje boste vzeli, da boste tukaj pri policijski zaščiti in ograji dodali. To morda migracij.  Drugi del, ki sem ga omenila je policija. Moram reči, da me je morda še najbolj zmotil ta del, kjer ste govorili o področju nadzora na policijo. V odgovor na vprašanja poslanke Levice ste se sicer, potem malce pomaknili nazaj, ampak če boste si tudi doma zavrteli svojo predstavitev boste videli to vašo izjemno odločnost, da tudi tukaj naredite res in sicer bom samo prebrala neke vaše besede. Recimo, dobesedno berem, »prečistil bom organigram in policijsko strukturo«. Potem naslednje, kar me je zmotilo »zahtevam red tudi na ministrstvu bom zahteval red in da se spoštuje hierarhija in da se izpolnjujejo ukazi«. Govorili ste o ukazih ne recimo o navodilih in odredbah.   (nadaljevanje) Potem ste dali eno čudno prispodobo v obliki zgodbe o Fordu. Nisem razumela do koga in česa bi vi želeli neposredni dostop do posameznih preiskovalcev, kriminalistov? Tukaj sem se, kar malo ustrašila rekli ste ne bom poslušal vmesnih šefov, ampak bom hotel neposredni dostop.  Potem dalje. Ko ste govorili o tem kako bodo morali delovati tisti, ki predstavljajo NPU in organe pregona sem se vprašala ali se zavedate kaj je funkcija ministra za notranje zadeve in kako omejene so njegove pristojnosti pri vmešavanju v konkretne zadeve. Ali vaše te besede lahko razumem kot to, da boste ne vem sami vplivali na pregona, ukazovali koga se preganja, kdaj se naj vlagajo ovadbe? Rekli ste zahteval bom, da se ovadbe vložijo takoj in zahteval bom, da se začne pregon še preden se določi pristojnosti. To sem si prav napisala kaj ste rekli! Morda je šlo za nerazumevanje ali pa ste morda bili samo nekoliko nerodni v izražanju. Skratka vprašanje konkretno je ali se zavedate svojih pristojnosti ali se zavedate, da nikakor ne smete usmerjati vi osebno preiskav, se vtikati v pregon in se dotikati konkretnih zadev? To iz vašega izvajanja ni bilo vsem povsem jasno. Rekli ste, da boste ugotavljali, analizirali delo kriminalistov. Na kakšen način boste vi kot minister preverjali in analizirali delo kriminalistov? Rekli ste tudi, da boste skrbeli, da bodo kazniva dejanja dobila pravične epiloge. Kako boste skrbeli za pravične epiloge in za koga bodo ti epilogi pravični, ker pravičnost je zelo subjektivna kategorija? Vidim, da imate kar neke afinitete za področje prometa – vam želim veliko uspeha -, če boste tudi tam uspeli kaj urediti. Drugače pa precej ste samozavestni – meni se to ne zdi nič slabega – mnogi ljudje si želijo močnega voditelja tudi za ministra z vami ga bodo gotovo dobili. Močne osebe pa se morajo ves čas paziti, da ne zaidejo na nasprotno stran preko meje zakonitega.  Tukaj za konec tudi moje vprašanje. Ali vendar ocenjujete, da pa obstaja neki konflikt interesov glede na to, da niste predlagani za funkcijo ministra za infrastrukturo ali ministra za okolje in prostor, ki bi morda odlično opravljali, ampak za funkcijo notranjega ministra pri čemer ste tudi sami posredno povedali, da očitno neke preiskave potekajo predvsem pa je iz vseh informacij, ki smo jih v javnosti lahko spremljali, da jasno, da vsaj potencialni konflikt interesov že glede na to, da se v tej zvezi preiskuje tudi zadeva v parlamentu v preiskovalni komisiji obstaja? Čisto vaše mnenje ali se vam zdi, da bo navzven mogoče zagotavljati ta videz objektivnosti in da ne boste vplivali na delo preiskovalnih organov tukaj mislim zlasti s tem madžarskimi financiranji. Glede na to, da je splošno znano, da je 72 odstotni lastnik nove hiše svoje razmerje do tega podjetja ste razložili madžarsko podjetje, da je bilo podjetje, ki sem ga omenila / nerazumljivo/ ali kako se to prebere je postalo lastnik nekaj mesecev pred evropskimi volitvami ustanovljena pa je bila v Budimpešti samo štiri mesece prej? Da je lastnica tega podjetja gospa Agnes Adamik – nekdanja uslužbenka madžarskega javnega radija, ki ima tesne povezave s krogom predsednika Orbana, da je tudi ta ista oseba pred lanskimi parlamentarnimi volitvami ustanovila podjetje Crecol Media in vanj plačala dobre 400 tisoč evrov kapitala in da sedaj sedi skupaj s Petrom Schatzom v upravnem odboru Nove24TV, kjer ste pa vi tudi direktor? Adamikova in drugi madžarski poslovneži imajo uradno v lasti medija iz kroga SDS – piše tukaj na strani Siol - samo lani so Slovenijo obrnili skoraj 5 milijonov evrov denarja, s katerimi posli se ukvarjajo uradno ni znano. Skratka, kar nekaj informacij je o tem znano v medijih in prav nobenega dvoma ni, da tukaj neke preiskave že potekajo tudi v parlamentu in me zanima res ta odnos notranji minister in takšne obtožbe, ki se bodo lahko vrstile. Če boste vse to uspešno odgovoril in prestal vam pa jaz seveda želim uspešno delo.  Hvala lepa.
Kljub dobrim namenom brez replike tudi tokrat ne gre.  Nataša Sukič, replika!
Saj bom zelo kratka.  Predsedujoča vse, kar ste povedala kandidatu lahko sopodpišem, ampak da se pač čisto vedno spotaknete ob Levico pri tem pa pozabite kako ste s figo v žepu sodelovali z nami in nič izpolnjevali po prvih treh mesecih najprej v redu sodelovanja, potem ste pa, kar vse lepo pozabili to pa ne bo šlo. Levica res ni odgovorna niti za odstop premiera Šarca niti zato, da imamo danes tukaj novega kandidata za ministra za notranje zadeve. Enkrat se boste morala sprijazniti s tem!
Replika, Maša Kociper.
Spoštovani predsednik jaz občudujem vašo dobro voljo in konstruktivno danes, ko poskušate spraviti preko svojega kandidata na razumljivo, ampak to je bila spet taka zloraba replike. V moji razpravi ni bilo mogoče ničesar narobe razumeti in me v ničesar ne popravljate. Gospa Sukič je ponovno petič ali šestič danes zlorabila repliko.
Naslednji ima besedo Predrag Baković, Poslanska skupina Socialnih demokratov.
Predsednik, hvala lepa za besedo.  Spoštovani kandidat za ministra!  Moram reči, da sem pozorno in z zanimanjem spremljal vašo predstavitev ali vizijo, ki jo imate. Moram reči, da predhodni poslanci so mi že nekaj tem vzeli tako spremembe zakonodaje, ki ste jo napovedali. Jaz tudi sam upam in srčno želim, da bodo spremembe take, da ne bodo šle v tisto smer, kjer Ustavno sodišče nekoč je že prepoznalo določene stvari kot neustavne in da, če že se bodo te stvari delale v konsenzu tako kot ste sam dejal.  Govorili ste o administrativnih razbremenitvah in decentralizaciji. Jaz pozdravljam vaš optimizem, kar se tega tiče, vendar moram reči, da sam več kot 30 let dela v organih za notranje zadeve sem to poslušal tako v obdobju od leta 1983 do 1991 kot tudi potem z novo državo od leta 1991 do 2014. Moram reči, da se pravzaprav nikoli ni kaj bistveno spremenilo morda tudi na slabše. Morda vam uspe te stvari spremeniti. Jaz gotovo, kar se tiče administrativnih razbremenitev.  Kar se tiče decentralizacije. Jaz verjamem, da vi veste, da na policiji obstajajo tri nivoji vodenja tako na državni ravni, kjer ga vodi generalni direktor policije kot na regionalni, kjer so direktorji policijskih uprav in pa seveda na lokalni, kjer to vodijo komandirji policijske postaje. Zanima me prvo konkretno vprašanje ali morda nameravate v vidiku decentralizacije ukiniti katerega od teh nivojev vodenja morda regionalni ali kakorkoli spremeniti? Jaz si tako nekako predstavljam kot centralizacijo oziroma decentralizacijo ali morda samo določene službe prerazporediti? Če bi morda lahko kaj več povedali v tem delu.  Govorili ste o prijavah stalnega ali začasnega prebivališča v nekem objektu kjer je teh prijav več kot pa ta objekt nekako prenese. Ne vem, če ste seznanjeni za zadevo, pri nas obstaja zakonodaja in sicer Zakon o prijavi prebivališča, kjer v določenih primerih je upravna enota prijavi eden ali pa število nekaterih, ki nimajo ustreznega stalnega prebivališča in ga ne morejo določiti, ga prijavijo na naslov bodisi centra za socialno delo bodisi občine. Tukaj lahko padete v neko zgodbo, kjer država na neki način to dopušča, po drugi strani pa imamo … Hočem povedati, da smo na polju, kjer država regulira določene prijave na naslove ne glede na to   (nadaljevanje) koliko je teh prijav.  Govorili ste o neučinkovitem delu NPU pa ne samo NPU tudi na sploh, kar se tiče dela kriminalistov. Jaz moram reči, da se je tukaj potrebno vprašati, če že ocenjujte, da je delo neučinkovito zakaj bi bilo neučinkovito. Morda, zaradi procesnih napak, ki se dogajajo morda, zaradi nesprejete ali neustrezne zakonodaje? Govorite tudi, da bi bilo treba ali to delo kvalitetnejše in bolj kvalitetno opraviti. Veste, alfa in omega dela preiskovalcev, ki se preiskujejo kazniva dejanja bodisi na nivoju države, NPU oziroma na regionalnem nivoju kriminalistov in lokalnih kriminalistov je Zakon o kazenskem postopku. Zakon o kazenskem postopku je tisti, ki lahko dela učinkovito ali neučinkovito delo kriminalistov. Zanima me ali boste predlagali kakšne spremembe ali se zavzemali za kakšne spremembe? Vem, da ni v vaši kompetencah, da boste vi spremenili Zakon o kazenskem postopku, vendar v preteklosti smo mi poskušali z nekimi spremembami, kar se tiče hišnih preiskav, ki zagotovo hitreje in bolj kvalitetno bi lahko speljali določene stvari. Govorili smo o / nerazumljivo/ in tako naprej pa vemo kako so se spremembe zaključile in kje so končale. Zanima me kakšno je vaše stališče glede teh sprememb Zakona o kazenskem postopku oziroma na kakšen način mislite to učinkovitost dvigniti? Imam še eden problem. Mi imamo v naši državi radikalni sistem ekskluzije, to pomeni, če je procesna napaka kot taka se, potem izločijo vsi dokazi, ki so bili za njih, z njo. Obstajajo še neki drugi sistem, ki ga imajo nekatere druge države. Morda je tudi to rešitev ali pa tudi ne. Kar se tiče teh stvari torej učinkovitega dela kriminalistov bodisi NPU ali na regionalnih nivojih je potrebno morda pogledati tudi iz tega vidika. Zanima me vprašanje kaj menite glede spremembe Zakona o kazenskem postopku da ali ne.  Govorili ste o avtocestni policiji. Načelom tukaj ne vidim slabih stvari, vendar me zanima kje bomo dobili kadre. Vsi vemo, da se zgradi neki izkušenj policist na neki način potrebuje kar nekaj časa, da dela v policiji. Sedaj, če bomo določene kadre prerazporedili iz prometnih policijskih postaj na neko avtocestno policijo nam bo umanjkalo kadrov na regionalnem nivoju, kjer imamo slabo varnostno prometno situacijo morda slabše kot na avtocestah. Mi vemo, da na avtocestah delujejo tudi druge službe tako finančna uprava tako Darsovi za kontrolo vinjet, ki lahko tudi odkrivajo oziroma, če pri delu naletijo na neka nezakonita ravnanja lahko oziroma morajo obvestiti policijo in jim dati v postopek te stvari. Načeloma ja, ampak zanima me kako je s kadri, ker nekoga na novo zaposliti pa postaviti na avtocesto verjamem, da ne razmišljate v to smer.  Pogrešal sem vašo vizijo tudi na drugih področjih. In sicer boja proti organiziranem kriminalu, preventivno delo policije, preprečevanje nasilja v družini, trgovina z belim blagom nenazadnje tudi integriteti policije. Tukaj nisem slišal nekaj vaših pogledov na to pa me zanima kako razmišljate v tej smeri. Ali so to prioritete – vemo, da organizirani kriminal ne gre samo korupcijo – gre za prepovedane droge, trgovina z belim blagom, gre za ekstremno nasilje, gre za orožja in me zanima kako tukaj vidite stvari, da ne bomo govorili samo o korupciji in nekih podobnih zadevah?  Kar se tiče varovanja državne meje ste govorili o vračanju pribežnikov na Hrvaško in nekako izjavili, da lažje Madžarska vrne tiste pribežnike v Srbijo kot pa v Slovenijo v Hrvaško. Sedaj, če smo mi imeli v lanskem letu 16 tisoč nelegalnih prehodov državne meje hkrati ste pa tudi dejal, da prisotnost panelne ograje na državni meji pomeni, da imamo neverodostojnega soseda. Zanima me kako razmišljate v smeri ali damo oziroma ali prepustimo Schengen Hrvaški ali ne?   (nadaljevanje) Kajti, mi moramo vedeti mi smo res v tem mandatu, ko smo bili v koaliciji ves čas poslušali kako je meja prepustna kako imamo ogromno nelegalnih prihodov kako je to varnostna situacija do tega slaba pa se lahko tukaj tudi strinjam. Vendar na drugi strani pa moramo vedeti, da nekdo drugi ni opravil domače naloge torej tudi Hrvaška na neki način ni opravila, če je lahko 16 tisoč morda tudi več nelegalnih prehodov državne meje. Torej vprašanje ali Schengen v Hrvaško ali ne, po vašem mnenju?  Zanima me tudi ali ste seznanjeni s situacijo v jugovzhodnem delu Slovenije in predvsem varnostnih razmer, ki se nanašajo na odnose med večinskim prebivalstvom in romsko skupnostjo. Jaz verjamem, da iz medijev poznate situacijo, da je stvar problematična na več področjih. Moram tudi reči, da sam ocenjujem, da je policija naredila tukaj dovolj, da morda drugi niso naredili dovolj. Zanima me vaše mnenje glede tega zlasti, zato ker prihaja do neučinkovitosti dela policije tudi, zaradi nekih sistemskih napak ali pa ne vem česa že pri zakonodaji torej pri izrekanju glob in pa neučinkovitosti izterjave teh glob storilcev – govorim storilcev prekrškov - precej hujših prekrškov, naklepnih prekrškov in pa drugih manjših kaznivih dejanj, kjer je zagrožena denarna kazen. Mene zanimajo vaši pogledi v tej smeri.  Sedaj varde ste se že dotaknili na vprašanja mojih kolegov. Razumel sem, da nasprotujete temu me pa zanima na kakšen način se boste soočili s tem, ko se nam bodo jutri pojavili na državni meji glede na to, da je zakonodaja padla, da novela Zakona o varstvu javnega reda in miru in Zakona o nadzoru državne meje ni bila sprejeta. Imamo jutri lahko isti situacijo, da se nam neka informacija uniformiranih ljudi, ki to niso tisti, ki imajo mandat, da izvajajo te naloge kako se boste soočili s tem?  Še eno vprašanje bi imel, ki sem ga že postavil tudi prejšnjemu ministru čisto na začetku pa morda se malo tiče tudi vaših izjav, ki ste jih dali gre za zasebne varnostne službe. Te zasebne varnostne službe se že dlje časa srečujejo z veliko kadrovsko problematiko. Večinoma se organizacije oziroma subjekti, ki izvajajo naloge s področja zasebnega varovanja torej varovanja, ki ga ne zagotavlja država so kadrovsko podhranjene in to jasno nima dobrega učinka na kvaliteto opravljenega dela zlasti pa se to odraža tudi pri splošnem stanju varnosti v državi. Te subjekti imajo namreč neposredni vpliv na stanje splošne varnosti, kar še posebej krepi njihovo vlogo in pa položaj na tem področju. Imamo pa po drugi strani, kar nekaj upokojenih ljudi, ki so prišli iz podobnih resorjev, kjer so te naloge izvajali recimo upokojeni policisti nenazadnje tudi nekateri vojaki, ki pa bi jih lahko zasebne varnostne službe nekako zaposlile pa vendar zakonodaja govori o temu tako, da morajo tisti, ki izvajajo dela s področja zasebnega varovanja imeti sklenjeno delovno razmerje. Torej, ni mogoče, da bi se to opravljalo po pogodbi o začasnem in občasnem delu tudi na področju varovanja. Kar pomeni, da bi lahko nekatera varnostna služba angažirala s pogodbo za določen čas tudi te ljudi. Jasno vemo, da s tem bi si – prvič – ti ljudje lahko izboljšali finančno situacijo. Drugič pa tudi prispevali bi k boljši varnosti in hkrati bi bilo to delo, ki ga opravljajo – po moji oceni – dokaj kvalitetna. Vendar trenutno to ni mogoče, kajti tudi, zaradi določbe v Zakonu o zasebnem varovanju oziroma predvsem, zaradi določbe Zakona o zasebnem varovanju, kjer piše, da lahko nekdo opravlja to delo samo, če ima službeno izkaznico. Službeno izkaznico pa dobi, če je z njim sklenjeno delovno razmerje.  Torej za enkrat bi jaz imel toliko vprašanj. Če bi lahko na to odgovorili. V kolikor boste bom rekel prestali to in se vam bo podelil mandat ministra vam želim uspešno delo in kličem na sodelovanje.   (nadaljevanje) Hvala lepa.
Hvala lepa.  K besedi se je priglasil še poslanec Nik Prebil, potem pa bi dal besedo kandidatu za ministra za notranje zadeve.
Predsednik, hvala lepa.  Bom kratek.  Jaz sem prej spregledal, spoštovani kandidat, jaz bi vseeno želel še odgovor glede Zakona o tujcih, ko sem vas spraševal kaj menite o temu predlogu, ki je bil pripravljen in kakšne spremembe oziroma predloge boste vključili vi?  Sedaj v okviru te begunske problematike oziroma migrantske problematike kakorkoli želite vemo, da vseeno so notri sorazmerno dolgo postopki pridobivanja mednarodne zaščite torej bi vseeno želel tukaj malo več informacij od vas kaj boste na tem področju storili in kako bi po vašem morala potekati integracija tujcev, migrantov ali beguncev na naše ozemlje? Ne glede na to kaj kdo meni o temu je kakšen od njih zelo dobro izobražen in bi ga glede na to, da imamo pomanjkanje kadra na določenih področjih v uspešni integraciji lahko tudi uporabili.  Kar se tiče Zakona o orožju. Hvala vam za ta odgovor, a vseeno ta zakon je bil pospešeno pripravljen ja res zakon ni več v javni razpravi je že dlje, sklicana je bila tudi javna predstavitev mnenje soglasno, ki pa je žal ta trenutek morala biti odpovedana, zaradi preventivnih ukrepov. Bilo je veliko komentarjev na številne je bilo odgovorjeno tudi sam sem dobil res veliko število elektronskih sporočil kot verjamem, da tudi marsikdo iz tega odbora in nekateri pomisleki so bili smiselni in tudi upoštevani medtem, ko je z ministrstva jasno povedano zakaj jih upoštevati ne more. Sedaj pa glede na to, da ste omenil, da se bolj morda – vsaj tako sem jaz razumel – nagibate k pripravi novega zakona pa bi vseeno opozoril na to, da bo treba zadevo pohiteti. Namreč z implementacijo zamujamo že dve leti in lahko nas dohiti več milijonska kazen, na kar sem tudi opozarjal s strani Evropske komisije so bili določeni postopki proti temu že sproženi in zato sem si tudi sam osebno prizadeval, da to zadevo spravimo pod streho še pred nastankom nove Vlade, kar pa očitno se ne bo izšlo.  Povedali ste tudi, da imate drugačno stališče do vpeljave nadzora oziroma zapor meje s sosednjo Avstrijo in drugih članic EU o Schengenskem prostoru. To je seveda vaša legitimna pravica, da imate drugačno stališče a vendar bi opozoril samo na eno zadevo, da sprememba stališč v nekem mednarodnem okolju mora biti resnično previdno in usklajeno z zunanjim ministrstvom tako, da jaz tukaj resnično upam, da se boste predhodno preden s tem nastopite na mednarodnem področju uskladili s kolegom zunanjim ministrom Logarjem.  Ne vem ali se je tudi vam pripetilo eden manjši spodrsljaj. Prej, ko ste odgovarjali kolegu Šišku sem jaz to prav zastopil in si zapisal? Ste rekli, da merjenje hitrosti v nočnem času predstavlja bolj polnjene občinskega proračuna kot ne in da nekdo, ki pelje 60 kilometrov na uro namesto 40 je takšna meritev vprašljiva. Jaz se tukaj sprašujem ali pač po tem ne potrebujemo omejitev in da lahko vsak vozi kolikor mu paše ali pač sem jaz tukaj vaš ta odgovor razumel narobe?  Toliko sem še jaz želel na tej točki.  Hvala.
Jaz sedaj dajem besedo glede na to, da so še nove prijave napovedane dajem besedo gospodu Alešu Hojsu kandidatu za ministra za notranje zadeve.  Izvolite.
Aleš Hojs
Bom šel, kar po vrsti. Upam, da ne bom kaj pozabil.  Res je, jaz sem rekel, da je helikopter kupila zadnja Vlada.   (nadaljevanje) Namreč, jaz se dejansko z letali nisem ukvarjal. Včeraj in na včerajšnjem srečanju z gospodom Pokljukarjem je ta rekel kupilo smo helikopter kupili smo opremo in tako naprej. To je bil tudi razlog, da sem rekel ta Vlada. Če ga je kupila pač Cerarjeva ga je pač Cerarjeva bomo pač pogledali. Konec koncev saj ni važno katera ga je kupila, če je taka velika razlika v ceni je potrebno pogledati to zakaj je ta cena kot jo navajate.  Sedaj, če nadaljujem z vprašanjem gospe poslanke Kociper. Jaz nisem, ker je bilo uvodoma nekako tako predstavljeno češ, da sem karkoli iz svoje politične kariere in z menjave strank skrival. To sem jaz uvodoma povedala, da sem bil član treh strank – verjetno ste zamudili ali pa vas takrat tukaj ni bilo – sem bil. Nisem pa namenoma – tega pa moram reči, da namenoma - nisem komentiral želel povedati, da sem v nekaterih strankah bil po lastni volji v nekateri pa ne več ne po svoji volji. Tega nisem želel komentirati, ker se mi zdi povsem nekonstruktivno delati kakršenkoli špetir ali bi rekel vse, kar je bilo za v nazaj z mojimi bivšimi kolegi oziroma partnerji Stranke Nove Slovenije, ki smo se pač na specifični način razšli, ampak vendarle če v politiki ne znaš zgodovine dati na stran, opustiti zamere, potem se mi zdi, da nisi pravi. Tako, da tukaj nisem pravzaprav ničesar skrival.  Kar se tiče teh vaših vprašanj. Še enkrat poudarjam, mogoče se kdaj res izrazim malce preveč intenzivno ali pa energično, ampak s tem, ko sem rekel, da bom prevetril organigram nisem mislil, da bomo kogarkoli odpuščali ali pa, da bomo komurkoli delali krivico. Govoril sem iz enega in edinega stališča, da se mi organizacijske strukture, kjer se stvari podvajajo vredne preglede. Torej, zdi se mi primerno, da organigram pogledamo ali se kaj podvaja ali je mogoče v tej strukturi preveč šefov, mogoče je potrebno stvar spraviti na bolj operativni nivo. Tisto, o čemer sem govoril s primerjavo firme o Fordu in Ferrariju ste me napačno razumel, se opravičujem, govoril sem o tem, da bodo oni imeli neposredni dostop do mene, če bodo želeli. Govoril sem o tem, da bodo tudi tisti najnižji uslužbenci ali pa bi rekel policisti, v kolikor bodo imeli dobre ideje ne bili filtrirani. Moja vrata bodo vedno odprta in ne bo potrebno iskati pod do mene preko 10-ih šefov, zato da bomo neko dobro idejo dobili ali pa po možnosti so izvedli.  Sedaj, kar se tiče nadzorov to kar ste govorila nadzorov ali pa vpletanj v delo kriminalistov ali policije. Moram jasno povedati, da bom striktno upošteval zakon. Torej, nobenega vpletanja ne bo pri čemer pa bom tudi jasno povedal, da za mene stavek v zakonu in zakonska podlaga, ki govori o tem, da mister usmerja delo policije ne pomeni, da tam sedi in gleda. Torej, usmerjanje za mene pomeni, da imam določena stališča, da predstavim svoja stališča, da povem kje mislim, da je potrebno stvari intenzivirati, da povem kje mislim, da so stvari bile slabo narejene. In to, o čemer je tudi gospod poslanec govoril o tem kje, če se ne motim … Ali se opravičujem, mogoče samo gospa poslanka, kako bom meril ali kako bom lahko ugotavljal ali je nekaj učinkovito ali neučinkovito. O učinkovitosti ali o neučinkovitosti sem jaz v tej svoji predstavitvi vzel samo besede ali pa izjave, ki jih je Ministrstvo za notranje zadeve ob pregledu delovanja NPU objavilo ali zapisalo. Sami so zapisali, da je bilo delo neučinkovito in če pogledam številke, o katerem sem tudi na koncu govoril torej tisoč 100 vloženih ovadb, 700 procesiranih – od tega pravzaprav nobene resne obsodbe – sem želel povedati dvoje. Prvič, da ne želim, da se v srž neučinkovitosti našega sodnega procesiranja usmerja samo v tožilce in sodnike. Jaz mislim, da je dobršni del odgovornosti za pripravo ustrezne kvalitetne, z dokazi podprte ovadbe ali procesa teh ovadb vendarle tudi na strani policije. Jaz mislim, da je treba to odgovornost jasno razmejiti. Nikakor pa ne mislim to, kar ste mi morda želela – ne bom rekel podtakniti, da ne bo     (nadaljevanje) spet kakšne slabe volje ali pa pripisati, bom rekel pripisati -, da je samo obsodilna sodba tista, ki je merilo, da je nekaj učinkovito ali neučinkovito. Nikakor ne. Osebno pa se prepričan in tukaj tudi dajem odgovorov gospodu poslancu vezano na spremembo ZKP – pa še enkrat poudarjam, nisem pravnik – osebno pa sem prepričan, da so osumljenci v procesu izjemno zaščiten. Mislim, da je potrebno razmisliti o tem ali je taka zaščitenost dejansko smiselna. Kajti, poglejte! Pa saj to že – kaj hočem reči vrane na strehi čivkajo – vsi govorijo o neučinkovitosti sodstva, ampak če pogledate odmevne primere koga pa so v teh odmevnih primerih pravzaprav procesirali. Da ne bo dileme, jaz ne mislim, da NPU procesira ali pa v tem, ko ste rekli, da preiskuje mene preiskuje samo desno politično sceno, nasprotno. Jaz sem prepričan, da je NPU v vseh teh letih pretežno preiskoval in raziskoval kriminal – sedaj, če govorimo o gospodarskem kriminalu – katerega vpleteni so bili leva politična scena pa ne, zaradi njihovega ideološkega prepričanja ali pa politične okvirja, ampak zaradi enega enostavnega dejstva, da je naša tranzicija v letih 1992-1998 enostavno v tistih letih naplavila v tem gospodarskem polju tiste ljudi z lastninjenjem z bypass firmami z vsem, ki so na teh položajih bili. Povedano tako ali drugače so tam bili člani bivše partije torej leva politična opcija. Jaz ne vidim nič narobe v tem ali se mi ne zdi nič narobe, da kriminalisti se pravi NPU preiskujejo kogarkoli – še enkrat ponavljam – jaz se v to ne bom vpletal. Torej, lahko mi verjamete lahko mi ne verjamete seveda to je stvar vaše presoje. Želim pa – to pa res želim – in mislim, da slovenska javnost pričakuje, da je ta naš sistem pregona in kaznovanja bolj učinkovit. Težko me boste prepričala, da pri 5 milijardni ali 4 milijardni bančni luknji se dve leti pogovarjamo o tem ali je bila preplačana ali ni bila preplačana, poslušamo ene, druge, tretje stvari, operemo milijardo denarja iranske države preko naše banke pa se nikomur nič ne zgodi. To mislim, da dela za vse nas za vas, ki ste tukaj poslanci za vse podsisteme v naši družbi neko slabo luči.  Gospod me je vprašal vezano na decentralizacijo. Jaz razumem decentralizacijo v tem smislu, da se kakšna stvar prenese, prestavi ali pa, da se mogoče kakšna stvar, ki je bila nekoč centralizira vzpostavi v prvotno stanje. Tukaj sem večkrat poudaril, da želim preveriti kaj je bilo za to centralizacijo narejeno preko / nerazumljivo/ torej ukinitve določenih policijskih uprav in da želim s to decentralizacijo doseči to – v kolikor se bo dalo seveda -, da se nivo policijskih postaj spusti na čim nižji in čim širši nivo v slovenskem prostoru. To je tisto, kar bi moralo po mojem veseli ali pa, kar bi morali pozdraviti tudi občani neposredno na terenu.  V primeru, ki ste ga mi predočil moram reči, da nisem imel v mislih prijav začasnega bivališča na določene naslove socialnih služb ali kaj takega, ker je seveda logično, da je tam več prijavljenih. Gre za konkretni primer, ki sem ga bi rekel bil deležen izvedeti čisto iz družinskih krogov. Torej, ko je ne bom govoril o imenih, ko je gospa po nastopu oziroma preverjanju policije ugotovila, da je na njem naslovu na neki družinski hiši prijavljenih 30 ali več ljudi in se je kasneje ugotovilo, da je dovoljenje za to prijavo dal njen sin jaz sem prepričan, da to dovoljenje za prijavo ni dal, zato ker bi tako rad imel mamo ali pa bi rad imel tisti, ki so se tam prijavljali, ampak da je šlo za neke finančne usluge, zato striktno ločim to, kar ste vi povedal prijave na socialna dela in prijave, ki se po mojem v veliki meri dogajajo tudi zato,   (nadaljevanje) ker nekdo s tem pač želi pridobiti premoženjsko korist.  Sedaj, kar se tiče spremembe KZP sem rekel.  Kar se tiče verodostojnosti ali pa neverodostojnosti naših sosedov, kar ste tudi nekako povzel po mojih besedah - to sem jaz dejansko rekel – jaz moram reči, da kar stojim za tem. Stojim za relativno neverodostojnost naših sosedov. Nenazadnje v tem parlamentu poslušamo že, kar nekaj časa tematiko in probleme z implementacijo arbitražne odločbe. Če se spomnite tistih največjih begunskih kriznih let v letu 2015-2016 so kamere evidentno pokazale, da naši sosedje niso opravili dela kot bi morali celo več. Sami so pripeljali te migrante oziroma begunce nekaj 100 metrov pred mejo in jih spustili in rekli kam naj gredo. Torej, jaz moram reči, da v tem primeru imam zadržek do te verodostojnosti. To ne pomeni, da ne bo dileme, da nisem zagovornik tega, da te naši sosedje stopijo v schengenski sistem. Zakaj? Zaradi tega, ker je varovanje zunanje schengenske meje, ki bi se s predstavitvijo na zunanje meje Hrvaške skoncentriralo do te države v taki meri in v taki količini, da bi vsa 27-erica gledala sedaj njih, kontrolirala njih in dajala suport za to, da bo uspela zavarovati to zunanjo mejo. Jaz mislim, da je prenos zunanje schengenske meje na zunanje meje oziroma na meje Republike Hrvaške v nekem strateškem interesu Republike Slovenije. Bojim pa se – to pa moram tudi povedati -, da ga še nekaj časa ne bo, ker ne samo mi, ampak tudi evropski komisarji pa evropska politika nekako vidi kaj je Hrvaška sposobna in kaj ni sposobna. Morda pride do tega prej kot si mislimo, ampak glede na to, da sam veliko potujem na tej relaciji Srbija–Slovenija imam občutek, da kakorkoli stvari obračamo Srbi bolje kontrolirajo svoje meje kot naši hrvaški sosedje.  O zasebnih varnostnih službah moram odkrito povedati ne poznam prvič slišim za to, da bi bila obveza rednega delovnega razmerja v bistvu pogoj za to, da jih lahko zaposlijo v tej zasebnih varnostnih službah. Po moje gre za delovnopravno zakonodajo, ki jo v tem trenutku težko komentiram najbrž je pa zadeva zelo podobna kot recimo s problematiko teh verjetno ne samo v tej smeri verjetno tudi iz kakšnih varnostnih zadržkov ali kaj podobnega, ampak saj se spomnite teh problemov vezanih na prekarce v Luki Koper in za samozaposlene v podjetjih, ki so zaposleni samo za to, ker lahko s tem pridobijo neki večji dohodek. Ne poznam – lahko obljubim, da se bom pozanimal -, ampak poznam pa kar nekaj varnostnih služb in moram reči, da smo z vsemi v tej svoji poklicni karieri zelo dobro sodelovali, ker so nam varovali kar nekaj objektov tako na vodovodu kanalizacij, kjer so bili tudi strateški objekti za varovati torej vodarne, črpališča in tako naprej Sintal, Unigard in tako naprej tako, da imamo z njimi dobre izkušnje. Razen, da kot vem, kar je res premalo plačujejo neposredne varnostnike, te ljudje dejansko slabo zaslužijo, ampak to pa ni v moji moči.  Če sem bil narobe razumljen v tej svoji predstavitvi moram reči, da pri podajanju gospodarskega kriminala sem res, da govoril samo o gospodarskem kriminalu, ampak mi je razumljivo, da vso to delo tako NPU kot ostalih delov kriminalistične policije mora nanašati na vse oblike organiziranega kriminala torej droge, mamila, belo blago in tako naprej tukaj nekako ni razlike. Drži pa, da smo ljudje ali pa Slovenci ravno, zaradi tega, kar sem prej govoril kot neki priden, deloven narod zelo občutljiv ravno na ta gospodarski del, kjer se nekdo protipravno ali nezakonito pridobi premoženjsko korist se mi zdi, da to nekako najbolj   (nadaljevanje) bode v oči.  Kar se tiče še vprašanj podpredsednika odbora. V Zakonu o tujcih sem jaz izpostavil eno od ključnih stvari, ki morda ni bila pa gospod poslanec me je to spraševal, ker ni bila dovolj razumljiva in bi na tem odboru izpostavil še enkrat samo to ne bi več govoril o ne vem kakšnih detajlih. Jaz mislim, da je razsodba Evropskega sodišča tako ključno novo dejstvo, da bo tudi slovensko ustavno sodišče to moralo upoštevati. Torej, sprememba Zakona o tujcih v smeri, ki jo je nakazalo tudi Evropsko sodišče bo ena od tistih stvari, ki jo bom vsekakor poslušal implementirati. Ali bo Ustavno sodišče zopet kakšnega od podobnih ali takih členov razveljavilo ne vem. Pričakujem pa tudi od Ustavnega sodišča, da bodo tudi oni upoštevali to, kar presojajo sodišča v Evropi.  Vezano na meritev. Nisem govoril o tem, da se mi zdi ta meritev vprašljiva. Torej jasno je, da nekdo vodi 60 ta meritev ni vprašljiva zdelo se mi je bolj vprašljivo to kdaj merilec ali redarski avto tja postaviš. Če ga postaviš tja med 8 uro zjutraj in 6 uro popoldne, ko imamo opravka s pešci, šolarji in tako naprej je nekako drugače kot, če postaviš ta merilni avto od 2. do 4. ure zjutraj. Jaz se ne morem znebiti občutka, da gre za to, da lovimo neke prehitre voznike samo, zato da se polnijo občinski proračuni drugače pa meritev absolutni ni vprašljiva.  Mislim, da sem odgovoril.
Naslednja ima besedo Jerca Korče. Boste, potem dobili besedo še enkrat. Besedo ima Jerca Korče, Lista Marjana Šarca.  Izvolite.  Postopkovno, Maša Kociper.
70. člen Poslovnika Državnega zbora RS replika. Kdaj ima razpravljavec pravico do replike. Predsedujoči mu da besedo takoj, ko jo zahteva. Ali mi daste prosim repliko predsedujoči in tudi kolegu Bakoviću? Jaz vam zagotavljam, da sem si pred tem pogledala kaj je lahko replika in se bom striktno držala te določbe Poslovnika.
Jaz mislim, da ste korektno prebrala. Sedaj je samo vprašanje kdo je tukaj v tem primeru razpravljavec in kdo ni razpravljavec. Besedo ima Maša Kociper, Poslanska skupina Lista Marjana Šarca.
Poslanska skupina SAB, repliko.
Ugotavljam, da Maša Kociper… Jerca Korče, se opravičujem. Jerca Korče, Lista Marjana Šarca. Ne zameriti, spoštovane kolegice in kolegi, eden komentar ob tem, kar se danes tukaj dogaja. Država je v neki izredni situaciji, strmimo k temu, da se čim prej vzpostavijo operativna Vlada, ki bo poskušala preprečiti posledice prepozno sprejetih odločitev in imam občutek, da nekateri živite tukaj v virtualnem svetu, ne zameriti tega komentarja. Dopuščam vse, kar boste še v naprej vprašali in povedali, ampak dajmo biti pri teh razpravah, lepo prosim, racionalni.  Lepo prosim, postopkovno, Predrag Baković.
Jaz vas poskušam razumeti pa vendarle moram povedati, da mi gospod kandidat ni odgovoril na tri vprašanja in sem hotel samo prijazno ga opozoriti, da mi v tem segmentu odgovori še na ta tri vprašanja, da zaključimo ta sklop. Sedaj, če to je tako nesprejemljivo se bom prijavil za razpravo. Gre za tri vprašanja in sicer varnost problematike v JV regiji glede varne in avtocestne policije kje bo dobil kadre.  Samo toliko.  Hvala lepa.
Aleš Hojs
Se opravičujem.
Se opravičujem. Kolega Baković, če bi vam dal besedo za repliko, potem vam tako in tako ne bi mogel odgovarjati kandidat, ampak bi bilo potrebno dati ponovni krog in tako naprej to dobro veste.  Postopkovno, Maša Kociper.  Izvolite.
Predsednik, odlično vam je šlo do sedaj do tega trenutka. Jaz imam res repliko, ki je delno   (nadaljevanje) glede tega, da je bila moja razprava napačno interpretirana in napačno razumljena. Jaz ne morem te repliko dati po dveh razpravah kolegov, ko tudi gospod kandidat že čisto pozabil o čem je bilo govora. Replika bo korektna. Lahko pa daste njemu pravico, ko boste vi presodili, ampak jaz ne morem čakati z repliko na tri razprave.
Izvolite, kaj želite povedati, gospa Maša Kociper.
Hvala lepa, predsednik.  Nič ne bom zavlačevala in si želim, da čim prej končamo ta odbor, ker me doma čakajo otroci.  To bi samo želela povedati v smislu prave replike delno sem bila napačno razumljena pa nič ne mislim slabo, ko ste rekli, da sem vam želela podtakniti pa nič ne jemljem slabo to besede, ker razumem kaj ste hoteli povedati. Ja, bila sem kar ostra do vas, ker sem želela vam nastaviti ogledalo glede vaših besed in vas sprovocirati - če tudi jaz domačo besedo uporabim -, da se do tega opredelite. Ste se in ste rekli bom striktno upošteval zakon in bom, striktno se ne bom vpletal v preiskave NPU. Kot poslanka vas nameravam tukaj držati za besedo in to je za mene zelo pomembno imam sedaj tukaj zapisano in to je ta nadzorna funkcija, ki jo parlament opravlja.  Kjer sva se pa napačno razumela pa je to, kjer je bila glavna os mojega vprašanja, s tem sem tudi začela, je ta migrantska problematika. Glede na to, da v koalicijski pogodbi je poudarjano, da boste dosledno spoštovali azilni postopek sem vas prosila za vaše tolmačenje kako nameravate spremeniti Zakon o tujcih in mednarodni zaščiti, da bo vseeno v skladno z mednarodnimi določbami, konvencijami in direktivami? To je to glavno vprašanje. In pa, od kod boste vzeli denar za ograjo in vse ostale okrepitve? Bilo je še nekaj, ampak tukaj se pa nisva razumela, da je to za mene pomemben del odgovora, ki sem ga od vas pričakovala.  Hvala, predsednik, še enkrat za tvojo prijaznost.
Izvolite, gospod Hojs.
Aleš Hojs
Če začnem od zadaj. Torej, od kje denar? Tako kot sem povedal na začetku policija je bila v teh letih relativno dobro ali sorazmerno dobro finančno pokrita in prepričan sem ,da v kolikor je uspela v prejšnjih letih kupiti helikopter tega v naslednjem letu ne bomo kupili pa tudi letos ne, v kolikor smo kupili druge tehnične opreme bo denarja za dodatni nakup ograje dovolj. Torej, ne pričakujem, da bi to drastično lahko poslabšalo finančno situacijo ministrstva. Ob tem, da po mojih podatki v ali pa na zalogi blagovnih rezerv kar nekaj te ograje torej še kar nekaj kilometrov te ograje. Ne vem sicer katere tudi to se bom pozanimal ali je dejansko panelna ali je rezilna, ampak nekaj ograje je na zalogi tako, da se mi zdi, da se lahko začne ograja postavljati relativno hitro in pa neovirano.  Kako je z migrantsko problematiko sem tudi že ene trikrat odgovoril. Jaz mislim, da je treba stvari za podeljevanje azila ali za to, da nekdo lahko pridobi določene pravice v naši državi zaostriti. Nikakor pa ne mislim – seveda sedaj ne bom govoril o detajlih –, da bi ta zaostritev pomenila kakršnokoli omejevanje človekovih pravic ali pa, da bi ta zaostritev zakonodaje lahko pomenila kakšno neskladje ali nesorazmerje z regulativami, ki nam jih predpisujejo EU. Sem pa prepričan – to pa še enkrat poudarjam -, da je ta razsodba Evropskega sodišča vendarle neki novi mejnik, novo dejstvo. Zadnjič sem bil na enem srečanju, kjer so sedeli pravniki in smo se pogovarjali ravno o tem, tam je bil tudi bivši sekretar gospod Šefic, ki je na notranjem ministrstvu bil takrat sekretar, ko je bila največja kriza, do danes je nekako sekretar na Ministrstvu za obrambo – in jaz moram reči, da na moje eksplicitno vprašanje njemu, ko sem ga dejansko vprašal samo to ali ocenjuje, da je treba ponovno novelirati ali pa ponovno spraviti v postopek zakon, ki so ga takrat predlagali pa je padel na Ustavnem sodišču mi je povedal, da je prepričan, da je temu treba narediti da torej ponovno je treba speljati takšen postopek najbrž z nekimi diferenciacijami od tistega, kar je bilo takrat, ampak odgovor njegov je bil jasen in nedvoumen.   (nadaljevanje) Nekako se zanesem na ta odgovor.  Kar se tiče kadra za avtocestno policijo nisem odgovoril. Res je, govoril sem o dveh smereh, sedaj čisto točno vam moram povedati, da avtocestni nadzorniki Darsa nimajo pristojnosti kaznovanja vozil za prometne prekrške. Oni imajo samo pristojnost za nadzor vinjet in za prekrške, ki nastajajo iz naslova neuporabe / nerazumljivo/ za tovorna vozila. Jaz nisem pristaš tega, da bi kaj hočem reči Darsovim delavcem dajali pristojnosti. Jaz se spomnim tistih let, ko je Dars, če rečem tako, krvavi pot potil, ker je policija nasprotovala celo temu, da bi Darsovi nadzorniki meli modre luči, danes jih imajo. Če veste danes Darsovi nadzorniki lahko uporabljajo modre luči, kar je po mojem dobro, zato, ker je zavedanje voznikov ali šoferjev kamiona bistveno drugačno, če se pred tabo postavi modra luč kot pa, če se pred tabo postavi tista oranža, ki so jo uporabljali pred časom. Eden od možnih avtocestne policije, ki seveda ne bi bila ne vem kako številčna, potrebno je povedati, da je za nadzor cirka 680 kilometrov avtocestnega križa potrebno samo nekaj patrulj torej nekaj policijskih vozil in pa zadostno število delavcev, ki lahko to delo opravljajo morda niti ne v nekih turnusih, ki bodo zahtevali tudi nočno dežurstvo ali nočno delo, ampak že sam pojav tega, da se na avtocesti pojavi policija in da kamioni vedo, da je ta nadzor slovenska policija uvedla bo po mojem drastično prispevala k prometni varnosti. Verjetno ste se velikokrat ali pa večkrat peljali na avtocesti od slovenske meje proti Benetkam – sam sem tudi tam večkrat vozil -, tam imate pravzaprav v neprekinjenih skoraj več kot 100 kilometrih prometni znak prepovedi prehitevanja kamiona in jaz tam še nisem videl, da bi kamion prehiteval kamiona pač vozijo tistih 80, 90 kilometrov na uro toliko kot je omejitev kljub temu, da bi nekdo od njih lahko vozil hitreje pa tega ne naredijo, ne storijo, ker so tako drastične kazni in ker jih policija procesira. Pri nas – sam osebno sem bil nasprotnik tega – se je Dars na pritisk avtoprevoznikov odločil in če se vozite po slovenskih avtocestah boste lahko videl, da imate odseke, kjer prepoved prehitevanja za kamione ne velja češ tukaj jih boste lahko prehitevali, tukaj ne boste smeli prehitevati, potem boste pa spet lahko prehitevali. Danes, če se peljete po slovenskih avtocestah kamionarji praktično tega ne upoštevajo. Lahko se vozite kilometre in kilometre za kamionom ali pa 3, 4 kilometre, ker eden kamion prehiteva drugega kljub temu, da je na začetku tega odseka prometni znak prepovedi prehitevanja pa se tega ne držijo, ker niso procesirani.  Kar se tiče razmer v JV Sloveniji. Tukaj jaz mislim vseeno, da v tem odnosu Romov ali pa Romi policija se mi zdi, da je kdaj vseeno malce preveč pa ne bom rekel strpnosti s strani policije. Se mi zdi, da se policija tudi kdaj želi nekako izogniti ali pa na neki način ne želi posegati v relativno neprimerno obnašanje ali posameznikov te skupnosti. Mislim, da bi tukaj morala policija malo bolj trdno ali bolj energično nastopati. Nimam pa tega občutka, da bi iz območij če se spomnite kot se je dogajalo v času pokojnega predsednika Drnovška zadeva je ekshalirala do te stopnje, ko je morala policija mislim, da je šlo za Brus ali nekaj takega, ko je še notranji minister moral posredovati. Te napetosti vseeno niso po mojem tako hude, da bi bila potrebna tako velika pozornost ali pa, da bi lahko do takih eskalacij kot je prišlo takrat.  Sedaj kako bi odreagiral na varde. Varde so dvojnega tipa po moji osebni oceni. Eden tip varde je če rečem temu grdo Šiško, o katerem imam svoje osebno mnenje, ki je bolj  (nadaljevanje) če mene vprašate provokator ali nastopač doma iz povsem drugje in potem ga vidimo paradirati na južni meji kako ščiti mejo. To mislim, da je država relativno korektno postopala. Sedaj sprašujem ali je res potrebno, da je človek toliko časa ostal v priporu ali je procesiral korektno to ni moja stvar, to je pač stvar drugih organov. Po drugi strani pa je problematika teh vard in temu seveda ne morem reči varde pa je sama skrb ali pa sama zaskrbljenost prebivalcev, ki živijo tik ob meji in se nič ne zgodi na neki način upravičena. Celo presenečen sem bil nad korektnostjo ali kako bi rekel zelo jasno opredelitvijo nekaterih županov med njimi tudi vašega župana, če se ne motim v Ilirski Bistrici župana stranke SD, ki je večkrat jasno povedal, da je potrebno to mejo zavarovati drugače kot je zavarovana danes. Jaz vse te odkrite besede pozdravljam, ker se mi zdi, da je prav, da si nalijemo čistega vina. Ne glede na to ali smo levi, desni gre za dejansko varovanje slovenskega teritorija in slovenske države. Kot rečeno pa seveda ne odobravam ali ne načrtujem, da bi v okviru policije bila kakršnakoli možnost ali vpoklica ali česarkoli ali dopuščanja vključevanja teh vard. Jaz mislim, da je bil tudi včerajšnji nastop mag. Tonina vezano na predstavitev njegovega obrambnega ministra napačno razumljen. Tudi on sem prepričan, da ni govoril o tem kako bo v rezervno sestavo Slovenske vojske vključil varde, o tem sem prepričan, da ni govoril.  Mislim, da sem odgovoril vse.
V redu. Hvala lepa.  Naslednja ima besedo Jerca Korče, Lista Marjana Šarca.
Predsedujoči, hvala za besedo.  Lepo pozdravljeni, spoštovani kandidat za ministra za notranje zadeve! Lep pozdrav tudi vsem kolegicam in kolegom! Sedaj danes smo na enem zelo specifičnem odboru Ministrstvo za notranje zadeve je specifičen resor, ki se dotika vsakega od nas na tak in drugačen način, je do neke mere represiven in je zelo velikega pomena po mojem mnenju kdo zasede položaj ministra tudi iz vidika neke higiene. Jaz sem vsaj do dveh partneric, ki sta tvorile – bom šla še na to, da ne bom pozabila povedati, ker se strinjam s kolegico Mašo – tudi mi v Listi Marjana Šarca povsem legitimno sprejemamo oblikovanje nove Vlade, to je normalen demokratično proces, da neki predsednik Vlade odstopi, se oblikuje nova koalicija ali se gre na predčasne volitve kakorkoli v demokracijah v Evropi je to normalni proces pa vendar sem vsaj od dveh partneric tudi naše koalicije pričakovala, da bodo pozorne na to kdo bo zasedal vsaj določene resorje, ki so po sami vsebini specifični, da jih morda zasedajo določeni člani Stranke SDS v tem primeru. Ne zamerite mi, če povem osebno mnenje, da sem bila nad vašim imenom iskreno šokirana iz razloga, ki ste bili direktor televizije, ki je izražala določena mnenja. Če je človek direktor hočete predstavnik društva predstavnik stranke ali kakorkoli, ki določena mnenja predstavlja kar ta medijska hiša to je predstavljala – te članki so dostopni, nekatere ste tudi po vsej verjetnosti izbrisali -, ampak arhiv govori sam po sebi. Jaz predpostavljam, da kot direktor se vi s temi mnenji strinjate, ker v nasprotnem primeru je človek težko vodja neke organizacije brez, da bi se strinjal z mnenji, ki jih ta bodisi medijska hiša ali kakšna druga organizacija podaja javnosti in zato me to navdaja s skrbjo, kljub temu, da je bila vaša predstavitev v precejšnji meri korektna pa se ne morem izogniti občutku, da ta zgodovina ne govori   (nadaljevanje) sama po sebi tudi o tem kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Sama higiena, ki bi jo pričakovala predvsem od Stanke Modernega centra, ki je liberalna stranka liberalnih vrednot tudi od stranke Desus, za katero verjamem, da ima drugačna stališča bi morala biti, da takega kandidata enostavno podajo veto oziroma stopijo naprej in rečejo, če se bo to zgodilo v taki koaliciji težko sodelujemo, ampak to je moje mnenje. Zdi se mi prav, da ga povemo. Verjamem, da tudi kandidat to mnenje sprejema, ker živimo v demokratični državi in svoboda govora na tem področju tudi vi lahko poveste svoje mnenje o meni upam pa, da se bomo vsi skupaj navadili na določeno stopnjo vljudnosti in izbire besed, ker dajemo odraz javnosti. Mislim, da sem bila ena izmed redkih ali pa celo edina poslanka DZ, ki sem na nacionalni televiziji povedala, da se meni to, da rečeš »Janšizem« zdi tudi narobe, ker tudi s tem dajemo neko kulturo navzven in jaz sem bila sposobna čisto normalno povedati kako in kaj je kljub temu, da smo si politični nasprotniki. Iz tega osebnostnega vidika imam problem s tem, da na tem mestu sedi tak kandidat in še vedno ohranjam upanje, da bo presoja članov odbora taka, da bo podano negativno mnenje, ker vsaj do sedaj na tistih hiringih, ki sem bila tudi, če so se zgodili kakšni lapsusi sem sprejemala neko legitimno oblikovanje Vlade znotraj vseh predstavljeni kandidatov do sedaj.  Veliko ste namenili tudi nekaj časa, ker kolegica Sukič se je navezovala na sovražni govor, svobodo govora tukaj ste seveda utemeljevali s sodnim varstvom. Tukaj se strinjava, ampak vlagati tožbo na vsako medijsko objavo, ki je lažna ali neprimerna mislim, da bi to sprožil grozen val nekih tožb na sodiščih. Jaz mislim, da ima vsak odgovornost, da proba že v naprej preprečevati, da se sploh pojavljajo vsebine, ki bi same po sebi bile predmet, da lahko nekdo poda kazensko ovadbo. Jaz sem tudi bila že v razmisleku za kakšno podajo tožbe pa sem ocenila, da je to nepotrebna blokada sodišč in da obstajajo drugi načini, s katerimi upam, da bomo prišli do tega, da se nekatere vsebine ne bodo pojavljale in tukaj je odgovornost vsekakor direktorja in vodstva. Nihče vam nikoli ni branil nobenemu ni branil, da ima neki svoj medij, da skozi to sporoča neka svoja stališča tudi pluralnost je še kako zaželena, ampak na drugi strani je še bolj zaželeno, da so neke novice, ki se objavljajo preverjeno, da ta novice niso nastrojeni proti posamezni družbeni skupini, da kolikor se da niso že namensko napisana lažne, da se tudi preverjajo pri tistemu, ki se ga omenja v posameznem članku. Še enkrat, če ste bil direktor jaz sklepam, da to do določene mere so vaše stališča in po objavljenem vezano na migrante, na vse marginalne skupine v naši družbi lahko sklepam kakšna je prihodnost in to je problem. Govorimo o osebnostnem problemu pa se bom sedaj umaknila na vsebinske zadeve.  Pri vsebinskih zadevah sem se naslanjala poleg sedaj na vašo predstavitev na koalicijsko pogodbo, ki je napisana zelo slabo, pavšalno z nekimi navedbami niti ni podrobna tako, da je težko iz nje izluščiti kaj sploh mislite s tem me je pa v prvi fazi zmotilo, ko sem prebirala to stavek »ureditev razmer v policiji«. Jaz ocenjujem, da so razmere v Slovenski policiji urejene, da Slovenska policija deluje normalno in je neki organ, ki uživa veliko stopnjo zaupanja med našimi državljani in jaz upam, da ta navedba ureditev razmer v policiji ne pomeni tega, kar si jaz v podtonu na žalost predstavljam, da si vi zamišljate in ste tudi danes v svoji predstavitvi nakazali kako s temi ukazi, s hierarhijo,   (nadaljevanje) reorganizacijo in tako naprej tako, da Slovenske policija deluje, v njej so raznoliki pripadniki, ki delujejo znotraj zakona. Državljani jim zaupamo in je neodvisni in strokovno organ. Jaz mislim, da je to plod dolgoletnega dela samostojne Republike Slovenije, da smo prišli do tega, da imam tak sistem kot ga imamo v policiji in da hvala bogu je razdeljena na več različnih segmentov in da slovenski policisti delujejo, kar se da strokovno. Seveda pa je naloga ministra, da jim izboljšuje pogoje dela, tukaj bi se pa lahko strinjala. To je počel minister Pokljukar, sem vesela, da ste zaznali tudi prejšnja ministrica, da so bila storjena močna vlaganja v policijo, da so bili doseženi tudi dogovori glede plač, da se je že uvajala informacijska tehnologija, kar ste tudi v govorili, da se je na področju mednarodne kriminalitete zadeva popravila, da imamo ustrezno opremljenost, da se zmanjšujejo pritožbe nad delom policije in tako naprej. V splošnem je najpomembnejša naloga vseh nas, da jim dajemo spoštovanje, da uživajo zaupanje in da so neodvisni. Jaz bi za to ureditev razmer v policiji kljub vsemu prosila dodatno obrazložitev kaj točno pod točkah pomeni ureditev razmer v policiji.  Druga zadeva, varovanje meje. Rekli ste, da je pri varovanju meje stanje slabo. Sedaj ne vem na kakšnih podatkih to temelji, ampak tudi vsi podatki, ki smo jih skozi vse seje, ki ste jih vi sklicevali navajali in pridobivali s strani pristojnega ministra so kazali ravno obratno stanje, da je normalno varovana meja. Postavili ste eno zanimivo vprašanje. In sicer, ali poznamo bolj učinkovit način za zavarovanje meje kot je to, da mejo hermetično zapremo. Ga in to je ureditev razmer tam, od kjer ti begunci prihajajo sem. To in to je osnovni problem, da sploh migranti prihajajo. Tako, da si tudi takih vprašanj pa vemo, da tega ne boste vi rešili pa tudi ta parlament tega ne bo rešil pa niti Slovenija, ker je to širši kontekst zakaj se tam vojne dogajajo in zakaj se te migracije sprožajo, zakaj imamo podnebne spremembe, ki bodo v prihodnje tudi, če vojn ne bo sprožale migracije. Ampak, da si postavljate kot minister vprašanje če poznamo še kakšni drug način pa vendarle ga poznamo. Učinkovitejšega načina kot je ograja na meji ni. Jaz nisem zagovornik tega, da hermetično zapiramo mejo predvsem iz razloga, ker smo v Evropski uniji in če že iščemo skupaj rešitev in ta rešitev bi mogla biti nižje tam kje je v Grčiji in tako naprej ne, da se vsaka država posebej ogradi in ta problem še vedno ostaja v Evropi in če smo del Evropske skupnosti, potem imamo skupno probleme in jih ne rešuje vsaka država za sebe. Če bomo pristali na to logiko, potem to pomeni razpad EU in jaz mislim, da v prihodnosti nič dobrega, ker te ljudje bodo pa tukaj gor še vedno prihajali. Slabše kot se bo EU odzivala na prihod teh ljudi bolje bodo ti ljudje, če hočete, travmatizirani. Jaz sem delala z begunci takrat, ko smo imeli tisti migrantski val in sem videla takšne in drugačne zgodbe. Videla sem tudi zgodbe ne samo otrok in mater, ki bi jih vi sprejeli, ampak tudi mladih fantov, ki so odhajali iz popolnoma drugačnih razlogov, ker so bili izobraženi, ker so si želeli boljšega življenja in do neke mere je to logično, da se v svoji državi ne boš boril ne zato, ker se boriš za neodvisnost svoje države, ampak ker se boriš proti napadalcu, ima precej močnejše orožje in precej drugačne namene. Da ne bom zvenela preveč levičarsko se bom raje tukaj ustavila.  Sedaj preiskovanje kriminala.   (nadaljevanje) Mi je všeč, da ste kolegici Kociprovi že odgovorili, da se v to ne boste vpletali, to je želja vseh nas, ker je to edino normalno, da se kriminal preiskuje ne glede na to kdo ga je povzročil pa najsibo to tako zelo na široko opevana »fake news«, da je moja mama opravila milijardo evrov, če jo je bom jaz prva najbolj vesela, da se to dokaže, ker nimam nobenih težav kdo komu pripada ali kdo komu ne pripada. Če je kdorkoli storil karkoli narobe v tej državi je prav, da za svoje dejanje odgovarja, ampak »fake news«, ki jih pa dajete so pa smešni.  Glede direktorja policije se bom dotaknila, ker se mi zdi to zelo pomembno kdo bo direktor policije, vem da tega danes tukaj ne boste nakazali niti povedali so se pa v medijih pojavile že neke navedbe, da naj bi bil to vaš tesen prijatelj, s katerim redno igrata skvoš. Lahko, da je to tudi »fake news« pa mi boste sedaj to zdemantirali. / medsebojno pogovarjanje/ Ne, saj veste, gospod Pečjak. Zanima me kako boste zagotavljali tudi ta… Jaz sem izjemno cenila potezo gospoda Pokljukarja, ki si je nastavil gospo Bobnarjevo, s katero strankarsko in prijateljsko ni imel nobenih povezav, ker se mi zdi to dober signal, da se zagotavlja neka neodvisnost tudi znotraj tega kdo je direktor policije pa me zanima na kakšen način si boste prizadevali, da se te povezave, ki so tako ali drugače lahko bolj ali manj tesne, da to nima vpliva na delovanje neodvisnosti policije.  Dotaknila si bom še tega kako si boste predstavljali vi na eni strani sodelovanje s tem človekom in pa kako si bo na drugi strani Nova Slovenija predstavljala današnjo potrditev Vas? Jaz se strinjam, da če v politiki ne pustiš kot ste rekel zgodovine zadaj, potem nisi za v politiko vsekakor res. Je pa res, da je na lastne besede mogoče potrebno paziti. Jaz danes pazim na svoje besede, se zavedam kaj govorim in se zavedam, da bo v prihodnje bodo te besede imele neko težo tako so tudi vaše besede imele. Vi ste za gospoda Tonina zapisali: »Hrbtenice nikoli ni imel. Manipulant, ki se je za beli kruh pripravljen podariti Kučanu penziju ali Rodetu omogočiti bivanje v Gradu Goričane.« In pa druga stvar, ki ste jo rekli o svoji pretekli stranki, da je to stranka, ki gre vedno bolj v smer politike fruktala in sicer, da je polna sama sebe. To so vaša stališča do stranke in tudi do predsednika stranke in bodočega obrambnega ministra. Jaz verjamem, da bo to sodelovanje v Vladi upam, da korektno in da bo potekalo v smeri dobrega za našo državo pa vendar bi si želela, da se malo bolj opredelite do tega.  Še zadnja stvar glede KNOVS. Sami ste že povedali, da boste korektno sodelovali, da bodo omogočili parlamentarni nadzor pa vendar je prav, kar ste tudi povedali, da sodeluje znotraj zakona in znotraj zakonske podlage tako, da me zanima kako se opredeljujete do tega oziroma kako bi vi ravnali kot minister za obrambo v primeru tistega dogodka, ki se je zgodil z vašim strankarskim kolegom, ko je želel pogledati v neke zadeve, ki niso v pristojnost KNOVS? Jaz se tudi zavedam, da bo trenutna opozicija oziroma naš del prevzel vodenje KNOVS-a nekdo od opozicije in bomo probali korektno z vami sodelovati, ampak kljub vsemu je pravilno, da se opredelite tudi do ravnanja vašega strankarskega kolega tudi v luči odnosa do direktorice policije. Sedaj očitno ta njena prihodnost prihaja. Me pa zanima ali se vam zdi tak odnos pravilen tudi nenazadnje do nekoga, ki je znotraj policije in bo znotraj policije še naprej opravljal svoje naloge strokovno več kot 20, 25 let? Meni se zdijo ta stališča za bodočega ministra za notranje zadeve pomembna.   (nadaljevanje) Imeli boste mojo podporo v tem delu tako kot sem povedala včeraj kandidatu za obrambnega ministra, da se bom res trudila, da ne rušimo nekih temeljev naše države, kar pravosodje, policija, vojska za mene so. To je za mene domoljubje tudi tisto pravo domoljubje, da si kot poslanci prizadevamo za dvig ugleda morate pa tudi sami najbrž pri sebi priznati, da vaša stranka in vaši mediji niso vedno ravnali v skladu s tem, ker so se za ozke parcialne interese in doseganje tega, da se ruši obstoječo Vlado oziroma to Vlado, ki je bila ali kakšno prej uporabljal tudi prijemi, ki niso bili v skladu s tem, kar vi zagovarjate in to je, da smo domoljubni in da spoštujemo osnovne sisteme države.  Hvala.
Nataša Sukič, ima besedo.
Hvala za besedo.  Pozorno poslušam vso to razpravo, zato se pač za enkrat na kratko tokrat vključujem z nekimi dodatnimi vprašanji, ki so se pojavila skozi to diskusijo.  Zanimivo mi je bilo, ko ste govoril o beguncih, da otroci in ženske vseeno, mladi moški stari 30, 32 let so pa nekaj popolnoma drugega. Jaz vas pač moram spomniti, spoštovani kandidat, da nekomu recimo, ki zaprosi za status begunca po mednarodnem pravu recimo zavrniti status begunca na podlagi starosti in spoli veste, da je to diskriminatorno in da je to po definiciji bi lahko rekli celo rasistično. Potrebno je vedeti, da se te mladi moški sedaj ene razloge je omenila prej kolegica Jerca znano dejstvo pa je, da zaradi tega, ker ima Evropa takšen na žalost tak odnos do te begunske problematike kot ga ima, ko se zapira pred begunci, ko postavlja zidove in brani svojo trdnjavo, da tako rečem je pač pot dostikrat pogosto že smrtno nevarna in po navadi gredo pač te mladi moški naprej, ki poskušajo nekako priti do tega, da si uredijo status in da za njimi pridejo, potem te ženske in otroci. Bežijo v glavnem iz – vemo od kod – območij, ki jih je prizadela vojna. Ne slepimo se Bližnji Vzhod je v glavnem v igri in tako naprej. Tudi ne razumem te logike, zakaj ne bi pa mladi moški – kaj naj bi bili – »kanon futer« v teh državah, kjer se dogajajo te spopadi? To enostavno me zanima komentar, še enkrat, ker pravite, da boste zaostrili azilno zakonodajo, v kakšnem smislu boste sedaj vi to zaostrili? Ali bo policija dobila navodila, da pač moškim se pač absolutno ne podeli status azila ženskam pa otrokom pa recimo se? To mi malo pojasnite, prosim! Mene je tudi malo zmotilo, saj razumem, da ste dinamični govorec in strasten govorec, ampak vsaj dvakrat ali trikrat ste omenil, da smo Slovenci priden, delovni narod in me zanima ali vi ločite narode … / medsebojno pogovarjanje/ Saj je v redu, ne gre za državljane sedaj toliko, čeprav bi tudi moralo iti, imate prav, ampak bolj me zanima ali vi ločite narode na nedelavne in ne pridne in na delovne in pridne? Če jih mi prosim pojasnite, kateri so to, ker to so te stvari od kod se generirajo ti razni čudni pogledi na druge narode recimo pri begunski krizi je to zelo evidentno, potem.  O virusu sovraštva, ki ga širi Nova24 ur pa sem vam prej eksplicitno navedla in celo prišla sem vam pokazati, da je to res, da niste prepoznali lastnega članka pa ste se, kar izognil kar je tudi po svoje povedno, da ste se izognil, ker je pač kolegica Jerca opozorila gre za vaš profil kot človeka gre za to, da ste direktor nekega medija, ki ustvarja ne samo lažne novice, ampak ki blazno dosti bazira na dejansko zelo sovražnih člankih. Sovražnih do marsikoga, do posameznikov in posameznih ranljivih družbenih skupin. Ni vseeno kdo prevzame resor, ki ga štejemo med represivni resor, ki ima   (nadaljevanje) pač neko določeno moč obvladovanja državljank in državljanov…
Kolegica Nataša, oprostite, ampak se že petič ponavljate v istih zgodbah. Prosim vas, da zaključite. Pogovarjamo se o vsebinskih zadevah. Mislim, da petič poslušam eno in isto zgodbo.
To so vsebinske zadeve, zelo vsebinske zadeve.
Petič poslušamo eno in isto zgodbo.
Poglejte, mi moramo pač…
Kolegica Sukič, prosim vas, da zaključite!
…moramo nekako pokazati in se pozanimati o profilu bodočega ministra.
Ja, ampak ponavljate petič ene in iste stvari. Govorimo o stvareh, ki jih je kandidat že trikrat ali petkrat povedal. Govorite o zapiranju meje mimogrede ob 18. uri je začela veljati uredba, ki jo je sprejela Šarčeva vlada, kjer določa samo / nerazumljivo/ mejnih prehodov na meji z Italijo. Oprostite, živite v virtualnem svetu prosim vas ne ponavljajte se in zaključite s to razpravo.
Mislim sedaj ne vem kakšna je saj vidim, da ta demokracija bo res na višku, ampak jaz nisem dobila vseh odgovorov in pač terjam odgovore od človeka, ki bo minister za notranje zadeve.
Če meni očitate, da nisem demokratično vodil teh sej odbora, potem ste zadnja, ki mi lahko to očitate.
Jaz sem demokratično izvoljena poslanka tega Državnega zbora ima imam pravico po Poslovniku vprašati vprašanja, ponoviti vprašanja, če nanje nisem dobila odgovora.
Dobila ste jih, kolegica Sukič, in to večkrat. Večkrat ste dobila odgovore, ampak vi imate neko percepcijo, ki ste si jo ustvarila v glavi o kandidatu in o vsem ostalim in to je vaša suverena pravica, tako percepcijo imate.
Ampak znorel ste ravno pri Novi24.
Jaz nisem nič znorel jaz sem vas samo opozoril, da se ponavljate.
A res?
Dajte prosim, zaključiti!
Seveda se ponavljam, ker mi o Novi 24 ni odgovoril, zato sem se ponovila. Če mi sedaj ne bi tega omenjala…
Seveda vam je in to večkrat.
Še eno zanimivo stvar ste izjavil, da bi morala biti Evropa enotna, ste nekaj takega povedal v predstavitvi? Zanima me kakšna bi bila ta enotna Evropa ali imamo kakšen recept za to kako naj bi izgledala ali je kakšen vzgled svetov za to, ki naj bi vsi gravitirali k temu vzgledu?  Hvala lepa.
Hvala.  Dajem besedo za dodatna pojasnila še kandidatu za ministra gospodu Alešu Hojsu.  Izvolite.
Aleš Hojs
Bom začel kar tukaj nazaj oziroma od gospe Sukič nazaj torej kakšna naj bi bila Evropa enotna. Ne, da imamo recept imamo pogodbe torej varovanje zunanje evropske meje je skupna zadeva Evropske unije. Tukaj ni potrebno nobenih receptov, potrebno je samo izvajati to, kar smo se v pogodbi ali pa v večih pogodbah v bistvu z ostalimi partnerji v Evropi zavezali.  Sedaj bom še enkrat poskušal povedati to, kar je tudi predsednik odbora poskušal pojasniti, da sem že večkrat povedal. Ta odgovor gre tudi gospe Jerci Korče. Sedaj kot direktor družbe sem povedal zakaj sem se v to direktovanje spuščal torej šlo je za izpeljavo nepremičninskih naložb, šlo je za izpeljavo bi rekel finančne sanacije in kot direktor družbe – vsaj pri nas je tako – si direktor družbe ne jemlje uzurpacije uredništva. Torej jaz nikoli nisem urednikoval tega portala te televizije, ampak so zato urednikovanje bili založeni drugi. Jaz se lahko pred vsem tem zborom samo opravičim, da smo spregledali pa ne vam osebno, ampak da smo spregledali tisti komentar pod člankom, ki je bi razlog in povod in ki je pripeljal do končne zmage, če temu tako rečem vaše poslanske kolegice enostavno smo ga spregledali, nismo dovolj hitro odreagirali, nismo zadeve zaprli, nismo človeka spravili dol s tem komentarjem in pač je ušlo. Ne samo nam moram reči, da ne samo nam, če gledate portale bi rekel mnogih medijskih hiš boste lahko pod bi rekel članki prebrali vse sorte. Jaz mislim, da to ne uide samo nam, ampak marsikateremu portalu. Kar se tiče tega ali je nekaj sovražno ali je pa nekaj kritično sta za mene dva pojma. Jaz moram reči, da ob tem, ko je gospa Korče govorila, da smo bili sovražni do te Vlade, da smo ne vem kaj vse počeli.  (nadaljevanje) Jaz razumem to povsem običajno, da smo bili do te vlade tudi na tem mediju ali pa pretežno na temu mediju kritični. Vsak kdor je v politiki pa ne samo v politiki vsakdo, ki je v gospodarstvu, ki je koliko toliko javna oseba se mora pač navaditi ali imeti malce debelejšo kožo kot ostali. Jaz tega nisem mislil danes razlagati, ampak glede na to, da sedaj že nekako iz tega dela vas dveh poslušam že kar nekaj časa napade ne bi rekel napade očitke o moji osebnosti. Jaz nimamo nobenih zadržkov, da se o meni mislite karkoli hočete in prav je, da si mislite. Začel bom leta 2010 ima pa to zelo veliko tudi s policijo in kriminalisti. 2010 se je v moji pisarni pa ne moji pisarni najprej v pisarni mojega direktorja, kasneje v moji pisarni, ker je za to zadolžil gospod direktor, pojavil bivši minister za zdravje, ki je od našega podjetja zahteval 100 tisoč evrov podkupnine in sicer podkupnine tako, da jih 50 tisoč nakažemo na neki račun, 50 pa jih bo prišel vzeti kurir in sicer za to, da bo nevladna organizacija Alpe Adria Green umaknila pritožbo na izdano rušitvijo dovoljenje za Kolizej. To jaz sedaj prvič tukaj javno govorim, ampak da ne bo dileme, da si izmišljujem to sem jaz leta 2010 v popoldanskih urah prijavil z notarskim zapisom pri notarki – mislim, da je Košak, če se ne motim na Cigaletovi, ne vem kako se že notarka piše – ne samo jaz, tri priče, ki so bile v tem postopku udejanjene oziroma udeležene. Kaj se je zgodilo? Zgodilo se je to, da sem bil zaslišan večkrat tudi priče so bile večkrat zaslišane. Jaz sem policiji povedal zelo preprosto stvar tudi tako bi rekel analitično inženirsko. Vzemite vse postopke, kjer so bila izdana gradbena dovoljenja na večih infrastrukturnih projektih TEŠ6 in še nekaj bi jih lahko naštel poglejte kdo se je na te postopke pritožil Alpa Adria Green jaz ne vem še kdo vse in poglejte to čudno koincidenco kako to, da so kar na enkrat te organizacije od pritožb na izdana gradbena dovoljenja odstopala, naredite analizo ali se je spremenijo kaj v projektih ali ste kakšne nove filtre dali gor ali kaj ste naredili. Kaj je mogoče, da kar na enkrat te investitorji oziroma te pritožniki napram investitorjev odstopajo od gradbenih dovoljenj. Da ne boste mislili, da je to James Bond ali pa pravljica poglejte si zapisnik, ki je bil narejen mislim, da pred tremi leti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za drugo cev Karavank, kamor je tudi prišel sedeti predstavnik Alpe Adria Green in sem zahteval jaz takrat kot član družbe, da se na zapisnik napiše naredite analizo vseh izdanih gradbenih dovoljenj in umikov teh postopkov s strani nevladnih organizacij in relativno enostavno najdete bi rekel ene in ena je dve. Težko je to dokazati, ampak jaz ne vem če je kdo že v tej državi naredil to, da je šel naslednji dan prijaviti policiji in notarju. Poglejte čudo, ko sem sam pri sebi razmišljal sem rekel, ampak to pa bi bila zanimiva zgodba za medijev. Mislim ali ni to nekaj zanimivega za medijev, da se je človek pripravljen izpostaviti, da naredi prijavo, to odnese medijem? Jaz prijavo in zgodbo odnesem eminentnemu – danes sicer na nacionalni televiziji na komercialni televiziji - novinarju, ki je te stvari preiskoval ne samo te imel je neke strašne oddaje takrat ne vem kaj je bilo že tisto, ko so tako vsi sedeli jaz se ne spomnim sedaj kako se je ta oddaja imenovala objave ni bilo.   (nadaljevanje) Nihče me ni nikamor povabil. Veste, potem ko so me preiskovali, ko so me v tej zadevi preiskovali se je na koncu vse končalo z dvostranskim oglasom, ne vem, sicer čigavem v Dnevniku Finance, kjer so napisali – to verjetno seveda ne poznate – vsi postopki zoper ministra so – kako bi rekel, pravniki pomagajte mi – zavrženi ali niso procesirani in zadeva je adakta. To je bil dogodek, ki je v meni nekako zgubil resen dvom o tem ali policija in vsi ostali delajo za to, da se stvari preiskujejo ali vendarle imamo v tej državi neke ljudi, ki so popolnoma zaščiteni. Vaša predsednica Preiskovalne komisije, ki je preiskovala zlorabe v zdravstvu me je zaprosila za ta notarski zapisnik iz tistega leta in verjamem, da je sestavni del njene komisije. Jaz sem jih ga poslal tako, da zadeva je tam bi rekel črno na belem. Druga stvar, s katero sem se boril približno pa ne samo jaz, ampak celotna Uprava Darsa približno 5 let in pol je bilo to, da smo stopili na prste gospodu Zidarju in vsem ostalim. Na koncu sem se jaz in vsi ostali v tožilskih postopkih zagovarjali 5 let torej oblatili so nas dobro, mediji so nas dobro bi rekel obdelovali v tistih letih in na koncu je bilo potrebno ugotoviti, da smo v teh zadevah vsi tisti, ki smo bili tam vpleteni čisti. Še danes pa obtožnice proti štirim, ki so postale pravnomočne na sodišču niso procesirane gospod Zidar je bolan, kaj je z ostalimi ne vem pa me konec koncev tudi ne zanima, to je stvar drugih organov in oni naj peljejo te postopke naprej.  Zakaj sem naredil ta uvod? Ta uvodom sem naredil, zaradi tega, ker je gospa Korče povedala, da se iz medijskih objav našega medija razbira kakšna osebnost sem. Jaz moram reči, da moje medijske objave lahko pogledate na Twiter profilu, Facebooka ne uporabljam na Twiter profilu pa so vse moje medijske objave od leta 2012 – ne vem koliko časa jih sicer shranjujejo -, ko sem nastopil mesto ministra takrat sem začel uporabljati Twiter profil in za razliko od vašega eminentnega – ne vem kaj on je sicer ali je član ali je samo svetovalec v kabinetu odhajajočega predsednika Vlade – nobenega twita nisem izbrisal, nobenega. Za vsem, kar sem objavil stojim. Lahko, da je bilo kdaj tudi neprimernega lahko, da je bilo tudi kdaj kaj kritičnega, nikoli ni bilo sovražnega, ampak nikoli tega, za kar sem napisal ne bom brisal, ker nimam navade bi rekel narediti nekaj pa peljati neko politiko, ker to je vaš bi rekel svetovalec za nacionalno varstvo 10 let ali pa 15 let z njegovimi bi rekel, kar so mu očitali nenazadnje tudi v parlamentarni stranki Levice, potem pa vse izbrišeš in tega ni. Tega pri meni ne boste doživeli.  Zakaj je torej vaše mnenje, da oziroma zakaj mislite, da je bilo tisto moje vprašanje ali lahko zavarujemo mejo drugače s strani kandidata za ministra neprimerno. Poglejte, gospa Jerca Korče, jaz vam zagotavljam, da Slovenija za to kako bo tam drugače v tem trenutku lahko naredi praktično nič ali pa zelo malo. Edina stvar, ki jo Slovenija za slovenske državljane za naše ljudi lahko naredi je, da zavaruje mejo. Jaz nisem govoril o tem, da je meja slabo varovana – slabo ste me razumeli – od začetka lahko še enkrat preberem povedal sem, da je po moji oceni meja slabo tehnično zavarovana, ne slabo varovana, ampak slabo tehnično zavarovana in še sedaj stojim za tem, kar sem povedal.  Kar se tiče gospoda Pečjaka, jaz bi rad videl ta članek, jaz gospoda Pečjaka ne poznam.   (nadaljevanje) Res je, da igram skvoš, če se da enkrat na teden ali enkrat na 14 dni s povsem drugim gospodom, ga ne bom tukaj imenoval, ker je nepotrebno ga izpostavljati. Nima nikakršnih kvalifikacij za to, da bi postal šef policije, je univerzitetni diplomirani inženir, dela na Darsu in tako naprej. Povsem druga zgodba. Ne vem od kje vam te informacije. Jasno pa se mi zdi to verjetno tudi vam, da si oblikuje ali pa nekako rečem pripelje ekipo. To boste najbrž dovolili in to boste najbrž tudi sprejeli, v kolikor bom imenovan na to mesto, da si bom sam postavil ekipo. Najbrž pa tudi verjamete ali pa veste, da za vodenje policije ni primerna samo ena oseba pa, če je še tako dobra. Tako kot za načelnika General štaba ni primerna samo ena oseba pa tudi, če je še tako dobra. S tem mislim, da sem povedal vse, kar se tiče vezano na kadrovske zamenjave ali pa na postopkov v policiji.  Sedaj, kar se tiče twitov, ki ste jih prebrala in so vezane na nekdanje moje člane ali pa bi rekel moje strankarske kolega vas bi popravil v dveh stvareh. Nihče… Mislim, da je spraševala to? Govorim, ker ste članica Nove Slovenije. Nič od tistega, kar ste povedala na začetku ne drži. Twit, ki ste ga prebrala ali pa oba twita, ki ste ga prebrala se ne nanašata na predsednika Nove Slovenije gospoda Tonina. Twit se je nanašal na člana Nove Slovenije – povejte zraven še datum – lahko vam tudi povem zakaj so prišli taki spori med nama pa to ni za to družbo. Povedal sem že enkrat, da zamer v politiki ni in jih ne vlečem naprej. Verjamem pa – to pa verjamem -, da je vaša intenca ali pa bi rekel vaša izrazita želja ponovno med nami vzpostaviti spor, ni potrebno. Mi smo stvari razrešili. Gospod Tonin je javno dal izjave, da bo z mano sodeloval profesionalno tudi jaz nimam nobenih zadržkov, da z njim ne sodelujem profesionalno. Drži pa, da sva se razšla, tako je. V tistih letih in nenazadnje tudi pred tem preden so med iz stranke izključili sva se z gospodom Toninom razšla, nič narobe. Marsikdo se je še z kom razšel pa potem zopet sodeluje in zopet najde in tako naprej nikakršnega problema.  Čisto na koncu naj odgovorim še enkrat gospe Sukič pa upam, da sem, potem na vse odgovoril. Ne bi rad bil rasist ne bi rad bil kakorkoli, ampak saj ali ni to že samo po sebi razumljivo, da vsi vemo, da so nekateri narodi – pa ne bom rekel bolj pridni – bolj delavni nekateri pa so manj delavni pa ne zaradi tega, ker bi ta delavnost izhajala iz tega, ker bi nekdo ne rad delal ali pa rad delal, ampak enostavno, zaradi tega, ker živijo v različnih geografskih in zemljepisnih širinah. Grki živijo drugače kot živijo Skandinavci in tako vedno bo. S tem, ko sem rekel pa sem eksplicitno poudaril – če preberem še enkrat na začetku – pridni Slovenke in Slovenci, tujci, državljani in vsi ostali. Sem delal v Srbiji skoraj 6 let moram reči, da imam s temi ljudmi izjemno dobre izkušnje, moram reči, da oni sami povedo, da mi več delamo – tega jaz ne govorim – to oni sami povedo saj vi več delate in zaradi tega nimam nič slabega občutka, da z njimi ne bi mogel korektno in lepo sodelovati. V kolikor menite, da sem s tem koga prizadel, se opravičujem, nikakor nisem mislil, da je že sama nacionalna pripadnost merilo tega kdo več ali manj dela, ampak nekatera dejstvo v zgodovini ostajajo in vedno bodo ostajala in tako vedno bo.  Hvala.
Hvala lepa za vsa dodatna pojasnila tudi tista, ki so bila večkratna.  K besedi se je priglasila Lidija Divjak Mirnik, LMŠ.
Hvala lepa, gospod predsednik.  Jaz bom zelo kratka.  Ne bom komentirala Nove24, zapisov vseh teh medijev, ker je to izguba časa. Eno konkretno vprašanje gospod kandidat, ker prihajam iz Maribora me zanima ali si boste prizadevali za ureditev ustreznih prostorov Policijske uprave v Mariboru.   (nadaljevanje) Kolikor sem jaz seznanjena oni že imajo, da rečem nadomestno stavbo, ki bi jo želeli rabijo samo še malo denarja. Sedaj pa glede na to, da ni noben problem v tej koaliciji za denar jaz upam in vljudno prosim, če ne pozabite na Maribor.  Hvala lepa.
Izvolite, gospod Hojs.
Aleš Hojs
Uvodoma sem povedal, da sem ravno v teh dneh, ko se opravljal neke obiske v Mariboru doživel to razodetje ali pa to vedenje, da je Policijska uprava v Mariboru že vrsto vrsto le v najetih prostorih, v neustreznih in v najetih prostorih. Absolutno se bom zavezal za spremembo teh prostor pri čemer jasno povem, v kolikor so tudi novi prostori zgolj najemniške narave ta preselitev ne bo lahka. Želim – tako kot sem povedal -, da se država na področju nepremičnin konsolidira, da DSU opravi svojo vlogo, da ne plačujemo nepotrebnih najemnin komurkoli in da zaokrožimo to, kar država ima za svoje delo ali za svoje prostore ne plačuje nepotrebnih najemnin.
Ugotavljam, da vprašanj ni več tako, da na tej točki zaključujem predstavitev in v skladu z ustaljeno parlamentarno prakso prosim kandidata, če za nekaj trenutek, medtem ko bomo mi opravili glasovanje zapusti dvorano.  Ugotavljam, da ni interesa za obrazložitev glasu tako, da lahko preidemo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslednje mnenje…  Spoštovani kolega niste se niti priglasili k razpravi.  Izvolite, postopkovno.
Spoštovani, hvala za besedo.  Prosim za 5 minut za poslansko skupino!  Hvala.
Želite 5 minut za posvet poslanske skupine pred glasovanjem? V redu.  Prekinjam sejo za 5 minut tako, da jo bomo nadaljevali ob 20.13.
Nadaljujemo s prekinjeno 20. nujno sejo in prekinjeno 2. točko dnevnega reda.  Želite besedo gospod Boštjan Koražija? Ugotavljam, da ni nobenega interesa več za obrazložitev. Še enkrat preberem mnenje, ki ga dajem na glasovanje: »Predstavitev Aleša Hojsa kot kandidata za ministra za notranje zadeve je bila ustrezna.«  Obrazložitev glasu, Nataša Sukič.
Hvala lepa, predsedujoči.  Skratka, po vsem, kar smo danes slišali ocenjujem, da je bila ocena Levice glede kandidata povsem točna. Žal smo slišali marsikatero teorijo pa ne bom se sedaj ponavljala, ker sem se prevečkrat očitno po okusu nekateri, ampak bi pa eno stvar rekla. Jaz sem na neki način, če ne bom komentirala seveda je popolnoma demokratični proces, da se nekatere stranke odločajo in začnejo sklepati drugo koalicijo, to ni moja stvar. Se mi pa zdi, zato ne najdem ustrezne besede res nepojmljivo, da Stranka SMC in Stranka Desus, da sta dopustili, da SDS prevzame resor za notranje zadeve, Stranka SDS pa, da o tem kandidatu konkretnem raje ne bi posebej izgubljala besed. Njegov profil smo danes pač videli kakorkoli obrnemo. Saj nam je na prijazni način razložil, zakaj tako mislim, ampak to ne spremeni dejstva, da tako misli.  Skratka, se mi pa zdi neverjetno, da stranka SDS, ki se preiskuje njeno financiranje in preiskuje se tudi financiranje njenega hišnega medija Nova24   (nadaljevanje) in preiskuje se financiranje Stranke SDS tudi v Parlamentarni komisiji navsezadnje, ki jo vodi celo kolega Möderndorfer vsaj sedaj še za enkrat, da vi pač enostavno niste se izbojevali znotraj….
Čas je potekel. Obrazložitev glasu…
Skratka, zaradi vsega navedenega seveda bomo odločno glasovali proti temu kandidatu.  Hvala.
Hvala.  Dovolite mi, da tudi jaz obrazložim svoj glas.  Vse to, kar je bilo danes govora okoli teh preiskav so polresnice ali pa neresnice. Večkrat je bilo povedano, da se očitno preiskujejo neka financiranja medijev. Transferji za enkrat kapitalski med posameznimi državami Evropske unije so v skladu s prostim pretokom storitev blaga in kapitala. Kandidat, ki smo ga danes imeli tukaj za notranje zadeve je v trenutku, v katerem se Slovenija sooča z številnimi izzivi mislim, da najboljši kandidat, ki bi lahko na tem mestu imeli. To je danes dokazal tako s tem, kar je povedal kot tudi z referencami, ki jih izkazuje iz preteklega delovanja in z njegovo integriteto, ki jo je pokazal v zadnjem delu, kjer se je jasno postavil protikoruptivnim praksam protikoruptivnemu ravnanju in danes smo lahko javno slišali, da je dejansko v tej državi problem tako z represivnimi kot pravosodnimi organi, kar očitno niso v preteklosti bili sposobni procesirati korupcije, ki je bila vsem na očeh jasno razvidna in potrjena z številnimi listinami in dokazi. Slovenija se v teh razmerah korona virusa in grozeče nove migrantske krize bo morala odzivati nemudoma. Ne bo ne enega dneva ne več dni časa pač pa bo potrebno takoj prevzeti odgovornost in sprejeti ustrezne ukrepe, ki bi žal morali biti sprejeti že pred dvemi tedni pa niso bili. Nenazadnje mislim, da kandidata poleg strokovnosti v največji meri odlikuje ravno njegova integriteta, ki jo bo še kako potreboval na tem resorju tako, da bom kandidata tako sam kot v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke z veseljem podprl.  Ugotavljam, da ni več interesa, zaradi tega prehajamo na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (8 članov.) Mnenje o ustreznosti predstavitve gospod Aleša Hojsa kot kandidata za ministra za notranje zadeve sprejeto.  Prosim, če kandidata povabite nazaj v dvorano.  Spoštovani gospod Hojs, kandidat za ministra za notranje zadeve, seznanjam vas, da je Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo sprejel mnenja, s katerim meni, da je bila vaša predstavitev ustrezna. Želim vam veliko uspeha pri upravljanju vašega dela. Vem, da ne bo časa za seznanjanje situacije, ampak da bo potrebno ukrepati nemudoma tako, da vam na tej poti želim veliko sreče in odgovornih odločitev tako v mojem imenu kot v imenu odbora.  Odbor bo pripravil v skladu z našim Poslovnikom poročilo, v katerega bo vključil sprejeto mnenje in ga v roku, ki ga določa Poslovnik poslal predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije in predsedniku Vlade Republike Slovenije. V skladu z drugim odstavkom 42. člena Poslovnika moramo določiti poročevalca, ki bo predstavil poročilo na seji Državnega zbora. Predlagam, da to poročilo kot poročevalka predstavi kolegica Anja Bah Žibert, ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Želite mogoče še kaj dodati, gospod Hojs, ob zaključku?  Izvolite.
Aleš Hojs
Glede na dolgo razpravo bi tudi jaz na koncu rekel samo to, da se zahvaljujem vsem, ki ste me na tem hiringu podprli. Zahvaljujem se tudi vsem, ki me na tem hiringu niste podprli. Mislim, da je jasna beseda zlata vredna. Pričakujem pa od obojih torej tistih, ki ste me in tisti, ki me niste podprli, da z zakonodajo, z ukrepi, ki jih bo policija izvajala   (nadaljevanje) delamo korist in dobro državljanov Republike Slovenije. Mislim, da je čas resen. Ravnokar sem je minister pred vrati, Pokljukar, obvestil, da je v Italiji zadeva sila sila resno. Da so Madžari popolnoma zaprli mejo se pravi brez kakršnikoli potrdil ali česar koli torej dejansko je Evropa v neki krizni situaciji. Ravno, zaradi tega je prav, da stopimo skupaj in da naredimo vse, da se te prve krize rešimo.  Še enkrat, hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 20. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.  Obveščam vas, da bomo s prekinjeno 19. nujno sejo odbora nadaljevali v tem prostoru ob 20.30.