28. nujna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

12. 3. 2020
podatki objavljeni: 12. 3. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi!  Pričenjam 28. nujno sejo odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne prav lepo pozdravljam.  Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo namesto poslanca Igorja Zorčiča, poslanec mag. Dušan Verbič, namesto poslanke Jerce Korče, poslanec Aljaž Kovačič in namesto poslanca Soniboja Knežaka poslanec Matjaž Nemec.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. Predstavitev mag. Andreja Vizjaka, kandidata za ministra za okolje in prostor in pod točko dva, predstavitev Jerneja Vrtovca, kandidata za ministra za infrastrukturo.  Ker do pričetka seje nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem odbora.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV MAG. ANDREJA VIZJAKA, KANDIDATA ZA MINISTA ZA OKOLJE IN PROSTOR.  Predlog kandidata za ministra za okolje in prostor z dne 6. 3. 2020, je objavljen na spletni strani Državnega zbora. Del gradiva, ki vsebuje osebne podatke, pa ste članice in člani odbora prejeli v varovanem predalu v sistemu Udis. Na sejo odbora k tej točki je vabljen mag. Andrej Vizjak, kandidat za ministra. Mag. Andrej Vizjak, ki je predlagan za ministra za okolje in prostor se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavil odboru kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarjal na vprašanje članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata, ki ga bom v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade. Prosim torej mag. Andreja Vizjaka, kandidata za ministra za okolje in prostor, da se predstavi odboru.  Izvolite.
Andreja Bizjak
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Lepo pozdravljeni!  Hvala lepa za to priložnost, da se predstavim pred tem pomembnim odborom s programom na tem izredno pomembnem resorju. Torej morebiti nekaj stavkov uvodoma glede mene osebno. V bistvu sem oče treh otrok, star 55 let, prihajam iz Brežic, iz Posavja. Po končani osnovni šoli sem zaključil gimnazijo v Brežicah in Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani, tam sem tudi opravil magistrski študij elektrotehnike. Služboval sem tako v gospodarstvu, v akademski sferi kot tudi v državni upravi. Namreč od leta 2000 sem bil poklicni funkcionar, najprej državni sekretar na Ministrstvu za delo, potem poslanec Državnega zbora, od leta 2000 naprej, potem leta 2002 župan Občine Brežice, 2004 do 2008 v mandatu prve Janševe vlade Minister za gospodarstvo, Takrat smo tudi predsedovali Evropski uniji. V letu 2008, potem sem bil še nekajkrat izvoljen za poslanca Državnega zbora, leta 2012 sem tudi opravljal funkcijo ministra za delo, družino in socialne zadeve, tako da, od leta 2014 naprej pa sem zaposlen v družbi hidroelektrarne na spodnji Savi kot vodja projekta, pridobivanje okoljevarstvenega soglasja za Hidroelektrarno Brežice oziroma Mokrice, pardon. Torej, iz tega kar sem povedal, zadnjih pet let je moje delo tesno povezano z resorjem Ministrstva za okolje in prostor zlasti na določenih problematičnih področjih izdaje upravnih dovoljenj.  Torej spoštovani, v nadaljevanju bi rad predstavil program na področju okolja in prostora ministrstva, pa tudi začel bi z vizijo in z nekaterimi ključnimi prioritetami,    (nadaljevanje) nato pa bi se sprehodil skozi področja ministrstva in skozi ukrepe, za katere mislim, da jih je glede na aktualno problematiko na tem ministrstvu treba sprejeti, kratkoročno in dolgoročno.  Torej, prebral sem nedavno sprejeto strategijo varstva okolja, resolucijo, ki jo je sprejel Državni zbor pred nekaj dnevi, kjer piše, da je glavna usmeritev skrb oziroma ohranjanje narave in zdravega okolja za kakovostno življenje sedanjih in prihodnjih generacij. Jaz bi tej viziji dodal to, da menim, da je treba negovati skrb za naravo in zdravo okolje za kakovostno življenje sedanje in bodoče generacije, ob hkratnem zagotavljanju razvoja družbe in gospodarstva. Želim namreč poudariti, da gre za izredno kompleksno področje, kjer se tangira na eni strani okolje, narava, kar vpliva na praktično življenje slehernega izmed nas, po drugi strani pa tudi na razvoj družbe. Razvoj družbe terja mednarodno okolje, namreč, naše gospodarstvo v tržnih razmerah konkurira z globalnim, zato mora tudi biti sposobno se odzivati na spremembe in na razvoj, kar pa je zelo pomembno tudi z njihovimi razvojnimi projekti. Prav tako imamo celo kopico politik, kot so, na primer, politike zniževanja emisij, imamo politike tudi ravnanja z odpadki in podobno. Vse te politike terjajo spremembe in razvoj družbe, umeščanje v prostor, in zato morajo biti politike na področju varstva okolja in prostora uravnotežene med skrbjo in razvojem. Torej, zato mora biti okoljska politika premišljena, da omogoča razvoj, po drugi strani pa ohranja skrb za naravo. Tu bi poudaril eno svoje videnje, da skrb za okolje in naravo ne sme pomeniti konzervacije sedanjega stanja. Prepogosto namreč mislimo, da je skrb za naravo to, da ohranimo to, kar je danes ali pa to, kar je bilo takrat, ko smo bili mladi. Narava in okolje se nenehno spreminjata, še posebej v zadnjih letih, ko smo priče podnebnim spremembam. Na primer, naj povem samo en podatek, pretoki naših rek, če primerjamo desetletna povprečja, so intenzivnejši, frekvenca visokih pretokov je večja in amplituda visokih pretokov je bistveno višja. Kar pomeni, da konzervacija nekega stanja ne pomeni tudi skrbi, srednjeročne in dolgoročne, za te pojave. Zato menim, da je zelo pomembno to prepoznati in tudi ukrepe načrtovati v tej smeri. Ne smemo favorizirati torej nobenega področja, ne smemo favorizirati ne nekih razvojnih teženj gospodarstva na račun skrbi za naravo in okolje, in obratno. Gre torej za tehtanje od primera do primera, od politike do politike, od strategije do strategije. Morda še nekaj osebnega in osebni pristop. Za mnoge je danes res samoumevno, ko vtaknemo električni aparat v vtičnico, da je tam tok, da je tok vedno in izbrane kvalitete. Za mnoge je tudi samoumevno, da ko odpremo pipo, priteče pitna, zdrava voda. Za marsikoga je tudi samoumevno, ko odvrže odpadek v koš za smeti, da to več ni njegov problem oziroma da problema ni več. V bistvu pa je resnica velikokrat drugačna in presega to ozko gledanje. So številni projekti in številna prizadevanja, številno resno in odgovorno delo ljudi, ki so zadaj za vtičnico, za pipo in od kante naprej, ki skrbijo, da so te dobrine, ki so danes samoumevne, tudi na razpolago po zmernih cenah. Kaj želim s tem povedati? Zelo pomemben je tudi naš osebni pristop do teh dobrin, učinkovita raba energije, učinkovita raba vode. Skrb, ko kupujemo izdelke, da posledično ne bomo obremenjevali pretirano z odpadki, sem velik nasprotnik plastičnih vrečk, ki se ne dajo reciklirati oziroma ki pomenijo odpadek. Zato pozdravljam prizadevanja tudi v zadnjem času številnih gospodarskih subjektov, da se zmanjšuje količina tega v obtoku. Po drugi strani sem tudi velik zagovornik samooskrbe, na zlasti tistih strateških področjih, ki so pomembna za vsako državo. Tako na področju vodooskrben, tako na področju, zlasti električne energije, kajti drugih energentov žal nimamo v zadostni meri, ko govorimo o plinu in podobno, hrana in seveda glede odpadkov. S tem želim nakazati, da srednjeročno in dolgoročno ne smemo biti tudi na tem področju odvisni od tujine, od tega, da bodo drugi reševali naš problem za nesorazmerno ceno praviloma. Vemo, da smo precej tega izvažali in da še izvažamo in da so problemi pravzaprav nastali ker je ta izvoz omejen. Zavzemal se bom za tri ključne prioritete na področju varstva oziroma na področju okolja in prostora. Prva prioriteta je nemudoma rešiti aktualne probleme s kopičenjem odpadne embalaže, komunalnega blata in ostalih problemov z odpadki, tudi nevarnimi v Republiki Slovenije. Nemudoma. Želim povedati, da je to aktualen problem, ki bo vplival tudi lahko na zdravje ljudi in ostalega. Zato je treba to rešiti v najkrajšem možnem času.  Druga pomembna prioriteta je poenostaviti, skrajšati, vse postopke pridobivanja raznoraznih dovoljenj, ki so v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor. Teh dovoljenj nakopičilo v zadnjih letih ogromno in med drugim tudi so se podaljšalo čas reševanja in zato je vrsta vzrokov in mislim, da imamo tudi nekaj ukrepov kako se s tem soočiti.  Tretja prioriteta je pospešitev izvedbe ključnih nacionalnih projektov, ki so seveda podprti z državnimi prostorskimi načrti oziroma pri sprejemanju državnih prostorskih načrtov le te maksimalno pohitriti in seveda v končni fazi tudi pripeljati do izvedbe teh projektov. Moje stališče je, da če Vlada Republike Slovenije po predpisanem postopku sprejme državni prostorski načrt, bodisi za železnico, bodisi za avtocesto, bodisi za energetski objekt, bodisi za termično obdelavo odpadkov ali kakršenkoli drugi infrastrukturni projekt, recimo daljnovod, morajo državni organi narediti vse, da pride do izvedbe tega projekta, ne pa da iščejo razloge kako se ne da narediti tega projekta. Državni organi, državne inštitucije morajo biti del rešitve, ne pa del problema. Danes imamo dostikrat to, kajti če pride do državnega prostorskega načrta je predhodno izdelana celovita presoja vplivov na okolje in izdano pozitivno okoljsko poročilo. Če je pozitivno okoljsko poročilo, potem je projekt sprejemljiv ali pa, projekt sprejemljiv za okolje in iz tega naslova je potrebno najti tudi ustrezne projektne rešitve za izvedbo tega skozi pripravo dokumentacije. Ne sme se pa potem v neki fazi postavljati vprašanje ali ta projekt sploh in zato imamo danes neke primer, ko državni projekti stojijo leta zaradi pravzaprav različnih mnenj nosilcev urejanja prostora, ki iščejo in uspešno tudi najdejo razloge zakaj kaj ne, ne pa kako da.  V nadaljevanju bi šel nekoliko čez posamezna področja Ministrstva za okolje in prostor in prvo področje je okoljska politika vezana na Direktorat za okolje, tu je področje okolja in podnebnih sprememb. V pripravi je zakon o podnebni politiki, ki naj bi bil tudi osnova za dolgoročno strategijo za zmanjšanje toplogrednih plinov do leta 2050. Rok po evropski uredbi sprejeti iz leta 2018 za to dolgoročno strategijo že potekel januarja letos. Ta strategija bi že morala biti poslana Bruslju in po informacijah, ki jih imam je, naj bi bil osnutek te dolgoročne strategije na mizi šele v maju tega leta in naj bi bila sprejeta leta 2020, torej zamujamo. Po moje pa je zelo potrebno upoštevati tudi videnje in usmeritve aktualne Vlade in tudi sicer širše politike na tem področju. Namreč pri dolgoročni strategiji zmanjševanja toplogrednih plinov, katerih cilj je razogljičenje po letu 2050 bomo morali odgovoriti na pomembna vprašanja kaj v energetskem sektorju povezanih s Termoelektrarno Šoštanj, kaj z drugim blokom Jedrske elektrarne Krško, kaj z nadaljnjo uporabo hidroenergije, kako z vetrnimi elektrarnami, sončnimi elektrarnami in podobnim v tej državi. Tu strokovnjaki na tem področju, ki so iz različnih strok ne morejo narediti uporabnega dokumenta, če nimajo jasne vizije in jasne usmeritve politike in to je pomembna naloga v tem kratkem obdobju, da se te usmeritve tudi dajo. Seveda je pa zelo podobno tudi z učinkovito rabo in razogljičenjem v prometnem sektorju. Menim, da je favoriziranje ali pa vlaganja v železniško infrastrukturo so pomembno, prav tako e-mobilnost jo je treba še bolj spodbujati. Naravno čudi me, da je v davku na motorna vozila predlog obdavčitve električnih vozil.  Dotaknil bi se v nadaljevanju sektorja za ohranjanje narave. Usmeritve na tem področju so zapisani v pravkar sprejeti resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja, ki so od leta 2020 do leta 2030. Zdaj na tem področju imamo kar nekaj tudi normativnih izzivov in tudi nenehnih prizadevanj nevladnih organizacij, ki razumljivo gledajo na razvoj te družbe skozi prizmo ohranjanja narave. Ne skozi prizmo varstva narave v kompromisu s potrebami razvoja te družbe. Jaz cenim, spoštujem naravovarstvene organizacije, ki dajejo svoja mnenja, svoje pripombe, svoje usmeritve, tudi kdaj tako povedo, da so apriori proti določenim projektom, ne sme pa to biti blokada za te projekte, če je pač presoja, da so drugi argumenti ali pa širše gledano argumenti pomembni. Dostikrat se gleda skozi nevladne organizacije zelo ozko, pa tudi zelo pristransko in pogosto brez strokovnih podlag. Poznam tudi direktive Evropske unije, ki zavezujejo, da morajo biti vsa dovoljenja na področju okolja, s tem tudi narave, podvržena reviziji. Mi imamo danes revizijo skozi pritožbene inštance na MOP in na upravnem sodišču. Razmisliti je potrebno kje se bolj ali manj lotevajo formalisitično teh revizij. Pogledajo ali je slučajno kakšna mini napaka v postopku, mogoče kakšna težavica, da to ni bil kam vabljen ali kakšna študija ni bila komu vročena, bistveno manj pa z vsebino. In zato bom razmislil o ukrepu, ki bi po moje bistveno skrajšal te revizijske postopke, da se revizija formira v okviru skupine izkušenih seniorjov, strokovnjakov iz različnih področjih, ki bodo v reviziji predvsem presojali, seveda poleg postopkovnih pravil tudi te morajo biti notri, seveda vsebino ali so vsebinsko projekti sprejemljivi ali niso sprejemljivi, ne pa da se zavrača in vrača v ponovne postopke zgolj zaradi nekih napak, napakic, ki so lahko tudi domnevne v samem postopku.  Torej, menim tudi to, da je zelo pomembno, najbrž bo to slišati malo sporno, verjetno bom dobil kakšno vprašanje, da vse nevladne organizacije, ki delujejo nekaj let, ne morajo pridobiti statusa, da delujejo v javnem interesu. Skupina treh ljudi v gostilni, ki organizira zbor članov tamle, ne more imeti statusa, da deluje v javnem interesu. V javnem interesu lahko deluje neka skupina ljudi, strokovnjakov, ki zastopa nek širši pogled. Jaz nimam nobenega problema, da se ustanavljajo društva s tremi člani, pa s petimi, pa z desetimi, noben problem. Problem je v tem, da to ni javni interes. Jaz zelo spoštujem društva na področju kulture, narave, okolja, ki delujejo, ki kaj prispevajo, ki kaj povedo, drugo je pa ko dobijo status, da so aktivni v upravnih postopkih. Namreč, društva v javnem interesu imajo danes zelo aktivno vlogo v upravnih postopkih. In tudi nimam nič, če društva v postopkih povejo svoje mnenje, da so njihova mnenja proučena, da so njihova mnenja upoštevana, da so njihova mnenja tudi argumentirano neupoštevana. Problem pa imam takrat, kadar društva ali pa te nevladne organizacije pa tudi civilne iniciative blokirajo zlasti postopke, ki so v državnem interesu in za katerimi je zadaj državni prostorski načrt. Na tem področju narave je potrebno še marsikaj postoriti tudi pri definiranju v tem v povezavi pri definiranju eksaktnih postopkov prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave. Namreč po četrtem odstavku 6. člena habitatne direktive v primeru vpliva določenih projektov, bistvenega vpliva določenih projektov na okolje ali na naravo, lahko država izpelje prevlado neke druge javne koristi, na primer, zniževanje emisij CO2, ne vem, neke druge, torej javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave. Zaradi teh bistvenih, seveda ob implementaciji izravnalnih ukrepov. Skratka, mora se implementirati tudi ukrepi, da se izravna oziroma ne povzroči bistvena škoda v okolju oziroma naravi. Torej, tudi pri nosilcih urejanja prostora je potrebno preseči ta konservatorski pristop. Oni dostikrat stojijo na tem, da je potrebno naravo konzervirati, zlasti na tistem stanju ko so bili oni mladi. Namreč vsak vidi idealno stanje takrat, ko je bil on, ne vem, petnajst let star, ko je hodil v gozd in da je bilo takrat super, ko je videl eno reko, ne spomni pa se, da je naša narava marsikje pomembno spremenjena. Bom samo en primer povedal. Spodnja Sava. Mi imamo cel cirkus, po domače povedano, z umeščanjem oziroma ne z umeščanjem, s projektom Hidroelektrarne Mokrice, pri čemer pa pozabljamo, da je v celem odseku spodnje Save bila le ta regulirana, da je to umeten kanal, ki je bil umetničen v sredini prejšnjega stoletja pa tudi še v sredini predprejšnjega stoletja. To se pravi, ne gre za nek naraven habitat, gre za umeten kanal, ki ga seveda z gradnjo hidroenergetskih objektov ponovno spreminjamo, ampak mi spreminjamo spremenjeno, mi ne spreminjamo neko naravno stanje in tudi dostikrat hočem povedati, pozabljamo ali pa pozabljajo pri dejanju svojih mnenj, pogojev, zavez, zahtev, kar posledično pomeni tudi lahko onemogočanje projekta. Torej na tem področju je zelo pomembno kaj so ukrepi. Zelo pomembno je, se skrajšujejo roki teh upravnih postopkov tudi, da uvedemo odgovornost predstojnikov za časovne roke teh postopkov in seveda, da sprejmejo tudi neko zavedanje, da država, če se država odloči za nek projekt, ki je državno pomemben, da je potrebno najti strokovne argumente kako to narediti ne pa kako to ne narediti oziroma kje so razlogi, da se to ne naredi. Zato je potrebno tudi jasno določiti pristojnosti, odgovornosti. Zelo pomembno je, da se dosledno upoštevajo vsebinska izhodišča in metodologije za pripravo mnenj, ne pa, da se dostikrat subjektivno zahtevajo od pripravljavcev dokumentacije nove in nove študije, čeprav je bilo v skladu z metodologijami to že zdavnaj urejeno. In nekateri postopki gredo zelo hitro skozi, pri nekaterih se pa v nedogled komplicira.  V nadaljevanju se bom dotaknil sektorja odpadkov. Ravnanje odpadkov ima kar nekaj normativnih podlag. Gre za en akcijski načrt Evropske unije za krožno gospodarstvo, kjer so predpisani oziroma napovedani ukrepi za cel življenjski cikel posameznega izdelka. To se mi zdi zelo pomembno. Namreč, ko nekdo daje na trg izdelek, mora misliti tudi na to kaj bo s tem izdelkom po koncu življenjske dobe. Najlažje je dati izdelek na trg in zdaj to več ni naš problem in je problem države, niti ne več potrošnika, ampak države. Ta pristop presega ta akcijski načrt in to je dobro. Posledično je tudi zeleni dogovor, »green deal«, tako imenovan, in seveda kohezija za naslednjo obdobje, kjer bo uvedena možnost financiranja   (nadaljevanje) ukrepov, da država omogoči skrb za izdelke v celem življenjskem ciklu, zlasti ko govorimo o ravnanju z odpadki. Imamo tudi sprejet program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov v Republiki Sloveniji za desetletno obdobje, ki pa se le delno izvaja. Pozitivno pri tem programu je to, da v Sloveniji zberemo nadpovprečno veliko ločeno zbranih odpadkov, vse ostalo je pa bolj ali manj problem. Torej, imamo probleme in bom šel na vsakega posebej, odpadno embalažo, odpadne sveče, komunalno blato, mineralni nenevarni odpadki, povezani s podjetjem Termit, nevarni odpadki, povezani s podjetjem Kemis in podobno. Jaz tu zagovarjam eno staro resnico pri odpadkih, da je najboljši program ravnanja z odpadki takšen, da najprej v največji možni meri preprečujemo nastajanje odpadkov, v drugi meri pripravljamo le-te za ponovno uporabo, tako imenovana reciklaža, niti nimamo reciklaže, lahko imamo, ne vem, steklenice, ki jih brez reciklaže uporabimo v ponovni uporabi, potem imamo recikliranje. Seveda, na koncu sta pa dve zoprni stvari, to je toplotna obdelava in peto odlaganje. Gre za obratno obrnjeno piramido, se pravi, največ ukrepov na prvem in najmanj na zadnjem, najmanj odlaganja. In vsega od zadaj naprej postopno več, do največ, preprečevanja nastajanja odpadkov. Ta strategija bi morala biti osnova pri vseh ukrepih.  Zdaj bi se dotaknil problema in rešitev za problem odpadne embalaže, ki se danes kopiči na deponijah komunalnih podjetij. Kako je ta problem nastal. Upravno sodišče je odpravilo okoljevarstvena dovoljenja embalažnim družbam, to so tako imenovane družbe za ravnanje z odpadno embalažo, »draw« ali krajše embalažne družbe, in sicer v smislu, da je posamezna embalažna družba dolžna prevzeti le tisto količino odpadne embalaže, ki ustreza količini dane embalaže na trg njenih pogodbenikov. Namreč, embalažne družbe sklepajo pogodbe z embalerji, to je tistimi, ki oddajajo embalažo na trg. In Upravno sodišče je tu razsodilo. In po mnenju Računskega sodišča embalažnina, ki je pogodbeno razmerje med embalerji in embalažnimi podjetji, je plačana zgolj za 53 % odpadne embalaže oziroma ni plačana za 53, 47 samo. Kar pomeni, da so embalažne družbe po teh odločitvah začele odvažati s strani komunalnih podjetij zgolj 47 % te odpadne embalaže, ostalo pa puščajo tam. Seveda, raje ne govorim, kaj to pomeni, in ta problem je bil že znan tudi delno pred dvema letoma, ko je bil sprejet interventni zakon. Takrat se je prvič opozorilo na ta problem in, žal, bi danes morali imeti že trajno rešitev, pa je nimamo. Zato bo treba na hitro zopet intervenirati. Možnosti je več. Poznamo tudi možnost, ki jo je izbralo Ministrstvo za okolje pred nekaj dnevi, ko je objavilo v javni obravnavi dve uredbi in en sklep, in ta kratkoročna rešitev je v tem - in moram reči, da je zanimiva in jo je treba resno premisliti in po moje lahko tudi uvesti -, to je to, da se poveča okoljska dajatev za embalerje, ki dajejo embalažo na trg, v uredbi je predvideno celo, da se to dvigne za 2,5-krat. Torej, okoljske dajatve ne plačuje fizične osebe ali pa uporabniki komunalnih storitev, okoljsko dajatev plačujejo tisti, ki dajejo embalažo na trg, embalerji, tako imenovani. S to okoljsko dajatvijo, ki naj bi jo približno zbrali okrog slabih 10 milijonov, se potem financira interventni odvoz in toplotna obdelava odpadkov, ki je ta trenutek na   (nadaljevanje) deponijah komunalnih podjetij. To se da narediti relativno hitro, če ni zapletov. Jaz mislim, da je celo lažje to narediti, da razpise za odvoz te embalaže izvedejo komunalna podjetja, kjer so, da so to tripartitne pogodbe, kjer država iz te okoljske dajatve to financira, organizacijsko pa to izvedejo komunale, kjer ti odpadki so, ker še vedno verjamem, da je lokalna logika ali pa regionalna logika hitrejša kot pa centralna. Ima pa tudi centralni razpis prednosti, ki zaradi ekonomije obsega lažje doseže nižje cene, če govorimo o večjem obsegu; to je treba še premisliti. Ampak jaz mislim, da ta premislek ne bo trajal več kot teden dni, štirinajst dni in potem izvesti to. V tem času je tudi ta uredba v javni obravnavi, in mislim, da so lahko te rešitve tega akutnega problema hitro rešljive. Seveda, potem je potrebno srednjeročno rešiti ta problem, po moje tudi na mestu, kjer je nastal. Namreč, Upravno sodišče je razveljavilo te OVD, ker so embalažnim družbam nalagale, da odpeljejo praktično deleže odpadkov na komunalah, to pomeni v seštevku vse, pa je Upravno sodišče ugotovilo, da v obstoječih okoljevarstvenih dovoljenih in rešitvah ni pravne podlage za to, da bi to terjali od njih. Zato se mi zdi, da je treba, prvič, dobro proučiti to odločbo Upravnega sodišča in odpraviti te neskladnosti, hkrati pa tudi razširiti krog plačnikov embalažnine. Namreč, danes plačujejo embalažnino samo embalerji, se pravi, tisti, ki povzročajo embalažo in jo dajejo na trg več kot 15 ton letno. Lahko si mislite, kaj pomeni ena tona embalaže, to je relativno velik volumen. In mislim, da bi morali preko nekih pavšalov plačati embalažnino tudi tisti, ki povzročajo manj, recimo, nad eno tono, ne pa da je meja pri 15 tonah. Problem ostaja tudi uvoz odpadkov, mi namreč uvažamo precej izdelkov, za katere nikjer nihče ne plačuje, odpadki so pa pri nas. Podobno je z internetno prodajo preko teh tujih internetnih, recimo, Amazon ali kaj podobnega. Veste, kupite preko interneta, dobite, odpadek je tu, plačal pa tega ni nihče. Tako jaz mislim, da bo morala država še vedno nekaj malega primakniti za te odpustke oziroma za te vire odpadkov, ki niso pokriti z embalerji, ki so evidentirani v Sloveniji. Nekaj tega bo še vedno in primeren vir je ta tako imenovana okoljska dajatev, ki jo plačujejo vsi. To je zelo podobno kot solidarnost na drugih področjih, ko je za nek del odpustkov treba to pokriti na račun vseh. Dolgoročna rešitev na tem področju je pa gotovo razširjena odgovornost proizvajalcev, to je tudi implementacija direktive, ki nalaga povzročiteljem oziroma tem, ki dajejo embalažo na trg, ne samo da finančno poskrbijo za to embalažo oziroma da financirajo, temveč tudi organizacijsko. Ker danes imamo mi, država, komunale, imamo organizacijske probleme, tam se zbere nek denar, ki ga ocenjujemo, da ga ni zadosti, in problemi so tu. Problemi so pa tudi zdravstveni, problemi so, da ne rečem, kaj vse s tistimi odpadki na teh deponijah. In če se bo to še nadaljevalo, bo problem. Tako tu vidim dolgoročno rešitev. Tudi tu je že pripravljalo ministrstvo eno novelo Zakona o varstvu okolja, ki uvaja to razširjeno odgovornost, vendar je po moji oceni za zakon prenormirana, v zakonu je treba to uvesti, z uredbami pa to tehnično izvesti, ker za vsako spreminjanje načina delovanja spreminjati zakon, se mi zdi nesmiselno, je treba to prilagoditi s spremembo uredbe. Potem imamo… Aha, ja, med dolgoročne ukrepe sodi tudi termična obdelava tega. Prej sem govoril o samozadostnosti. Nič nam ne pomeni, če bodo embalerji poskrbeli za embalažo in je ne bodo imeli kam odpeljati in bodo odvisni od tega, ali bo nekdo zaprl mejo ali je ne bo zaprl. To narekuje potem tudi zelo visoke cene ob določenih primerih. Zanimivo je, da cena te embalaže zelo niha, to je pač tržna kategorija, v enem trenutku se to da prodati, recimo, po 100 in nekaj več evrov za tono ali pa tudi 250 evrov za tono in seveda to je ponudba, povpraševanje in to je problem. Zato menim, da je potrebno v Republiki Sloveniji tudi uvesti obrate za termično obdelavo odpadkov. Zagovornik sem regijskega pristopa. Namreč mislim, da je lažje doseči družbeno sprejemljivost za te obrate, ob najvišjih govorim, od najvišjih okoljskih standardih v obliki monosežigalnic. To se pravi, da so visoki standardi ne za sosežig kjer so nižji standardi in po avstrijskem zgledu, poznam tudi, da so oni kar zelo zahtevni vizavi teh okoljskih standardov. Ob seveda sočasni uporabi toplote za daljinsko ogrevanje in regionalni pristop se mi zdi simpatičen zaradi družbene sprejemljivosti, ker ljudje lažje sprejemajo, kako bi rekel, da pospravljajo za svojimi odpadki kot pa za enimi tujimi od nekod pripeljanimi ali celo uvoženimi. Tako da, tukaj velja razmisliti o tem regijskem pristopu. Jaz ne rečem, bomo proučili vse, ampak ta trenutek kot v kolikor to stvar poznam, se mi zdi to bistveno bolj atraktivno oziroma bistveno bolj izvedljivo, ker to je ključna družbena sprejemljivost. Nihče ne bi tega imel. Kar se družbene sprejemljivosti tiče, vem da je potrebno ljudem tudi nekaj dati za to, da morajo seveda čutiti, da imajo korist. Jaz vidim, da imajo korist v najmanj dveh stvareh, konkurenčno ceno toplote in tudi konkurenčno ceno ravnanja z odpadki, kajti če bo to v okviru javnih služb organizirano na lokalni ravni, regionalni ravni, bo cena stroškovna, ne bo cena profitna, ne bodo naši, kako bi rekel, ljudje, ki plačujejo dajatve oziroma plačujejo komunalne storitve podvrženi nekim špekulacijam na trgu za ravnanje s temi odpadki. Tako, da menim, da je to najmanj to dvoje kar lahko tudi ljudje potem pričakujejo iz naslova tega. Seveda pa res, taki obrati ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, zlasti pa ne na zdravje ljudi. Za to morajo veljati najvišji standardi in imamo nešteto dobrih praks doma pa tudi v tujini.  Podobno je z blatom iz čistilnih naprav. Problem tega blata iz čistilnih naprav je v tem, da nastaja razen v treh komunalah, ki imajo sušilnice, v bistvu mokro blato, to se pravi, z veliko vsebnostjo vode, samo 20 % suhe snovi in ko je madžarska zaprla mejo, je nastal problem. Zdaj, tukaj so kratkoročne rešitve tudi povezane pravzaprav z iskanjem neke možnosti izvoza tega, ker veste, nobena resna, noben projekt se ne da narediti v dveh, treh mesecih. Kar se tiče srednjeročne rešitve, na letni ravni, se pa kažejo tudi izvedbe sušilnic ali pa odvzema vlage iz tega blata na samem mestu nastajanja, to je tam kjer so čistilne naprave. Suha snov je pa dober energent in se da tudi dobro prodati. To vedo tako na Komunali v Ljubljani, Novo mesto ima podoben primer pa tudi Nova Gorica, kjer so že ta postrojenja. Razmisliti je treba tudi o proizvodnji kompozitnega materiala. Namreč iz komunalnega blata in iz pepela, ki je tudi odpadek, so prakse že v tujini, da se delajo kompozitni materiali, ki so lahko namenjeni sanaciji bodisi določenih degradiranih pa tudi rudniških površin. Nemci so tukaj zgled, mislim zgled. Nemci imajo en primer na tem področju in razmisliti je potrebno tudi o mogoč, to se nanaša tudi na mineralne nenevarne odpadke kot so livarski peski, žlindra, pepel. Nemčija je namreč pripravila predpis, / nerazumljivo/ v notifikaciji pri Evropski komisiji glede predelave teh odpadkov in njihovo vgradnjo v objekte in zasipavanje izkopov in rudnikov. Torej, s tem se rešita dva problema lahko, tako pepelov kot tudi komunalnega blata. Nekaj vam bom pustil še za vprašanja glede   (nadaljevanje) verjetno Kemisa, tako se tega ne bi dotaknil, še.  Mogoče kakšna informacija na področju dimnikarskih storitev. Verjetno veste, ste obravnavali to poročilo inšpekcijskih služb, da so v letu 2019 pregledali zgolj 37 malih kurilnih naprav iz evidence in da se dimnikarske storitve niso opravljale v kar 60 % primerov. To se pravi, 60 %, recimo, če to posplošimo, vseh malih kurilnih naprav ni pregledanih s strani dimnikarjev, kar bi morale biti v skladu z zakonodajo. Mislim, da to je problem, ki terja ukrepe. Nekatere rešitve so v enostavnejšem prehajanju uporabnikov med dimnikarskimi družbami, se pravi, tako približno kot pri elektriki, da lahko hitro zamenjate dobavitelja, podobno je tudi pri dimnikarjih, tu je malo birokratskih problemov, tudi večnivojske licence. Najbolj zahteven je prvi pregled dimnika. Če je dimnik, kurilna naprava in dimnik pravilno nameščen, postavljen, gor, dol, potem so pa ti redni pregledi, ki so manj zahtevni, in te separacije licenc nimamo. In ker tega nimamo, je problem, da imajo vsi tisti, ki so tudi za najzahtevnejše, ko gledamo stroškovno, tudi pri rednih pregledih veliki stroški in posledično so cene previsoke in to odvrača od naročanja teh storitev. Tako je tu nekaj idej, kot sem povedal, ampak se mi zdi, da bo treba kar doseči, no, da bomo več kurilnih naprav dejansko pregledali in s tem tudi zmanjšali, prvič, onesnaževanje okolja, drugič pa tudi požare oziroma druge nevšečnosti.  Naslednje področje, Arso, izdaja okoljevarstvenih dovoljenj in soglasij. Zdaj Arso pokriva številna področja, vsi poslušate vremensko napoved, stanje pretokov rek, gor, dol. Jaz mislim, da marsikaj na Arsu poteka v redu, nekaj pa tudi ni v redu, no. Prvi in največji problem, ki ga jaz vidim, je izdaja okoljevarstvenih dovoljenj in soglasij. Glejte, jaz ne govorim - in ne želim, da bi bil narobe razumljen -, da je treba na račun stroke, kakovosti postopke skrajšati, pohitriti ali celo odpraviti. Nasprotno, mislim, da mora imeti večjo težo stroka in manj birokracija. Imam pa občutek, da smo si v zadnjem času ogromno postopkov izmislili, da smo pri prevajanju, ker večina teh postopkov ima pravno osnovo v direktivah Evropske unije, to moramo vedeti. Regulacija okolja z direktivami je tako približno kot skoraj finančnega sektorja. Tu imate za vsako stvar kup direktiv. Vendar mi smo izredno nekritično prevajali te direktive v naš pravni red in za varovanje še kaj dodali, še malo strožje pogoje, pa še malo več. Temu lahko botruje previdnost, lahko neznanje in potem se zadeva zbirokratizira, da nastaja ogromno postopkov, da postajajo neobvladljivi, da se potem pritiska na upravne organe, da je treba hitro to rešiti, in potem trpi marsikdaj tudi stroka. Torej, jaz sem za to, da se v ospredje postavi stroka, da se omejijo dovoljenja, zgolj tam, kjer so dejansko potrebna, ne pa kar vsevprek, in da se ne birokratizira preveč. Vam bom povedal en primer, ki je mogoče za koga logičen, za mene ni. Na primer, v podjetju, kjer sem, želimo na eni deponiji postaviti večjo sončno elektrarno, 6 megavatov instalirane moči. In ko smo začeli s postopki, se je oglasila tudi Agencija za civilno letalstvo in rekla, da želi študijo vpliva sončne elektrarne na letalski promet. Zdaj jaz ne vem, kje imajo merila, velikosti elektrarne ali karkoli, ker veste, da imamo danes najrazličnejše fotovoltaične module. Torej, akumulacijski bazen, ki je ne vem koliko sto hektarjev z gladino, z lesketanjem gladine, letalskega prometa ne moti, sončna elektrarna, kjer so paneli pod kotom, pa je treba študijo narediti, ali moti ali ne. Želim povedati, da marsikdaj se potem tudi upravni organi zaradi nesigurnosti skrivajo za nekimi dodatnimi študijami, dodatno podaljšujejo in dražijo neke postopke, ki pa nimajo na koncu dneva nobene zveze z vsebino, nobene.   (nadaljevanje) Kje vidim ključne ukrepe na tem področju. Torej, zadeva ni preprosta. Ne misliti, da bi zdaj rokohitrsko mislil, v tem predpisu to črtati, v onem predpisu to. Namreč, kot sem povedal, to je zelo regulirano, prevedeno v naš pravni red. Moram pa povedati, da sem po dosedanjih izkušnjah z Ministrstvom za okolje dobil občutek, da tudi prave volje na ministrstvu, ki je odgovorno za regulativo na tem področju, ni bilo za te poenostavitve; čeprav so morebiti kdaj to povedali, dejansko ukrepov ali pa nekega resnega prizadevanja ni. Zato bomo definitivno v letošnjem letu pripravili nabor, širok nabor ukrepov za debirokratizacijo na področju dovoljenj, tako okoljevarstvenih soglasij, okoljevarstvenih dovoljenj, priprave državnih prostorskih načrtov, izdaje gradbenih dovoljenj, v vseh postopkih, v navadnem in integralnem, da ne govorim o tako imenovanem predhodnem postopku. Po moji oceni smo s tem predhodnim postopkom tako dodatno zbirokratizirali, da je pravzaprav danes res nemogoče v nekem doglednem času priti do kakršnegakoli dovoljenja. Pa še enkrat povem, ne zaradi vsebine, zaradi postopkov in zaradi obremenitve določenih ljudi na teh ministrstvih, ki so lahko čisto v redu, samo če ima tam priliv zadev in jih mora reševati, jih enostavno ne more rešiti. Vemo pa, da zaposlovanja v državni upravi so omejena, in prav je tako, zato ni cilj nas na tem področju, da ustvarjamo nove postopke, temveč da ustvarjamo tiste postopke, ki so potrebni. Tu vidim veliko vlogo lahko tudi projektantov in strokovnjakov pri pripravi projektne dokumentacije. Namreč, ko gre določena projektna dokumentacija, bodisi na nivoju plana bodisi na nivoju že samega projekta za gradnjo in tudi predhodnega postopka, gre ničkolikokrat na iste organe, na iste nosilce urejanja prostora. En Zavod za varstvo narave je vprašan petkrat za en poseg! Na nivoju plana, na nivoju projekta, pa še v predhodnem postopku. Mislim, čemu? In se mi zdi, da je tu ogromno rezerve. In jaz bom najverjetneje angažiral tudi enega državnega sekretarja na Ministrstvu za okolje, ki bo pristojen za debirokratizacijo na področju dovoljenj, ki so povezana z Ministrstvom za okolje in prostor in zaradi katerih trpijo vsi ostali resorji, da ne govorim o razvoju naše družbe, pa nič na škodo ohranjanja oziroma ne ohranjanja, varovanja narave in okolja. Še enkrat povem, nisem zagovornik, da se ta področja favorizira na račun varovanja okolja in narave. Jaz mislim, da se to da narediti, vendar je pri tem treba upoštevati stroko in se manj zapletati v neproduktivne in dolge birokratske postopke. Torej, glede Arsa smo že kar nekaj povedali.  Drugo področje oziroma naslednje področje je področje upravljanja voda in investicij. V zadnjem obdobju nekaj let je prišlo do sprememb, da se je pristojnost področja upravljanja voda prerazporedila z Ministrstva za okolje in prostor na Direkcijo za vode Republike Slovenije. Direkcija, veste, je bila ustanovljena nekaj let nazaj in pravzaprav MOP je kar tako odrinil kup vprašanj na področju upravljanja in tudi strateških vprašanj na področju upravljanja voda na Direkcijo za vode, in mislim, da to ni dobro. Zato menim, da je treba strateške naloge, priprave programov in načrtov s področja upravljanja voda prenesti na MOP, načrte zmanjševanja poplavne ogroženosti je tudi treba prenesti na MOP, upravljanje s Skladom za vode prav tako. Seveda pa ostajajo, prav tako tudi pripravo in spremljanje izvedbe programov investicij, zlasti kohezijske politike in »green deala«, ki je pač evropski projekt na tem področju. DRSV pa je treba zaupati izvajanje teh upravnih postopkov, ki jih imajo kot mnenjedajalec, da to delajo učinkovito, strokovno in seveda, da tudi izvajajo to javno službo za urejanje voda preko teh osmih sektorjev po porečjih. To je potrebno ločiti kdo izvaja upravne postopke in naloge kdo pa jih snuje in nadzira in se mi zdi, da to zaradi tega mešanja imamo tudi na področju upravljanja voda probleme kot jih imamo danes. Podobno je tudi z ARSO, ki mu je MOP preveč pristojnosti na tem področju prepustil. Zdaj gotovo na področju upravljanja voda je nekaj strateških pomembnih dokumentov, to je NU III, to se pravi, načrt upravljanja voda za tri. To se pravi, načrt upravljanja morja. Ti načrti morajo biti uporabni in pragmatični, ne pa, da se notri naštevajo neki ukrepi, ki nobeden niti čisto točno ne ve kako se izvajajo. To imamo prakso in NOV 1 in NOV 2. dokumenti morajo biti namenjeni svojemu namenu. To je načrt, to ni razmišljanje nekoga kako bo nekaj urejal, ampak to je načrt in zato morajo biti ukrepi izvedljivi. Zelo pomembno je pripraviti program Sklada za vode v smeri celovitega in dolgoročnega izvajanja investicij. Direkcija za vode pa tudi Inštitut za vode Republike Slovenije. Mi imamo namreč kar nekaj teh podpornih inštitucij, pa morata skrbeti in zagotavljati investicijsko dokumentacijo in strokovne podlage tudi za te večletne programe. Mi, bom naprej povedal, da glede investicij v vodno infrastrukturo praktično projekti stojijo, zagotavljanje poplavne varnosti porečja Savinje 2, druga faza, protipoplavni ukrepi v Železnikih, protipoplavni ukrepi na porečju Gradaščice na jugozahodu Ljubljane, protipoplavni ukrepi v porečju Vipave, Drava 2, Mura. Stojijo tudi čezmejni projekti z Republiko Italijo in z Republiko Hrvaško, Frisco projekti, tako imenovani. Denarja je pa dosti. Približno sto milijonov evrov je nepočrpanega denarja za te namene. Tako da, ukrepi so. Takojšen zagon investicij stare finančne perspektive, jaz mislim, da se nekaj manjših investicij da zagnati takoj. Ne naročati novih študij pa ne vem česa še. Takoj zagnati te investicije, kjer se lahko počrpa denar iz te in hkrati narediti en pragmatik, po inženirskem pristopu načrt koriščenja sredstev naslednje finančne perspektive, pa tudi ostalih virov za upravljanje z vodami, govorim zlasti o protipoplavni zaščiti.  Kar se upravnih postopkov na direkciji tiče, saj pravim, z razbremenitvijo direkcije teh vseh naštetih nalog, ki se jih prinese na MOP, je seveda potrebno tudi od vodstva direkcije terjati, da se postopki izvajajo v rokih, da se upoštevajo metodologije, ne da se vedno in znova terjajo neke nova pojasnila nove študije in da nenazadnje tudi nismo več v prihodnje soočeni s primerim, ki sem ga doživel sam, kot Direkcija za vode terja od investitorja, da pripravlja poplavne karte za sedanje in bodoče stanje. Direkcija za vode bi morala imeti poplavne karte za sedanje stanje, da potem investitor naredi poplavne karte za bodoče stanje. Ne, ker pa nimajo tega za sedanje stanje, naročajo investitorju oboje da naredi, to se pravi, še tisto kar bi oni morali imeti. Veste, in to traja in to stane in mislim, tako da, to bo treba malo spremeniti. To so pravzaprav moja videnja kaj konkretno. Jaz sem, ne mi zameriti, lahko zelo konkreten. Lahko bi tukaj govoril na splošno, pa bi bili vi verjetno zelo nezadovoljni. Tako pa želim povedati tudi konkretno kaj se da narediti in to se da narediti hitro. Mimogrede meni, poglejte, meni je to tretji status tega funkcionarja, tega mi ni treba. Imam razmeroma ugodno službo, imamo še enih osem let do penzije, mimogrede, dobil sem prvi informativni izračun, ko smo pokojninsko, 10. 10. 2028, če ne bo kakšnih sprememb seveda. In mi ni tega treba.   (nadaljevanje) Čutim poslanstvo, da tu nekaj naredimo, zato sem tudi raje malo bolj konkreten, no. Dobro, to je glede upravljanja voda. Kot sem rekel, organizacijsko, strateški dokumenti, pa tudi investicije. Mimogrede, denarja ni malo za te namene. Pa še nekaj, pri izvajanju teh investicij, veste, pa tudi drugih investicij s področja sanacije nekih degradiranih površin, mi to lahko zaupamo tudi javnim podjetjem, ki jih država ima. Dober primer je Infra. Infra gradi protipoplavno zaščito v porečju Spodnje Save. Zdaj je zadolžena tudi za sanacijo neke degradirane površine tam blizu Litije. Lahko prevzame tudi določene strokovne naloge pri investiranju v raznorazne ukrepe, ker je ekipirana, ona je usposobljena. Jaz sem zelo skeptičen, ali so uradniki na direktoratih usposobljeni voditi investicije. Mi smo pred leti - bom še eno tako malo bolj bogokletno povedal - razmišljali o tako imenovani firmi Slovenske vode, d.d., to je po vzoru Darsa. Za rešitev vseh nakopičenih problemov, vodarskih problemov ustanoviti gospodarsko družbo, ki te probleme reši, in se sistemsko financirajo iz koncesijskih dajatev in vodnih povračil, tako kot se Dars financira iz cestnin. To je seveda bolj kot ne ideja, jaz ne napovedujem tega, da me ne bi kdo narobe razumel, ampak bo treba tudi razmisliti v tej smeri. In zgraditi to vodno infrastrukturo vnaprej, tako kot smo zgradili avtoceste, se seveda zadolžiti, ker drugače ne moreš tega narediti, pa tega denarja niti približno ni toliko potrebnega kot za avtoceste, govorimo o milijardi do milijarde in pol evrov. Seveda s tem preprečiti poplave in potem to s sistemskimi viri financirati v nekem 15-letnem obdobju iz naslova, varovanje imamo pa v kratkem času. S tem sprostimo nenazadnje tudi investicijski potencial, posel za slovenska podjetja, kar bo zdaj, če bomo malo deležni krize, zelo pomembno. Tako je to tudi možno narediti.  Ja, zdaj je še eno področje zanimivo, ki ga pokriva ministrstvo, to so prostor, gradnje in stanovanja. Najprej glede prostora in gradnje. Vsi veste, da smo dobili nov gradbeni zakon pa ZUREP sredi leta 2018, z nekaj novostmi. Moram reči, da nekaj novosti je dobrih, je pa tudi kot pri vsakem predpisu narejenih nekaj hudih napak. Zato sta oba predpisa nujno potrebna v prvi fazi vsaj operativnosti, da se lahko začne po njih izvajati določene projekte, saj določeni se. Bom povedal en primer, prav smešno se mi zdi, da je nastal, ampak je nastal. V drugi fazi - ampak druga faza mora biti v roku tudi enega leta dni - pa celovita poenostavitev tudi teh predpisov. Kaj je, na primer, neka taka anomalija. V tako imenovanem integralnem postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja morate vlogi priložiti DGD dokumentacijo, se pravi, dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, integralni postopek je itak za tiste, ki imajo okoljevarstveno soglasje, združeno v gradbeno dovoljenje. Se pravi, rabite presojo vplivov na okolje dodati in rabite dodati dokazila o razpolaganju z zemljiščem za celoten poseg. Zdaj si pa vi zamislite, kako bo nekdo kupil zemljo za en ogromen poseg, recimo, hidroelektrarno, daljnovod, avtocesto, železnico, še preden ima izdelano presojo vplivov na okolje, še preden ima izdano okoljevarstveno soglasje. Vi morate na zalogo kupiti zemljo, recimo, pri hidroelektrarni Mokrice je to približno 4 tisoč parcel, na koncu se pa izkaže, da sploh ne smete graditi, da je negativno okoljevarstveno soglasje. Vloga sploh ni popolna, postopek se sploh ne more začeti, če ni vse zemlje, tako je trenutno po gradbenem zakonu. Mislim, stoprocentno je to, kar govorim, ker smo petkrat preverili. Tako da najmanj kar je, je treba za popolnost vloge imeti dokazila o razpolaganju z zemljo ob izdaji gradbenega dovoljenja, za začetek postopka pa tega pogoja ne sme biti, da se začne sploh obravnavati vlogo.   (nadaljevanje) Tako je tu, saj pravim, nekaj pozitivnih bilo, tako v ZUREP, ampak še vedno se mi zdi, da je cela kopica možnosti poenostavitve postopkov tako pri sprejemanju OPN, se pravi, občinskih prostorskih načrtov, občinskih podrobnih načrtov, se pravi, OPPN. Razmisliti je treba tudi o združevanju faz CPVO-ja in PVO-ja, se pravi, celovite presoje vplivov na okolje in potem še presoje vplivov na okolje. Če se že nekaj na nivoju plana presoja, je treba še enkrat to presojati v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Torej, če vi sprejemate državni prostorski načrt, morate narediti - sicer imate zdaj ta, ne vem, kako se imenuje, združen postopek, kjer sta oba postopka v enem, ampak ne poznam, da bi bil eden izpeljan, pa tudi ne poznam, da bi bil eden v neki razumni fazi, pa je že eno leto dni in pol ali pa še več zakon.  Jaz mislim, da pri umeščanju v prostor, pa tudi pri izdaji gradbenih dovoljenj je ključno doseči, da nosilci urejanja prostora sodelujejo med seboj. Mi imamo danes najprej tudi zelo diametralno nasprotna stališča, ko vodarje ali pa Direkcijo za vode nekaj vprašate, vidijo eno stvar tako in dajo mnenje v eni smeri, potem vprašate Zavod za varstvo narave, taisto državo, kajne, ker investitor to gleda kot državo, pa postavijo čisto druge pogoje. In ne gredo skupaj, dostikrat ne gredo skupaj ti pogoji, vodarjev, naravovarstvenikov, mislim, Zavoda za varstvo narave, da ne govorim o ribičih, še Zavod za ribištvo imamo, pa še koga, pa Zavod za varstvo kulturne dediščine in podobno. Tako jaz mislim, da bi bilo zelo pomembno, da se država tudi malo uskladi med seboj, ko postavlja zahteve investitorjev, ne pa da se to vse zbira na enem organu, Arsu, recimo, ali pa Ministrstvu za okolje, ki izdaja, ali pa upravna enota, in potem morajo oni to menedžirati med raznoraznimi državnimi institucijami. To se mi zdi, da ni prav. Še zlasti ni prav za strateške državne projekte ali pa večje pomembne projekte. Ideja je tudi ta, da se zelo poenostavi OPN. Veste, OPN so vedno potem cokla, ker se nekdo spomni nekaj malega spremeniti, pa mora biti cela procedura spremembe OPN in imajo vsi delo. In je tudi proučiti idejo, da se v OPN določi le namenska raba prostora in generalni pogoji za gradnjo ali pa za posege v prostor, da se pa vsi detajli prepustijo OPPN. Vi pa danes imate zelo detajlne OPN in potem se eno podjetje spomni, da bi gradilo čez eno leto še eno halo, ne, mora dati vlogo, tista vloga gre in to traja, saj veste, meni se zdi, da 35 občin še zdaj nima OPN sprejetih, velika večina jih ima, en del jih pa nima. Tako da je veliko vprašanje, ali se tu ne da precej poenostaviti. Tudi razmisliti o ukinitvi faze priprave izhodišč za OPN in OPPN, to je zdaj na novo bilo uvedeno oziroma je uvedeno, kar pomeni le podvajanje s fazo osnutka priprave prostorskega akta. Tudi nenazadnje, poglejte, ministrstvo si po moje prav želi ustvarjati postopke, ali se je s tem gradila pomembnost ali ne vem kaj. Tudi nenazadnje je treba razmisliti o ukinitvi faze potrditve ustreznosti prostorskega akta pred sprejetjem na občinskem svetu. Izrazito nezaupanje do občin. Občine so odgovorne za zakonitost in tako naprej, tam je župan, ki ima vse. In ko je nek prostorski akt, ga mora dati potrditi še enkrat, že ob vseh predhodnih postopkih, še enkrat na koncu; vprašanje, ali ima to smisel. Nič ne bom rekel, da bomo to ukinili, je treba razmisliti o tem, ima pluse in minuse. / oglašanje v ozadju/ Imate tudi kake divje občine, ne rečem, ja… / smeh/ Ja, tudi to je bilo uvedeno, da je lahko občina sprejela prostorski akt, če pristojni nosilec urejanja prostora ali pa ministrstvo ni dalo mnenja v predpisanem roku. Poznamo nekaj takih primerov, da so občine to naredile. Jaz mislim, da je to treba ponovno uvesti, če je molk organa.  No, zanimiva je tudi ta, težnja po usmerjanju poselitve v naselja, naj se odraža tudi v poenostavljenih postopkih v naselju, ne le izven njih. To se pravi, možnost razširitve stavbnega zemljišča za največ 600 kvadratnih metrov   (nadaljevanje) in 20 % določenega stavbnega zemljišča. To je določeno za izven, v naseljih pa ne. In tam, veste, hočete za neko malenkost nekaj spremeniti - ne, nazaj v prostorski akt. In tu je neka toleranca, ki velja za zunaj, za noter pa ne. In moram res videti, kje so razlogi, zakaj je tu, v naseljih tudi ne bi smelo biti, neka toleranca.  No, malo bi se dotaknil še pooblastil za vodenje izdelave prostorsko-izvedbenih aktov. Veste, da je to problem tega Zakona o arhitekturi in inženirski dejavnosti. Jaz mislim, da bi ta pooblastila morali razširiti tudi na strokovnjake drugih strok, kot je bilo. Dostikrat je izdelava prostorsko-izvedbenih aktov dejansko skupek, zelo interdisciplinaren skupek raznih strok, kjer sodelujejo pri nekih… Da samo v eni stanovski organizaciji ali pa eni izobrazbi daste ta pooblastila, drugim pa ne, se mi zdi malo neutemeljeno.  Še malo na stanovanja, kar bo tudi verjetno zanimivo. Ključni dokument je Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu, kjer smo zdaj približno na sredini leta, mislim, na sredini tega obdobja, to velja od 2015 do 2025. Podpiram izhodišča, se pravi, da se odpravi primanjkljaj stanovanj na lokacijah, kjer je povpraševanje največje, in seveda tudi izven Ljubljane. Da se poveča število najemnih stanovanj, da se izboljša energetski in funkcionalni standard obstoječega stanovanjskega fonda ter tudi povečanje zanimanja investitorjev za vlaganje v stanovanjsko gradnjo v javnem interesu. Mi bomo le morali malo prenoviti to stanovanjsko politiko s fondom, za povečanje fonda najemniških stanovanj, s poudarkom na mladih in mladih družinah. In jaz verjamem, da je možno spraviti do leta 2025 na najmanj dodatnih 4 do 5 tisoč najemnih stanovanj. To je več kot tisoč na leto, 4 do 5 tisoč do leta 2025, in to širom po Sloveniji. Zdaj imam tudi nekatere druge predloge, kot so jamstvene sheme za mlade, to je za tiste, ki ne morejo dobiti kredita od komercialnih bank za reševanje stanovanjskega problema, pa seveda ta problem imajo. Tu se mi zdi pomembno prisluhniti tem idejam, ker imajo te ideje tudi nasprotnike, zlasti v finančni industriji, finančna industrija pravi, da tega ni treba, da so itak vsi pokriti s krediti. Zanimiva je tudi ta pobuda, ki je bila v Državnem zboru že, da se mladim dodelijo nezasedena stanovanja iz fonda Stanovanjske komisije Vlade Republike Slovenije. Imamo kar nekaj stanovanj. Malo sem pregledal tudi predlog novega Stanovanjskega zakona, nekatere rešitve se mi zdijo na mestu. Recimo, zamenjava neprofitne najemnine s stroškovno najemnino in ustrezna politika subvencioniranja najemnine ranljivim, ker se mi zdi nefer, da imate danes v socialnih stanovanjih tudi tiste… Problem socialne najemnine je pa ta, da je nižja, kot so dejansko stroški vzdrževanja oziroma upravljanja teh stanovanj. In potem se zgodi, pa tega je veliko, mislim, verjetno vsak izmed vas kak primer pozna, kjer so v socialnih stanovanjih ljudje, ki zdaleč niso upravičeni do te bonitete. Zato je prav, da se najemnina da na neko stroškovno raven, ne da bo državni stanovanjski sklad imel profite pa ne vem kaj, ampak da bo imel neko stroškovno ceno, hkrati pa se tistim, ki tega ne morejo, selektivno skozi socialno politiko dodelijo ustrezne subvencije k najemnini. To se mi zdi bolj pravično, kot je zdajšnja rešitev, tudi v socialnem smislu. Zanimiva je tudi ta ideja glede javne službe za najemniško upravljanje. Namreč, vsi dajalci stanovanj v najem so podvrženi trgu, raznoraznim stvarem in določen angažma, ki bi se tudi države tudi na tem področju ali njenih inštitucij, se mi zdi smiselna. Ta uvaja tudi ta novela možnost višjega zadolževanja stanovanjskih sklad. Tudi učinkovitejše upravljanje večstanovanjskih stavb. Tukaj izpostavljam en problem, ki ga bo potrebno rešiti z novim stanovanjskim zakonom, to je, da se lahko tudi enodružinske hiše prekvalificirajo v najmanj dvostanovanjsko stavbo. Mi imamo ogromno primerov zlasti na podeželje in ko so starši gradili, pa so rekli, gor v štuku bo pa še tamlad ali bo pa ne vem kdo. In to kolikor slišim, je danes problem in bo potrebno tudi tukaj narediti rešitve, ki bodo to olajšale, da to ne bo več tako problematično kot je. Skratka, skozi nov stanovanjski zakon se mi zdi, da se ta do urediti. Če bo koga zanimalo, imam tudi spisek kje vse se gradijo stanovanja preko Slovenskega stanovanjskega sklada Republike Slovenije, da to ni samo Ljubljana, je vse povsod, tudi drugod in to je prav, jaz mislim, in to je treba samo še pospeševati.  Ja. Na koncu, spoštovani, počasi bom zaključil. Prehajam samo še na strategijo prostorskega razvoja. Prej jo namenoma nisem omenil skozi ostala področja.  Torej, strategija prostorskega razvoja je bila v javni razpravi, se mi zdi, ali je še vedno, do 15. 3. se mi zdi, da je. Zadrega te strategije prostorskega razvoja je v tem, da težko integrira sektorske politike, če teh sektorskih politik ni. Veste, strategija prostorskega razvoja bi morala integrirati, ne vem, sektor prometa, cestni promet, železniški promet, letalski promet, pomorski promet. Če bi imeli sektorske strategije na tem področju, dolgoročne, do leta 2050, bi lahko seveda prostorska strategija integrirala te sektorske politike. Podobno je s sektorskimi politikami na področju energetike. Poglejte, ko smo sprejemali tisti NEPN, čisto točno ni bilo do zadnjega ali bomo gradili še kakšen hidroenergetski objekt v Sloveniji ali ga ne bomo, kako bo z vetrnicami, kako bo z JEK-2, kako bo s prenosnimi zmogljivostmi, to se pravi, s prenosnim omrežjem. In če bi imeli sektorsko strategijo na tem področju, bi strategija prostorskega razvoja to lahko integrirala in bi bila tudi topogledno celovita. Podobno je z regionalizacijo. Zdaj se ta strategija prostorskega razvoja muči s središči prve ravni, s središči druge ravni, središči tretje ravni, središči četrte ravni, malo po zgledu mestnih občin. Noče se povedati ali bomo imeli 3., 8, 12., 14 regij v tej državi in bi potem notri definirali kaj je, ne vem, glavno mesto Republike Slovenije, potem bi imeli regijska središča, potem bi imeli, ne vem kakšna središča se. Tukaj se pa o nekih ravneh… Kar je pa še huje, da se zanemarja določene regije, ki so danes regije, statistične regije. In to tudi ni prav. Tako da, želim povedati, da strategija je neposrečeno napisana v tem delu, ker se je trudila narediti nek širok strateški pogled do leta 2050, brez tega, da ni podlag za to ustreznih v teh sektorskih strategijah in tudi ostalih razmeroma političnih vprašanjih te družbe, kot so pokrajine recimo.  Pa še eno sektorsko politiko tudi na področju odpadkov. Veste, mi se bomo morali odločiti kje bodo določeni infrastrukturni objekti za termično obdelavo ali za ostale. Tega tudi recimo v prostorski strategiji ni. Tako, da v nadaljevanju bo treba tole še malo videti kaj se da narediti, dopolniti, pa dejansko tako strategijo tudi sprejeti. Jaz sem zdaj samo povedal kaj vidim, da bi bilo treba morebiti malo drugače zastaviti kot je v tem trenutku zastavljeno.  Torej spoštovani! Naj zaključim to svojo uvodno predstavitev z, še enkrat poudarkom, treh prioritet, ki so se lahko tudi malo operacionalizirale skozi to kar sem predstavljal. To je seveda nemudoma rešiti aktualne probleme s kopičenjem odpadkov, vseh vrst. Poenostaviti, skrajšati postopke pridobivanja okoljskih dovoljenj, tako za omogočanje razvoja te družbe, govorim tudi ljudi, kot seveda gospodarstva, ne na račun vsebine, kar se da. In pa pospešitev ključnih nacionalnih projektov v tej državi, kar je povezano tudi s kakovostjo življenja in z gospodarskim razvojem te države.  Hvala lepa.
Hvala lepa, spoštovani kandidat. Imam še dve pooblastili in sicer, poslanca Zvonka Černača nadomešča poslanec Tomaž Lisec in pa poslanca Gregorja Periča nadomešča poslanka Janja Sluga.  V nadaljevanju bom dal besedo članicam in članom odbora, pred tem pa dovolite še eno pojasnilo. Vprašanja članic in članov odbora se lahko nanašajo na delovno področje Ministrstva za okolje in prostor, ki v skladu z zakonom o Vladi Republike Slovenije in 38.a členom Zakona o državni upravi opravlja naloge na področjih varovanja okolja, ohranjanja narave, upravljanje voda, podnebnih sprememb, ravnanja z odpadki in učinkovite rabe virov, celovite presoje vplivov na okolje, ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi, sistemskega urejanja gospodarskih javnih služb, javnih služb varstva okolja, javnih služb ohranjanja narave, javnih služb urejanja voda, jedrske varnosti, varstva pred ionizirajočimi sevanji, opozarjanja in odprave posledic naravnih nesreč in investicij v okoljsko ter vodno infrastrukturo in naloge na področju prostorskega in urbanega razvoja, spremljanja stanja in trendov v prostoru, razvoja spodbujanja in promocije urejanja prostora, zemljiške politike državnega, regionalnega in občinskega prostorskega načrtovanja ter graditve objektov ter stanovanjske politike.  Predem pa vam dam besedo, predlagam da zaslišanje poteka na način, da po vsakih treh zastavljenih vprašanjih poslank in poslancev bom dal besedo kandidatu, da na vprašanja odgovori. Potem, ko boste možnost dobili zastaviti vprašanja vse kolegice in kolegi, ki boste to želeli, pa bi vam dal še možnost, da postavite morebitna dodatna vprašanja oziroma kandidata zaprosite za dodatna pojasnila v drugem krogu.  Tako, da prehajamo sedaj na razpravo članic in članov odbora. V prvem sklopu vprašanj imam prijavljene: Lidijo Divjak Mirnik, Dušana Šiška in pa Aljaža Kovačiča.  Gospa Divjak Mirnik, izvolite.
Hvala lepa predsedujoči za besedo, lep pozdrav. Spoštovane kolegice, kolegi, gospod kandidata za ministra! Kar dosti ste povedali v tej uri in nekaj, zato bom skrajšala malo svojo razpravo, ker ste na nekatere stvari že odgovorili. Jaz moram priznati, da iz tega kar sem slišala, deluje, da poznate vsebino ministrstva na katerem boste postali glavni šef, kar me navdaja z zaupanjem, da bomo lahko ene stvari primaknili mogoče malce hitreje kot se je to dogajalo sedaj, vendar pa so dejanja tista, ki štejejo ne to kar tukaj povemo, tako da to mi je všeč, da se strinjava.  Moja razprava bo razdeljena na več sklopov. Začela bom s sklopom podnebnih sprememb. Zanima me. Ali ima po vašem mnenju človek vpliv na podnebne spremembe? Kaj menite o tem, da stranka, ki ji pripadate, je pravzaprav do nedavnega zanikala vpliv človeka na podnebne spremembe in pa na globalno segrevanje? Kako se boste potemtakem soočili z evropsko zeleno strategijo do leta 2050? Zanima me, ali boste imeli podporo v stranki? Res je, da smo nazadnje na teh soočenjih priča temu obratu na glavo, jaz temu rečem, SDS-a, prej je bilo vse narobe, zdaj pa vse sprejemate, ampak ne glede na to, me zanima ali boste imeli podporo v stranki. Vam bom pa citirala eno zadevo. 10. 12. 2018, mestni odbor SDS, okrogla miza migracije in človekove pravice v prostorih Mestne občine Kranj. Citiram. »Gospod mag. Branko Grims je dejal, da je govorjenje o segrevanju zemlje velika laž, sem geolog in vem da ni tako, zemlja se v resnico ohlaja. Črni panter simbol Karantanije je izumrl ker se podnebne v Evropi ohlaja, saj je bil črni panter navajen na bolj toplo podnebne,« konec navedka.    (nadaljevanje) Torej, ali boste potemtakem imeli podporo v stranki, ker jaz sem razumela, da imate mogoče vi malce drugačno stališče od vidnega predstavnika vaše stranke.  Druga vprašanja oziroma drug sklop vprašanj se nanaša na vlogo okoljevarstvenih organizacij, konkretno na Mokrice. Okoljevarstveno soglasje za gradnjo Hidroelektrarne Mokrice kot zadnje verige v spodnjesavskih elektrarnah je sodniško razveljavljeno. Vemo, da bi lahko na Savi zgradili poleg Mokric še več hidroelektrarn. Glede na vaše preteklo delo je jasno, da se zavzemate za izkoriščanje energetskega potenciala na Savi. Torej vprašanje, kako vidite vlogo nevladnih organizacij pri vprašanju gradnje hidroelektrarn na Savi in po celotni Sloveniji? Dejali ste namreč, da tovrstne projekte zavirajo maloštevilna okoljevarstvena društva. Vprašanje je tudi, kje se mora po vašem mnenju končati ta gospodarski interes, ko pride do vprašanja zaščite in varovanja okolja. Zdaj kot minister pa ne boste mogli nastopati iz pozicije moči kapitala in gospodarskih interesov, ampak boste morali kljub temu upoštevati tudi mnenje različnih nevladnih organizacij. Torej, ali boste te nevladne organizacije enakopravno obravnavali ali, kot ste prej dejali, trije v gostilni se zmenijo, ustanovijo društvo in so že društvo v javnem interesu. To je prvo vprašanje. Drugo vprašanje, ali boste gradili hidroelektrarne na reki Muri? Vemo, da imamo tam kar nekaj civilnih iniciativ, in vemo, da je vlada, ki odhaja, povedala, da jih tam ne bo gradila. Zanima me, kaj mislite vi. Potem tretjič. Bivši predsednik oziroma še aktualni, gospod Marjan Šarec se je kot prvi premier javno zavzel za razmislek o gradnji JEK 2. Kaj menite o tej pobudi in kaj boste naredili za to, da pridemo do sklepa, kako naprej z jedrsko energijo v Sloveniji, ker časa nam zmanjkuje. Potem še vprašanje v zvezi z deponijo v Postojni. Zanima me, ali boste sprejeli ukrepe za dokončno sanacijo deponije v Stari vasi pri Postojni? Ker če se to ne zgodi, grozi Občini Postojna kazen v višini 75 tisoč evrov, kar je pri 20 milijonih budžeta Občine Postojna pravzaprav zelo velik znesek. Torej zanima me, kaj boste s tem storili. In pa še vprašanje meni ljubih kolesarskih poti, kot ste verjetno seznanjeni, če pa ne, pa še boste, ob Dravi gradimo dravsko kolesarsko pot, ki je povezava avstrijske kolesarske poti, potem čez Slovenijo do Hrvaške in bi to bil zelo lep turističen objekt, ki bi ga seveda v turistične namene odlično lahko Slovenija tudi koristila, vendar se seveda tudi pri tem zatika. Moje vprašanje se glasi, kako bo Ministrstvo za okolje in prostor reševalo težave pri enačenju kolesarskih poti s cestami pri pogojevanju postopka predhodne presoje vpliva na okolje, ki ogroža izvedbo velikega števila kolesarskih poti v dogovoru o razvoju regij, namreč tam so se župani dokončno dogovorili, na kak način si bodo te stvari razdelili. Vi veste, da to, da se župani nekaj dogovorijo, je kar velik dosežek. In imam zdaj občutek, da je MOK tisti, ki tukaj malce stvari, v navednicah bom rekla, »štopa«. Zato me zanima, kakšno je vaše stališče do dokončanja dravske kolesarske poti. To je zaenkrat v tej prvi fazi vse. Hvala lepa.
Hvala lepa, kolegica Lidija Divjak Mirnik. Besedo ima kolega Dušan Šiško, pripravi naj se kolega Aljaž Kovačič.
Spoštovani kandidat. Najprej, da izrazim zadovoljstvo, da sem prav vesel, da bomo v regiji dobili ponovno enega člana vlade, od katere tudi pričakujemo, da bo imela več posluha za probleme lokalnih skupnosti, kot pa je imela dosedanja vlada. Kot je znano, imamo v Posavju vrsto pomembnih energetskih in drugih industrijskih objektov, ki tako ali drugače vplivajo na okolje in prostor okoli lokacij, na katerih stojijo in delujejo. Seveda moram tudi vas vprašat, zakaj po vašem mnenju še do danes nismo rešili vprašanja končnega odlaganja  (nadaljevanje) radioaktivnih odpadkov, čeprav imamo že sprejeto desetletje lokacijo. Kaj boste storili, da boste končno prišli do te gradnje? Še bolj pa me zanima kako gledate na dejstvo, da tudi, če bo zgrajeno odlagališče v Vrbini bo Hrvaška polovica odpadkov ostala v elektrarni, saj Hrvati niso niti resno začeli iskati lokacije? Nenazadnje eden teden nazaj smo tudi slišali na televiziji kakšno mnenje imajo o tem in kdaj naj bi začeli graditi oni skladišče.  Potem. Glede na to, da ste do slej delali v družbi HES, ki gradi elektrarne na Spodnji Savi ste dobro seznanjeni z akcijo nevladne skupine za opazovanje rib, ki je s pravnimi postopki zaustavila gradnjo zadnje hidroelektrarne v verigi to je HE Mokrice. Verjamem, ker ste bili zaposleni tam, da ste se tudi sprehajali okoli te lokacije pa me mogoče zanima malo v šali in malo za res, če ste opazili kdaj tisto ribico, ki je zasidrana med skalami in gleda v luft, v zvezde? Ribica naj bi se imenovala zvezdogled. Kot gotovo veste smo Posavski poslanci o podpori skupno 51 poslancev plus še nekateri po pogovorih pred kratkim uvažili zakon, s katerim bi omogočili nadaljevanje gradnje Hidroelektrarne Mokrica. Podoben problem je pred kratkim nastal v zvezi z Nuklearno elektrarno Krško, ko poskuša skupina nevladnih organizacij razveljaviti dovoljenje za podaljšanje obratovanje Nuklearne elektrarne Krško do leta 2043. Zanima me kako gledate na te probleme in kaj nameravate storiti, da ne bi prihajalo do ogromne gospodarske škode?  Nadalje. Projektantske organizacije in načrtovalci prostorskih aktov v vsakdanji praksi že dlje časa ugotavljajo, da so rešitve njihovih vlog pogosto odvisne od subjektivne presoje državnega uradnika, ki to vlogo rešuje. In kar je še huje pri reševanju povsem enakih zadev je lahko mnenje enega upravnega delavca pozitivno drugega pa negativno. Prostora za dialog skoraj ni. Prošnje za sestanke pa pogosto zavrnejo. Če ti so pa dodatni argumenti niso slišani. Kot argument zakaj na neko zadevo ni možno pridobiti pozitivnega mnenja pogosto dobijo odgovor, da na primer postopek lokacijske preveritve ni ustrezen. Namesto, da bi MOP kot državni nosilec urejala prostor za področje poselitve preverjal kakšna je sprejemljivost tega posega v prostor. Enak poseg je na to spremenljiv, če se umesti v prostor po dolgotrajnejšem in dražjem postopku, pri čemer je učinek v prostoru popolnoma enak. Ali ste s temi problemi seznanjeni in kaj nameravate storiti, da uspeh posameznega posega v prostor ne bo odvisen od dobre volje uradnika? Občina Šoštanj spada, zaradi težke industrije med bolj ekološko degradirano okolje v Sloveniji: TEŠ, Premogovnik Velenje. Prebivalci na tem območju plačujejo visoki davek, zaradi onesnaženega okolja: zdravje, tresenje tal, onesnažen zrak, uničena infrastruktura. Seveda člane Slovenske nacionalne stranke Šoštanj zanima ali boste kot minister za okolje nadaljevali miselnost vašega predhodnika, da njihovo območje ni degradirano. Menijo, da bi Občina Šoštanj zaslužila pozornost in pomoč države. Želijo si trajnostne rešitve v obliki odškodninske rente, zato me zanima vaše mnenje ali boste kot minister za okolje lahko kaj postorili za Šoštanj.   (nadaljevanje) Okolje. Dejstvo je, da imamo zelo velik problem onesnaženosti in bo za ta problem potrebna čimprejšnja korektiva sprememba na vseh področjih. Problem predstavljajo predvsem uporaba nekakovostnih lesnih goriv, kurjenje v zastarelih kotlih in seveda problem. Država mora obvezno še dodatno zagotoviti finančna sredstva za gospodinjstva, mala podjetja in tako dalje preko EKO skladov. In sicer za nakup toplotnih črpalk oziroma kotlov na biomaso, nenazadnje tudi za nakup hibridnih in električnih avtomobilov.  V Slovenski nacionalni stranki seveda podpiramo prepoved in omejevanje vseh tako imenovanih nevarnih plastik z oznakami PET, PVC, PS in tako dalje to je res nujno. Zaradi različnih plastičnih izdelkov, ki so nadomestili steklene embalaže so pa propadle steklarne. Seveda takrat ni nihče razmišljal o delavcih, da bodo izgubili v teh steklarnah zaposlitev še manj pa so razmišljali o odpadni embalaži, ki pa se je začela sedaj kopičiti. Potrebna bi bila celovita prenova sistema ravnanja z odpadki, saj žal za približno 48 % odpadkov nimamo odjema, zato je potrebno čimprej zgraditi tudi novo sodobno in okolju ter ljudem prijazno sežigalnico. Avstrijci so težavo lepo rešili s sežigalnico na Dunaju. Segrevajo oziroma s to toploto tudi ogrevajo skoraj celotni Dunaj. Že pri ogledu sežigalnice na Dunaju, kamor smo šli s tem odborom in upam, da boste tudi vi imeli korajžo in nas popeljali kam kakšno stvar pogledati sem predlagal, da bi država naredila razpis za občine, ki bi želele imeti sežigalnico in da bi bil ožji izbor. Seveda bilo bi potrebno občinam, ki bi sežigalnice sprejele ponuditi tudi številne ugodnosti predvsem finančne. Ja, tukaj je nastal naprej. Od razpisa ni bilo nič mi se pa že skoraj dobesedno utapljamo v smeteh in blatu pri tem pa nas na vse zadeve zavira ali ARSO ali kakšne druge okolijske nevladne organizacije. Zanima me ali boste vi proučili moj predlog glede poziva občinam o sežigalnici?  Zadnje. Ali boste ARSO pripeljali iz lune, ker sedaj se ima, da je nad državo nad zemljo, da živi na luni in da ga boste pripeljali nazaj na zemljo in da bomo začeli bolje delati in hitreje?  Hvala za vaše odgovore.
Hvala lepa.  Kot zadnji v tem sklopu ima besedo Aljaž Kovačič.  Izvolite.
Hvala za besedo, predsednik.  Spoštovani kandidat, kolegice in kolegi! Veliko let je bilo to pač Ministrstvo za okolje in prostor po mojem mnenju zanemarjeno niti v javnosti se ni kaj veliko govorilo. Mislim, da marsikdo niti ni vedel, da to ministrstvo najverjetneje obstaja. Čeprav sem že kar nekaj let spremljam politiko se mi je v obdobju 2014-2018, ko sem bil v neki drugi funkciji sem bil na sestanku na tem ministrstvu pa po dveh letih tega sestanka niti nisem vedel, da je za nami ministrica. Kaj hočem povedati? Da so v preteklosti bili ministri tako neaktivni, ne samo javno, kar seveda ni, da če se v javnosti več pojavljaš več delaš, ampak dejansko tudi v svojem delovanju. V zadnjem letu se je vsaj nekaj spremenilo na bolje upam, da bo tudi z vami ta zadeva šla v neko dobro smer.  Sam se bom nekako osredotočil predvsem na mlade glede stanovanjske problematike, o kateri ste tudi   (nadaljevanje) sami govorili. Sedaj upam, da boste zadeve reševali tako, da ne boste gledali le na podlagi Ljubljane. Kajti eno so problemi Ljubljane, ki vsi rinejo dejansko v našo prestolnico in je logično, da potem primanjkuje stanovanj, cene so okoli 3 tisoč evrov na kvadratni meter. Sedaj v drugih krajih pa imamo druge probleme. Sedaj v Ormožu mislim, da je kvadratni meter okoli 700, 800 evrov, ampak vam tudi, če bi imeli veliko praznih stanovanj to kaj malo pomaga, če nimamo služb, da bi se lahko tam zaposlili, da bi, potem v teh stanovanjih živeli. Kaj želim povedati? Ne boste reševali problema Slovenije na podlagi Ljubljane.  Dejstvo je, da je po mojem mnenju problem Ljubljane mislim, da okoli 5 odstotkov najemniških stanovanj. Da trg deluje normalno mislim, da bi moralo biti okoli 30 % najemniških stanovanj in tudi to miselnost ljudi v Sloveniji da vsak mora biti lastnik stanovanja upam, da bomo v bodoče nekoliko spremenili. Veseli me, da kot kandidat za novega ministra ste pohvalili neke zadeve, ki jih je prejšnja Vlada začela lotevati se pravi ta stanovanjski zakon. Zanima me ali ga mislite v taki obliki vložiti, če lahko tako rečem? Zakon je bil v javni obravnavi tudi mi smo v Listi Marjana Šarca nekako zagovarjali to neprofitno najemnino, da jo zamenja stroškovna najemnina, potem smo nekaj zemljišč prenesli iz DUTB na Stanovanjski sklad in imam dejansko vprašanje kakšno vlogo pripisujete DUTB ali boste nadaljevali s tem prenosom zemljišč iz DUTB na Stanovanjski sklad Republike Slovenije?  Rekli ste, da načrtujete do leta 2025 okoli 5 tisoč novih stanovanj – 4, do 5 tisoč – sedaj po nekih podatkih jih primanjkuje okoli 10 tisoč. Potem primanjkuje tudi domov za ostarele tudi študentskih postelj predvsem v Ljubljani. Vem, da to so sedaj področja, ki se ne tičejo direktno vašega ministrstva, ampak me zanima na kakšen način si predstavljate sodelovanje s pristojnimi ministrstvi, katerih se te zadeve tičejo? Potem pa me tudi zanima nekaj ste, potem tudi že govorili o teh se pravi mladih. Na kakšen način bi si lahko vzeli kredit za stanovanje? Vemo, da po mojem mnenju in pač izkušnjah mojih prijateljev ni tolikšen problem odplačevanje samega kredita, ampak da ti kredit banke odobrijo. Banka Slovenije se je odločila za eden ukrep, ki je dejansko imel kot smo videli v nekaj tednih izredno slabe posledice na vse mlade sedaj v še aktualni Vladi smo pripravili – na žalost ni bilo sprejeto – zadeve kako bi država bila neki porok mladim oziroma tem, ki se ne morejo omogočiti kreditov me zanima, če boste nadaljevali to zadevo? Glede te teme bi zaključil.  Bi pa imel še eno vprašanje, ki ni vezano na to temo. Nekaj je bilo že tudi povedanega od mojih predhodnikov. Nisem strokovnjak na tem področju, ampak tudi v Ormožu imamo problem s PVC odpadki. Dejansko gre za to zadevo, da je bila tam neko odlagališče prišel je novi lastnik, spremenilo se je lastništvo tega objekta oziroma tega odlagališča. Sedaj kolikor smo s tem ukvarjali oziroma smo probali pridobiti podatke. Stanje na papirju kolikor kaže ustreza zadevam, praksa oziroma realno stanje pa je popolnoma drugačno. To odlagališče je blizu hiš, stanovalci vidijo zadeve, ki jih lastniki ne priznavajo tudi dim, vonji in tako dalje. Zanima me, ker je problem v Sloveniji glede teh nevarnih odlagališč dejstvo je, da v katerokoli občino se je oziroma se boste odločali, da se ljudje pritožujejo kar je dejansko logično, če je v njihovi bližini in me zanima na kakšen način se boste lotili, da boste na eni strani zagotovili varnost teh ljudi pred temi odpadki, po drugi strani zagotovili neki prostor za to odlagališče, ki je nujno?  Hvala.
Hvala lepa.  Zaključili smo torej prvi sklop vprašanj.  Spoštovani kandidat beseda je vaša.  Izvolite.
Andreja Bizjak
Spoštovana poslanka in oba poslanca, hvala za vprašanja! Gospa Lidija Divjak Mirnik je vprašala glede mojega ali verjamem, da imam človek vpliv na podnebne spremembe? Jaz vam lahko samo povem, da so spremembe tukaj. Prej sem eno omenil glede pretokov rek. Mi moramo naše politike prilagajati prvič v usmeritvam Evropske unije na tem področju in tudi k reševanju sprememb, ki so očitne, evidentne tako, da to ni stvar verovanja ali ne verovanja to je stvar bi rekel dolgoročnega in kratkoročnega pripravljanja na rešitve nastajajočih problemov. Še enkrat ponavljam problem, da so se pretoki slovenskih rek pomembno spremenili v zadnjih 10 let, da so frekvence visokovodnih dogodkov večje in amplitude teh visokovodnih dogodkov večje, kar pomeni, da so padavine intenzivnejše v določenih obdobjih in pogosteje intenzivnejše kot do slej in da so tudi sušna obdobja bolj izrazita kot so bila pred recimo 20 let. Jaz tukaj ne bi ne politiziral ne na neki način tudi govoril o tem ali v nekaj verujem ali ne.  Drugo je vloga nevladnih organizacij. Vloga nevladnih organizacij je pomembna. Jaz osebno dajem zelo velik poudarek tej vlogi, vendar dejansko mora biti omejena na področje, kjer lahko koristi in ne kjer pomeni škodo pa dostikrat povedano tudi nepopravljivo škodo. Omenila ste to primer nevladnih organizacij na projektu Hidroelektrarne Mokrice. Naj vas popravim okoljevarstveno soglasje ni bilo razveljavljeno, ker sicer bi imeli kakšna pravna sredstva, je bilo odpravljeno in zadeva vrnjena v ponovi postopek. Veste to je najbolj hvaležna odločitev Upravnega sodišča, kajti ne daje niti možnosti pritožbe na to. Dobiš po domače povedano popravni izpit, ker se ne moreš niti pritožiti, da si dobil negativno oceno. Še to. Kot stranski udeleženci v tem postopku so sodelovali trije: Ribiška zveza Slovenije, Društvo Lutra in še eno društvo, ki ga ne bom imenoval, zelo maloštevilno društvo. V bistvu vsi ostali so odstopili od tega, ker so bili zadovoljni z razvojem projekta in tudi z rešitvami. Zgolj eno društvo – mimogrede na zboru članov tega društva, ki ga lahko vidite na internetu oziroma na Facebook strani je 7 članov, ki so se slikali v gostilni ob vrčku piva in prigrizku – to društvo je pravzaprav blokiralo državni projekt. Pa ne, zaradi … Sedaj moram biti zelo konkreten v tem primeru ne, zaradi tega, da eni ukrepi niso takšni in bi bili boljši drugačni, zaradi njihovega poslanstva, ker so proti vsem pregradam na vseh rekah na Balkanu. Tudi financirani so iz tujine, to smo ugotovili. Marsikatera država v tujini je praktično vse svoje reke energetsko izrabila sedaj pa plačuje aktiviste po drugih državah, da to preprečujejo. Temu se je treba zoperstaviti. So nevladne organizacije takšne in so nevladne organizacije drugačne. Sedaj, če bomo vse skupaj dajali v isti koš pod krinko interesov javnosti bomo delali tudi kdaj kakšno škodo in jaz sem proti tem, da se dela škoda.  Kar se tiče Hidroelektrarn na Muri Jeka 2. Najmanj kar je je potrebno nadaljevati s pripravo strokovnih podlag študij za te projekte, da se ugotovi ali so ti projekti potrebni – vemo, da so, ker so brez ogljični – ali so ti objekti sprejemljivi glede vplivov na okolje in na naravo ali niso.   (nadaljevanje) Kar tako ustaviti eden projekt še preden dobiš odgovore na ta vprašanja je po moji oceni neodgovorno. Tudi po mojem ni prava stvar, da pri hidroelektrarnah na Muri pravzaprav so bili ustavljeni postopki ni bila pa odvzeta koncesija. Koncesionarju so nastali določeni stroški, po drugi strani pa sedaj debelo gleda kaj s tem projektom naprej. Jaz mislim, da najmanj, kar je treba pripeljati projekt do te faze, da pade odločitev ali ja ali ne v ta projekt ne ga pa ustaviti na sredi ali na začetku poti ali pa na ne vem kateri fazi proti koncu odločitve. Jaz osebno mislim, da je potrebno s pripravami strokovnih podlag tudi glede Mure nadaljevati in priti do končne odločitve. Jaz se zelo zavedam – veste bil sem tudi župan, da ne povem kolikokrat občinski svetnik – izjemno pomembna je družbena sprejemljivost in ji dajem veliko težo in tudi veliko težo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Treba je končno pogledati resnici v oči in ne zgolj z zavajanjem nekaterih nasprotnikom, ki govorijo o negativnih vplivih na podtalnico. Tukaj v tem Državnem zboru v okviru Državnega sveta je bila organizirana posvet o pregradah, kjer so govorili eminentni strokovnjaki iz tega področja, ki praktično enotno trdijo, da pregrade izboljšujejo stanje podzemnih voda, posledično to pomeni pozitivne učinke tako zaloge pitne vode kot nenazadnje tudi kmetijstvo, ki se lahko namaka in podobno. Jaz ne bom rekel ne ja in ne ne ne glede Mure in ne glede JEK 2 sem pa za to, da se nadaljuje s pripravo strokovnih podlag in s temi projekti do končne odločitve, ki jo bo pa morala sprejeti država.  Kar se tiče deponije v Postojni – Stara vas. Moram reči, da bom to zadevo proučil. Je nisem našel med aktualnimi projekti MOP-a verjetno še ni, verjetno je intenca, da bom. Hvala za to bom to pravzaprav vzel v obzir.  Sem velik zagovornik kolesarskih poti in velik zagovornik debirokratizacije postopkov pri umeščanju kolesarskih poti v prostor. Kolesarske poti so odgovor tudi za nizko ogljično družbo, za trajnejšo mobilnost po drugi strani pa jih obremenjujemo z nekimi postopki za to lahko računate na mojo podporo pri kolesarskih poteh ob Dravi, ker podpiram tudi kolesarske poti ob Savi in ob drugih rekah, kjer so za to dane možnosti. To je ne samo pomembno za rekreacijo pa tudi za turizem. Pomembno je tudi kot bi rekel ena sodobna infrastruktura trajnostne mobilnosti.  Gospod Dušan Šiško je postavil vrsto vprašanj. Jaz mislim, da moramo pospraviti tudi za jedrskimi odpadki in sem zagovornik čimprejšnje izgradnje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Mene žalosti, da pred leti ni bilo možno doseči napora oziroma dogovora s Hrvati, da bi tudi oni skladiščili. Vem, da kapacitete vsaj v zasnovi tega projekta omogočajo skladiščenje tudi njihovega deleža jedrskih odpadkov v tem skladišču. Opozoriti želim na meddržavni dogovor, ki je bil sklenjen takrat to je bilo še pred letom 2004, ko je bil MOP – Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – glede jedrske elektrarne in vem, da je bil takrat dogovor, da lahko Hrvati skladiščijo jedrske odpadke v objektu jedrske elektrarne do konca življenjske dobe. Konec življenjske dobe bo leta 2023 formalno gledano. Do leta 2043 je konec podaljšanje življenjske dobe. Potrebno je videti ali je tudi tukaj kakšna možnost, da dobi sosednja država večji motiv reševati ta problem kot ga pa prelagati bodočim generacijam ne vem do katerega leta. Meni se bi zdelo bolj racionalno, da se doseže dogovor z Republiko Hrvaško ob ustreznih pogojih kot pa, da v dveh državah vsak ločeno skladišči te odpadke. Zato sem tudi takrat, ko sem minister pristojen za energijo v mandatu 2004-2008 sedel s hrvaškim kolegom in smo prišli do dogovora zelo daleč takrat, kar se tiče skladiščenja jedrskih odpadkov Republike Hrvaške v našem skladišču.  Problem živalskih vrst glede Hidroelektrarne Mokrice je tudi mogoče gospe Lidiji še ta informacija, ker človek več ne ve kaj dela leva in desna roka.   (nadaljevanje) Državni prostorski načrt za Hidroelektrarno Mokrice je bil sprejet leta 2013. Leta 2014 je bila pa na istem območju razglašena Natura. In to je naredila ista Vlada. Razumi če moreš, jaz ne. Sprejmete državni prostorski načrt na neki reki, potem pa hkrati to reko čez eno leto zavarujete z Naturo in jaz si upam tudi trditi, da brez ustreznih strokovnih podlag je bila ta Natura razglašena na Spodnji Savi govorim za ribo Platnico, za prehajanje med Sotlo ni Krko. Upam si trditi tudi to, ker imam to študijo, da je Zavod za ribištvo, ki je naredil študijo že prej, zaradi samega posega napisal, da nima nobenega smisla razglaševati Naturo na tem območju pa se je kljub temu razglasila. To je, potem cokla temu problemu še danes. Tukaj sem prej govoril, da je potrebno dati v ospredje vsebino, stroko ne pa, potem se samo sklicevati na postopke in blokirati. Mogoče toliko o tem.  Kar se tiče novega ZPEKS-a mislim, da je to dobri predlog, ki ste ga vložili poslanci. Rešuje dva problema, enega sem že omenil. To je ta, da ne moreš vložiti vlogo za integralni postopek oziroma, da ne gre vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja po integralnem postopku v obravnavo brez dokazil o zemljišču. Ta ZPEKS to za objekte koncesije na Spodnji Savi ureja. Pa še eno anomalijo ureja. Glih prej sem omenil tisti projekt gradnje sončne elektrarne šestih mega vatov, kjer smo dobili zelo dvoumna stališča od Direkcije za vode ali lahko na deponiji – to se pravi na objektu to ni kmetijsko zemljišče, to je objekt -, ki je rezervacija prostora za v bodoče, če bo prišlo do sedimentov in odlaganja. Na tej deponiji zgradimo sončno elektrarno na ustrezni koti, da ne bo seveda v poplavnem. Veste to je priobalno, vodno zemljišče veliko vprašanje, če lahko, zato pozdravljamo to rešitev, da ste jo prepoznali, da se lahko sončna elektrarna postavlja tudi na objektih koncesije za energetsko izkoriščanje vodotokov. To bo verjetno prav prišlo še komu, ki to želi od energetikov narediti.  Glede nevladnikov sem že toliko povedal, da se mi zdi, da je dovolj.  To sem odgovoril že prej ta subjekti pristop. To sem tudi prej v sami predstavitvi povedal. Res je, danes imamo ogromno tega subjektivnega pristopa, zato je potrebno tudi neko odgovornost nadrejenih voditi evidenco. Včasih smo delali evidenco upravnih postopkov sedaj jaz ne vem ali se to še dela: koliko postopkov je uvedenih, koliko postopkov je rešeno, kumulativna. Če se to spremlja se vidi kje so problemi in slediti je potrebno enotnih metodologijam ne pa, da se vsak posameznik izmišljuje nove in nove ne vem strokovne podlage, potem pa izdajajo v istih primerih različna mnenja pa tudi sodelovanje državnih uradnikov je tudi potrebno pri tem to sem pa tudi že prej povedal.  Podpiram nadaljevanje subvencioniranje nabave tako peči kot nakupi električnih avtomobilov. To je tudi Vlada sprejela nedavno program koriščenja podnebnega sklada in tam notri so tudi za ta namen denar predviden. Se strinjam v celoti glede vašega razmišljanja glede termične obdelave podatkov moram pa povedati, da je bil eden razpis narejen in so se občine prijavile na razpis vem, da Ljubljana, Maribor in še nekatere, vendar je to tam tudi obstalo. To se strinjam, da je treba nadaljevati s to proceduro. Da, ARSO bomo pripeljali nazaj na zemljo ne pa pod zemljo.  Še gospod Aljaž Kovačič. Jaz svojega dela ne bom meril po količini objav v medijih ali v tej svoji promociji, ker mislim, da smo pogosto videvali minister na kolesih, ko pobirajo smeti v akcijah, ko so pucali tiste pristane na morju, učinki pa vidite kakšni so. Skratka, jaz ne bom meril svojega učinka po tem. Meni je bolj ali manj vseeno ta del javnih objav je pa res, da mi je zelo ključno, da to, kar se bomo danes dogovorili oziroma to, kar sem predstavil, da bo tudi meso postalo. Sem velik nasprotnik sestankovanja.   (nadaljevanje) Jaz sem bil na nič kolikokrat na sestankih na ARSO, kjer je na sestanku sedelo približno toliko ljudi kot tukaj v tej dvorani. Sedaj vsak izmed vas, ki je na kakšnem sestanku sedel si lahko mislite kakšen je bil učinek teh sestankov. Še sploh, če se ne vodi zapisnika in če se ne dorečejo sklepi, ki morajo biti zadolženi in tudi roki. To praviloma na sestankih nastane neki brainstorming je to, to niso sestanki, ki so po mojem koristni, brainstorming je koristen, ampak se to ne imenuje kot nekaj odločilnega pri reševanju problemov.  Stanovanja za mlade absolutno da. Povedal sem preko stanovanjske politike, da nadaljevali bomo s stanovanjskim zakonom ga bomo tudi vložili, malo ga le moramo pogledati še, ampak tisto, kar sem omenil usmeritve so prave. Ambicija stanovanjskega zakona je več najemnih stanovanj ne lastniških to se pravi za prodajo. Najemnine bodo stroškovne ne profitne, kar pomeni, da bo s tem ta fond stanovanj razširjen. Jaz sem povedal tudi številko mislim, da je ta realna glede na projekte oziroma tudi informacije, ki jih imam sploh, če malo pohitrimo. Koalicija je zapisala, da je tudi treba kakšen proračunski denar v to nameniti za to, da se ta fond še pojača in mislim, da se to da in da se da ta cilj t tudi doseči. Da, sodeloval bom tudi medresorsko glede študentske problematike oziroma nastanitvene problematike študentov. Omenil sem tudi jamstveno shemo. Potrebno je premisliti mogoče kakšen sestanek dva narediti viz-a-viz z bankami, ker one ocenjujejo, da je to nepotrebno, da mladi dobijo kredit pri njih. Jaz nisem čisto prepričan. Problem so tudi vsi, ki jih imenujemo s to besedo prekarci in ostali, ki nimajo rednih zaposlitev tudi te rabijo stanovanja in tudi za te je potrebno poskrbeti. Tukaj je bil eden odgovor v tej stanovanjski jamstveni shemi in mislim, da najmanj, kar je resne obravnave in seveda tudi na koncu vložitve v to potrebno.  Prenos zemljišč iz DUTB. Gotovo, zemljišča, ki so lahko namenjena stanovanjski gradnji še zlasti, če so na območjih, kjer je pomanjkanje stanovanj. DUTB ima zemljišče po celi Sloveniji je to smiselno, ker s tem odražamo tudi izpolnjevanje nekega poslanstva javnega in stanovanjskega javnega sklada tako, da to podpiram seveda pod ustreznimi pogoji. Če se je ta koalicija zavezala in jaz to podpiram tudi ustrezno te pogoje izpolniti, ko govorimo o denarju ne vidim razloga, da tukaj ne bi uspeli.  Glede Ormoža – PVC smeti odlagališča, kjer je nekaj na papirju nekaj pa v resnici. Mislim je kot zanalašč Okolijska inšpekcija ona je za to, da ugotovi stanje na terenu in primerja to stanje z vsemi dovoljenji oziroma papirji, ki na to razpolagajo. Ne razpolagam s podatkom ali je bila Okolijska inšpekcija že bila tam ali je kaj naredila gotovo pa mora tam iti, če je problem pa se nič ne zgodi s to rešitvijo.
Hvala lepa.  Prehajamo na drugi sklop razpravljavcev. Replika, gospod Kovačič.  Izvolite.
Hvala za odgovore, kandidat.  Tam mogoče nisem bil najbolj razumljen, ko sem hotel povedati seveda od vas ne pričakujem, da bi se vozili s kolesom in piar akcije, ampak hotel sem povedati kako je dejansko v preteklosti ministrstvu bilo nepoznano, ni se vedelo kdo je minister in pač tudi se ni vedelo kaj delajo oziroma se je vedelo kaj delajo, ker niso nič delali.  To sem hotel samo povedati.
Hvala lepa.   Torej, v drugem sklopu bodo razpravljali: Nataša Sukič, Željko Cigler in mag. Andrej Rajh.  Po tem sklopu bomo naredili tudi 10 minutno prekinitev, da se prezrači dvorana.  Besedo ima Nataša Sukič.  Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči.  Lep pozdrav, spoštovani kandidat za ministra! Jaz sem vas sedaj dokaj pazljivo poslušala z marsikaterimi odgovorom ste me celo razveselil in pozitivno presenetil. Mogoče ste ostal pri teh podnebnih spremembah malo ste se mogoče izmaknil nečemu,   (nadaljevanje) vam bom, kar povedala čemu. Sedaj vi ste se večkrat ponovil in ste se orientiral na recimo visokovodne pretoke. Nekako ste se pa izognil omembi izpustov toplogrednih plinov v ozračje, ker to pa je povezano ravno z bojem proti podnebnim spremembam in je pa povezano tudi s težkimi odločitvami glede enih zadev, ki jih bo treba v družbi narediti in bodo lahko tudi finančno zelo zahtevne in tudi mogoče na neki način boleče, ampak bo treba ukrepati. Jaz sicer domnevam glede na to mislim jaz bi rekla, da vi kot človek, ki je magistriral iz elektrotehnike zelo dobro obvladate fiziko. Tudi sama sem diplomirala iz elektrotehnike in vem, da to veste. Vem pa tudi kaj vaš kolega Branko Grims trdi o podnebnih spremembah, kjer vidite orijo zarote in bom kar citirala: »On pravi prvo in osnovno kdor ima kaj pojma o znanosti ve, da se na dolgi rok zemlja ohlaja. Kdor ima kaj pojma o znanosti tudi ve, da od človeka povzročeno globalno segrevanje sploh ne obstaja. Mimogrede na sebe je sedaj opozorila, če še ne veste tega, da prihaja ledena doba.« To je izjavil vaš strankarski kolega. Pa še, kaj se v resnici s tem dogaja. »Prvič. Eni se zelo lepo na tem redijo, na teh eko davkih živi gora in še in še parazitov in tudi lažnih znanstvenikov, ki potem pridigajo in se, potem s sklicevanjem na silne znanstvene nazive utemeljuje kako nam grozi globalno segrevanje.« – konec citata. Jaz mislim, da to so zelo nenavadna stališča, v času, ko sploh ni več v resnici debate ali so podnebne spremembe in ali je globalno segrevanje mit ali dejstvo, vsi vemo, da je dejstvo. Vemo zakaj je bil sklenjen Pariški sporazum, ki smo ga navsezadnje podpisali. Vemo kaj terja od nas ta sporazum. Mi moramo pač omejiti izpuste toplogrednih plinov in to radikalno omejiti. Leta 2050, ki ga vsi tukaj v Sloveniji omenjajo – omenil ste tudi vi ta mejnik – je seveda tista že skrajna faza. Dejstvo je, da se opozarja, da imamo v resnici časa 12 let. 12 let do tega, da bo verjetno že prišlo do podnebnega zloma in do učinka povratnih zank. Ko so na delo povratne zanke pa vemo kaj to pomeni. To lahko pomeni dejansko kolaps in zelo hude efekte. Videli smo kaj se je dogajalo letos v Avstraliji cel kontinent je gorel. Videli smo kaj se je dogajalo pred nekaj meseci v Amazoni in to so dejansko alarmantne stvari, ki seveda niso več lokalizirane, ampak, da gre za globalni problem. Vsi moramo participirati z vso odgovornostjo, če hočemo ta problem odpraviti, zato bi vas, spoštovani kolega, ker vem saj pravim, da ste me razveselili, da ste sploh omenil glede na strankarska stališča ta problem. Jaz verjamem, da vi to zelo dobro razumete pa me zanima kako komentirate te teorije zarote Branka Grimsa. Res vas vprašam, da se opredelite ali so torej podnebne spremembe za vas del naravnih zemeljskih ciklov ali pa so vendarle posledica človeškega delovanja.  V zvezi s tem vas sprašujem ali je treba prenehati rudariti in kuriti fosilna goriva, ker vemo, da je velik del izpustov toplogrednih plinov izvira od tukaj in potem imamo še pač promet in tako naprej. Vse o tem bomo nekoliko pozneje.  Nekaj ste omenjal, da pač te okoljevarstveniki bi želeli imeti naravo tako kot se je spomnijo, ko so bili še mladi. Jaz vam moram eno star reči. Jaz imam dosti opravka z raznoraznimi okoljevarstveniki, strokovnjaki, nevladniki in tako naprej in moram reči, da njihova skrb za naravo ni ohranjanje tega, kar je danes ali kar je bilo, ko so se rodili, ampak je napor, da bi se izboljšalo to, kar trenutno imamo, ker smo uspeli že marsikaj pa tudi v teh desetletjih po industrializaciji že v stoletju ni samo naša generacija k tem prispevala, ampak že mnogo prej seveda uničiti. Treba se je prizadevati, da se določeni habitati   (nadaljevanje) ponovno opomorejo in tako naprej ne pa, da izginjajo živalske vrste in to množično in rastlinske vrste in tako naprej. Zato me zanimajo ti vaši pogledi malo bolj precizni, čeprav sem jih nekaj ujela v vašem izvajanju.  Zakaj te podnebne spremembe tako zelo poudarjam. Eno je ta pač globalni vidik drugo pa so konkretne posledice že pri nas v Sloveniji in to že od leta 2014 do 2018. Če navedemo. V Sloveniji smo v kmetijstvu imeli, zaradi ekstremnih vremenskih pojavo reci in piši pol milijarde evrov škode. 500 milijonov evrov smo imeli mi dejansko že škode v tem obdobju, zaradi ekstremnih pojavov vremenskih, ki so seveda povezani s temi podnebnimi spremembami tudi. K temu jaz recimo ne štejem recimo naravnih nesreč recimo, kjer smo 2,5 milijonov evrov recimo nekje vložili ali pa recimo kjer so v igri zavarovalne premije za škodo pretoči, to sploh ni všteto. Tako velike razsežnosti so to. Če bi malo širše premišljevali v družbi kaj to pomeni, da bi se tudi drugi resorji zavedali in jaz upam, da boste kot minister – vidim, da ste zelo odločen in zelo dosti veste – in računam na to, da boste imel velik vpliv na tovrstne skupne premisleke, ker gre za skupno družbeno škodo in navsezadnje se jemlje iz državnega proračuna tako ali drugače in to je za naše skupno dobro, zato je treba premišljevati širše in upam, da bodo seveda tudi ostali to nekako prepoznali in da boste vi pravi zastopnik za to, da bodo to prepoznali. Slovenija ima seveda izjemno velik problem ravno z izpusti toplogrednih plinov kot vemo in velik problem pri tem je TEŠ. TEŠ je dejansko zelo velik problem, veliki onesnaževalec, obratoval naj bi do leta 2054, ampak kot sem vam povedala ne vem ali je to najbolj ravno pametno, da bo do takrat deloval, ker se nam stvari znajo hudo zakomplicirati. Vidimo kako se komplicirajo pri recimo korona virusa kaj pomeni globalna panika. Sedaj si predstavljajmo, da pride do resnično radikalnega podnebnega zloma kakšna panika in kakšni migracijskimi tokovi in kakšen kaos bo šele takrat. Tudi bolezni tudi navsezadnje z globalnim segrevanjem bo iz Permafrosta tam se talijo Arktika in to udarilo ven bog ve kaj mogoče tudi kakšni virusi, ki so bili zamrznjeni in ki bodo smrtonosni. Če nas eden virus – korona virus – takole sedaj drži v šahu v globalnem smislu zamislimo si kaj bi bilo, če bi bil še kakšen malo bolj smrtonosen še malo bolj uničujoč in bi bil posledica tega taljenja pač polov, ki se evidentno talijo. Sedaj pred kratkim je bilo več kot 20 stopinj na Arktiki višja temperatura je bila kot pri nas na Primorskem v nekem trenutku pred kakšnim slabim mesecem dni. To so resno nore stvari. TEŠ naj bi obratoval do leta 2054 in dejstvo je, da je že leta 2010 slovenska politika v bistvu razpolagala z informacijami, da če želimo uresničiti zavezo omejevanja segrevanja ozračja pod 2 stopinje preden se je začela industrializacija je treba TEŠ 6 zapreti precej bolj zgodaj. Takrat 6 blok sploh še ni bil zgrajen. Dejstvo je, da bo TEŠ do leta 2030 požrl tretjino vseh dovoljenih izpustov toplogrednih plinov. Do leta 2040 že kar polovico, če bomo sledili zavezam kot jih tudi predpisuje sedaj že Evropska komisija. Do leta 2050 pa bi požrl pravzaprav že vse dovoljene emisije toplogrednih plinov tako kot pač sledijo tudi mednarodne zaveze in direktive s strani Evropske komisiji. Sedaj mislim, da je kar problem računa, da ga bomo šele takrat zaprli in zato bo treba se kar fajn posvetiti nekemu prestrukturiranju in hitremu ukrepanju.   (nadaljevanje) So pa stvari tako zahtevne, da ne vem, če boste govorili o NEK 2 saj se ga sploh ne da zgraditi tudi nimamo niti družbenega konsenza okoli teh stvari. Toliko dolgo se je odlagalo s temi stvarmi. Sam ste omenil recimo podnebno strategijo do leta 2050, ki bi morala biti dejansko januarja že v Bruslju pa seveda ni. Zakaj ne? Ker je prejšnja vlada, vlada v odhajanju to dala v izdelavo in to zunanjemu izvajalcu – kdaj – šele decembra. Zamislite si decembra je dala podnebno strategijo do leta 2050 - outsourcala je - v izdelavo zunanjim izvajalcem. Isto je naredila z NEK. Zunanji izvajalci in s tem, da smo najslabši NEK prvi osnutek oddali v Bruslju, kar je katastrofa. Upam, da boste kot minister zelo dobro poskrbel, da se temeljni akti, temeljne strategije udejanjamo ne samo pravi čas, ampak da se v to vključi resurse najprej na ministrstvu, kjer imamo ogromno strokovnjakov in na koncu plačujemo te ljudi, zato da na koncu outsourcamo stvari in še enkrat drago plačujemo, saj ste sam prej dosti omenjal te neke zadeve kako je treba biti racionalen.  Sedaj pa, če se malo vrnem v zgodovino. Pravna podlaga pri gradnji TEŠ 6, na katero so se sklicevali zagovorniki je bila Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2024 in to pa je sprejela takratna Janševa vlada, v kateri ste bil pa tudi vi minister na resorju gospodarstva takrat in ste tudi takrat zagovarjal investicijo v TEŠ 6. Malo imate tudi zasluge za to pa boste sedaj upam kot minister glede na to, da so se okoliščine drastično spremenile te okolijske pač to prepoznal in da boste seveda naredil vse, da se te stvari rešijo pravočasno. Zato me zanima kaj menite do kdaj naj torej realno obratuje TEŠ? Ali zagovarjate kot okolijski minister spreminjanje TEŠ v sosežigalnico odpadkov? Če vi to recimo zagovarjate, potem bi vas spomnila pa bom moj kolega malo več o tem povedal, ko so imeli nujno sejo na temo sosežigalnice v Anhovem in vas bo kolega spomnil na neke sklepe, ki so bili na tej nujni seji sprejeti, ki naj bi se jih torej ministrstvu upam, da držalo, upam da se boste držali glede nekih normativo kako naj bi se morebiti izenačili med sosežigalnicami in sežigalnicami, ker pač pri sosežigalnicah se dopušča večje onesnaževanje na žalost pri tem, da Anhovo trikrat več pokuri odpadkov kot recimo sežigalnica v Celju, ki pa je namenjena zgolj sežigov odpadkov. Do takih anomalij pač prihaja v Sloveniji ta trenutek. Zanima me ali še vedno zagovarjate, da je treba v TEŠ kuriti tudi tuji premog, ker TEŠ je za to dovoljenje že dobil po odločbi, ki ga je izdalo ARSO?  Sedaj bi se pa posvetila eni zadevi, ki je pa sploh niste omenil pa je izjemno pomembna in to je fracking v Petišovcih, ki je izjemno velik problem. Namreč, kaj se je dogajalo v tem mandatu. Zelo burno je bilo dogajanje v zvezi s frackingom. Nekdanji minister Leben je odredil notranji nadzor nad delom Agencije Republike Slovenije za okolje v zvezi z izdajo dovoljenj glede tega frackinga in je bil deležen pritiskov, pogroma s strani te tuje korporacije, izsiljevanj, groženj s tem, da se je izkazalo, da so bili ti pritiski tudi na samem ARSU in da so bila s tem kršena načela samostojnosti in neodvisnosti organa in tako dalje. Kar je najbolj absurdno ta britanska družba Accent Resources prihaja iz Britanije. Velika Britanija je striktno prepovedala fracking oziroma hidravlično lomljenje kot se temu reče v resnici, zato ker je to tako sporna tehnologija. Zakaj? Ker so prepoznali, da ta tehnologija povzroča onesnaženje podtalnice, problematiko odpadnih voda in povzročanje tudi seizmične aktivnosti se prav potrese.  28. TRAK: (SC) – 11.15  (nadaljevanje) Ta tehnologija je dejansko izjemno izjemno sporna. Zanima me kako vi kot kandidat za ministra recimo komentirate, da neki vlagatelji neka tuja korporacija celo grozi ministru, da izvaja ne dovoljene pritiske na zaposlene, kar pomeni dejansko vmešavanje v neki uradni postopek in da na koncu odstopi sam direktor agencije, investitor pa pri tem ne nosi za enkrat še nobenih posledic?  Sedaj bi še na nekaj zelo pomembnega opozorila. Namreč, Unesco je prepoznal lani, če se ne motim je na konferenci programa človek razglasil biosferno območje Mura in za to področje frackinga v Petišovcih pa je veliko, kar 200 kvadratnih kilometrov in se prekriva s tem biosfernim območjem Mura. Že tukaj imamo zelo velik problem teh torej vplivov na to biosferno območje. To s strani korporacije, ki bo črpala plin zlasti za svoje profite, v bistvu bo Slovenija imela samo 10 % nekih prihodkov iz tega, vse ostalo bo pokasirala in pobrala tuja korporacija, ki bo izvajala te umazane postopke pri nas, ker v Britaniji itak ne more in ne sme več, ker Britanci so dovolj pametni, da so to enostavno prepovedali. Zanima me ali podpirate vi fracking v Petišovcih in ali boste v vlogi ministra kakorkoli ukrepali, da se ta fracking onemogoči sploh glede na to, kar sem prej povedala, ker gre za izkoriščanje fosilnega goriva – fosilna goriva so pa glavni onesnaževalci sedaj in tisti, ki vplivajo in so kreirajo ali pa vplivajo na podnebne spremembe? Zanima me tudi kako boste zaščitili biosferno območje Mura pred škodljivimi vpliv frackinga in kako boste onemogočili vse te nedovoljene pritiske ali postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja? Sploh me zanima tudi ali menite, da bi bilo treba v Sloveniji prepovedati rudarjenje fosilnih goriv glede na vse povedano, da se ne ponavljam?  Omenil ste sam Hidroelektrarne na Muri in Savi. Če sem vas prav razumela ste rekli, da je treba nadaljevati s pripravo projektov in potem videti – ne vem, nisem dovolj dobro - / medsebojno pogovarjanje/ … Tako, to me je zanimalo ali torej nameravate pred umeščanjem pred hidroelektrarno v prostor proučiti okolijske učinke gradnje na nekem konkretnem območju? Pa še Sava so tudi te elektrarne v igri. Ali boste proučevali samo učinke gradnje ene same elektrarne ali tudi kumulativne učinke gradnje vseh elektrarn? Kar se tiče Save, saj veste kako je s temi naravovarstvenimi zadevami, dejstvo je, da večji del verige načrtovanih hidroelektrarn bo ležal v območju Nature 2000, to pač je dejstvo in to je treba tudi upoštevati pri teh stvareh verjetno. Ali se boste zavzemali za to, da se narava pri načrtovani gradnji hidroelektrarn čim bolj zaščiti in če se boste za to zavzemal na kakšen način naj se to naredi, da se ta narava čim bolj zaščiti?  Jaz se bom za enkrat tukaj ustavila, ker ima moj kolega tudi še nekaj vprašanj pa sva si malo razdelila ta področja, da se jaz tudi malo bolj skoncentriram na to kaj boste povedal in mogoče še kaj reči.  Hvala lepa za enkrat.
Hvala lepa.  Besedo ima gospod Cigler. Pripravi se mag. Rajh.  Izvolite.
Hvala lepa.  Spoštovani kandidat za ministra, mislim da je bil kar konkreten uvod, ki bi človek se z velikimi deli lahko strinjal. Dejstvo pa je, da ko pridemo v prakso bo pa ta pokazala kako daleč je bil ta uvodni nastop od tega, kar je potrebno narediti. Namreč okolijska in prostorska je Slovenija zelo degradirana, čeprav je zelena država, ampak dejstva so drugačna. Tudi to se govori za veliko projektov, ki smo danes o njih govorili za vsemi temi, ki prostorsko in okolijsko degradirajo Slovenijo stojijo podjetniški in kapitalski interesi   (nadaljevanje) večinoma že tujih lastnikov, ki onesnažijo, degradirajo, poberejo dobiček ljudi pa pustijo z zdravstvenimi posledicami in še kako drugače. Večino dobička je odnešenih. Rad bi rekel, da ko o teh stvareh govorimo je ta Odbor za infrastrukturo velikokrat aktiven, stvar je pa taka, da konkretne predloge na probleme ne dajejo toliko državni organi ali stranke tukaj notri, ampak tako imenovani nevladniki kot vi uporabljate to besedo. Civilno družbene institucije pa naj gre za Saleško, ki nasprotuje sosežigalnici v TEŠ 6, naj gre za Srednjo Savo, Srednje Posočje okoli Anhovega, ki nasprotujejo nadaljnji sosežigalnici v Anhovo, da ne govorim v Celju, ki je popolnoma degradirano področje, zaradi funkcioniranja sedaj še jasno velikega kapitala Cinkarne v Celju, ki ga okolica in zdravje – ker sem iz Celja – zelo drago plačuje. Nekoč, konec prejšnjega mandata je iz sedanje nove koalicije in tudi prejšnje Stranka modernega centra predlagala spremembo Zakona o sanaciji Celjske kotline, od tega se ni zgodilo nič. Pravkar se res, da sanirajo otroška igrišča v 10 celjskih vrtcih, kjer je zemlja izredno onesnažena prekomerno s svincem, cinkom, arzenom kaj pa ostala zemlja, ostale stvari, ki jih je potrebno urediti? Ko smo na zadnji ali predzadnji seji, ne vem katera je bila govorili sosežigalnici v Anhovemu oziroma Salonit Anhovo, ki je v lasti tujih korporacij iz Italije in Avstrije. So prav civilne iniciative opozorile na degradacijo okolja in hude zdravstvene posledice ljudi od otrok do starejših, ki praktično tam umirajo se izseljujejo ali so hudo bolni, zato da se ustvarja eden kapital. Dokler bo to šlo, potem bo ta kapital odšel, ko bo vse to uničil in izčrpal predvsem pa ljudi pobil. Na to so opozorile nevladne organizacije in tukaj je potrebno eno spoštovanje. Še to bi rekel, spoštovani kandidat za ministra, Anhovo kuri nevarne odpadke, ki jih uvaža in s tem se plačuje naše okolje in zdravje ljudi.  Rad bi to rekel. Tukaj je tudi Mežica, kjer ugotavljajo vse analize zlasti osebno svinca, prisotnost svinca v krvi otrok ne pada celo raste. Problem tako Celja, Mežice, Anhovega je v tem, da se onesnaženje, ki je bilo posledica nekoč stare industrijske revolucije, ki je pa kapital ustvarjala v tej državi Sloveniji to onesnaženje se ni odpravilo in temu staremu se dejansko dodaja samo še novo. Samo za Celje bom rekel. Cinkarna ustvarja kot kemična industrija titanov dioksid ustvarja, ki je močno bi rekel močni onesnaževalec ustvarja velike dobičke. Koliko se teh dobičkov vrača v Celje za to, da se okolje sanira ne vem. Mogoče bo kolegica Janja Sluga, ki je sedaj že v dveh oblastnih koalicijah, ki je nekoč ta zakon predlagala lahko tukaj kaj rekla. Rad bi rekel to, da takrat smo, ko je bila seja našega Odbora za infrastrukturo, kar se tiče sosežiga odpadkov v Anhovemu je dejansko naš odbor sprejel sklepe in kje je tudi prvi sklep bil, da je neprimerno povečevanje sosežiga nevarnih odpadkov, zaradi stanja okolja in zdravja prebivalstva na tem področju. Sedem sklepov je bilo sprejetih. Predvsem pa eden tistih ključnih v tem naravnan na to, da se naj pripravi predlog zakona, po katerem se bo izenačilo normative sosežiga v sežigalnicah in v sosežigalnicah. Sosežigalnice imajo te normative bistveno slabše opredeljene. Prav tako so pa tudi rekli, da ne more biti kapital tisti, ki meri, izvaja monitoring nad tem koliko njegova proizvodnja obremenjuje z onesnaževanjem okolico, ampak naj z denarjem podjetja to zadevo upravljajo neodvisne institucije oziroma Republika Slovenija.   (nadaljevanje) Spoštovani kandidat vprašanja ali bo nova Vlada te sklepe ali boste na vašem ministrstvu, ker to je vaša pristojnost, boste te sklepe, ki sem jih sedaj omenil in s katerimi ste sigurno seznanjeni spoštovali in se ravnali po njih? Kakšno je vaše stališče do povečanje obsega sosežiga odpadkov, ker o tem bo tudi odločalo vaše ministrstvo? Zlasti tukaj mogoče vezano na Anhovo in pa Velenje, če nebo država reagirala in če ne bo ustrezno funkcioniral Državni zbor bodo očitno ljudje, ki tukaj prebivalci v Velenju, Šoštanju, v Anhovem, ki ceno za to plačujejo prekomerno onesnaževanje reagirali sami? Dalje. Ali podpirate strožje normative in strožji nadzor nad onesnaževanjem?  Še to bi rad vprašal. Ko je bil še minister za okolje in prostor gospod Leben je tudi govoril, da se namerava postaviti tudi sežigalnico za nevarne odpadke in je rekel, da imamo nekaj možnih lokacij, kjer bi se lahko to odvajalo pa me zanima, če mogoče veste kateri so ti obrati oziroma na katerih točkah?  Najprej. Rad bi povedal, da kar se stanovanjske politike tiče, o kateri ste prej govorili je novoizvoljeni predsednik Vlade rekel dobesedno v Državnem zboru – citiram – »Mi smo vse ukrepe tudi stanovanjske, ki so predlagani finančno ovrednotili. Vemo kaj je potrebno narediti in kako se bo to naredilo in da so narejeni izračuni skratka, da so sredstva.« Vprašanja moja so tole: kaj je sistemski vir, iz katerega se bodo zagotovila sredstva za gradnjo javnih stanovanj in ali bomo dvignili neprofitne najemnine oziroma bomo ta dvig zavili v to, da bo to stroškovna cene neprofitnih stanovanj? Za koliko se bodo dvignila proračunska sredstva za stanovanjsko politiko, za katero je novo izvoljeni predsednik Vlade rekel, da so na voljo? Kaj točno se bo financiralo iz teh proračunskih sredstev?  Naprej bi vas pa rad to vprašal, kar se tiče plastičnih vrečk kot ste o njih že prej nekaj besed v vašem uvodu povedali. Ali mislite, da je regulacija uporabe plastičnih vrečk primerna, ustrezna in ali podpirate popolno prepoved plastičnih nosilnih vrečk? Če da do kdaj? Zadnje. Ali podpirate tudi prepoved plastičnih posod za enkratno uporabo to je kozarcev, priborov za jesti, lončkov? Če ne zakaj ne? Če pa da kdaj boste ukrepali v zvezi s tem? Še zadnjo zadevo, ki bi vas prosil, če mi lahko postrežete z odgovori. Slovenija je morala na zahtevo Evropske komisije svojo okolijsko zakonodajo in postopke umeščanja v prostor uskladiti s pravom EU statut in prej, na začetku že nekaj povedali uskladila pa je po Zakonu o urejanju prostora, ki je bil 2017 sprejet. Ampak ostali so v veljavi pravni akti predvsem državno prostorski načrti, ki so bili sprejeti pred sprejemom te zakonodaje zlasti govorim o 2TDK in tretji razvojni osi. Tukaj je eno stanje, kjer smo si v nasprotju z določenimi direktivami tudi habitati, ki ste jo prej omenili in se lahko čisto konkretizira z vsako teh projektov, ki je to v nasprotju z evropsko zakonodajo. Koliko nameravate kot minister – sedaj ste kandidat – to nepravno stanje odpraviti. Še posebej, zaradi tega, ker na primer pri tretji razvojni osi, ko naj bi ta hitra cesta dva krat dva pasa šla mimo Velenja se išče sploh odgovor kako nad področjem, kjer je spodaj lignji okop, kjer rudnik teče kako umestiti traso te ceste na to področje, da se ne bo pogrezala oziroma tam prihaja tudi do horizontalnih premikov tal in se bo na koncu ugotovilo, da je verjetno ta stvar preprosto tudi neizvedljiva, saj se nenazadnje tretja razvojna os vsaj, kar se tiče njenega severnega dela je postavila v nasprotju z Resolucijo o razvoju prometa do leta 2030, ki jo je sprejel tudi ta Državni zbor.   (nadaljevanje) Hvala lepa za odgovore, ki jih boste podali.
Hvala lepa.  Postopkovno, Janja Sluga.  Izvolite.
Hvala lepa, predsednik.  Jaz se sicer nisem mislila oglašati, ampak moram pa vseeno intervenirati in nasloviti na Vas prošnjo, da pa vendarle, ko so neke neresnice govorijo nekako odreagiramo. Vem, da Vi ne morete pa bom to storila jaz sedaj na tem mestu pač postopkovnim predlogom.  Namreč kolega Cigler je seveda izpostavil Celjsko kotlino in jaz nisem nameravala s kandidatom za ministra razčiščevati pred kamero kaj je tisto, kar je treba za degradirana območja storiti in česa ni potrebno storiti je pa to zelo jasen zapis v koalicijski pogodbi, ki se je v koalicijsko pogodbo umestil izrecno na mojo željo, izrecno na mojo željo in moram se tukaj zahvaliti, da je bil velik posluh pri vseh takrat bodočih koalicijskih partnerjih, da se to seveda uredi in da je to zelo pomembna točka te koalicijske pogodbe, ampak tisto, kar je bilo izrečeno kot neresnica, ampak tisto, kar je bilo izrečeno kot neresnica je bilo Zakon o sanaciji Celjske kotline se je spisal v Poslanski skupini SMC z mojim avtorstvom in z avtorstvom mojega strokovnega sodelavca, Marjana Jarkoviča. Ko sem se jaz trudila v prejšnjem mandatu pri bivših koalicijskih partnerjih in tudi izven koalicijskih partnerjih med katerim je tudi Vaša poslanska skupina je bila Vaša poslanska skupina prav Vaša izjemno neodzivna na moje prošnje za podporo temu zakonu. Jaz sem se trudila s telefonskimi klici, z elektronskimi sporočili, na katera nisem dobila odgovora in nisem dobila podpore za ta zakon. Sami veste bili ste zaposleni na Mestni občini Celje dolgo vrsto let tudi Mestna občina Celje nosi veliko odgovornost za to, da se v preteklosti na tem področju v Celju stvari niso spremenile. Sedaj se sanirajo vrtci izključno in samo, zaradi moje pobude in mojega truda in truda SMC ministra Lebna in Zajca. Tukaj moram reagirati, ker ne bom dovolila, da se take neresnice izrekajo.
Gospa Sluga to ni bil postopkovni predlog. Lahko bi vaše izvajanje napravili tudi v razpravi tako, da postopkovno gospa Sukič.
Ni replike žal na tole, ker je pač postopkovno.  Jaz bom sedaj rekla prvič to, kar je gospa kolegica govorila sploh ni bilo postopkovno, ampak je bila njena samopromocija. Zanima me po tem takem, če je že na tak način postopkovno rokujemo, zakaj ste zakon vložili tik pred volitvami, spoštovana kolegica? Podprli smo zakon v prvi obravnavi v Levici, vložili ste ga torej tik pred volitvami, potem ga niste dali na redno sejo, ko ste bili ponovno izvoljeni ni bilo več ne duha in ne sluha o tem zakonu. Tako da lepo vas prosim sedaj mi to pojasnite, če je preko postopkovnega sistema, ker očitno ste to zlorabila institut postopkovnega. Ne vem zakaj bi se moram kandidat za ministra sedaj ukvarjati z vašimi ne vem osebnimi problemi, če je kolega Cigler izpostavil, ki tudi prihaja iz Celja in je prvi mandat tukaj in ne more odgovarjati za nič, kar je bilo v prejšnjem mandatu? Pač se človek ravno tako prizadeva za Celjsko kotlino kot si verjetno prizadevate vi.  Spoštovani predsedujoči prosim, da ne dovolite več, da kdorkoli postopkovno izrablja za to, da nabija Levico, ki potem nima možnosti replicirati na postopkovno in moramo mi sedaj isto narediti na žalost pa se ne strinjam s tem, da se to dogaja.  Hvala.
Hvala lepa.  V bodoče prosim člane odbora, da ne zlorabljajo Poslovnika.  Besedo kot zadnji v tem sklopu ima mag. Andrej Rajh.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Spoštovani kandidat za ministra, mag. Vizjak! Zelo obsežno ste podali pogled na delo, za katerega kandidirate in v bistvu izkazujete eno zelo široko poznavanje razmer. Izpostavili ste tri ključne zadeve vašega mandata torej rešitev zadev z odpadki, skrajšanje upravnih in administrativnih postopkov tako, da se jih naredi predvidljive in pospešitev gradnje infrastrukture. Dotaknili ste se tudi podnebnih sprememb, okoljevarstva   (nadaljevanje) vse vključujoče obravnave deležnikov torej ne samo tistih, ki se deklarirajo za okoljevarstvenika, ampak tudi ljudi, ki potrebujejo storitve, ki potrebujejo nove infrastrukturne objekte za to, da bodo njihove dnevne potrebe zadovoljene torej življenjske potrebe. Potrebno je jasno povedati, da je Ministrstvo za okolje in prostor tisto ministrstvo, ki je odgovorno, da se bodo objekti in aktivnost v prostoru odvijale tako, da bodo zadovoljevale vse človeške potrebe ne samo partikularnih interesov. Podali ste pomen samooskrbe. Navedli ste strateške panoge kot je voda, oskrba s pitno vodo tukaj se bom, potem navezal na vodni sklad torej Sklad za vode, samooskrbo z električno energijo, ki je praktično naš edini vir električne energije, hrane ter odpadke tukaj ste pri slednjih povedali, da je v bistvu ključno to, da jih manj proizvedemo, da jih ponovno uporabimo. To, kar pa ne moremo ponovno uporabljati lahko recikliramo ali pa v končni fazi termično obdelamo. Jaz se v bistvu ne rad uporabljam izrazov sežigalnica gre za obrate za termično obdelavo odpadkov in ti odpadki so seveda tudi predelani torej ne gre za kar divje kurjenje kot se rado v javnosti predstavlja. Izpostavili ste probleme pri sprejemanju državnih prostorskih načrtov okoljevarstvenih soglasij. Tudi tega, da vsakdo lahko dobi status organizacije v javnem interesu in na tak način kontrira ali pa izpodbija mnenje bom rekel strokovnih služb ali pa strokovnih organizacij tudi inženirske stroke. Spomnimo se samo, da za študij inženirstva traja 3 do 5 let, potem mora projektant, ki v takšnih institucijah torej strokovnih institucijah, ki se s tem profesionalno ukvarjajo opravi še strokovni izpit, za katerega potrebujete tudi tri, pet ali sedem let in potem lahko samostojno dela. Ta institucija, ki pa dobi status javnem interesu pa ne rabi izpolnjevati nobenega od teh pogojev tako, da jaz pozdravljam te pomike v to smer.  Zanima me tudi v bistvu izpostavili ste zelen podnebni dogovor nekako niste posebej omenili premogovnih regij torej Šaleške doline, Zasavja kaj je s temi lokacijami? To deloma spada v Ministrstvo za infrastrukturo, ampak vendarle bo vaše ministrstvo v prostorskem smislu imel eno zelo pomembno vlogo pri iskanju rešitev za te regije.  Omenili ste tudi v diskusiji svoji pa bi rad izpostavil prav tako podnebne spremembe. Vemo, da bodo podnebne spremembe imele za posledico tudi spremenjeno rabo prostora. Spremenila se bo okrajina, spremenila se bo kmetijska raba prostora. Regije, ki danes niso podvržene suši bodo v prihodnosti podvrženi suši torej ekstremnim vremenskim dogodkom in saj ste v bistvu v predstavitvi omenili predvsem na spremenjeno hidrologijo rek torej višanje ekstremnih konic torej visokovodnih in sušnih. V tem smislu vemo, da strategija Evropske unije pravi, da je učinkovit način spopadanja s poplavami zagotavljanje razlivih območij in mokrišč. Zanima me ali boste kot minister za okolje in prostor bom rekel posegali torej razmišljali v tem, da bo treba poseči v pridobljene pravice torej zavedati se moramo, da območja, ki so danes poplavno varna v prihodnje ne bodo več poplavno ogrožena in bodo v prihodnje poplavno ogrožena in v tem smislu bo treba prilagoditi tudi projektne predpise. Danes se projektni predpisi izdajajo za visokovodne razmere, ki so danes poznane. Vemo, da se bo temperatura višala, da se bodo visokovodne konice višale, potem bo treba gradbene predpise prilagoditi temu, da bodo objekti varni tekom svoje življenjske dobe   (nadaljevanje) torej za stavbe približno 50 let, za mostove, ceste, železnice vsaj 100 ali pa več let. Izpostavili ste tudi / nerazumljivo/ sindrom torej protivljene umeščanju določenih infrastrukturnih objektov v prostor predvsem imamo tukaj v mislih ali so to ceste ali so to železnice torej nihče se ne strinja s traso ali pa tudi objekte s termično obdelavo odpadkov nihče tega ne želi imeti na svojem dvorišču. Vemo, da se vsaj v primeru termičnih torej obratov za termično obdelavo odpadkov ti stroški z izvažanjem nepredvidljivo višajo torej povedali ste ta primer iz Dunaja, ko se je iz 150 evrov dvignil na 250 evrov in to dvigne ceno za končnega uporabnika. Povedali ste, da bo seveda država nekako morala stopiti naproti z občinami torej neko soglasje. Zanima me pa kako mislite bom rekel sprejemljivost takih objektov, ki so potrebni, da naša družba normalno funkcionira bližje ali pa ustrezneje komunicirati z ljudmi? Tukaj mislim, da se premalo dela pa bom to tudi pojasnil na konkretnem primeru saj hidroelektrarn bom rekel mnogi govorijo kako škodljivi učinek imajo one na okolje, ampak energetiki tudi sam prihajam iz tega okolja ne gradimo elektrarn ali pa ne želimo elektrarn za to, da bi uničevale okolja, ampak za to, da se še enkrat ponavljam zadovoljujejo naše vsakodnevne potrebe. Na območju med Mariborom in Ormožem je celo z izgradnjo umetnega kanala nastalo največje območje Natura 2000 v Sloveniji pa se bom rekel take zadeve ne skomunicirajo dovolj ustrezno, da bi to prišlo v podzavest z javnostjo.  Dotaknil bi se tudi na dodatno nepredvidljivih upravnih postopkov. Sam se strinjam, da je sodelovanje vseh javnosti potrebno. Izpostavili ste tudi, da ne smemo vseh bom rekel deležnikov metati v isti koš je pa potrebno dati vsakemu ustrezno težo. Povedali ste, da je tudi utemeljeno, da če nekdo nečesa ne želi, da ima čisto vso legitimnost to jasno povedati, ampak če ne pove kakšna je druga alternativa se v bistvu mora to negodovanje takšnega deležnika bom rekel na tem mestu končati. Na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor smo pred kratkim obravnavali tudi problematiko Cementarne v Anhovem, kjer sosežigajo poleg bom rekel apnenca, goriva tudi smeti iz Italije. Tam smo izpostavili na odboru potrebo po vzpostavitvi neodvisnega monitoringa. Do sedaj se namreč dogaja, da povzročitelj naroči, plača in izbere izvajalca monitoringa. Na odboru smo tudi na mojo pobudo predlagali, da povzročitelj plača te storitve Ministrstvu za okolje in prostor le to pa izbere tistega izvajalca, ki je za to usposobljen torej za katerega ministrstvo presodi, da je usposobljen. Zanima me, če menite, da bi tak način bil tudi primeren v fazi presojanja izdelave študija vpliva na okolje torej, da bi ministrstvo tudi tam predhodno določilo, kateri so tisti izvajalci, ki so primerni in strokovno usposobljeni, da te stvari izvajajo in bi v bistvu te stroške te storitve, potem preneslo torej na interesenta? Dotaknil se bom tudi področje energetike. Kritični ste bili do NEP-na. Vemo, da so določeni objekti iz NEP izpadli ravno, zaradi negativne okolijske ocene bom tako povedal in tukaj mislim, da bi morali prav posebej poudariti, da   meni tudi osebno ni jasno kako lahko bom rekel dobijo ti objekti tako negativno oceno, ko pa lahko na sosednjem porečju na takšnem območju razglasijo območje Natura 2000. Mislim, da bi tukaj komunikacija in ozaveščanje javnosti o teh, da elektrarne ne uničujejo prostora, ampak da v soglasju z družbo pomagajo uresničevanju naših človeških potreb, da bi se takih zadev lahko tudi izognili.  Kolegi so se dotaknili tudi tematike koncesij, višine koncesij, nadomestil za uporabo. Nekateri so povedali, da so občutno prenizka. To smo izpostavili tudi na Odboru za okolje, infrastrukturo in prostor na primeru cementarne v Anhovem. Jaz bi vas tukaj pozval, da tudi preučite kot bodoči minister ali so te višine nadomestil ustrezne. Jaz menim, da morajo biti vsaj take, da se bom rekel omogoči odpravo ali pa popravo ali izravnavo škode, ki nastane z izrabo določene javne dobrine. V tem smislu bi se tudi navezal na rabo sredstev Sklada za vode. Vemo, da se Sklad za vode skladno z Zakonom o vodah bom rekel njihovi prihodki so koncesije, razne dajatve, nadomestila, sredstva odprodaje vodnih zemljišč. Jaz bi vseeno tukaj pozval, da se malo upošteva tudi to kako so ta sredstva pridobljena, iz katera porečja so pridobljena torej, da se prednostno ne pa izključno vrnejo v porečje, iz katerega so pridobljena. Mislim, da je to tudi temeljno načelo okolijskega prava povzročitelj plača. Če je povzročitelj ali pa uporabnik neko storitev izvaja na nekem področju in tam povzroča motnjo, potem je prav, da se vsaj v večjem delu ne pravim izključnem, ampak v večjem delu ta sredstva vrnejo v okolje, iz katerega so pridobljena in namensko uporabijo. Tukaj bi opozoril na način kako se sredstva iz koncesij delijo med državo in lokalne skupnosti. Del pripada tudi lokalnim skupnostim. Celo v preteklosti so, zaradi takega načina razdelitve teh sredstev nastale nove občine torej gre za tako velika sredstva in občine, lokalne skupnosti ta sredstva ne namenjajo namensko, ampak za to, kar jim pač v občini pač za tisti trenutek mislijo. Tukaj bi mogoče apeliral, da se ta sredstva tudi zakonsko določijo za kaj se lahko porabijo.  Potem pa imam še dva vprašanji, ki sta rahlo lokalno povezani. Eno je povezano … Ne, še eno imam, v bistvu povezano z odpadki. Sami ste na projektu drugi tir so identificirani potencialni prihranki v vrednosti 110 milijonov evrov, od tega 40 milijonov evrov samo, če se ne bi rabilo transportirati izkopanih zemljin. Tukaj apeliram, da se spremeni ta uredba o ravnanju z gradbenimi odpadki. Uredba pravi, da vse, kar ja izkopano v postopku gradbenih del rata gradbeni odpadek, če tudi je primerno za takojšnjo vgradnjo. Zaradi tega kljub temu, da gre za kvalitetno kamnino, ki se bi lahko vgradila v nosilne plasti železniške proge je treba v skladu z obstoječo uredbo odpeljati na trajno deponijo ali predelati, eni stroški se po nepotrebnem delajo. To ne velja samo za ta primer, ampak tudi za / nerazumljivo/ akumulacijah. Spomnimo se, če / nerazumljivo/ izrečne akumulacije samo fizično dvignete ven iz vodnega telesa   (nadaljevanje) rata to komunalni odpadek in tudi, zaradi tega bi trebalo to med to uredbo nekako spremeniti. Taka zadeva, ki je pa na mene tudi nekoga, ki prihaja iz energetike zelo pomembna malo ste se izognili temu na kakšen način bomo v prihodnjih 20 leti nadomestili dve tretjini proizvodnjah zmogljivosti. Povedali ste, da je to stvar diskusije, odprtosti nekateri tukaj prisotni celo pozivajo, da se te zadeve zgodijo celo prej in da postanemo energetsko odvisni pa me zanima kako vi vidite, da se bo sektor energetike moral razvijati tako torej sedaj, če malo sektorsko sprašuje kako to vi vidite, da bo energetika v tem smislu okolijsko, da bo mogoče te projekte okolijsko umestiti v prostor?  Zadeva, ki pa je lokalna pa bi se je rad dotaknil in mogoče mi ne boste mogli ta trenutek odgovoriti pa je vezana na sprejem državnih prostorskih načrtov za Mariborsko letališče pa me tudi to zanima.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Zaključili smo drugi sklop vprašanj tako, da besedo dajem kandidatu za ministra.  Gospod Vizjak, izvolite.
Andreja Bizjak
Hvala lepa še za ta vprašanja.  To so trije sklopi enih 50 vprašanj, ampak z veseljem bom na njih odgovoril.  Podnebne spremembe, izpusti toplogrednih plinov jaz še enkrat povem spremembe so očitne tudi posledice uporabe fosilnih tehnologij so privedle do bistvenega zvišanja izpustov toplogrednih plinov. Sedaj ali to priznamo in rečemo, da se to pač neke omejene posledice in da ne bodo imele vpliv na dolgi cikel in da bo itak ne vem čez 10 milijonov let zemlja ali toplejša, hladnejša to se mi zdi, da je minorno vprašanje. Mi in naša odgovornost je, da preprečimo nadaljnje onesnaževanje okolja s temi izpusti, z odpadki in podobnim, kar evidentno vpliva na okolje in na naravo danes in je vplivalo v preteklosti. Ali se to imenuje nekaj, kar je nepovratno, kar je neki cikel v milijardni zgodovini zemlje ali ne je drugo vprašanje. Jaz se s tem ne bi ukvarjal, ker so tudi tukaj stališča tudi znanstvenikov različna. Je pa res, da so te spremembe danes in tukaj in da moramo ukrepati. Eden izmed ukrepov je zniževanje izpustov toplogrednih plinov. Zato smo, zato je bila tudi sprejeta uredba EU v letu 2018, ki je naložila sleherni državi članici, da pripravi dolgoročne podnebne strategije zmanjševanja izpustov CO2 in mi to moramo narediti in tudi povedali ste, da s tem že krepko zamujamo. Cilj Slovenije je, da ni več izpustov emisij CO2 po letu 2050. To je cilj, razogljičenje. Mene žalosti, da nekateri v bistvu sledijo zelo parcialnim, kratkovidnim interesom tudi na račun doseganja tega cilja. Odločno nasprotovanje določenim virov pridobivanja električne energije pravzaprav favorizirajo alternativne fosilne vire. Jaz sem prepričan, da mi dolgoročno gledano samooskrbe z električno energijo in s tem varne in zanesljive oskrbe tako prebivalstva kot gospodarstva ne moremo doseči, če bomo nasprotovali seveda še naprej rabi obnovljivih virov v smislu hidroenergije brez ne vem alternativne uporabe bodisi jedrske energije bodisi plina. Ne moremo, se pač ne da in to je mogoče že tudi malo del odgovora. Mi imamo danes v strukturi proizvodnjah virov približno tretjino obnovljiv virov, tretjino jedrske in tretjino premogovne. Res je, sam sem bil med zagovorniki in sem še vedno   (nadaljevanje) Termoelektrarne Šoštanj bloka 6, kajti danes ne bi imeli zanesljive oskrbe z električno energijo, če tega bloka ne bi imeli. Ne smete enačiti tega projekta v energetskem smislu in vseh zlorab pri tem projektu, ki so jih naredili odgovorni, ko so ga spravljali v življenje. To je druga zgodba in zato so drugi organi in vem, da so neki pregoni in podobno. Res je, da so bile že leta 2008 potrjene direktive 2020 to se pravi v smislu povečevanja deleža obnovljiv virov in zmanjševanja izpustov in povečevanja učinkovite rabe energije. Te politike sedaj ekshalirajo v nove politike po letu 2020 in jih pozdravljam. TEŠ je znižal emisije, ker je bil TEŠ 6 kot nadomestni blok ostalih blokov in bo verjetno njegova doba z letom 2050 zaključena, zato je tudi tako imenovani zeleni dogovorov, zato so sredstva EU kako premostiti to po tem letu. Jaz podpiram te usmeritve. Vsako rokohitrstvo pa lahko privede k zniževanju zanesljive oskrbe ali pa k dražji električni energiji. Meni se zdi smešno, da bi mi preprečili delovanje TEŠ posledično tudi premogovnika Velenje hkrati pa uvažali električno energijo iz Poljske, kjer kurijo / nerazumljivo/, da imajo električno energijo. Mi moramo vedeti kaj je substitut za to, ali je substitut za to čista energija, ki ji tudi nasprotujemo jedrska energija, ki ji tudi nasprotujemo. Marsikdo izmed teh okoljevarstvenikov vidi rešitev v uvozu ne sprašuje se pa kako je proizvedena tista energija iz uvoza. Če gledate malo po naših bivših bi rekel skupnih republikah bivše države vidite, da imajo ogromne probleme z termo objekti, da ne govorimo z njihovimi emisijami zraka in podobno. Ali je to rešitev, da bomo od njih uvažali energijo, ki jo bomo mi zaprli? Jaz mislim, da to ni rešitev, zato je treba imeti tudi to odgovornost za bodoče rodove. Mi bomo verjetno za sebe že nekako. Kako bodo samo oskrbovali čez leta? Če pogledate statistike Agencije za energijo boste videli, da poraba narašča kljub vsem prizadevanjem učinkovite rabe energije kljub vsem prizadevanjem tudi ne vem varčevanja in boljših bi rekel naprav, ki ji imamo, ki imajo že vsi te razrede že visoko energetsko učinkovite na porabo energije narašča. Zakaj? Ker recimo pri ogrevanju nadomeščamo uporabo fosilni virov z električno energijo. Toplotne črpalke delajo na elektriko seveda z določenim faktorjem. Če se bo kaj zgodilo na prelomu ali preboju elektro mobilnosti bomo potrebovali dodatne vire električne energije. Četrta industrijska revolucija, veriženje podatkovnih blokov, avtomatizacija, vse to, na kar stavimo, da je kako bi rekel, da je pred pogoj za konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Vse to potrebuje enormne količine električne energije. Mi bomo morali imeti odgovorno politiko tudi pri umeščanju v prostor za bodoče energetske objekte, da bomo nadomestili obstoječe. Tako kot je povedal gospod Rajh mi bomo leta 2050 ob dva pomembna vira električne energije to je TEŠ 6 in JEK 1 in se moramo danes vprašati, ker postopki tečejo dolgo kaj bomo namesto njih, iz česa bomo namesto njih proizvajali električno energijo. Jaz sem kritičen do NEP, zaradi tega, ker je nastajal v neki ljubljanski vati nekih akademikov, ki nimajo res opravka veliko z realnim življenjem in načrtujejo za 130 megavatov instalirane moči novih sončnih elektrarn. Danes jih imamo približno 250 megavatov instaliranih moči. To se pravi vsako leto bomo postavili 100 do 150 megavatov instalirane moči na novo. Jaz jih sprašujem kje to je prva stvar in kako bo ta električna energija dostopna ljudem po zimi in po noči nimamo hranilnikov energije, vodikove tehnologe. Vse žive tehnologije so prvič drage, drugič so še relativno na nivoju pilotov. Tako zlahka je NEP dati od sebe s takim všečnim prikazovanjem teh rešitev na energetskem področju je neodgovorno,   (nadaljevanje) milo rečeno je neodgovorno in strokovno nekorektno. Zato, spoštovani, predlagam nadaljevanje postopkov umeščanja več namenskih objektov bom bolje takole rekel več namenskih objektov na slovenskih rekah, ki bodo imeli poleg hidroenergije funkcijo tudi v smislu protipoplavne zaščite, protipoplavne nevarnosti in namakanja, zadrževanje voda, bogatenja podzemnih virov seveda razvoj turizma, kmetijstva in še marsičesa na teh vodnih površinah in nenazadnje tudi v energetskem smislu. Tukaj jaz vidim rešitev in za mene se zdi škoda zapraviti priložnosti, da vsaj ne pripeljemo teh projektov do točke, da ugotovimo ali so okolijsko in družbeno sprejemljivi. Recimo konkretno pri Muri se je pač politika odločila, da bo to ustavila, ker je pač bilo tam nasprotovanje nekaterih nevladnih organizacij, ki je povsem legitimno, da se ne bi slepili. Jaz spoštujem mnenje sleherne okoljevarstvene organizacije, vendar moramo ločiti to ali to nasprotovanje pripelje do neke rešitve ali nas pusti v vakumu. Mi moramo imeti rešitev za to vprašanje ali nas bodo pa malo po strani gledali naši zanamci, ko bodo pa imeli dejansko probleme. Kar se tiče zanesljive in varne oskrbe z električno energijo se moramo zahvaliti našim predhodnikom, da so zgradili te objekte, od katerih imamo danes zanesljivo, varno in razmeroma konkurenčno oskrbo. Če ne bi zgradili Drave, če ne bi zgradili veh ostalih objektov bi mi danes električno energijo uvažali, ker itak ne moremo nič narediti. Tudi, kar se JEK 2 tiče jaz menim, da bo potrebno povprašati ljudi o tem, vendar v okviru nekega kompleksnega projekta mogoče tudi te dolgoročne strategije razogljičenja z alternativami. Kaj so pa alternative, če tega nimamo, ko bomo zaprli JEK 1? Ali so alternative novi plinsko parni bloki, kar so, samo bomo odvisni od zemeljskega plina od koderkoli že, ker to danes so tudi / nerazumljivo/ terminali. Kaj / nerazumljivo/ terminali pomenijo za okolje? Morali se bomo odločiti ali bomo imeli res in kje takšno količino sončnih elektrarn s hranilniki, ki stanejo in jih nobeden ni ovrednotil v ekonomiki tega vira ali kaj bomo imeli? Skratka želim povedati, da samo ja ali ne okoli ene strani brez, da imaš odgovore kako pa zagotoviti je po mojem na nivoju določenih nevladnih organizacij ni pa na nivoju odgovorne družbe in politike. Tukaj imam jaz težavo z nevladniki. Veste, jaz sem zelo vesel njihovih pripomb, ker so številne tudi zelo dobre in jih je upoštevaje vredne, ker nevladniki imajo vrsto predlogov, idej in tudi nenazadnje energetiki – tudi sam sem do slej energetik in sem bil vedno, si želimo jih kdaj, ker želimo narediti … Jaz prihajam iz Brežic mi gradimo dol hidroelektrarne ali mislite, da jaz želim svojim trem otrokom zapustiti »zasvinjano« in degradirano okolje? Tudi meni je v interesu, da so projekti narejeni, kar se da kakovostno, okolju prijazno, da ponujamo dodane možnosti, dodatne možnosti ne pa, da degradirajo območje. Mimogrede naj vas seznanim občina Brežice je naredila anketo med ljudmi leto ali dni nazaj kako gledajo na Hidroelektrarno Mokrice ali jo podpirajo ali ne približno 90 % ljudi jo podpira. Potem pa pride eno društvo iz Ljubljane, ki nima 10 članov in ji nasprotuje in zablokira ta projekt doli je pa protipoplavna ogroženost še naprej. Veste tukaj imam jaz težave, da se z blokado dela škoda in tukaj je bila evidentna škoda narejena. Mogoče sem malo oster in malo preveč oseben pri tem, ampak s tem želim odgovoriti na vrsto vprašanj in razmišljanj. Verjetno ste začutila kaj želim pravzaprav povedati v celem sklopu teh vprašanj. Da, nevladniki. Nujno je družbena sprejemljivost, ampak do neke mere, ko lahko in vemo ali bomo širše probleme reševali ali bomo ustvarili nove probleme s tem.  Tudi glede TEŠ 6 in zaslug mojih sem vam povedal. Jaz sem bil tudi član mislim zaslišan pred parlamentarno preiskovalno komisijo z veseljem sem jim enako povedal. TEŠ 6 je še danes mogoče to leto ali dve nazaj mi nebi imeli elektrike v tej državi, če ne bi bilo TEŠ. Je bila ena zima huda, ne vem kaj je bilo, tekli smo z vsemi rezervnimi kapacitetami.   (nadaljevanje) Brestanica, ki je sistemski vir je gnala polno na vse, da se ni sistem sesul. Malo je manjkalo, da ne bi takrat imeli enega lastnega vira. Ali veste eni za prisegajo za uvoz pa za uvožene sistemske storitve. Takrat, ko ni elektrike v regiji ne boste vi dobili tudi, če imate pogodbeno podpisane količine ne boste dobili nič, ker bo vsak meje zaprl in bo sebe oskrboval, ker ne bo pustil, da njegov sistem propade ne glede na podpisane pogodbe. Bo že potem plačeval kazni pogodbene, ko bomo imeli vsi dosti elektrike. Mi si ne smemo tega privoščiti. Zelo podobno je pri odpadkih, zato vlečemo analogijo samozadostnosti. Mi smo bili odvisni od uvoza tako komunalnega blata mislim izvoza ali pa uvoza drugih držav. Smo ostali na cedilu. Enkrat se je eden odločil, je meje zaprli in evo mi imamo problem. Ali je to rešitev? Ni. Vprašanje sosežigalnic in sežigalnic. Jaz meni, da so sosežigalnice samo kratkoročna ali srednjeročna rešitev. Rešitev so monosežigalnice z nižjimi oziroma z maksimalnimi okolijskimi standardi. Po vzoru jih imamo nekaj doma in v tujini in to je končni rezultat. Kolikor vem tudi Salonit namerava v nekem doglednem času v to iti, da ne bo več sosežigalnice, ampak monosežigalnice. Moje mnenje glede Salonita Anhovo je to, da je tam nakopičen problem iz preteklosti, ko so res zastrupljali ljudi in okolje z azbestom od leta 1996 tam več ni proizvodnje azbesta. Posledice pa normalno, da so še danes. Mislim, da ni najbolje to je dokazala tudi razprava v tem parlamentu tako glede obsega bolezni kot glede onesnaženosti zraka, da problem okolja v Salonitu ni sosežig odpadkov v Anhovem, ampak na kumulativno nakopičenih cela kupica problemov iz preteklosti. To je tudi moje mnenje. Ne dajem pa nič napovedi kako naprej. Želim pa si, da tudi baje tako sem slišal, da je problem tega, da imajo omejen odkup domače te mešane embalaže oziroma tega govoriva bolj ali manj, zaradi nedoseganja kakovostnih standardov tega goriva, ker v sosežigalnice je zelo pomembno kaj daste notri, da ven pride. To se pravi od kakovostno selekcioniranih odpadkov, ki gredo v sežig je zelo pomembna tudi emisija le tega in zato tukaj morajo biti vhodni standardi. Kolikor slišim je precej problemov tudi pri teh odpadkih, ki prihaja v Salonit iz Slovenije pa tudi od drugod mimogrede glede same kakovosti. Moje videnje dolgoročno so bi rekel dejansko objekti za termično obdelavo odpadkov mono, ki imajo najboljše in najvišje okolijske standarde predpisane, ki seveda niso sporni za okolje. Kako vidim to družbeno sprejemljivost? Pravzaprav najprej v tem, da se prepriča ljudi, da dejansko to ni škodljivo. To je prva stvar. Druga stvar je pa, da bodo imeli bi rekel nekaj drugih koristi od tega kot je na primer konkurenčna toplota, ki nastaja pri tem pa tudi nenazadnje cenejša ali konkurenčnejša – ravnanje z odpadki -, ker če imaš doma kot v obliki javne službe tak sežig ali pa monosežig, potem je tudi večja garancija prvič glede monitoringa. Mogoče glede monitoringa še to, da jaz menim, da bo potrebno narediti neke bistveno večje zaupanje v te monitoringe. Danes, ko je to prepuščeno firmam je veliko nezaupanje do tega. Jaz mislim, da je to treba preseči. Sedaj imamo primer se mi zdi dol v Anhovem, ko naj bi občina to jaz se strinjam, da na podlagi stroškov … Sedaj, da bo ministrstvo to počelo z vsem tem, ko imajo toliko postopkov še ta javna naročila, potem bomo lahko začeli z monitoringom čez ne vem koliko let. Hočem povedati bolje in tudi lokalne skupnosti po mojem gojijo večje zaupanje v ljudi kot pa ena oddaljena država sploh recimo, če gledam primer Anhovega, ki je tudi tako fizično. To se mi zdi, to je dobra ideja in to pozdravljam.  Tukaj se vam govoril o tem: TEŠ, premog. TEŠ je dobil dovoljenje za sežig določene količine tujega premoga. Jaz v to ne bi posegal, ker s tem posegaš v neke zadeve za v nazaj in mislim, da to tudi ni problem.   (nadaljevanje) Problem je, da se redno in strogo spremljajo emisije energetskih objektov in da so v dovoljenjih mejah.  Hidravlično lomljenje fracking. Prvo vprašanje je bilo kako komentiram te pritiske kapitala. Pritiski kapitala so enaki kot pritiski nevladnikov, so, ampak to ne sme na neki način vplivati na ključne in pomembne odločitve, te morajo biti strokovne. Jaz sam osebno ne poznam pa sem tehnične stroke ne poznam tehnologije frackinga, nimam o tem pravzaprav mnenja, vendar menim, da doprinos k neki energetski oskrbi Slovenije ali čemur koga ni znaten oziroma je neznaten po moji oceni. Jaz osebno te tehnologije ne poznam in jo tudi ne podpiram, bom zelo jasen. Kakšni so vplivi te tehnologije na okolje morajo pokazati seveda strokovne podlage. Sedaj, če bodo vsi te, ki so s tem projektom v procesih naj predložijo vse, kar mislijo in na koncu je odločitev nenazadnje ali ta projekt da ali ne, ker eno subjektivno mnenje enega ministra ne sme vplivati na to ali ena proizvodnja ali ne bo, ker potem nam pa res bog pomagaj, ker lahko je tudi, potem obratno. Če bi jaz nekaj favoriziram pa ne glede na postopke, potem to bo. Mislim, da to ni prav. Da omenila ste eno pomembno vprašanje kumulativnih vplivih gradnje hidroenergetskih objektov. Res je, do slej ni bilo sploh pri Spodnji Savi so bili DPN pod DPN skratka je bil vsak projekt, vendar je imela vsaka presoja vpliva na okolje skladno s pravilnikom priprave presoje tudi kumulativne vplive tako, da to je že predpisano in to se mora delati. Tudi pri Srednji Savi - če sem zelo konkreten – je DPN razdeljen na dva dela eden je spodnje tri preostalo je pa litijski in ljubljanski del. Hočem povedati, da se že gre tukaj v to združevanje in to je edina strokovna in edina pravilna odločitev. To se pravi, da se DPN sprejemajo za večje število objektov na enkrat. Zakaj sta bila dva dela prepoznana, mogoče tudi to. Spodnji del, zasavski del ni toliko okolijsko problematičen gor nad mostom v Kresnicah se mi zdi, da tam je ena meja, kjer je pa zaščiten Sulc in je tam narava mislim datura za Sulca je pa bistveno hujša naravovarstvena problematika in zato je tisti del v drugem postopku. Jaz mislim, da ta spodnji del je relativno neposredne tudi v pogovorih z nosilci urejanja prostora s področja narave. Je sicer potrebno kaj narediti, ampak ni nič takega, da bi se ne dalo. Gor je pa problem se strinjam, ampak to ni sedaj neki srednjeročni izziv.  Mogoče res samo glede nevladnih organizacij. Imamo zelo dobre nevladne organizacije, strokovne, koristne imamo pa tudi radikalne nasprotnike posameznih projektov, zato metati vse in reči, da ni in morajo imeti vlogo v obravnavi slehernega projekta.  Glede predlogov naravovarstvenikov in / nerazumljivo/ kapitala sem po mojem zelo veliko povedal tudi glede sosežigalnic in monosežigalnic. Sem za mono, sem za standarde, ker ne moremo na račun zdravja graditi nekih objektov. Mimogrede tudi niso zanemarljive monosežigalnice v luči energetske oskrbe Slovenije tudi v smislu neke zanesljive, ker prispevajo kar nekaj tudi električne energije, to gre v glavnem za soproizvodnje toplote in elektrike. So v okviru nekih res primernih standardov prava rešitev govorim ob spoštovanju strogih standardov in interesov lokalnih skupnosti. Absolutno je predmet koalicijske pogodbe tudi nadaljevanje oziroma tako   (nadaljevanje) predmet je sanacija degradiranih urbanih območij s poudarkom na najbolj prizadetih predelih kot sta Mežiška kotlina in Celjska kotlina. Nadaljevali bomo na ministrstvu sanacijo bi rekel vrtcev – dva sta bila narejena že, osem jih še mora biti – in naprej skladno z ustreznim programom. Da, to je naloga te države, da pospravi za seboj, da ne pušča ljudi v degradiranem okolju, zaradi bi rekel nekih posledic iz preteklosti. To je naša odgovornost. Jaz se vesel, da je to zapisano v koalicijski pogodbi, ker se bo moral za to tudi najti denar. To ni problem narediti, vedno se zatakne, potem ali se to znajde v kakšnem proračunu. Tudi Mežica je bila tukaj izpostavljena, zato sem povedal. Sedaj tudi kar se Anhovega tiče sem povedal. Pri reševanju odpadkov lokalne skupnosti proti. Mi bomo morali enkrat priznati, da je to del nas, da so odpadki del nas, ker če jih odvržemo v koš smo to mi povzročili. Po eni strani dopoldne kupovati plastične vrečke in jih metati v smeti, popoldne pa tam protestirati na ulici proti pospravljanju teh istih smeti je milo rečeno osebno neodgovorno, zato sem prej na začetku povedal tudi o tej osebni odgovornosti, da se vsak mora zavedati, da tudi sam lahko veliko naredi, da tega ni in da posledično ni problema, čeprav tega v naravi bo še vedno saj vsi vemo. To je pač eden zanimiv dialog bo treba ali pa več se pravi razgovor z večimi tako z nevladniki kot z lokalci, da pride do teh kompromisov. Rešitev niso neke večje sežigalnice ali pa sploh ne sosežigalnice, ker je težko prepričati nekoga v Šoštanju – jaz razumem, da bo sprejel te odpadke iz Ljubljane veliko prej pa iz Šaleške doline -, zato se mi zdi to prav pristopna.  Ali podpirate strožje normative? Normativi morajo biti strokovno določeni in morajo biti primerljivi z drugimi. Mi imamo to načelo, da vsak odpadek mislim, da povzročitelj plača in če bomo mi imeli take stroge standarde to se pravi strožje kot recimo v Avstriji ali drugje, potem bodo tudi ukrepanje držaje in ne bo to teklo. Mi moramo imeti standarde, ki so strokovno podkrepljeni, da varujejo in ne obremenjujejo okolja in ljudi. To je narejeno. Sedaj, če so sporni pa nisem glih seznanjen. Jaz mislim, da ti standardi, ki jih imamo mi za monosežig, da so pa celo izboljšani v Avstriji, avstrijske sežigalnice imajo celo pod temi standardi izpuste, kar je hvale vredno in moramo tudi skrbeti. Predpogoj za monosežigalnice so bat tehnologije to se pravi »best available«, »state of the art« to mora biti pač narejeno in kaj bo čas prinesel lahko tudi nižje emisije kot danes ali pa kot te. Tehnologije tukaj napredujejo. Tudi denar mimogrede za to je. Denar iz »zelenega paketa«, ki govori o okrožnem gospodarstvu in tudi monosežigalnice so del okrožne ekonomije in zato se mi zdi, da je tukaj možnost ogromno narediti. Jaz se bom v tej smeri prizadeval in upam, da bom imel pri tem tudi podporo.  Vprašanje je bilo sistemski vir za Stanovanjski sklad RS. Za to je tudi ta pomembna in prvič stroškovna najemnina, ki potem pomeni, da ima neki vir oziroma, da se vsaj stroški poplačujejo, dolžniški vir pa proračun. To so viri. Ker gre za najemna stanovanja. Še enkrat, ta stanovanja se preko najemnine tudi, potem odplačujejo. Sedaj, če imate vi maso stanovanj – kolikor jaz vem ima Stanovanjski sklad RS približno 6 tisoč stanovanj – to ni tako malo in to je dosti za neko finančno moč.  Regulacija plastičnih vrečk pribora. Jaz sem nasprotnik regulacije sem pa pristaš destimulacije nezaželenih stvari. Tukaj je možnost trošarinske politike, možnost je vsega. Zakaj za piknike uporabljamo plastično embalažo?   (nadaljevanje) Zato, ker je poceni, ker se nam ne lušta, potem pomivati ali pa karkoli drugega. Če bo ta plastična vrečka ne vem toliko centov koštala nekaj več po mojem bo to vrodilo sadove. Pa bi rekel tudi vse družbe, ki proizvajajo to plačujejo to embalažnino, ker jo mora nekdo za njim pospraviti in tudi okolijske dajatve plačujejo. Hočem povedati za nizom destimulativnih finančnih ukrepov se da to precej precej omejiti oziroma privesti do nekega cilja tudi nenazadnje razvoj določenih recikliranih embalažnih rešitev in podobno tudi ponovno uporabljivih. Ne vem zakaj gremo po mojem iz čiste komoditete v trgovino, ko kupimo paket mineralne vode kupimo v plastiki zakaj? Ker enako stane kot pa tista gajba pa tista gajba je težja pa manj je vsebine in precej večja teža. To delamo iz relativne komoditete, čeprav je ista vsebina notri. Če bi bila plastenka oziroma tisti »six pack« ali kako se že imenuje dvakrat dražji kot steklenice bi verjetno marsikdo kupil steklenico in bi jo vrnil in ne bi povzročil razen s tistimi »štopeli« omembe vrednih odpadkov.  Kar se tiče nepravnega stanja, da so nekateri DPN, če prav razumem v neskladju z ZUREP-om, ki so bili prej sprejeti pred ZUREP nobeden podzakonski akt, ki je bil sprejet preden je začel eden zakon veljati ne more biti nezakonit, ker je del pravnega reda razen, če ga je zakon razveljavil, kar pa mislim, da ga ni. Verjetno so pa končne določbe v vsakem, da prostorski akti, ki so sprejeti ali katerih postopek sprejema se je začel prej se speljejo po starem, to je zelo pogosto v teh prehodnih določbah zakonodaje urejanja prostora.  Gospod Rajh z vašimi trditvami se v glavnem strinjam z vsemi. Res je za rešitev premogovnih regij je zeleni dogovor možna rešitev. Jaz mislim, da je potrebno v skladu z izdanimi dovoljenji pač uporabljati premog dokler smo se pač odločili to je do leta 2050. Res je podnebne spremembe imajo vplive na naravo in na okolje, zato so kot nalašč tudi večnamenski projekti zadrževanje voda v Republiki Sloveniji. Projekt Hidroelektrarna na Spodnji Savi je tak večnamenski projekt. Lahko bi bil tudi projekt gradnje na Muri lahko tudi na Srednji Savi, ker ima vrsto tudi drugih pozitivnih učinkov na okolje in odgovarja na izzive podnebnih sprememb. Res pa, da povzroča določene spremembe v okolju, v naravi in tukaj moramo kot država pretehtati, po kateri poti bomo šli.  Omenil sem že to komuniciranje z ljudmi glede monosežiga, neodvisnih monitoring tudi, NEP sem tudi povedal svoje mnenje. Obljubim, da bomo proučili to višino nadomestil in koncesij, ki ste jih omenil. Sedaj, kar se pa tiče vračanja v okolje, kjer nastajajo. To potem pomeni, da bi recimo, ko bomo zgradili hidroelektrarno na Spodnji Savi in rešili protipoplavno varnost Spodnje Save bodo zavezanci plačevali od proizvedene električne energije koncesijsko dajatev. Zelo težko si predstavljam, da bo takrat ta denar šel v Posavje, ker bo Posavje rešeno protipoplavno, saj zato so ukrepi nastali iz koncesij in vodnih povračil. Jaz mislim, da tukaj moramo bolj ali manj gledati po prioritetnem vrstnem redu, kjer so potrebe po uporabi sredstev vodnega sklada najbolj pereče glede poplavne izpostavljenosti, ker je tam največ ljudi izpostavljenosti, kjer je gospodarstvo izpostavljeno, da se tam tudi prioritetno stvari rešujejo. Kot sem pa povedal je pa problem tip projektov. Še danes ugotavljamo, da je iz podnebnega sklada – pardon – iz vodarskih investicij pravzaprav 100 milijonov evrov neizkoriščenih. Za to finančno perspektivo, ki z letošnjim letom izteka sicer velja N plus 2, ampak kakorkoli je to lahko problem.  Omenili ste tudi - to tudi nisem mogel verjeti, so mi povedali – to uredbo o ravnanju z gradbenimi odpadki. To po domače pomeni – da boste razumeli -, če delamo eden predor in izkopljemo tisto kamnino,   (nadaljevanje) ki jo težko primerjati z muljem iz akumulacij tam izkopljemo kamnino in je ne smemo vgraditi na drugem mestu, lahko je na vendar na isti parceli, ne pa na drugem mestu. Sedaj, če je to s kakšno direktivo povezano dvomim, ker saj so v Evropi zanimivi ljudje, ampak to je malo prehuda, da bi kaj takega bilo predpisano nam in določeno. Tako da ja tukaj je potrebno najti tudi racionalnejše rešitve za projekte kot je 2TDK kot so ostali aktualni projekti, kjer se precej vrta tudi nenazadnje Karavanke.  Kar se tiče pa DPN za Maribor letališče. Seznanjen sem, da mislim 45 DPN stoji oziroma je v takšni in drugačni fazi na MOP. Zelo pomembna koalicijska zaveza je tudi ta, da pospešimo in pohitrimo vse te postopke.
PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ
Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav, spoštovani kandidat, z moje strani. Ta resor, ki ga prevzemate je zelo obsežen, zelo zahteven, zelo kompleksen, seveda bom jaz pač morala imeti kar nekaj vprašanj po različnih tematskih sklopih. Vaša predstavitev, moram reči, je bila izjemno dolga. Mogoče mi je med tem kaj ušlo, ker mi je malo koncentracija vmes padla, priznam, ker je bilo malo predolgo. Moram vam tudi reči, pa ne mi zameriti, da me je malo razočaralo, da ste večinoma to predstavitev bral. Vaš predhodnik za resor okolja je vse govoril dobesedno iz glave. Tako da mi je zvenelo dosti bolj suvereno. Mislim, da to je en pokazatelj neke suverenosti za prevzem nekega področja. Ampak poglejte, pač, to je samo prvi vtis, morda se pa motim.  Ja, veseli me sicer, da vsi naenkrat prepoznavate, da ste vsi naenkrat tako zelo ozeleneli v besednjaku, da vsi prepoznavate kot relevanten zeleni dogovor, ki ga predlaga Evropska komisija oziroma Evropski parlament. Ampak moram reči, da samo od zelenih in ozelenelnih besed, seveda, se naša družba ne bo kar zlepa razogličila, predvsem pa vprašanje ali se bo razogličila v pravem času. Pa naj samo za ilustracijo ponazorim ta visoko doneči zeleni evropski dogovor, ki smo ga pred kratkim tule tudi obravnavali. Poglejte, če bi resno mislili, potem ne bi samo tisoč milijard evrov temu namenili za obdobje desetih let. Torej, zgolj 100 milijard na leto, od česar bo Slovenija dobila bolj malo in bomo zelo težko potem mi naše kapacitete prestrukturirali v to smer s temi sredstvi. In poglejte, samo primer naj povem, še to bodo večinoma sredstva, ki bodo nekako premeščena in novih sredstev bo samo 7,5 milijarde evrov. Za ilustracijo pa naj povem, da bo ta ista Evropska komisija samo, počakajte imam nekje podatek, v gradnjo, v financiranje 32 okoljsko škodljivih plinskih elektrarn, pa bo recimo investirala 29 milijard evrov. Toliko o zelenih zavezah, da se razumemo. Vi ste nekje omenil krediti s poroštvom države. Krediti s poroštvom države, poglejte, so lahko zelo velik problem. Se pravi, ampak saj to je v duhu vaše stranke, ki zagovarja socialno tržno gospodarstvo, se pravi čim več pomoči gospodarstvu na razno razne načine. Riziko pa nosimo – kdo? – državljanke in državljani. Tisti, ki smo bančno luknjo krpali čez noč, pa za bančno luknjo tudi Evropa ni imela problema dati 4 tisoč 200 milijonov evrov in to v osmih letih, za podnebne spremembe je pa v 10 letih nekako namenila eno milijardo. Zanima me, saj pravim, od teh velikih zelenih besed bomo videli kaj bo na koncu. Kajti, strokovnjaki upravičeno opozarjajo, da pač leta 2050, ki je nek naš mejnik, o katerem vsi govorimo, na katerega se vsi sklicujemo, je žal rahlo predaleč. Kajti, strokovnjaki resno opozarjajo, da lahko pride do točke podnebnega zloma leta 2030. In če bo do tega prišlo pomeni, da ne bomo več mogli zaustaviti učinka povratnih zank. Kaj to omeni? To pomeni, dosti bolj, samo za 0,5 stopinje Celzija nad tem, pa se bo povišala globalna temperatura, pomeni blazno tvegaje ekstremnih vremenskih pojavov, suše, poplave, stotine in stotine milijonov ljudi, ki bodo brez hrane, ki bodo revi, ki bodo migrirali s področij,   (nadaljevanje) ki več ne bodo omogočala življenja. To to pomeni. In zato se zanašati na to, da bo to, da smo končno v besednjaku in besedičenju prepoznali to realnost pač besede niso dovolj. Dejanja bodo edina tista, ki bodo morala in bodo pokazala, se pravi ukrepi, ki jih bomo udejanjali ali bomo uspeli ali ne skupaj seveda z ostalo na globalni ravni zaustaviti pretečo nevarnost. Tako kot se je sedaj dobesedno na globalni ravni dogaja mobilizacija v zvezi s koronavirusom, tako se bi morala, ampak žal smo ljudje tako ustvarjeni, da ne dojamemo, dokler ni nekaj že tukaj, dokler se nekaj ne zgodi, pa čeprav strokovnjaki to skrajno napovedujejo, pa si nekateri pravijo, da so to teorije zarote. Ne, niso teorije zarote. Žal niso. Poglejte skozi okno. Ali smo imeli kaj snega? Poglejte kakšna je škoda v kmetijstvu. Samo med leti 2014 do 2018 smo imeli za 500 milijonov evrov škode pri nas v Sloveniji v kmetijstvu. Veste kaj bi lahko s tem denarjem vi kot bodoči infrastrukturni minister naredil, da rajši ne omenjam kaj vse bi se dalo narediti.  Sedaj pa gremo h konkretnim stvarem. Poglejte, če se dotaknem najprej energetike. Sam ste tudi prepoznal, da najbolj problematična sta energetika in promet. Prometu ste blazno dosti časa namenil, energetiki nekoliko manj. Ampak če grem najprej na energetiko vemo, da in to vemo vsi, največji problem kar se tiče izpustov toplogrednih plinov, če govorimo pač o razogličenju je TEŠ. Še toliko mogoče, rekli ste, da imamo ambiciozne cilje. Poglejte, nimamo dovolj ambicioznih ciljev glede na usmeritve, ki prihajajo iz Evrope, imamo manj ambiciozne cilje do leta 2030 kot jih pa ima Evropa ta trenutek. Tukaj bi vas tudi opozorila, da skupaj z okoljskim ministrom nekako naravnata naše cilje malo bolj ambiciozno, ker žal prejšnja odhajajoča garnitura tega ni naredila na ta način. Skratka, TEŠ naj bi obratoval do leta 2054, s tem da sem vam povedala zakaj zna biti to že zelo prepozno, pa bom sedaj še malo bolj argumentirala v čem je problem. Že leta 2010 je namreč slovenska politika bila seznanjena s tem, da ko bo temperatura se enkrat dvignila 2 stopinji nad nivo, ki je bil prisoten ob začetku industrializacije, takrat bo že to skrajni znak za alarm. In takrat je že slovenska politika vedela, da bi bilo treba TEŠ zapreti mnogo prej, kot leta 2054, pa še niti ni bil zgrajen TEŠ 6, šesti blok. Takrat še ni bil zgrajen. In vendarle se je šlo v gradnjo tega TEŠ 6. Saj vem, da prinaša blazno dosti elektrike, razumem da prinaša, ampak govorim o tem, kako je diskrepanca med neko drugo realnostjo, ki nas pritiska, se pravi me okoljsko, podnebno krizo ta trenutek in pa med našimi energetskimi potrebami. In zato pravim, da bi bilo treba odgovorno že zdavnaj pristopiti k temu načrtovanju, že 2010 bi morala ta družba stremeti k bolj smotrnemu načrtovanju, ne pa se zaletavati v drage, blazno drage investicije, ki jih bo treba morda zapreti pred iztekom njihovega roka obratovalnega. Zanima me, kaj vi kot bodoči minister menite, do kdaj naj torej realno obratuje TEŠ? In s čim bi lahko nadomestili izpad proizvodnje električne energije v TEŠ? In s čim boste reševali ekonomiko, recimo, TEŠ? To me zanima ta trenutek glede tega.  Omenili ste energetski koncept Slovenije. Me veseli, da ste omenil NEPAN. Kajti, če sem jaz prav seznanjena, ga nekako v koalicijski pogodbi nisem zasledila, omembe NEPNA. Vi ste ga omenil in to me veseli. Se pravi, da ste ga verjetno tudi pogledal, se seznanil z njim, domnevam, ali se niste, ne vem, to mi boste sedaj povedal. Sprašujem, ker če ste se me zanima, kakšno je vaše stališče do načrtov v zvezi z obnovljivimi viri, v zvezi z zapiranjem termoelektrarn in v zvezi z rabo jedrske energije.   In tukaj bi že preskočila na ta morebitni NEK 2. Sedaj pač mi vemo, da priprave za gradnjo NEK 2 potekajo že skoraj desetletje, čeprav za to ni nekih pravnih podlag, niti ni še družbenega konsenza. Najprej bo treba verjetno poiskat ta družbeni konsenz. Gre pa za projekt, ki žal pri vseh teh, ne samo pri finančni zahtevnosti, ne samo pri dejstvu, da še nismo niti začeli iskati družbenega konsenza, nikakor ne bo mogel biti potemtakem realiziran do leta 2030, kar bi bilo, recimo, idealno in optimalno, če pomislimo, da bi bilo treba zapreti velike onesnaževalce. Ker recimo, če se še enkrat vrnem, tega verjetno prej nisem rekla, bo TEŠ do leta 2030 požrl tretjino vseh dovoljenih izpustov toplogrednih plinov, do leta 2040 kar polovica že in do leta 2050 bi požrl vse dovoljene emisije toplogrednih plinov. V tem je problem tega TEš. In zato vas sprašujem glede NEK, kako se boste tega lotili? Ali boste vi ustavili vlaganja v NEK ali boste iskali družbeni konsenz? Potem imamo tu problem s skladiščenjem. To je že kolega pred menoj omenil, nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na Vrbini. Se pravi, zanima me od kje boste vzeli denar za izgradnjo tega skladišča, s katerim se pa že mudi. Zanima me, ali boste tudi povečali prispevek, ki ga v sklad za razgradnjo vplačuje Gen energija? Če boste ta prispevek povečali me zanima, kdaj in za koliko konkretno.  Malo sem razočarana, da niti z besedo niste omenil energetske revščine. Vemo, daje to zelo zelo pereč problem. V koalicijski pogodbi žal tudi ni omenjena, pa čeprav je v Sloveniji to res hud problem. Mi vemo, da po tisti hudi gospodarski krizi se revščina v bistvu pri nas še stopnjuje, na žalost, da pač to, da smo v gospodarskem smislu splezali ven, to ne pomeni, da so ljudje rešeni. Ogromno ljudi, naših sodržavljank in sodržavljanov je žal revnih. Sedaj pa ne vem, kaj ta nova kriza pomeni in verjetno bomo morda spet, kot vidim, kolaps na borzah, lahko bo huda kriza ponovno ekonomska. In potemtakem bo energetska revščina in ostala revščina pač najbolj ranljivih slojev prebivalstva res huda. Zato bi vas kot bodočega ministra opozorila na to tematiko, da se ji vendarle tudi posvetite. Ker pač ras cen energije prehiteva rast dohodkov v gospodinjstvih. Sam ste pa napovedal, da bi bilo treba, da pričakujete, da se bodo cene električne energije, ali sem vas prav razumela, dvignile v bodoče. To pomeni res hud udarec za tiste, ki že sedaj ne zmorejo, sploh za gospodinjstva, ki so na minimalnih plačah, ki prejemajo socialno pomoč, za brezposelne, za prekarce, ki so tudi sedajle, poglejte, sedajle se dogaja ta korona kriza, kako bo država sedaj prekarcem pomagala ne vem. Sedaj se govori, da bo pomagala zaposlenim, nadomeščala njihove plače, ko bodo morali biti doma. Kaj pa tisti, ki so prekarni, samozaposleni. Tudi o tem… Ampak sedaj jaz poročam širše vaši, torej verjetno jutri že do konca ustoličeni vladi, da prosim imejte tudi v vidu te ljudi. No, ampak dobro. Sedajle ne bom več predolgo zavlačevala. Zanima me, koliko sredstev boste za ukrepe proti energetski revščini namenili v naslednjem programu izvajanja kohezijske politike? Katere druge programe za odpravo energetske revščine še nameravate zagnati? Koliko sredstev boste namenili zanje? In, ali podpirate izdelavo strategije za popolno odpravo energetske revščine do leta 2025? Če to podpirate me zanima, do kdaj mislite, da je realistično. Vem, da vas čaka ogromno nalog in izzivov. Vem, da vas moramo dva meseca pustiti pri miru, ampak vendarle do kdaj mislite, da bi bilo realno, da to z ekipo skupaj izdelate?  Še ena tema je zelo pereča, ki se je žal tudi niste dotaknili. Moram reči, da se je tudi ni dotaknil najprej, dokler ga nisem jaz izzvala, vaš kolega ministrski, ki bo na okolju, s katerim bosta zelo tesno morala sodelovati. In to je problem frekinga. Problem frekinga v Petišovcih, vemo, da so hudi problemi glede tega frekinga bili, eno je problem, da je torej k nam stopila britanska korporacija. In zanimivo, Velika Britanija je freking, seveda pametni kot so, prepovedala, ker gre za izjemno izjemno sporno tehnologijo oziroma to hidravlično lomljenje je pač zelo umazana, zelo sporna tehnologija, ki povzroča stranske učinke tako na, povzroča celo potrese, baje, in onesnažuje okolje, tako da ni primerna za neko okolje. S tem, da celo v Prekmurju, vi ste iz Prekmurja, tako da bi morali biti posebej senzibilni do tega vprašanja. Namreč, v Prekmurju je bila biosfera reke Mure proglašena preko Unesca in ta freking nekako zaobjema, mislim, da 200 kvadratnih kilometrov obsega in se prekriva s to biosfero. Tako da je treba biti izjemno pazljiv pri tem. Da ne omenjam tega, da se je pritiskalo s strani korporacije direktno pritiskalo na sodelavce ARSA, da se je minister Leben posvetil temu, odredil notranji nadzor, da se je grozilo njemu, da se je pritiskalo na njega. Si predstavljate to vmešavanje nekega tujega kapitala, pa vem, da ste v vaši stranki zagovorniki privatnega sektorja, kapitala, ampak to je pa vendarle nevzdržno, da nekdo z nivoja neke korporacije gre tako daleč, da pritiska celo na ministra na nedopustne načine. Pa me zanima vaš komentar. Zanima me tudi, ali vi to podpirate freking v Petišovcih, glede na to, da gre za izjemno škodljivo zadevo in da glede na to, da bi Slovenija imela vsega skupaj 10 % od tega profita, vse ostalo bo ta korporacija, oprostite, pobasala v svoj žep. Izkoriščala pa bo naše okolje in trpeli bo naše prebivalstvo posledice tega. Zanima me, ali se vidite, da bi v vlogi ministra kakorkoli ukrepali, da se ta freking onemogoči, na primer, če boste se malo bolj poglobili v to zadevo, ker je pač niste omenil v predstavitvi. Domnevam, da si boste morali malo poglobiti, da verjetno niste to… /nerazumljivo/ ukvarjal zaenkrat s tem.  Kar se tiče prometa ste zelo dosti časa posvetil prometu. Ampak me je pa zmotilo nekaj. Po eni strani ste si za prioritete zadal brezogljično družbo, to je bil celo druga prioritete, takoj za koronavirusom. Potem ste imel pa že kot četrto prioriteto razširitev ljubljanske obvoznice, sam ste povedal, da ste za širitev ljubljanske obvoznice, ste za širitev vpadnice tudi v Mariboru in tako naprej. Sedaj pa mi vi to povejte, potem ste govoril tudi o sto procentnih električnih vozilih. Poglejte, električna vozila so izjemno draga. Kdo mislite, da si lahko električna vozila pravzaprav privošči? Ali si jih lahko večina naših prebivalcev sploh privošči? Si jih absolutno ne more. Da ne omenjam spet teh socialno najbolj ranljivih. Kje si bodo ti ljudje privoščili. Torej, je iluzija pričakovati, da se bo večina državljank in državljanov vozila po dodatnih pasovih obvoznic z električnimi avtomobili in s tem prispevala k razogličenju družbe. Ne nasprotno se bo zgodilo, še več avtomobilov s po enim potnikom ponavadi notri se bo vozila po teh razširjenih obvoznicah in promet kar krepko onesnažuje, kar krepke izpuste prispeva, še bolj bodo onesnaževali zrak in nič ne bomo naredili, da bi se približali udejanjanju ciljev. V tem je problem. In sedaj konkretno, ljubljanska obvoznica bo stala mislim da okoli 800 milijonov evrov, naj bi bila ta izračun. Z 800 milijoni evrov je dokazano, da bi se lahko posodobilo, nadgradilo celotno omrežje železniško v ljubljanski urbani regiji. Mislim, da, sedaj ne vem, če se motim, morda celo tisto, ko ste omenjali, železnica do letališča, to nisem sigurna, da spada v ta izračun, ampak blazno dosti bi se lahko naredilo, da bi se posodobil in nadgradil železniški javni promet. In na ta način, če bi bili vlaki sodobni, dovolj frekventne linije, ja, tako bi se ljudi, in dovolj dostopne cene teh prevozov, tako bi se ljudi spravilo počasi s cest rajši na železnice, tako bi se dejansko približevali ciljem razogličenja naše družbe. Nikakor drugače. Z električnimi avtomobili, spoštovani bodoči minister, je pač iluzija, zato ker si to lahko privošči dobro stoječ srednji ali visoko plačan razred ta trenutek. In še dolgo ne bomo v situaciji, da bi si to lahko privoščili vsi. Ko pa si bomo lahko vsi, pa vam je tudi že kolega povedal, pa je treba imeti energetske kapacitete, da se bo polnilo. Bo treba spet to nekje notri spraviti. Tako da me zanima, če premislite preko te optike, ki sem vam jo nastavila, ali bi še podprli kar tako širitev obvoznic. Tudi nekako sem dojela, da očitno podpirate tudi gradnjo druge cevi karavanškega predora, če jaz prav razumem, ki je direktna kršitev alpske konvencije in koristi večinoma nemškim in avstrijskim turistom, da poleti naj ne bi čakali pred predorom. Ne rečem, da, sedaj vi boste rekli, to ima pozitivne učinke na naš turizem, ja pa ne vem, no. Saj ti ljudje, ki gredo k nam bodo šli k nam tudi skozi eno cev, ni treba, da imajo za to dve cevi, ampak dobro. Mogoče se motim. Zanima me, kako boste premostili to zagato, da je pač ta zadeva v nasprotju s protokolom o izvajanju alpske konvencije. To me zanima, glede na to, da ste se že izjasnil, da podpirate. To pa vas ne bom še enkrat spraševala, če res podirate, ker očitno podpirate.  Da ostanem še malo pri ustreznem cestninjenju tovornjakov. Sedaj ne vem, ali ste to kaj omenil, pa sem jaz preslišala. Mislim, da niste. Po besedah direktorja Darsa Tomaža Vidica, pač, nobena nova hitra cesta s stališča Darsa kot družbe ni ekonomsko upravičena. To je njegova izjava. In eden od razlogov je tudi neustrezen sistem cestninjenja težkega tovornega prometa. Naša cestnina za tovornjake pri motorjih, za tovornjake je za polovico nižja, recimo, od primerljive cestnine v Avstriji. In pač te obstoječe cene so med drugim spet, če se vrnemo, so spet okolju škodljive v bistvu. To, da so cestnine tako nizke, to je v bistvu subvencioniranje na nek način z naše strani okoljsko škodljivih praks. In zato seveda po eni strani dela to investicija Dars ekonomsko neupravičene in s tem postavlja pod vprašanj možnost servisiranja Darsovega 2,6 milijardnega dolga, po drugi strani pa te nizke cene ne pripomorejo k preusmeritve tranzitnega tovornega prometa na železnice. Dobro železnice pa itak nimamo v idealnem stanju, smo spet ugotovili, pa namesto, da bi se fokusirali predvsem v res popolno okrepitev naše železniške infrastrukture se ves čas nekako govorimo eno, pač, potem pa širimo obvoznice in se še zmeraj usmerjamo bolj na ceste.  V koalicijski pogodbi sicer piše, da bo Vlada povečala cestnine za dizelska tovorna vozila, ki najbolj onesnažujejo zrak. Ampak mi menimo v Levici, da bi bilo treba povišati cestnine za vsa tovorna vozila. Ker po eni strani nek star in neekološki tovornjak še vedno na primer povzroči konec koncev manj izpustov toplogrednih plinov, kot recimo izdelava novega ekološko sprejemljivejšega tovornjaka. Tudi to je absurd te zgodbe. Sama izdelava tudi povzroča svoje učinke in bi bilo seveda nesmiselno, da sedaj gredo vsi stari tovornjaki na odpad in se sili podjetja v nakup novih, za katera se pa na koncu več toplogrednih plinov pri izdelavi ustvari, kot pri tej obstoječih starih, bom rekla, /nerazumljivo/ če jih tako imenujem. Skratka, ali boste vi sedaj cestnine dvignili za vsa težka tovorna vozila ali se boste držali tega, kar piše v koalicijski pogodbi, da samo za dizelska tovorna vozila, me zanima. In katere dodatne ukrepe boste kot minister predlagali, da boste vendarle preusmerili čim več tovornega prometa na železnice. S tem boste seveda poskrbeli tako za cestno varnost, za varnost v cestnem prometu, kot seveda za spet okolju prijaznejše prakse.  Nekaj o javnem potniškem prometu, saj ste nekaj govoril, ali pa nič, mogoče se bom mogoče pustila za drug krog vprašanj, da vas ne bom mučila sedaj še s tem prometom, ste že dosti povedal sicer. Mogoče ne še čisto vsega, kar bi nas zanimalo, ampak bom pozneje verjetno.  Pri Luki Koper, ste jo tudi omenjal, pa nisem dobro dojela. Bojim se, da imate v mislih neko vrsto privatizacijo, če sem jaz to prav med vrsticami brala, ne vem, ali sem dobro prebrala ali ne, zato vas bom konkretno vprašala stvari. Ali podpirate privatizacijo Luke Koper, čisto konkretno mi odgovorite. Ali podpirate razkosanje pristanišča in uvedbo pristaniške uprave? Ali podpirate izgradnjo tretjega pomola? Če da, me zanima kje so po vašem mnenju meje rasti Luke Koper? In, ali podpirate zaposlitev vseh delavcev, ki trenutno delajo v Luki Koper preko IPS? Če ne, zakaj in kakšna je potem po vašem mnenju prava rešitev? Tu se bom zaenrkat zaustavila. Vem, da sem vam kar dosti vprašanj postavila, ampak se, kot rečeno, lotevate se resorja, ki je blazno razvejan, blazno kompleksen in pač pokriva dosti nekih različnih zadev. Hvala za enkrat.
Hvala lepa. Imam tri pooblastila za nadomeščanje. Poslanca Gregorja Periča nadomešča poslanka Mateja Udovč, poslanca Igorja Zorčiča nadomešča poslanka Mojca Žnidarič in pa poslanko Lidijo Divjak Mirnik nadomešča poslanec Jože Lenart.  V tem drugem sklopu imamo še eno prijavo, in sicer besedo ima Violeta Tomić. Izvolite.
Najlepša hvala za besedo, predsedujoči. Jaz bom zelo kratka.  Mladost kandidata me ne moti, nasprotno, mladost naj bi prinašala svežino in ambicioznost. In bi si pa želela, d bi dokazal, da je kompetenten za tako pomemben resor, kajti to so res veliki čevlji. In samo delo bo pokazalo pravzaprav koliko ste nekako udobni v njih. Kajti, vemo, da so infrastrukturni projekti vedno podvrženi velikim tveganjem, vpliva lobijev, korupcijskim tveganjem in podobno. Mene je pri vaši predstavitvi sedaj glede privatizacije Luke že moja predhodnica povedala svoje, malo me je zbodlo, da zaledne države, da mora biti Luka Koper tudi njihova. Sedaj, seveda, če se oni počutijo kot da j njihova ali če je dejansko njihova je kar velika razlika, za 200 milijonov seveda nikakor ne bi hoteli Madžarom prepustiti katerikoli del tega. Kajti, hitro bi dobili s profiti vse nazaj.  Omenjali ste električne avtomobile. Ja, toda električni avtomobili, kjer bomo dobili toliko elektrike, če bo res veliko električnih avtomobilov. Zapiramo TEš 6 oziroma morali ga bomo zapreti. Govorili ste o vetrnicah, sončnih elektrarnah, mi nimamo ne dovolj vetra ne sonca, da bi to res se nam nekje odtehtalo. Geotermalna energija je priporočljiva predvsem zaradi kaskadne uporabe, o čemer smo govorili tudi na Odboru za kmetijstvo. Kakšno je vaše mnenje o NEK 2, tudi nismo slišali in o radioaktivnih odpadkih. Vemo, da je Krško na potresnem območju in mislim, da bo še veliko veliko debate o tem, ali je primerno ali ne. Kaj je moj poglavitni namen današnje razprave oziroma vprašanj vam pa je, omenili ste tretji del razvojne osi, kar me zelo veseli, tudi južni del, pogledali ste me, ker veste, da se jaz zelo zavzemam za ta južni del. Citirali ste me tudi, da so Belokranjci bolj tihi. Korošci so bolj glasni, zato se jim verjetno hitreje stvari dogajajo. Vendar bi vas rada opozorila, da v tem mandatu Vlade Republike Slovenije in pri vaši predhodnici, gospe Bratušek, so se vse aktivnosti na južnem delu tretje razvojne osi zelo zamaknile ali pa so se celo prekinile. Sem postavila nekaj poslanskih vprašanj in na žalost je bilo tako, kot da se nič ne ve, da obstaja karkoli južno od Novega mesta. Zato bi vas rada vendarle opozorila in vprašala, če ste seznanjeni z, ko boste imeli primopredajni zapisnik, skratka ali ste seznanjeni s protokolom o poteku načrtovanja in izgradnje južnega dela tretje razvojne osi, ki ga je 6. 10. 2017 podpisal gospod Peter Gašperšič, minister v prejšnji Cerarjevi vladi, kjer je bilo zapisano, da se gradbeno dovoljenje pridobi z enoletnim zamikom glede na prvo in drugo etapo, predvidoma decembra 2019, že zdavnaj mimo, in začetek gradnje naj bi se začel z zamikom 2020 in zaključek gradnje 2024. Skratka, priprava tretje in četrte etape, to je pridobitev gradbenega dovoljenja se je po tem protokolu zamaknila za več kot eno leto. Mene zanima kdaj bo to izdano, ker očitno je leto in pol dve stvar popolnoma zamrla, za gradnjo so potrebne tri gradbene sezone in potem, ko se začne bo trajalo tri ali štiri leta, da se dejansko zgradi.  Govorili ste o varovalih in garanciji. Vaša stranka velikokrat govori o gospodarstvu, kako zelo je pomembno in mislim, da se oba strinjava, da ni gospodarstva brez infrastrukture. Tukaj bi moralo tudi gospodarstvo, predvsem ti investitorji, ki prihajajo na gotovo, tudi kdaj upoštevati to in prispevati. Skratka, tukaj gre in za turizem in tudi za penale, kajti kdo hudiča pa bo iz belokranjske firme karkoli naročil, če že eno drevo, ki pade čez ali pa en tovornjak, ki prepočasi vozi ali avtobus zaustavil promet in upočasni dostavi nekega produkta od točke A do točke B. Govorili ste tudi o prometnih nesrečah in smrtnih žrtvah. Gorjanci jih zelo veliko, na žalost, sproducirajo in naši mladi, pogovarjala sem se z mnogimi mladimi ljudmi, nekako inklinirajo proti Hrvaški. Vemo, da je žalostno, da je Prekmurje zelo, recimo, nagnjeno k Madžarski. Ne, Orban je nagnjen k Prekmurju, v redu. Potem Štajerci hodijo delati v Avstrijo, no Belokranjci pa nekako gredo rajši študirati, sedaj Hrvaška ni tako gospodarsko uspešnejša kot je Avstrija, da bi šli služiti, vendar gredo rajši nakupovat, rajši študirati in na nek način tudi bivati proti Hrvaški, kajti imajo občutek, da je Sloveniji več ali manj vseeno. Kajti, preplezati do Novega mesta ni lahko. Tako da tudi stična točka ni določena. Imamo določene načrte južnega dela tretje razvojne osi in glede tega je tudi župan, moram reči, da zelo pozdravljam, da sodelujejo vsi trije belokrannjski župani, ravno tako gospod Macedoni, ki ga vi dobro poznate, župan Novega mesta. In bi rekla, da je gospod Peter Gašperšič bil zadnji, ki je nekako sodeloval, saj je tudi on iz Novega mesa, sedaj bodisi je moral sodelovati bodisi je bolj razumel to problematiko in sodelujejo in sestankujejo, veste, in imajo tudi odbor za spremljanje aktivnosti za izgradnjo tretje razvoje osi južni del. In 10. marca letos so Ministrstvu za infrastrukturo tudi posredovali dopis in bi si želela, da pri primopredaji poslov nekako imate še posebno pozornost na to, ravno zato, ker smo Belokranjci bolj tihi in da nekako me zanima, ali bo prioriteti projekt nove vlade ta južni del tretje razvojne osi. Kajti, je zelo pomembno. Stično točko sem omenila. V načrtih nikjer ni, kje naj bi se sta cesta priključila avtocesti, ki vodi Zagreb-Reka-Split. Okoli poletja so zastoji pa tokrat v nasprotni smeri še bolj veliki in je dejansko situacija krizna. Tako da me je tudi rahlo zmedlo, ko ste rekli, da 14 dni potrebujete ob začetku gradnje, da na Koroškem vidite katera trasa bo bolj primerna. Ne vem, če je možno spreminjati traso, ko se enkrat začne gradnja. Kajti, kaj pa OPN, dovoljenja in odkupi zemljišč? Moram vam reči, da so v Beli krajini vsa zemljišča že davno odkupljena, pa kljub temu ne ganemo prav nikamor. Tako da prosim vas za zagotovilo, jaz bom seveda spremljala vaše delo in vas bom vedno znova spraševala in spodbujala in ne bom pustila, da bodo Belokranjci brez glasu. Skratka, vedno nova vas bom spomnila, da bi moral biti to eden od prioritetnih projektov infrastrukturnega ministrstva. Samo toliko. Najlepša hvala.
Hvala lepa. Spoštovani kandidat za ministra, na tem mestu vam dajem besedo za odgovore. Izvolite.
Najlepša hvala. Lepo po vrsti bom šel, kot so me poslanci Levice spraševali.  Se strinjam, gospod Siter, pač je velik izziv vzeti kakršnokoli odgovorno funkcijo, velik izziv in sam sem pripravljen.  Glede podnebnih sprememb. Podnebne spremembe so, to je dejstvo. Za njih je tudi, govorim da, izključno kriv človek. In to različne študije na tak način tudi podnebne spremembe interpretirajo. Se pravi, ni za vse kriv človek, je pa tudi kriv človek. In na to temo sem prebral, pa ne samo v zadnjem času, ampak že pred te, veliko stvari. In morda se jaz tukaj z Levico ne bomo pač, nikoli se ne bomo s tem strinjali. In čisto normalno je, da se okoli tega ne bomo strinjali. Mi imamo različne poglede na mnogo stvari, ampak to je pač moje stališče.  Glede drugega tira sem skušal zlasti poudariti, to ste me spraševali, ali bo spet prišla Madžarska, ali bomo prodali Madžarom, ne bomo prodali Madžarom. O tem v koalicijski, to v koalicijski pogodbi ni zapisano. Sam pa se zavedam pomena, da se moramo s sosednjimi državami, z drugimi državami pogovarjati, ne pa izključevati. Tudi Luka Koper potrebuje te države, če želi preživeti, če želi delati. In tudi drugi tir potrebuje te države. Kdo bo pa vozil tovor? Ampak izključevanje sosednjih držav pa ne pride v poštev. Jaz se ne strinjam z izključevanjem enostavno in pri tem ostajam, pa naj si bo to je Madžarska, Slovaška, Češka ali pa Poljska. Pač to so naše partnerske države. Tako da glede konkretnih dogovorov, pogovorov, lepo vas prosim, v koalicijski pogodbi tega ni zapisano ali bomo prodajali, ne bomo prodajali, tega ni, pa odgovarjam še naprej, glede Madžarov oziroma glede Luke Koper. Poglejte, Luka Koper ni na seznamu 15 podjetij, najprej je treba spremeniti seznam, ki ga imamo, če bi se lahko o tem pogovarjali. Ampak ta trenutek mi te spremembe seznama nimamo. Sam, če bi pa moral vam povedati stališče, infrastrukturni deli so pač v državni lasti, to je dejstvo, kar je tržno pa je tržno. In se lahko velja o določenih elementih okoli tega tudi pogovarjati. Ampak dokler ni tega v koalicijski pogodbi ni in dajte razumeti, da to kar je v koalicijski pogodbi prioriteta. Torej, na mi insinuirati nobenih odgovorov v povezavi s tem kaj mi želimo z Luko Koper narediti. To mislim, da glede Madžarov in vsega tega je v bistvu neko sejanje strahu, kaj vse Madžari prinašajo, to je velika država srednje Evrope, ki veliko lahko pomeni s svojim pretovorom tudi za Luko Koper in drugi tir. Sedaj si pa vi predstavljajte, mislim to je priložnost za drugi tir, pa bodisi to Madžari, Slovaki ali Poljaki, katerakoli zaledna država.   (nadaljevanje) Glede, omenjeno je bilo carsharing, car pull in(?), poglejte, enostavno verjamem v to zgodbo. To ni pri meni samo puhlica, ampak verjamem v zgodbo glede carsharinga, zlasti, kajti to je mobilnost v prihodnosti. Namreč, 1,1 % posameznika v avtomobilu. Se pravi, en posameznik na avto imamo danes. In recimo, če jaz prihaja iz Vipavske doline v Ljubljano je povsem normalno, da se še kdo vozi z menoj ali ne in si pač, delitvena ekonomija. To je to. In s tem mi mnogo prinesemo k tem tudi razogličenju izpustov CO2 in tako dalje. To se da. In v tujini to je in je tudi možno pri nas. Na primer, ene ideje kot jih imajo že v mnogih državah, recimo, v teh mestnih vpadnicah ali na avtocestah lahko so tako imenovana P+R parkirišča, ko se tja pripeljejo ljudje z avtomobili, naprej pa gremo ali bodisi z avtobusi ali so to, v tujini lahko potem železniške povezave, ali so to naprej, sedaj ne smem nobenega konkretno omeniti podjetja, ki jih imamo že v Sloveniji. Ampak recimo carsharing avtomobili v določenih družbah, v privatni lasti, seveda, kakorkoli. Se pravi to so možnosti, ki ponujajo razmislek. In sam, zakaj sem začel s to temo? Ker tega na drugi strani, ker sem sit da mene ali pa mojo politično opcijo vedno si očita, ah, ne, ti pa niso za to. S tem sem želel nakazati tudi smer svojega političnega delovanja. Ne pa da je slovenska sredina in desnica označena kot tiste, označujemo kot tiste, ki, ne, kje pa, to so proti razvoju tovrstnih tehnologij in tako dalje. Bom prišparal še en odgovor za naprej, ker vem, da bom dobil vprašanja s strani mojih kolegov iz Levice tudi na to temo.  Tretja os, tudi Zasavje. Po mojih podatkih je tukaj ta projekt zelo zelo zaostal. Se pravi, tukaj se strinjam, da sevedno govori o južnem delu, o koroškem delu in da Zasavje je res nekje zelo daleč. Lahko vam rečem in obljubim, da se bom trudil. Če pa moram reči objektivno, v fazi mojega mandata kaj lahko naredim v dveh letih, je pa razen tega, da greva midva skupaj tja in pogledamo situacijo, bom, ne vem, bi se vam lagal, pa ni to moj namen. Ampak zavedam pa se problematike tudi zasavskih cest, da pa bi lahko tukaj začeli govoriti o kakršnemkoli umeščanju, gradbenih dovoljenjih in tako naprej je pa to projekt, ki je še zelo daleč. Jaz sicer to obžalujem, ampak to mi ta trenutek imamo na mizi.  Še Sava, je bilo omenjeno. Jaz sem že uvodoma podal stališče, da sem za in pristaš tega za hidroelektrarne tudi na Srednji Savi in upam, da bomo skupaj s kolegom okoljskim ministrom gospodom Vizjakom to uspešno vodili in umestili to v prostor, ki bo tudi okolju sprejemljivo seveda, ampak če imamo mi vodo, lepo vas prosim, je ne smemo samo spuščati, ampak dajmo jo izrabiti. Nihče je ne bo izrabil namesto nas, če je mi ne bomo izrabili. Sava tudi v tem delu pač je priložnost.  Glede podnebnega zloma 2030, zavedam se različnih nevarnosti, ne bi pa govoril o podnebnem zlomu ali kaj podobnega, ampak absolutno so nastavki ta trenutek problematični in lahko pridemo v problematično stanje.  Glede TEŠ, Nova Slovenija je bila leta 2011-12 politična stranka, edina v celoti politična stranka, se pravi celotna poslanska skupina, ki je glasovala proti poroštvu za TEŠ 6. Edini. In vam nekaj sedaj povem, takrat smo iz Šeleške doline o lastnih predstavnikov stranke prejemali številna pisma, maile, izstopi iz stranke, kaj se pa vi greste, poglejte kaj se bo zgodilo, socialna bomba bo in tako dalje. Danes nam dajo prav, da smo takrat imeli pravilno stališče. Mnogi izmed njih so nazaj člani stranke. Ampak edini smo v celoti, se pravi enotno glasovali proti poroštvu. In smo bili do tega projekta že takrat tako iz prvega kot drugega finančnega dela zelo, ne negativno nastrojeni, ampak smo videli vrsto, več problemov, kot pa pozitivnih stvari. Danes se kaže, da smo imeli v tem primeru prav. Še glede, pa konkretno stališče, poglejte do leta 2030 glede zapiranja TEŠ oziroma tako, zapiranje TEŠ je realnost. To ni zgodba, ki se bo nekoč zgodila, ampak to se bo zgodilo, ker drugače ne gre. Mi smo vrsto aktov že sprejeli na mednarodni ravni, Evropski komisiji in tako naprej, ki to opredeljujejo. Pa tudi sicer, ne samo zaradi aktov samih. In moje stališče je, da tukaj ne gre samo za zgodbo zapiranje TEŠ, dejstvo je, da ga bomo zaprli, ampak tudi za širši kontekst Šaleške doline. Vrat na nos reči zaprli bomo TEŠ, brez da mi ugotovimo socialno katastrofo, ki je grozeča ob tem, si jaz ne upam. Ampak naredil bom pa vse v mojem mandatu, da ustanovimo neko posebno medresorsko komisijo, vključujoč Ministrstvo za okolje, delo, družino in socialne zadeve, da ne pride potem, ko bo prišlo do zaprtja TEŠ do socialne bombe. Zraven ni samo zapiranje TEŠ, ampak je zraven še rudnik, so zraven še druge stvari, ogromno ljudi mi daje ideje kaj se dogaja z opuščenimi rudniki po svetu, bodisi je to za shranjevanje računalniških oprem, diskov in tako dalje. Ampak vse to so ta trenutek ideje, ki jih bo potrebno v doglednem času oziroma zelo kmalu tudi vnesti. Zagotovo po eni strani nam TEŠ zagotavlja večjo energetsko neodvisnost, zagotavlja nam stabilnost električnega sistema, prav tako delovna mesta, kar sem že omenil, ampak mi več koraka nazaj na tem področju ga nimamo. Se pravi, ob tem se, ko opuščamo termoelektrarne, TEŠ, ko postopoma opuščamo fosilna goriva se moramo zavedati, da moramo narediti prestop naprej, k obnovljivim virom energije. To je dejstvo. Zaradi tega sem tudi tak zagovornik hidroelektrarn.  Še ena stvar, ki sem jo tukaj omenil, saj ne vem ali v tem delu ali potem naprej pri, vetrna energija. Omenjeno je bilo, da mi nimamo dovolj vetra oziroma ali je veter pravi ali ni prav. Tudi tam, kjer je dovolj vetra, da bi lahko postavili vetrna polja, imamo mi v tej državi problem, tudi tam jih nočemo imeti. Absolutno pa zagovarjam eno stališče, in sicer da glede vetrne energije, vetrnih polj, se pravi, da so na takih odsekih, recimo, kjer ne grozijo okolju, na primer, se pravi, da je v nekem soglasju postavljeno. Jaz prihajam iz Vipavske doline. Mi z vetrom res nimamo težav. Ampak še vedno pa ne vem zakaj tudi po Krasu, pa kje drugje ni več vetrnic postavljenih. In takrat, ko potrebujemo pa elektriko, takrat so pa vsi pametni in vsi protestiramo, recimo, če imamo izpad za pol ure. Ampak od nekje ta elektrika mora priti.  NEK sem povedal svoje stališče že uvodoma. Jaz osebno bom naredil vse strokovne podlage in vse ostale podlage, da pride potem lahko lažje do odločitve glede NEK. Se pravi, tudi glede jedrske elektrarne, drugega bloka jedrske elektrarne. Meni se zdi to pomembno, zaradi tega, ker če na drugi strani govorimo lahko o izpadu iz TEŠ in TEŠ-u, moramo na drugi strani govoriti tudi kaj bomo pridobili notri v sam sistem.  Splača se tudi, bom rekel, počakati lahko par let glede jedrske tehnologije, razvoja cen in tako naprej. In ni potrebno, da skočimo vrat na nos sedajle ta trenutek v to vodo. Potrebno je tukaj pa nadaljevati, kot sem poudaril, z vsemi strokovnimi podlagami, da potem ko bi lahko potegnili odločitev, jo lahko potegnili in bi sorazmerno hitro prišli lahko do drugega bloka.  Glede razgradnje, tukaj sem tudi že uvodoma omenil glede Vrbine. Ni to sedajle ta trenutek samo problem Slovenije. In mislim, da bo tukaj potrebno, da bom bil jaz tisti minister, ki bom moral narediti meddržavni dogovor skupaj v sodelovanju z zunanjim ministrom, seveda, bomo morali tukaj nekaj narediti. In jaz obžalujem, da tega sedaj nimamo že urejenega.   (nadaljevanje) Ampak ni samo to odvisno od nas. Je pa tudi ta del, se pravi, je velik zalogaj. Kajti, imamo tudi sicer še vrsto drugih odprtih vprašanj z Republiko Hrvaško, ampak to se pa strinjam, da je eno izmed pomembnejših vprašanj. In se mu ne bom izogibal.  Energetska revščina. To je problem. Jaz ne da sem pozabil na začetku omeniti. S tem, ko sem nekako govoril tudi o tem, da če bomo šli mi na obnovljive vire energije bodo postopki pridobivanja dražji, bodo cene električne energije vsekakor šle gor. Ampak nadaljevanje subvencioniranja, recimo, prenov energetskih sanacij iz EKO sklada, v letu 2019 so tukaj rekordni zneski na primer. Za ta namen je ta trenutek mislim, da okoli 100 milijonov evrov ali nekaj manj denarja na voljo. Se pravi, nadalje tukaj, recimo, strokovno energetsko svetovanje v okviru mreže energetskega sveta in tako naprej. Se pravi, rešitve so. Se pa zavedam tudi tukaj te težave, na eni strani cene bodo šle gor, na drugi strani imamo mi nastavke, da je energetska revščina zagotovo še večja. Ampak tudi imamo na voljo spodbude iz Evropske unije. Tudi Evropska unija za ta segment namenja znatna sredstva. Recimo sklad za pravičen prehod 7,5 milijarde evrov dodatnega denarja v proračunu Evropske unije je namenjeno in spodbudili naj bi za okoli 40 ali med 30 in 40 milijard evrov tovrstnih naložb. In tukaj glede energetskih sanacij. Pač te morajo biti izvedene strokovno, celovito, drugače nismo naredili nič, enostavno. Se pa zavedam, da je v bodoče energetska revščina oziroma ta razlika, da bo postajala, da če ne bomo ukrepali, vedno večja.  Glede frekinga(?), imeli smo o tem številne diskusije v preteklem mandatu tudi, kolikor sem jaz ta trenutek seznanjen, mislim da takrat ni prišlo do okoljskega soglasja. Nisem strokovnjak za freking, da bi lahko komentiral ali pa, ne vem, komentiral ja, izdajo soglasij s strani ARSA ali pa drugih institucij. To je vprašanje za kje drugje. Sam ne poznam podrobno metod pri frekingu, da bi lahko ocenil bolj podrobno stvari.  Glede pritiskov se pa spomnim, vem da so se pritiski na ministra Lebna, to je bilo v medijih. Kaj je bilo dejansko ne vem. Ampak v medijih je pa bilo. Mislim, da je bila ena oddaja na televiziji celo temu posvečena, da so se dogajali. Takrat je, mislim da, tudi direktor ARSA moral oditi. Pravim na to, da spremljam vsak dan vsa poročila se tega sedaj vrat na nos tako spomnim, da se je to takrat dogajalo.  Vprašanje, za katerega sem vedel, da ga bom dobil, je širitev avtocestnega obroča, vpadnic ter hkrati brezogličenje. Jaz pa mislim drugače, da to gre z roko v roki. Ali veste zakaj? Koliko pa je izpustov CO2 ob tem, ko promet stoji od Lukovice, tisti, ki ste vozniki iz Štajerske do Ljubljane. Ker veste pa, da železniškega prometa v tem delu, govorim od Lukovice, dolgo časa ne bomo uredili. In takrat ko avto stoji je največ izpustov. In stojijo ljudje ure in ure in nečloveške so te gneče. Ali vi veste, da vsak dan tisti, ki se pripeljete, je od pol sedmih pa do devetih imamo tam gnečo. Na primorki je isto. In lepo vas prosim, vložek v ta del širitve in to je mogoče v tem mandatu narediti, to pa jaz zagotavljam, v tem mandatu je mogoče narediti in so študije ter načrti pripravljeni, kolikor sem seznanjen, je mogoče razbremeniti in odpraviti gneče pri vstopu v Ljubljano, zlasti s strani Štajerke in Primorke. Tukaj, kot sem seznanjen, tudi okoljskih dovoljenj ni potrebno pridobivati. Druga zgodba je glede Gorenjske pa Dolenjske. Ampak meni se zdi to zelo pomembno, da ljudje pridejo v Ljubljano tudi z avtomobilom v doglednem času, če že z vlakom ne morejo. In to je tista rešitev, ki jo moramo sedaj sprejeti,     (nadaljevanje) bi rekel, ad hoc in nastavki za to so vsi sprejeti.  Sam se bom tukaj zavzemal do konca. Jaz moram povedati, da to je moja prioriteta. Gneče do Ljubljane bom skušal in jih želim odpraviti. Zaradi tega, ker tukaj stoji več kot sto tisoč ljudi vsak dan, sto tisoč ljudi.  Glede električnih vozil, jaz vem in to sem tudi omenil v uvodni predstavitvi, neprimerno je, da imamo takšne subvencij, mogočne subvencije na električna vozila, ki stanejo 100 tisoč evrov. Se pravi, razliko tukaj je treba tukaj urediti po avstrijskem modelu. Se pravi, na subvencije, ki so namenjene v ta sistem je treba prerazporediti, da so večje, v večji meri gredo odstotkovno večji del za subvencije, za avtomobile srednjega razreda, ki so cenejša. Tisti, ki ima za avtomobil električni 100 tisoč evrov, med tem ko pa za avtomobile, ki so 20, 25 tisoč evrov, tukaj bi bilo v tem delu povečati potrebno subvencijo.  Druga cev, sem še vedno za, v nasprotju z alpsko konvencijo, se strinjam oziroma ali je to resnično v nasprotju z alpsko konvencijo in s postopki bomo pa še videli.  Cestnine za tovornjake. Mi imamo stališče zapisano v koalicijski pogodbi. Koalicijska pogodba je tisto, kar se bomo držali in kar je zapisano bomo tudi uresničili in v takšni obliki kot je zapisano. Drugače, verjemite, da ne bi zapisali tako eksaktno, kot je to v koalicijski pogodbi.  Bela krajina. Vem, da je glede Bele krajine in sem slišal številne očitke na račun vseh ministrov do sedaj, glede ukrepov na tem južnem delu. Ampak veste, da morda ti očitki glede južnega dela na ministre niso tako upravičeni, kajti naredilo se je veliko. Je pa res, da Korošci so res glasnejši v tem primeru. Ampak kakor sem seznanjen so tudi dela oziroma postopki na južnem delu tik pred tem, da se začne. Na primer, gradbeno dovoljenje Dars čaka že več kot eno leto, poroštvo države je že dano za odsek med avtocesta in /nerazumljivo/ se pravi EU sredstva, za ta del so tudi zagotovljena. V bistvu čaka se zelo male stvari pred tem, da se začne graditi. In sam lahko dam samo to zavezo, da se bom trudil, da se bo ta gradnja južnega dela pospešila vsaj v tem delu, kjer so tudi evropska sredstva že na voljo. Se pravi, mi imamo denar na voljo. Imamo pa ene druge težave. Želim biti človek čim bolj tudi kot minister, se pravi praktičen in tudi ostale etape, kot sem seznanjen, so v pripravi. Tudi ta del, to sem že uvodoma govoril, odsek od Malin do državne meje in tako naprej, odsek od Odsredka do Malin, se pravi te etape so v pripravi. Je pa res, da bo potrebno včasih tudi malce bolj rigurozno poseči v same postopke, ko se čaka, čaka in čaka. To tudi meni, verjemite, da mi kot državljanu te države ni všeč, da pa ne govorimo o ljudeh, ki prihajajo iz tistih krajev. Moja obljuba je leta za Belokranjce, Dolenjce, da bomo te stvari pospešili. In zelo v kratkem bom tudi te stvari zahteval podrobne podatke kje so.  Dolžan sem še odgovor glede osi, stična točka, tega konkretno ne poznam. Se bom pa pozanimal in vam v kratkem to, če bom potrjen, vam v kratkem to pošljem.  Glede spreminjanja trase, ste tudi vi mene vprašali. Gori, kot sem obveščen, ta del, od Šentruperta gor še ni dokončno umeščen. Zakaj sem rekel 14 dni? Ker bi rad dobil samo eno stvar, ali obstajajo na drugi strani kakšni ustrezni dokumenti, ki so verodostojni, da   (nadaljevanje) mi lahko proučimo obe stvari. In to pri vseh podpornih službah, ki so na ministrstvu in DRI-ju je, po mojem mnenju, mogoče zelo hitro dobiti. In glede na to, da že celo zaslišanje največ resnično govorimo tudi o tretji razvojni osi bo to prioriteta za moj prvi mesec tega mandata, bo to res prioriteta. Se pravi, jaz vem, da je tretja razvojna os res prioriteta, morda bolj kot kakšen drug projekt, okoli katerega se mnogo bolj govori. Kajti, tukaj trpijo dobesedno ljudje direktno. Enako kot trpijo vsak dan v gneči, ko prihajajo v Ljubljano.  Prosim še naprej za vprašanja.
Najprej imamo dve repliki, če prav razumem, gospa Sukič, potem gospod Siter.
Hvala. Bom zelo kratka. Tri zadeve pa le moram pokomentirati.  Saj ni važno, da vi prihajate iz Nove Slovenije, jaz pa iz Levice, ampak kar se tiče tega ali človek vpliva na podnebnem spremembe ali ne vam pa moram pač čista dejstva predočiti, in sicer leta 2013 je koncentracija CO2 prvič v zgodovini meritev presegla 400 PPM, to je število delcev na milijon. V času zadnje ledene dobe je bila koncentracija CO2 v atmosferi okoli 200 PPM. Pred industrijeko revolucijo je bila 280 PPM, leta 1960 okoli 320 delcev na milijon. Februarja 2019 pa že 411 PPM. Sedaj mi pa vi povejte, ali so med tem začeli vulkani bolj bruhati v ozračje, ali je to naredil človek. Odkar je človek začel z industrializacijo smo podvojili število delcev in to je dokazan vpliv človeka na te procese, ki se dogajajo. Žal mi je, ampak to je dejstvo. In ne razumem tega vztrajanja in izmikanja zakaj bi bežali pred odgovornostjo. Človeštvo je to, žal, naredilo. Kar se tiče energetske revščine ste omenil evropska sredstva. Poglejte, v preteklem mandatu na Ministrstvu za infrastrukturo niso znali porabiti 5 milijonov, ki so bili za boj proti energetski revščini rezervirani v operativnem programu za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020, samo opozarjam, da boste vedeli, da bi lahko se 5 milijonov porabilo, pa se žal ni. Trajalo je skoraj dve leti tega mandata pred vami, da so se začela porabljati prva kohezijska sredstva v ta namen. In zato apeliram na vas, kot bodočega ministra, da skrbno proučite zakaj se to ni porabilo in da usmerite vse napore, da se v bodoče taka šlamastika ne bo več dogajala.  Za širitev obvoznice bom pa še enkrat rekla, poglejte, vi imate argument, da avti stojijo, jaz pa imam argument, če bi teh 800 milijonov evrov dali, kar je dokazano, bi s temi 800 milijoni evrov celo ljubljansko urbano regijo lahko na ta način z železniško infrastrukturo pokrili, da bi začela funkcionirati, kot se spodobi. Bi ljudje začeli to uporabljati in ne bi rabili več v takih vrstah stati in ne bi rabili več spuščati v luft, ne bi rabili več spodbujati uporabe avtomobila. Ker kaj se bo zgodilo, to je zelo kratkoročna rešitev. Na kratki rok boste mogoče celo nekaj malega razbremenili, že v srednjeročnem obdobju se bo to pokazalo kot kontraproduktivno. Zato res premislite, gre za hude vložke, 800 milijonov, milijarda, verjetno bo še naraslo, ker vedno narastejo na koncu te cifre. Ne vem, pač premislite. To je moja pripomba, več pa danes se ne bom oglašala. Hvala lepa.
Hvala lepa. Replika Primož Siter, tri minute imate za repliko.
Hvala. Tudi jaz bi vam, spoštovani kandidat, odgovoril ali pa vrnil žogico prijazno, na vašo ugotovitev, da ugotavljamo, da desnica in sredina je takšna in takšna. Mi vam dajemo priložnost. In srčno upamo, da ta nova desnica razmišlja drugače kot tradicionalna desnica, ki jo je v končni fazi tudi infrastrukturno pripeljala kjer smo, da se ukvarjamo s tem ali je železnica potrebna ali ne, ali jo bomo ali kakorkoli. Kar pa se tiče vašega odgovora na moje vprašanje v zvezi s sodelovanjem z Madžarsko pa tako, jaz razumem sodelovanje z Madžarsko ali pa lahko ga razumemo na večih ravneh. Eno je sodelovaje, ki smo mu takorekoč zavezani kot članica Evropske unije, kje je neka druga članica   (nadaljevanje) naša, da rečemo, sestra, če že govorimo o neki evropski družini radi in je naša infrastruktura, seveda, na voljo. Od tega kakopak tudi naša država nekaj ima. Zato so naše meje odprte, zato smo se zavezali sodelovanju znotraj Evropske unije na vseh, tudi na gospodarski ravni.  Druga stvar pa je, če eni drugi državi prepustimo, da upravlja z našo infrastrukturo in tovrstno sodelovanje, ki je bilo nakazano v preteklosti ni drugega kot upravljanje Madžarske s slovensko infrastrukturo, kar je pa težavno. In sedaj mene zanima in vas zopet, kot sem vas uvodoma pozval, da mi odgovorite na vprašanje, ali ste za to, da se, kot je bilo začrtano na začetku, se pravi, da rečem delnim prevzemom slovenske infrastrukture s strani Madžarske, na takšen način nadaljuje, da ali ne. Ali imate v vidu kakšno drugo sodelovanje, pri katerem bo Slovenija še vseeno držala, kot se reče, zgornjo roko nad celo stvarjo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Repliko ima še Violeta Tomić, tri minute. Izvolite.
Moja replika bo izjemno kratka. Tri sekunde. Govorili ste o evropskih sredstvih, ki so namenska za južni del tretje razvojne osi in domačini se bojijo, da bo ob vsem tem mečkanju, ki ga je naredila dosedanja vlada, da bodo ta sredstva zapadla, kar bi bila pa velika škoda. In ne vem kdo bo potem odgovarjal, da zgubimo milijone evrov za nekaj samo zato, ker nismo uspeli zbrati papirjev in papirologije. To bi bila pa res žalostna in katastrofična zadeva in slab scenarij. Zato vas bom priganjala, da nadoknadimo izgubljeni čas. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Vrotvec želite odgovoriti sedaj ali po naslednjem sklopu? /oglašanje iz klopi/ Kako? Izvolite.
V bistvu bom odgovoril gospodu Siterju. S tem se strinjam, kar je gospa Violeta Tomić dejala. Ampak gospod Siter, poglejte, nihče nič ne prepušča v upravljanje in tudi za naprej imamo mi zelo jasno katerih 15 podjetij je na seznamu za prodajo karkoli. Želim pa si sodelovanja Luke Koper in Republike Slovenije z zalednimi državami, ki jih potrebujemo. In ne bom izključeval nobenega. To je neodgovorno, da na tak način izključujemo druge države iz vseh ad hoc lahko oblik sodelovanja pri razvoju naše luke ali pa kateregakoli drugega podjetja. SE pravi, govorim zelo načeloma. Zaledne države nam lahko pomagajo pri dodatnem razvoju Luke Koper. V zalednih državah ne bo pretovora, ki te dni oziroma ki je te dni v vpadu. In pred Luko Koper tudi zaradi virusa in tako naprej so številni izzivi. Samo na to opozarjam v teh dneh, ko berem vso to literaturo okoli koronavirusa. Hvala.
Hvala lepa. Prehajamo na naslednji sklop razprav. Prijavljeni so Boris Doblekar, Soniboj Knežak in Jani Prednik. Gospod Doblekar izvolite.
Hvala lepa. Spoštovani kolegice, kolegi! Spoštovani kandidat za ministra, gospod Vrtovec. Jaz bom tudi kratek za spremembo, zato ker je že toliko ura, pa tudi smo že veliko slišali, veliko ste povedali. Veliko so poslanci že vprašali, tako da…  Na hitro bom izpostavil par težav, ki ih vidim ali pa ki jih stalno poudarjam in verjamem, da si boste morali tudi vi mogoče na poslušati ali pa se jih lotevati, lotiti. Vaš program oziroma predstavitev je bila kar taka, bi rekel, zelo obširna. Kot da bi šel za en daljši mandat. Seveda se nadejam, da boste v tem mandatu nekako zastavili, pa poskušali stvari premakniti ne bolje in jih potem naslednja štiri leta še nadaljevati, kolikor ste povedal.  Na hitro bom šel, ampak res čisto na hitro bom preletel. Od železnice ste kar precej povedal, se obnavlja infrastruktura, se nabavljajo novi vlaki. Rekel ste, privlačen in cenovno ugoden, seveda ta javni prevoz. Seveda s tem se avtomatsko absolutno tudi strinjam. Da bo cenovno ugoden, upajmo. To bo verjetno bolj kot ne trg   (nadaljevanje) postavljal cene ali pa ponudba – povpraševanje. Nisem pa slišal, nič niste omenil muzejskega vlada oziroma naše kulturne tehnične dediščine, ki se mi zdi zelo pomembno in upam, da boste tudi temu posvetil malo več pozornosti, kot doslej. Kajti, slišati je, da počasi to gre v zaton zaradi pomanjkanja denarja, pa ni treba veliko dati, pa se bo zadeva obdržala in šla tudi lepo naprej.  Avtovlake bi samo še omenil. Ti avtovlaki zelo malo vozijo, tudi tovora smo zelo malo dali na vagone doslej. Vemo primere Avstrije in tako naprej, subvencionirajo te prevoze, zato jih potem kamioniraji oziroma lastniki teh logističnih podjetij tudi uporabljajo in pa seveda zelo pomembno je, da je ta prevoz tovora oziroma tovornjakov po železnici tudi dovolj hiter, da pride pravočasno na cilj.  Mnogo je bilo tudi obljub s strani ministrice avtoprevoznikom vsepovsod. Jaz upam, da se boste seznanili s to problematiko, ki jo imajo in jim boste poskušali iti nasproti in jim pomagati po najboljših močeh.  Rad bi tudi to, da nekako javno poveste ali razložite v prihodnosti, ko boste prevzeli mandat, predvsem mladim, ki zelo radi rečejo, da gredo cestnine, ki jih plačujejo za avtomobile, v železnico. To so neke floskule, ki se pojavljajo in dostikrat je to slišati. Je pa res, da tudi avtoprevozniki, sploh sedale zaradi gradnje drugega tira pač neka dodatna sredstva vplačujejo v to. Morda iz tega ven to prišlo in bi bilo treba to zelo jasno pogledati in razložiti ljudem, da se bo vedelo kdo pije, kdo plača, da ne bodo takih stvari govorili, pa delali škodo.  Obvoznice, ceste, avtoceste, o tem ste tudi veliko govorili. Šli ste tudi lokalno, ste se sami dotaknili. Nekateri poslanci so se svojih dotaknil. Jaz se bom pa spet samo na hitro tega problema, ki je star 20 let, obvoznice v Hotiču še vedno ni. Zapleta se vsepovsod, tudi na Ministrstvu za okolje z raznimi naravovarstvenimi soglasji in tako naprej. Upam, da bosta z ministrom za okolje in prostor dobro sodelovala. Tega je sedaj manjkalo, tega medresorskega sodelovanja in usklajevanja. In po današnji predstavitvi kandidata ministra za okolje in prostor, gospoda Vizjaka, sem dobil neko upanje, da se bodo tudi te stvari premaknile. Torej Hotič obvoznica 20 let, papirji pripravljeni, vse, ni umestitve, ni izgradnje. Bom na hitro nakazal samo še obvoznico Hotič, je že tudi stara več kot 20 let, pa je tudi nikjer ni, pa tudi obvoznica Gabrovka. Več o tem ne bom. Ne bom sedaj rekel, da morate vi zgraditi te obvoznice jutri, letos, čez dve leti, čez štiri leta, ampak samo da se nekaj prestavi, pa nekaj premakne. Kajti, to povabilo na 20 let, obletnico, povabilo na torto v Hotič še vedno velja in boste potem vi povabljen, ki bo sedale v kratkem, če se ne bo nič premaknilo.  Zasavje je bilo omenjeno, tretja razvojna os, okej. Jaz bom samo to rekel, 9, 10 tisoč avtomobilov dnevno iz Zasavja v Ljubljano. Če bi se vsaj ta cesta obstoječa, ki je, ki je zelo obremenjena, malo porihtala na določenih odsekih, tam od Senožet do Dolskega pa do Ribč, pa bi bilo to že narejenega juhuhu. Cesta je res v razsulu totalno. V Ribčah je celo en del zožan, ki ga je država naredila, pa pustila tako kot je in nikoli ga ni šla narediti, pa sem šel prioritete gledati, pa je spet umaknjen na 2025. Samo teh par stvari, če bi se naredilo, pa bi bilo že veliko narejeno, pa par zavijalnih pasov, pa tam, da bi se tiste Ribče malo odprle s pločniki ven, da bi lahko ljudje na cesto šli na glavno, tako sploh ne morejo iti. Ampak te že tudi vse veste, saj sem že skozi poudarjal, ampak bom še zmeraj naprej, pač, ne bom obupal. Pa tudi Vače, turistična cesta grozna.  Energetika. Tudi to ste povedal. Jaz bom samo povedal to, kar sem že dal poslansko vprašanje in vedno poudarjam, je nekaj gospodinjstev oziroma hiš, kmetij, starejših, ki se nekako oživljajo, ki ljudje prihajajo nazaj, ko se spraznile zaradi takih in drugačnih neumnih odločitev v socializmu. Te kmetije bi se rade oživele. Ljudje mladi pridejo nazaj, pa ni elektrike gor. Takih je zelo malo, ampak ni gor elektrike. Katastrofa. Potem pa pravijo, ja ali bo občina ali država ali ob ne vem kdo elektriko potegnil do tja. Pač z roko v roki. Treba je take stvari, dajmo najprej tiste osnovne zadeve   (nadaljevanje) rešiti. Potem pa bomo šli še malo naprej.  Avtobusne linije. Še vedno upam, da bodo ostale subvencionirane določene linije, tam, kjer ni toliko tržnega interesa in ena od takih je tudi to, ki jo bom še enkrat povedal, tudi Ribče. Avtobus bi samo od Senožeč šel čez Ribče, pa bi ljudi pobral. Vsi to pričakujejo. Dajmo vsaj poskusno narediti, saj ni treba, da to uvedemo, ampak dajmo za probati, da vidimo ali je interes, pa bi se ljudje vozili ali ne, da pridejo v Ljubljano ali pa na drug konec. To je to.  Sem proti koncu. Samo še ena zadeva, gradnje avtocest, obnove, vzdrževanje. Ceste se asfaltirajo. Obstajajo pa tudi reciklatorji. To so blazno drage mašine, ki jih ne bo šel kupiti kar vsak. In te mašine stojijo, zato ker ministrica za infrastrukturo ni imela posluha, da bi se to zadevo uporabljali, da bi se ceste obnavljale z reciklatorji. To je zelo pomembno, kajti se tisti material, ki se ga zreciklira ponovno uporabi, torej, ta bitumenska masa kompaktna se naredi in se uporabi. Potem ni onesnaževanja, ni gradbenih odpadkov. Skratka, vsi govorimo o tem recikliranju, da ne bomo povzročali odpadkov, je tudi manj onesnaževanja pri samem vzdrževanju cest oziroma pri obnovi ceste. In pa tudi cenejše kot pa ponovno asfaltirati. In pa kar je bistveno, za pogled v naprej, če boš ti stalno to samo asfaltiral, pa te uničene ceste, ki jih imamo veliko, kar ste tudi sam ugotovil, kar je dejansko res, kar ministrica prejšnja ni hotela kaj dosti slišati, da so ceste v slabem stanju. Ko zrecikliraš in utrdiš to podlago je ta podlaga za veke vekov narejena. Potem samo zgornjo povozno obrambno plast zamenjaš po 20, 25 letih. In to je za naprej veliko manj stroškov za naprej in dajmo te reciklatorje, ki jih imamo, uporabljati. Niso bili kupljeni zastonj. Pa ne da bi kogarkoli, bi rekel, favoriral, ampak to dejansko je treba začeti uporabljati. Zelo uporabna zadeva, veliko veliko bolje kot pa samo asfaltiranje in stroji stojijo. Toliko da vas še opomnim na to. Boste sigurno vzel za dobro in tudi šel, boste kaj naredili v to smer, da se potem začne to tudi uporabljat. Toliko z moje strani. Da ne bom predolg, je že toliko ura, pa čaka naš še ena seja, še zakon o vodah, tako da jaz računam, da bomo nekje do polnoči, enih končali. Hvala. Želim vam obilo uspehov pri svojem delu.
Hvala lepa za vaše mnenje. Glede na to, da smo na Odboru za infrastrukturo bi želel, da se tu ne širi netočnosti. Recikliranje gradbenih materialov je v gradbeništvu nekaj povsem običajnega, tako nosilnega sloja kot obrabnega asfaltnega sloja. In to se izvaja.  Naslednji ima besedo Soniboj Knežak oziroma replika. Izvolite.
Gospod podpredsednik, to kar sem rekel, za tem tudi stojim. In ko mi boste vi povedal, pa dokazal, da kateri od teh strojev dela, da je kje pregret, ga bova skupaj pogledati. Hvala lepa.
Hvala lepa za vaš komentar. Te zadeve se uporabljajo in izvajajo in to jaz za tem, kot gradbeni inženir, stojim.  Naslednji ima besedo kolega Soniboj Knežak. Izvoli.
Hvala, predsedujoči. Spoštovani kandidat za ministra, kolegice in kolegi.  Jaz ne bom uvodoma ocenjeval primernost današnjega kandidata za funkcijo za katero kandidira. Je pa dejstvo to, da je pomemben državni resor v katerem se pretakajo milijoni, kar pomeni tudi milijon interesov, ki se sučejo okoli tega resorja. Zato verjamem, da je vam v kolikor pa verjamem, da boste dobil potrditev, da vam ne bo lahko. Pri tem jaz v nasprotju od kolegic vašo mladost štejem kot nekaj pozitivnega, če se boste obdali še s kakšnim starejšim, ki ima več izkušenj in pa s kakšno žensko vključili še v ekipo, pa imate vsaj teoretično vse predpostavke, da imate dobro ekipo in da vam tudi uspe.  Jaz bi najprej opozoril kandidata, morda tudi vas, ampak tudi kolegice in kolegi, ne vem koliko bo še razprav, ampak današnji kandidat kandidira za obdobje dobrih dveh let. Tako da bi jaz predlagal, da danes v bodoči razpravi   (nadaljevanje) opuščamo vprašanja, ne vem, ker sem si jih nekaj pisal, s čim boste reševali ekonomiko TEŠ, ko ga bodo zaprli. Gospod Vrtovec verjetno čez 20 let ne bo minister, pa bodo reševali ekonomiko TEŠ. Skratka, hočem opozoriti, dajmo se fokusirati na tisto, kar se lahko naredi v teh dveh letih. Tudi kandidat, jaz vem, da imate sedajle precej volje in energije, da boste marsikaj naredili, pa tudi vi upoštevajte, da boste opravljali mandati, če bo po sreči, do konca, dobrih dve leti. Jaz sem tudi glede na naše zakonodajne postopke pa umeščanje v prostor sem skeptičen okoli nekaterih vaših obljub, na primer obvoznico, da boste uspeli v dveh letih narediti, ker tu je, jaz poznam iz našega konca, bom kasneje tudi se navezal na to, da imamo znanstveno fantastiko, jaz sem sedajle skozi en tak birokratski postopek, ko sem hotel 60 let star vikend dozidati za 4 metre za eno sobo, pa sem včeraj po 5 mesecih dobil še zadnjo neumnost, da ne govorim, da so mi rekli, da ne more biti 4 metre, ga moram za 6 metrov in pol, pa ne vem kaj so mi vse našli. Včeraj so me pa še obvestili, da moram na vikend, ki je sredi gozda, nabiti oglas za sosede kaj bom delal, pa da se lahko v 8 dneh pritožijo, pa poslikati pa na upravno enoto. Skratka, to je tudi tisti del vašega, ko ste omenili birokratizacijo, dajte pogledat tudi te nesmisle, ki jih imamo kar precej. Če sem že okoli umeščanja teh projektov v prostor, jaz upam, da boste, sicer vem, da ni samo to, za ta reso z ostalimi ministri, ki se jih to toče, enkrat dokončno uredili te problematike, ki jih imamo s temi civilnimi gibanji pri umeščanju teh infrastrukturnih projektov v prostor. Jaz sem skoraj 37 let delal v gospodarstvu. Ko smo se pogovarjali za nove projekte znotraj firme smo zelo širok krog ljudi vključili v to. Poslušali pripombe, sprejemali, kar je bilo dobrega sprejeli, ko je bilo pa konec, ko je bil pa čas za akcijo je pa čas za akcijo. Do nekega zakonodajnega postopka naj bo civilna iniciativa vključena, se jih da poslušati kolikor je, ampak potem pa zakonodaja ne sme več prepuščati, da bomo odvisni od enega ali bo dal podpis da bo, ne vem, obrat s 400 zaposlenimi lahko drug dan obratoval. Tu mislim, da smo pa res, upam, da boste tu naredili kakšne premike.  Sedaj pa dva čisto konkretna, tako kot so tudi izkoristili, tudi vi ste že omenil, bom jaz se vezal malo na območje iz katerega izhajam, iz Zasavja, je že kolega Primož par vprašanj postavil. Omenili ste, da podpirate izgradnjo hidroelektrarn na Srednji Savi. Pri nas je predvidena hidroelektrarna Suha Dol. To je v kraju med Hrastnikom in med Zidanim mostom, kjer je tudi edini odsek 8 kilometrov, ki je cesta enosmerna in čaka na prenovo ravno zaradi te hidroelektrarne že leta in leta. To je edini ozek pas. Po cesti za Savo od Ljubljane pa do Krškega dol. In tu je sedaj v državno prostorskem načrtu, ki je bil sprejet, šest let mislim, da je trajalo, da so umestili ta projekt, ceste, ki bo upoštevala tudi nivo vode za hidroelektrarno, končno sprejet. Sedaj baje, da so na enih treh koncih malo iz tega načrta šli ven projekti in tu naj bi bilo zelo v kratkem tudi razrešen. Upam, da boste podprli ta projekt te izgradnje ceste, za katerega so tudi zasavske občine namenile kar nekaj milijonov tistih regijskih razvojnih sredstev. Z vašo predhodnico nam je bilo obljubljeno, da naj bi se prvi projekt izgradnje, to je z mostom v Hrastniku čez Savo začel v naslednjem letu. Sam projekt je pa vreden okoli 100 milijonov evrov in vem, da računajo tu na evropska sredstva. To je za Zasavje, potem ko je država zaprla rudnike, termoelektrarne in še kaj, da nam je to za gospodarstvo izrednega pomena. Tako da bi prosil, da s temi projekti nadaljujete.  Drugo, kar bi omenil, je tudi konkreten projekt, ki je v tako imenovanem šestletnem drsnem planu države oziroma vašega ministrstva. To je tunel Trbovlje-Prebold. To je 4 kilometrski tunel, ki pa za Zasavje dejansko pomeni priključek na, mislim, da so ga tako tudi poimenovali, kolega Ivan me boš dopolnil, da je to aneks k tretji razvojni osi. Ta tunel 4 kilometrski bi dejansko Zasavje povezal z avtocestnim križem in se izognemo vožnji preko Zagorja in slavnega trojanskega klanca z vsemi kamioni, da ne omenjam še drugo.  Morda samo omenim še glede okoli infrastrukture, pa ne vem, če boste čisto pravi naslovnik, ker malo, mislim, da si boste delili   (nadaljevanje) z okoljem. Govorim pa za rudniško infrastrukturo. Veste, da je država konec leta dokončno zapira RTH, to je par 100 kilometrov rovov, ki jih je treba tudi, razen tega, da jih zasipa z raznimi materiali, v glavnem pa tudi z vodo, treba tudi vzdrževati. In tisto, kar manjka, tu bomo pa poslanci Zasavja vztrajali, nimamo še ustrezno urejenega oziroma sploh ni urejenega monitoringa po zaprtju rudnika. To je verjetno malo kombinacija okolja in tudi vašega. Tudi na to bom apeliral in bomo po tem, ko se bo Vlada konstituirala zahtevali tudi zasavski poslanci en sestanek na to temo, da dogovorimo čisto konkretne akcije, ker 31. 12., ko se rudnik dokončno zapre bo kmalu tu. Želim vam kolikor boste izvoljen, pa jaz mislim, da boste dobili zadostno potrditev, vam želim uspešno delo. Je prav in korektno, da danes omenim, da jaz vam mojega glasu dal, ne bom pa glasoval proti, se bom vzdržal. Ker je danes pač moja specifična seja in danes morate dobiti potrditev koalicije, je le moja specifika. Bom pa zadeve, ki jih imate v programu, kar precej dobrih, jih bom pa kasneje, kolikor dobite mandat, tudi z veseljem podprl. Hvala lepa.
Hvala lepa. Repliko želi gospa Sukič, tri minute.
Saj bo minuta…
Pa prosim, da se držite Poslovnika…
Samo spoštovani kolega, to težko /nerazumljivo/ ste bodočemu ministru predvsem zakuhali v SD, kar se TEŠ tiče in sedaj se tu spotikate ob to ekonomiko. Jaz samo apeliram na ministra, kdaj če ne sedaj, naj se ukvarja za vsemi aspekti reševanja in prestrukturiranja TEŠ. To je treba začeti načrtovati nemudoma sedaj, ker se ni naredilo, pa bi se moralo narediti. To ne pomeni, da bo minister v dveh letih lahko to konkretno že kaj rešil. Lahko pa medresorsko, kot je napovedal, zadeve začne načrtovati in to vključuje vse aspekte, vključno z ekonomiko TEŠ, kaj se bo dogajalo, kako se bo to prestrukturiralo in tako naprej, vemo, da ne bo socialne bombe in tako naprej in da ne bo tudi ne ekološke bombe na koncu dokončne. Samo to sem imela v misih, ko sem to omenila. Prosim, da se nehate cinično spotikati ob nas, če omenimo to, sploh glede na prtljago, ki ste jo naprtili s TEŠ 6 ministru temu in bodočim ministrom. Hvala.
Hvala lepa. Naslednji ima besedo Jani Prednik. Izvolite.
Predsednik, hvala. Naj se še, če se Levica nekako obregne ob SD, naj se še jaz ob Levico. In sicer, Violeta Tomić je dejala prej, ni gospodarstva brez infrastrukture. To deluje malo šihofreno, kajti glasujete pa proti poroštvenim zakonom za izgradnjo vseh teh velikih infrastrukturnih projektov. Tako da bi od Levice pričakoval neko konsistentnost, ki pa, lahko opažamo, da je ni.  Kandidat za ministra, sedaj še kolega poslanec Jernej, jutri že verjetno gospod minister, tudi jaz nimam nič proti vašim letom. V bistvu sem navdušen, da, mislim da si eno leto starejši od mene, 34 let, sem navdušen, da prevzemaš resor, ki je težak. Jaz zagovarjam tudi v politiki profesionalizem, kar si tudi prej tudi že sam omenil. Imaš dolgoletne politične izkušnje. Marsikdo v zadnjem obdobju je priletel v politiko, bom rekel, z lufta in tudi kar na določena predsedniška mesta in se je kasneje izkazalo, da to ni najbolj okej. Tako da imaš, kar se tega tiče, mojo podporo.  V bistvu si glede tretje razvojne osi že vse povedal, bom samo podal nek komentar. Jaz se strinjam s tem, da imaš teh 14 dni, tri tedne, en mesec, da pogledaš glede določenih tras in na koncu verjamem, da boš ugotovil, da ni mogoče spreminjati teh tras, predvsem zaradi tega ne, ker se ti časovnica ne bo izšla, tako kot si sam dejal. Ampak vse je legitimno in prav, da to preveriš. Kajti, v zgornjem deli, se pravi v severnem delu, severnega dela se je gradnja na nek način že začela oziroma se bo začela, ker je pridobljeno gradbeno dovoljenje. V tem spodjem delu od Šentruperta do Velenja pa jaz verjamem potem, ko boš ti ugotovil z ekipo, da trase na nek način ni smotrno spreminjati. Verjamem, da boste pripravili tudi za ta del poroštven zakon, tako kot je bil nazadnje in tu naj omenim, da tudi Nova Slovenija kljub pomislekom ni glasovala proti temu poroštvenemu zakon, za kar se zahvaljujem. Med tem ko prej omenjena stranka Levica, ki tako zelo poudarja infrastrukturo, je glasovala proti. Jaz verjamem, da boste s tem zakonom prišli v Državni zbor in Socialni demokrati temu zakonu ne bomo nasprotovali. Seveda pa je potrebno   (nadaljevanje) nadaljevati z deli oziroma s postopki tudi v spodnjem delu, od avtoceste pa do Metlike. Tam sicer nisem najbolj seznanjen v kakšnih fazah je, ampak ravno zaradi tega, ker tudi tamkajšnji politični predstavniki v zadnjem obdobju niso bili preveč glasni do današnje seje oziroma do današnjega hearinga, se zadeve niso premaknile. In sedaj sem poslušal kolegico Tomić, da se je vsaj malo premaknilo in upam, da bo malo boljše zastopala ta del Slovenije, kot ga je do sedaj.  Jaz ti želim vso srečo pri vodenju. Mi bomo konstruktivna opozicija in absolutno tiste zadeve, katere bomo ocenili, da gredo v pravo smer bomo v parlamentu tudi podpirali. Tako da pred Socialnimi demokrati na tem resorju se nimaš česa bati. Vso srečo ti želim.
Hvala lepa. Imam še dve pooblastili, in sicer poslanko Ivo Dimic nadomešča poslanec Jožef Horvat in poslanca Luka Mesca nadomešča poslanka Violeta Tomić.  Zaključili smo s tretjim sklopom razprav, tako da besedo dajem kandidatu za ministra. Izvolite.
Najprej en okvirni odgovor na vse. Seveda ko si kandidat za ministra se pač pripravljaš na prevzem oblasti, na prevzem funkcije in imam stališča do številnih tem. Če imaš stališča do številnih tem to še ne pomeni, da želiš vladati naslednjih 20 let. Okej, če lahko vladaš, če ti ljudje zaupajo in če deluješ dobro, ampak ena druga stvar, ki je pomembna pa je, da grem pripravljen tudi v kabinet s strokovnjaki, politično voljo imam. Glede programa in vsega tega, kar sem omenil, saj na koncu, če izluščite je točk zelo malo, so pa te bistvene, ampak imajo več podtočk, lahko temu rečemo. Meni se zdi pomembno, da če že pridem pred vas in to mi je dejansko v čas, kolegice poslanke in poslanci, se sem, se pravi temu, tudi primerno pripravljen in oborožen z gradivi pa z vso dokumentacijo, ki je. Tako da če sem bil uvodoma predolg ali pa povedal preveč se vam opravičujem za znanje in za vse. Verjamem, da bomo dobro delali.  Poglejte, gospod Dobnikar je poudaril kar par stvari, Doblekar, se opravičujem, tudi glede muzejskega vlaka. To je zelo dobra priložnost, muzejski vlak kot tak. Potem pa imam še en predlog glede muzejskega vlaka, in sicer vzporedno s tem z bohinjsko progo, ki jo imamo, ki lahko gre z roko roki muzejski vlad in bohinjska proga, ki je res ena izmed zgodb za razvoj turizma tudi. In jo morda premalo izkoriščamo. Ne vem, doma imam ženo, ki se veliko ukvarja s kulturno dediščino in sem pač skoraj malo dolžan gledati tudi na to dejstvo, tako da zagotovo bom imel to pred očmi in je treba muzejski vlak kot takšen, ki ga imamo na voljo, izrabiti, ker to je naša dediščina. Lahko grem tudi glede gorenjske proge, imam pripravljene stvari oziroma bohinjske, ampak zagotovo to pa je ena izmed točk, ki je lahko zanimiva atrakcija in jo velja izkoristiti.  Razumel sem tovornjake na železnico in tako naprej, absolutno, ampak imamo tukaj problem, ki se mu reče tudi lahko okej, drugi tir, se pravi, da bi Luki Koper dali gor tovor na železnice. Druga stvar pa je, kar pri nas predstavlja problem, pa so zaledna skladišča. Se pravi, če vi greste po tujini v Italijo, ne sedaj hoditi, ampak kadar boste šli, pa pojdite dol proti, ko se gre mimo Pordenone, Portoguaro in temi deli, na desni strani vidite možnost, če greste s ceste ven, kakšna zaledna skladišča za njihova severno jadranske luke so tam na voljo. In tam je ta priložnost, ko govorimo o tovoru na vlakih. Od tam naprej gre tovor potem gor na Tebo pa tako naprej, po njihovi dobri železniški infrastrukturi in naprej v Avstrijo.   (nadaljevanje) Pri nas zalednih skladišč, žal, nimamo. In jaz mislim, da smo ogromno časa zamudili. Spomnite se debate o skladiščih takrat Orlek, Orleška gmajna in tako naprej. Od tega je sedaj minilo že 10 let. Se pravi, to je tista priložnost, ko ti lahko daš tovor gor. In o tem velja razmisliti, ne razmisliti, moramo o tem razmišljati, kako razbremeniti avtoceste težkega tovora in dati to na vlake. Ne samo kar pride iz Luke Koper ali pa pride iz Italije. In ti tovornjaki, saj jih vidite ko se vozite po cestah kakšni so, kako so izpravni, kako je zagotovljena varnost. Sam tega ne bom komentiral, ker ni to samo moje področje, ampak to je zelo pomembno vprašanje, če želimo mi razbremeniti avtoceste, če želimo tudi manj potem posledično vlagati v njih. Ampak takrat ko je bila kampanja glede drugega tira, oda takrat naprej, nič nismo naredili na to temo, tovornjake na vlake. Se pravi, ja, absolutno, ampak je potrebno narediti le strategijo na kakšen način bomo tovornjake, ki pridejo iz Italije preko Fernetičev ali pa Gorice gor ali pa iz Madžarske, kako jih bomo umestili na železnico. To ne gre kar tako, da sedaj bomo sprejeli mi nek predpis in pretovorili bomo tovornjak, ja pač malce bolj zapleteno.  Hotič obvoznica, vam moram povedati, da ne vem in nimam bolj podrobnih podatkov okoli tega. Kar sem se pa lahko uspel pozanimati je glede DPN, je v osnutku, žal in da postopki, pač, bodo stekli. Ampak DPN je sedaj v osnutku. Ostalih podatkov jaz nimam. Lahko mi pri tem pomagate oziroma lahko greva skupaj to čez, ampak ne morem res vedeti na pamet. Ampak obljubim pa, da bova to ustrezno pogledala.  Glede reciklatorjev, absolutno je to odlična zgodba, odlična možnost, ki jo imamo. Ampak sem se jaz tudi seznanil, da se to sedaj počne. Ne vem pa v kolikšni meri, da bi upal trditi ali so res v polni uporabi in pregorevajo, kot smo dejali. Hvala za opozorilo, da bom na to zelo pozoren oziroma šel to pogledati, ker se mi zdi pomembno oziroma je to doprinos. Ampak tudi glede recikliranih agregatov, se pravi, je potrebno zahtevati v razpisni dokumentaciji javnih naročil, se pravi, gre za upoštevanje zelenih zahtev in to mora biti v razpisnih dokumentacijah in to je to, da se nimamo kaj veliko hecati ali pogovarjati.  Najlepša hvala za lepe želje, ki ste mi jih namenili oziroma dali kot popotnico za mandat.  Glede gospoda Knežaka, umeščanja, soglasja. Vse, ki karkoli kaj počnemo v tej državi, ja, se strinjam, postopki se pri nas vlečejo predolgo, zlasti napram vsem državam v Evropski uniji oziroma nam sosednjim državam primerljivim, se vlečejo soglasja predolgo in ljudem popuščajo dejansko zavore ob tem. Še enkrat poudarjam, da tudi kar se tiče okoljevarstvenih zahtev, jaz sem vesel, da je kandidat za ministra Vizjak, ki ga osebno poznam, in je bil dober minister že v preteklih vladah in bo, verjamem, da dovolj močan, da bo uspel premakniti stvari iz nulte točke naprej. To resnično povem, da je zelo pomembno kdo je minister, kaj minister počne. In umeščanje v prostor na sploh in objektov ali pa cest, to je cokla tudi slovenskega razvoja. Sedaj si pa vi predstavljajte kdo bo vlagal v državo, kjer rabiš ti par let za dovoljenja. Kako lahko ti obljubiš nekemu podjetju, kot investitorju, da lahko pride sem in bo vlagal, če pa lahko trajajo postopki samo pridobivanja soglasij par let. Med tem ko lahko v sosednji državi v tem obdobju, ko pri nas soglasja dobiva, že proizvede lahko ne vem koliko linij določenega izdelka.  Obvoznica, to sem razumel.  Dejali ste glede dovoljenj. Glede dovoljenj na severno ljubljanskem obroču,  (nadaljevanje) tukaj rabimo okoljska dovoljenja, zaradi tega tu nisem govoril o obvoznici, da bo obvoznica v dveh letih. Govorim sem o kraku, ki pride iz Domžal, pa južni krak, se pravi primorski krak. To je možno narediti. Kajti, tukaj kolikor sem seznanjen in so me tudi seznanili z aktualnimi stvarmi, tukaj ni potrebno okoljskih dovoljenj in bi se dalo v doglednem času začeti z deli. Govorim, da lahko res tudi v dveh do treh letih, resnično. Med tem ko pa obvoznica ja pa vkopana in hiše so okoli. Se pravi, imamo stanovanja. In je umeščanje tega v prostor oziroma širitev tukaj drugačna in težja. Tudi glede denarja naj povem, da tukaj bi v bistvu odstavni pas pri kraku iz Domžal na primer oziroma z Lukovice, odstavni pas ne bi ga prekategorizirali, ampak bi v bistvu odstavni pas naredili vozni pas z odstavnimi nišami. Se pravi, odstavni pas bi bil vozni pas in odstavne niše, kot jih poznamo v nekaterih drugih primerih so mogoče. Se pravi, na ta način bi po najbolj ekonomični plati prišli do tega, da bi imeli boljšo pretočnost v središče. Še enkrat poudarjam, imamo podatke, da je pač več kot sto tisoč ljudi vsakodnevno je v gneči, ko prihaja vsak dan v službo in iz službe. In nekaj moramo na tem narediti. Moramo nekaj narediti, ne gledati, bo pač mnogo premalo.  Cesta Zasavje in nadaljevati je treba z deli, zlasti če govorimo o Srednji Savi. Se pravi, če se potem nivo dvigne, potem ceste tam več ni, tako da cesta mora biti. To sploh ni diskusije in to gre z roko v roki ob tem, ko gradimo, ko pač se odločimo za graditev oziroma prej ko se odločimo za graditev Srednje Save enostavno in sam bom tukaj na voljo, da bomo s temi deli nadaljevali. In tudi most v Hrastniku, kar ste omenili, glede na to, da ste z ministrico obstoječo že o tem diskutirali in da so postopki že v teku. Se pravi, kar je začetih stvari jih je treba nadaljevati in z njimi zaključiti. Saj veste, da ne moremo pustiti kakor ne južnega dela, začetih stvari, zlasti če na južnem delu, recimo, evropski denar v leru. Kajti, potem veliko izgubimo. In enako je na tem primeru. Bi pa poudaril, ob tem, ko ste omenili most. Pridobil sem podatek v tej fazi priprav, da imamo številne težave s premostitvenimi objekti. Se pravi, 48 premostitvenih objektov je v kritičnem stanju, res. V fazi priprav na današnjo sejo, pa tudi na ministrovanje, to recimo spominja na dogodek v Genovi, ki se je zgodil. Takrat biti minister za infrastrukturo si pa vse kriv. In želim povedati to, da bo treba tudi glede premostitvenih objektov ustrezno postopati in pri obnovi le-teh.  Še glede rudnika. Mi zapiramo rudnike, nimamo pa neke pametne strategije kaj potem početi naprej. To se strinjam. Veliko teženj je že v preteklosti bilo glede po premoženj v tem rudniku. Sam nisem aktualno seznanjen s to problematiko, zaradi tega, ker mislim, da je, mislim, ni bilo to pod mojim resorjem direktno notri. Vem pa iz mojega prvega mandata, da smo o tem že veliko razpravljali od leta 2014 do 2018, pa že prej in da je tukaj veliko tudi finančnega interesa ob tem, ampak sprejeti je pa neko potrebno strategijo bi le bilo potrebno in to ne velja samo za ta rudnik, ampak tudi ostale, pa se lahko spomnimo za Idrijo in tako naprej. Se pravi, ne smemo prepustiti teh stvari samemu sebi. Ampak, še enkrat pravim, lahko se pozanimam, je pa to v domeni Ministrstva za okolje in prostor.  Gospod Prednik, tretja razvojna os, jaz sem na to temo res veliko govoril in da to poudarjam, še za zaključek, kakršenkoli poseg ali premislek ne bo ogrozil same izvedbe ali časovne dimenzije ali karkoli drugega. Jaz bom šel pogledati to traso zelo hitro.   (nadaljevanje) Vas vabim kolege, poslanke in poslance, da se mi ob tem pridružite, zaradi tega, ker vi ste tisti, ki ste vas dan na terenu, živite v teh okoljih, eden v Savinjski dolini, drugi na Koroškem in če tudi sam minister ne gre na teren, se ne sooči s problemom, potem iz Ljubljane problematike ne vidi. V kratkem bomo šli, pa bomo videli oziroma se posvetovali kaj in kako. Verjamem, da zelo hitro ob tem tudi ukrepali.
Hvala lepa. Prehajamo še na zadnji sklop razprav, kjer bodo razpravljali Mateja Udovč, prijavil sem se tudi sam in pa Aleksander Reberšek.  Gospa Mateja, izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Strinjam se s kolegico, ki je danes opozorila, da je sedanja ministrica za infrastrukturo preusmerila sredstva, ki so bila namenjana za cestno infrastrukturo v Beli krajini in za katera je bil odkup zemljišč že narejen. Sama bi želela temu dodati, da niso bila preusmerjena le ta sredstva, temveč tudi sredstva za prenovo gorenjske železniške proge. Ministrstvo za infrastrukturo jih ni zagotovilo v proračunu, čeprav so bila že zagotovljena pri prejšnjem ministru gospodu Gašperšiču. Na podlagi ugotovljenih dejstev smo skupaj iskali rešitev tudi že v času sprejemanja proračuna. V nadaljevanju pa je uspel minister Zajc zagotoviti del sredstev iz podnebnega sklada, da bi se prenova proge le zgodila. Glede na to, da želimo stremeti k brezogljični družbi vas na tem mestu sprašujem kot kandidata za ministra ali se boste zavzeli za to, da se zagotovijo zadostna sredstva za prenovo te proge v času, ko bo proga zaprta zaradi obnove predora Karavanke. Hkrati me zanima, ali boste pregledali stare projekte, ki imajo odkupljena že vsa zemljišča in jih uvrstili prednostno v realizacijo. Namreč, na Gorenjskem, v Kranju z okolico, imamo časovno najdaljši projekt, v resici pa zelo kratek projekt, saj govorimo o zgolj 3,8 kilometrov obvozne ceste. Zato vas vabim na Gorenjsko v Kranj, da si skupaj ogledava ta nedokončan projekt, za katerega tudi na ministrstvu zatrjujejo, da je časovno najdaljši projekt. Govori se, da se je začel leta 1974, se pravi pred najinim rojstvom.  In kot vidim in slišim danes vam izzivov ne bo manjkalo, zato vam želim veliko sreče, pa za popotnico mogoče le, moj glas imate danes kot tudi jutri. Hvala lepa.
Hvala lepa. Na kratko se bom oglasil še sam.  V uvodni predstavitvi ste omenili zeleni dogovor in verjetno ste seznanjeni, da je eden od ključnih ciljev znižanje toplogrednih plinov do leta 2030 za 55 %. Trenutno pariški sporazum predvideva znižanje za 40 %. Glede na odzive evropskega parlamenta bodo ti cilji zelo verjetno tudi potrjeni, kar pomeni, da bodo vplivali na politiko držav. In glede na to, da smo ugotovili, da imamo zelo omejene možnosti uporabe obnovljivih virov energije je zelo verjetno, da bomo te cilje poskušali doseči s fotovoltaiko. Fotovoltaika je odvisna od vremenskih razmer, pomeni nihanja v proizvodnji in šok za elektro omrežje. Zato bi vas želel vprašati, kakšna je vaša ocena robustnosti električnega omrežja. In pa, ali je pripravljena na te nove cilje in na povečanje proizvodnje elektrike iz fotovoltaike. Toliko z moje strani.  Sedaj pa ima besedo še Aleksander Reberšek.
Predsedujoči, najlepša hvala za besedo. Vase skupaj lepo pozdravljam. Še posebej lepo pozdravljam kandidata za ministra.  Jaz prihajam iz Savinjske doline, doline zelenega zlata, zato bom govoril izključno o tretji razvojni osi in se drugih projektov ne bom dotikal. Vesel sem predstavitve našega kandidata za ministra, ki je v svoji daljši razpravi zelo izčrpno podal svoje videnje in pa razmere na ministrstvu ter ideje, kako se bo lotil perečih problemov in investicij, ki so že leta pozabljene, kako bo digitaliziral   (nadaljevanje) določene stvari, recimo e-vinjeto. Posebej pa bi pohvalil sprostitev tretjega pasu in odpravi gneče v jutranjih urah ne mestnih vpadnica. Prav tako podpiram, da bodo vzdrževalna in pa cestna dela potekala tudi ponoči. Zato sem vesel vaših besed, da je izgradnja tretje razvojne vaša prioritete in vaše obljube, ko bo gradnja na Koroškem že potekala, da boste proučili, če je kakšna možnost, če bi lahko izgradili cenejšo traso oziroma bolj ekonomično in bolj sprejemljivo za okolje in za prebivalce. Najprej nisem želel razpravljati, ker vas je že veliko razpravljalo. Pa mi je po drugi strani škoda vsake priložnosti, ki je ne izkoristim, da bi našim državljanom povedal, kaj se nam dogaja v tej prelepi Savinjski dolini.  Spodnja Savinjska dolina poseduje najboljša kmetijska zemljišča v Sloveniji in je na seznamu zaščitenih področjih za predelavo hrane. V Savinjski dolili se ljudje že stoletja ukvarjajo s kmetijstvom in v zadnjem času tudi s turizmom, ki je vezano z dejavnostjo vse do Logarske doline, kot tudi do Celjske kotline. Tu raste hmelj, med drugim zaščitena vrsta hmelja, štajerski hmelj, ki ima od leta 2013 dalje nacionalno zaščito in od leta 2017 ima na evropskem nivoju zaščiteno geografsko poreklo kot živilo. V sled tega k DPN F22(?) ni bilo izdano soglasje kmetijskega ministrstva.  V dolini zelenega zlata bi želeli umestiti hitro cesto, kar bi pomenilo uničenje 120 hektarjev najboljše kmetijske zemlje in pa uničenje 17 hektarjev hmeljišč, ki so tudi namakana. Dolgoročno pa to pomeni postopno zamiranje kmetijske dejavnosti. Temu seveda nasprotujejo vse tri lokalne skupnosti, preko katerih je umeščena ta hitra cesta. Te umestitve pa ne podpira niti občina Celje. V prid vsemu pa govorijo tudi številke. Trasa F6 s priključkom v Arji vasi je bistveno cenejša od trase F22 s priključkom v Šentrupertu, ker ne vsebuje toliko infrastrukturnih objektov. Ne vem, če je normalno, da na dobrih 13 kilometrih trasa od Šentruperta do Velenja vsebuje 17 infrastrukturnih objektov. Se pravi, 6 tunelov in pa 11 viaduktov. Med tem ko trasa s priključkom v Arji vasi vsebuje zgolj en viadukt. Če računamo, da recimo stane gradnja hitre ceste 10 milijonov na kilometer, viadukt 30 milijonov na kilometer in tunel 100 milijonov na kilometer, potem ni težko izračunati koliko stane ena ali druga trasa. Za 300 milijonov pridemo po trasi iz Šentruperta do juga Velenja, seveda brez sprehoda čez rudnik. Pomeni pa to cena brez rušitve 147 objektov, ki so na trasi in to govorimo o treh kilometrih klanca ob gori Oljki, manjka še seveda 10 dodatnih kilometrov ceste po dolini in pa 5 kilometrov protihrupnih ograj, kar podraži investicijo za cirka 100 milijonov. Skupaj torej preko 400 milijonov evrov. Med tem pa je trasa F6 bistveno cenejša in stane 120 milijonov isto do juga Velenja in do Bevč. Kot sem že prej omenil je potrebno na trasi F22 s priključkom v Šentrupertu porušiti 147 objektov, 43 stanovanjskih hiš, preseliti je potrebno 160 ljudi, kar pomeni 40 družin. Ta ista trasa uničuje 120 hektarjev najboljše kmetijske zemlje z bonitetno oceno 60 do 90, med tem ko trasa v Arji vasi uničuje samo 13 hektarjev slabše kmetijske zemlje z bonitetno oceno 30 do 45. Veliko je govora o neki samooskrbi, v bistvu pa so nas same besede. Imamo pa v Sloveniji 800 kvadratov kmetijske zemlje na prebivalca, prehransko varnost pa zagotavlja 2 tisoč kvadratov na prebivalca. Torej uničujemo najboljšo kmetijsko zemljo. Vsak dan je več okuženih s koronavirusom, iz ure v uro se stvari poslabšujejo. Kaj če zaprejo vse meje, kako bomo preživeli. Mislim, da je potrebno zaščititi slovenskega kmeta, slovensko kmetijstvo in Savinjsko dolino. Kot kažejo napovedi se bo zaradi koronavirusa naredila velika gospodarska škoda in denarja v proračun bo manj, zato se mi zdi še toliko bolj pomembno, da gradimo ceneje in da gradimo hitreje. Kljub rekordnemu proračunu ni bilo denarja za, do sedaj denarja za Korošce, za koroško hitro cesto. Kaj šele sledi? Trasa F22 s priključkom v Šentrupertu nikoli ni bila obravnavana v študiji variant in bila primerjena z ostalimi trasami. Narejena je bila sicer študija variant za traso F2, ki je potekala po sredi doline, ne pa za F22, ki je pomaknila 1,5 kilometra   (nadaljevanje) na vzhod. O tej študiji je bilo ponarejeno število delovnih mest v Celju, kar je bistveno vplivalo na sam izbor trase, namesto 24 tisoč delovnih mest so prikazali 14 tisoč delovnih mest. Zato bi, spoštovani kandidat za ministra, morali zaradi znatni sprememb na trasi obvezno predpripravo investicijskega programa v skladu z 33. členom pravilnika 9. točke načrtovanje povrniti v predhodno fazo in izvesti primerjavo trase F22 z F6. V tem smislu je to procesna kršitev, ki jo je Ustavno sodišče spregledalo.  Ministrstvo za okolje in prostor je izpostavilo, da je kot prednost gradnje hitre ceste iz Arje vasi po obstoječem koridorju ceste najprimernejša glede izgradnje zahtevnih objektov, ker jih pač nima. In kar pomeni časovno najhitrejšo gradnjo. Isto je ugotovila tudi medresorska skupina, ki je vse to potrdila. Potem se je zgodil sicer nek politični pritisk in vse je potihnilo. Jaz se z veliko ljudmi pogovarjam o tej trasi, pa nekako ne razumejo kaj se nam dogaja v Savinjski dolini. Gora Oljka je simbol Savinjske doline, ki jo bodo brutalno zarezali na jugozahodnem delu, da bodo lahko izpeljali hitro cesto. Kako bi se počutili Ljubljančani, če bi zarezali v Šmarno goro in jo uničili. No, približno tako se mi počutimo v Savinjski dolini. Trdim, da je trasa s priključkom v Šentrupertu namenjena kraji davkoplačevalskega denarja. Pod pobočje gore Oljke bo potrebno pripeljati 5 milijonov kubikov materiala, da bodo naklon ceste proti Velenju spustili za 5 %. Kaj to pomeni? Če imajo pri vsakem kubiku materiala 1 evrov nam preprost izračun pove, da bodo v žep pospravili 5 milijonov. Med tem ko imamo v Savinjski dolini tri državne ceste, ki so nujno potrebne obnove, med njimi tudi najslabše ocenjena cesta v letu 2017 po izboru ene izmed moto revij. Govorim o cesti Polzela-Velenje, imamo še cesto Vransko-Šentrupert in Šentrupert-Logarska dolina. Z lopato mečemo denar skozi okno. Poleg tega pa v Savinjski dolini nimamo denarja za obnovo dveh mostov na državni cesti na Vranskem, nimamo denarja za rondo v Taboru, mosta v Letušu in najbolj problematičnega križišča v Parižljah, ni denarja za rondo v Preboldu, čeprav je občina že investirala 80 tisoč evrov svojega denarja in denarja za obnovo mostu v Grižah. Ali ne bi bilo bolje, da bi gradili hitreje, ceneje in da bi s prihranjenim denarjem popravili vse te infrastrukturne objekte. Številni viadukti in pa tuneli pomenijo časovno gledano dolgo gradnjo ter visoke stroške vzdrževanja. Če potegnem dve vzporednice s predorom Karavanke bomo dve leti čakali na izvajalca. 6 tunelov je predvidenih na trasi s priključkom v Šentrupertu. Če stroški vzdrževanja na primeru Ravbarkomande v višini 23 milijonov evrov pomnožimo z 11 viadukti, ki so na tej trasi, dobimo 250 milijonov evrov. Za ta denar dobimo 25 kilometrov hitre ceste. Enako velja tudi za hitro cesto mimo velenjskega in pa škalskega jezera nad rudnikom, za katerega je jasno, da se pogreza. Kar pomeni vsako letno obnovo te ceste in metaje denarja skozi okno. Zaradi vseh naštetih argumentov se nikakor ne morem strinjati, da je trasa s priključkom v Šentrupertu boljša izbira. Boljša izbira je za gradbene barone, ne pa za naše državljane. To samo dokazuje dejstvo, da je hitra cesta tretje razvojne osi ni namenjena povezovanju Avstrije s Koroško, prav tako pa hitra cesta na Koroškem ni namenjena na vsem Korošcem. Prebivalci Mislinje, Vitanja in pa okolice bodo brez priključka na koroško hitro cesto. Več kot 5 tisoč prebivalcev se bo lahko vključilo na to cesto v Slovenj Gradcu ali pa Velenju. Za koga je potem ta trasa? Za vse Korošce kot kaže tudi ne. Več kot očitno, da je za gradbene barone in za avtocestne dobičkarje.  In tisto, kar se mi zdi zelo pomembno, za Korošce ni pomembno kdaj se začne, ampak kdaj se konča gradnja trase. Tisto, kar jaz govorim je to, da izberemo cenejšo traso, ki bo zgrajena mnogo hitreje s čim manj objekti. Začnite čim prej graditi hitro cesto na Koroškem iz Slovenj Gradca do Velenja, od zgoraj navzdol po že načrtovanem delu mimo Škalskega in Velenjskega jezera s traso čez Konovo se povežite preko /nerazumljivo/ v Bevče in na visokogorski klanec po obstoječi trasi znotraj obstoječega koridorja do A1 in s priključkom v Arji vasi. DPN za Magno je bil sprejet v 8 mesecih. Praktično se vse da, če se hoče. Od Arje vasi do Bevč, se pravi do vzhoda Velenja ne rabimo prostorske umestitve, ker lahko posodobitev izvedemo z umestitvijo hitre ceste na obstoječo traso. Se pravi, zgradimo vzporedno dva pasova,   (nadaljevanje) nato pa po zaključku pa obstoječa dva pasova rekonstruiramo. Rešitev je, samo interes je treba imeti in ta interes ne sme biti gradite drago, ampak mora biti interes, da se to čim prej začne graditi.  Jaz sem vesel, da si boste ogledali situacijo na terenu, ker ministrica Alenka Bratušek v svojem mandatu ni zmogla. Je pa zmogla podpisati aneks tik pred sestopom, in sicer v višini več kot pol milijona evrov. Čeprav prihajam iz Savinjske doline mi verjemite, da če bi bila edina možnost, da Korošci pridejo do ceste in da uničijo našo dolino, da bi takoj podprli izgradnjo te ceste, ker si leta 2020 nihče ne zasluži, da nima dostopne infrastrukture. Ker pa vem, da obstaja bistveno boljša izgradnja hitre ceste, mnogo cenejša, predvsem pa za Korošce bistveno hitrejša izgradnja hitre ceste, nikakor ne morem pristati na uničenje naše Savinjske doline in na kraju davkoplačevalskega denarja, ki je eden izmed glavnih razlogov siljenja trase poleg kupcev zemljišč in avtocestnih dobičkarjev. Spoštovani kandidat za ministra! Jaz sem vam na kratko predstavil krajo davkoplačevalskega denarja, unovčevanje najboljše kmetijske zemlje v času, ko nas koronavirus sili v izolacijo in samooskrbo, uničenju potenciala za razvoj turizma in tudi zmanjšanje vrednosti Logarske doline. In tisto, kar vas prosim in kar v Savinjski dolini od vas pričakujemo je, da se naredi študija variant za traso F22 in se primerja s traso F6. Gradnja pregrešno drage hitre ceste je tako propadel projekt kot TEŠ 6, hitra cesta je avtocestni TEŠ 6, druga stran iste medalje, čeprav bi obstajala mnogo boljša, okoljsko sprejemljivejša in pa mnogo cenejša, predvsem pa za Korošce hitrejša izgradnja trase, gradimo tam, kjer bo za povezovanje od avtoceste A1 do Velenja potrebno graditi največ infrastrukturnih objektov. Tako bo na 13 kilometrih od avtoceste A1 do Velenja viadukt ali tunel 17 infrastrukturnih objektov, 6 tunelov 11 viaduktov. Korošci pa zaradi vsega tega še vedno čakajo na hitro cesto, ki bi jo že zdavnaj lahko zgradili preko Arje vasi in bi stala vsaj 200 milijonov manj.  Spoštovani kandidat za ministra, pred vami so torej veliki izzivi. Vesel sem, da si pridete na teren pogledati tretjo razvojno os, kajti zgodba na terenu je drugačna kot je tukaj v Ljubljani. Prav tako pa sem vesel, da boste takoj, ko nastopite ministrsko funkcijo zavihali rokave in pogledali kaj lahko storite, da bi Korošci čim prej prišli do hitre ceste in da bi nas ta stala čim manj in povzročila čim manj škode. Hvala lepa.
Hvala lepa. Proceduralno mag. Rajh. Izvolite.
Na to sem pa vsekakor moral odzvati. Kolega Reberšek, zelo nevljudno, nedostojno in nesramno komunicira. Ljudi je označil za lopove, kriminalce, tatove in to je od funkcionarja nedopustno. Objekte v Slovenije umešča v prostor stroka, ne politika v Državnem zboru. Imamo za to predpisane postopke, ki so celo v tem primeru bili verificirani sodno. In jaz to razumem tudi napad na neodvisnost sodstva. Operirate z lažnimi, izmišljenimi podatki o stroških. Naj povem, da se infrastrukturni objekti gradijo, torej tuneli, mostovi zato, da se izogibajo naseljem. Torej, tunel gradiš zato, d se izogneš naselju, ne zato da greš čez naselje. In take insinuacije, namigovanja so škodljiva, krnijo ugled Državnega zbora in so celo žaljiva do ljudi, ki so te postopke vodili in umeščali v prostor. Tu so inženirji, moji kolegi inženirji, ki so to delali, in vi ste jih označili kot lopove.  Druga zadeva je aneks na projektu drugi tir, ki ste ga omenili. Ugotovljeno je, da je potrebno za preprčevanje škode za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja v vaši Bloke ali nekaj takega se imenuje, zgraditi obvozno cesto. To je bilo spregledano. Take zadeve se na projektih dogajajo in tak aneks je upravičen. Če temu nasprotujete, zahtevate, da skozi vas dnevno vozi 160 težkih tovornjakov. Prosim, da če to zahtevate, tudi odgovarjate za posledice. Hvala lepa.
Hvala lepa. Jaz bi vse prisotne pozval k neki kulturni ravni dialoga. Naslednji zelo na kratko želi besedo še Jože Lenart, potem smo s tem sklopom zaključili. Gospod Lenart, izvolite.
Hvala lepa, predsednik. Da malo razbremenim tole vročo kri. Spoštovani kandidat, če dovolite,   (nadaljevanje) ena pobuda, ki sem jo slišal prejle iz razprave, glede zapiranja rudnikov. Kar potegnilo me je, da omenim še rudnik svinca in cinka v Mežici, ki je zelo dobro prakso, ta rudnik danes služi, je seveda evropsko svetovno znan kot turistična atrakcija glede kolesarjenja, glede vožnje z vlakom, glede celo vožnje s čolnom. To je ena taka dobra praksa, ki jo je smiselno tudi spremljati naprej, da se še lahko na drugih področjih kaj podobnega zgodi. Sem pa jaz že na Odboru za okolje in prostor enkrat podal pobudo, ta Mežiška dolina, vemo, da je iz tega istega rudnika tudi onesnaženost s svincem. In sem takrat dal pobudo, ko se bo gradila tretja razvojna os, sploh ta zgornji del, da bi se takrat skupaj z drugimi resorji, posebej z resorjem za okolje in prostor, da se takrat pristopi k sanaciji. To se pravi, tam je treba nekaj zemljine tudi zamenjati, kar bi bilo zelo dobro, da se take zadeve tudi upoštevajo. To je bil moj namen. Hvala.
Hvala lepa. Besedo dajem kandidatu za ministra za odgovore. Izvolite.
Hvala za to pobudo. Jo sprejemam. Hvala za vključitev v ta del.  Grem lepo po vrsti, predsedujoči. Glede gorenjske proge, železniške proge, se pravi Ljubljana-Kranj-Jesenice, v času zapore predora Karavanke, se pravi oktobra 2020 do aprila 2021 je bila pač prav s tem namenom, da se čim bolj izkoristi popolna zapora proge predvidena nadgradnja železniške proge Ljubljana-Kranj in potem naprej na Jesenice na odseku med Kranjem in Jesenicami, naj povem, da sem se zanimal in da ta odsek proge je resnično potreben prenove, kajti dalj časa ni bil prenovljen. Ocenjena vrednost za ta del je bila 138 milijonov oziroma tam nekje, če se ne motim 138 milijonov evrov, ne me držati za točno številko, se pravi 140 milijonov evrov, za kar je pripravljena tudi vsa potrebna izvedbena dokumentacija, kar imam jaz te podatke. Glede na trenutna razpoložljiva sredstva se bo pač v tem obdobju zapore celotnega predora Karavanke izvedla nadgradnja enega odseka, in sicer Podnart-Lesce-Bled. Za izvedbo tega prvega sklopa nadgradnje proge med postajnim odseku Podnart-Lesce-Bled tudi tu mislim, da je ocenjena vrednost okoli 45 milijonov evrov. Sredstva se zagotavljajo s prerazporeditvijo sredstev. To je v bistvu izpeljano skoraj do konca. Zagotovitvi dodatnih sredstev Evropske unije na drugih investicijah v železniško infrastrukturo se pa sproščajo potem lahko tudi proračunska sredstva, ki se razporedijo na projekt nadgradnje odseka Podnart-Lesce-Bled. Torej, del sredstev bo zagotovljeno, kot sem obveščen, iz sklada za podnebne spremembe. Nadgradnja preostalih odsekov, se pravi Kranj-Podnart, potem pa Lesce-Žirovnica-Jesenice pa zajema obnovo proge, mislim, da okoli 11 kilometrov in ta del dolgega, se pravi tega odseka, se pravi gre za obnovo peronske infrastrukture na postajališčih, mislim, da štiri ali pet postajališč je ob tem. Kakor sem prav obveščen je začetek izvedbe del v sredini leta 2020, zaključek pa v letu 2022. Ocenjena vrednost za ta del e 45 milijonov evrov. Trenutno je stanje takšno, da je v teku javno naročilo. Časa pa več ni. In zaključek javnega naročila je konec meseca marca. Imamo pa v skladu z Zakonom o javnem naročanju, mora pa Vlada potrditi investicijski plan. Sedaj pa ne vem, ali bo to naredila ali je danes, morda bo to na Vladi, nisem obveščen, ali pa to čaka mene že pripravljeno na mizi, s tem, da, kot kaže, bo potrebno prerazporediti, kot sem dejal, ta sredstva. Nič ne obljubljam, zaradi tega, ker ne vem kako in kaj. Sem pa se, to moram povedati, o tem pogovarjal tudi z ministrico Alenko Bratušek. In moram povedati to, da mi je to stanje predstavila. In to pač čaka sedaj,   (nadaljevanje) ali mene ali pa je to že urejeno. Časa pa več ni. Je pa sedaj edini čas, ki ga lahko imamo za obnovo tega dela proge. Da ulovimo, ko je proga tudi za mednarodni promet, se pravi v Avstrijo zaprta. Potem bomo imeli silne težave, da bomo lahko to obnovili, zlasti to je pač pomemben trenutek, če ga bomo uspeli razumeti. Jaz se bom potrudil, da ga bo naša vlada uspela razumeti. Kajti, vse je pripravljeno za ta del prenove. Tako da najlepša hvala za to vprašanje, ki nas čaka, spet v 14 dneh od prevzema ministrovanja, če že ni to rešeno.  Predsednik, vi ste govorili o fotovoltaiki. Zagotovo večkrat kolega Jožef Horvat nam govori o prednosti fotovoltaike, ki jo ima doma in kako to deluje in pravkar bo pogledal stanje današnjega dne. Ampak pravi, da je že samooskrben. In jaz vam povem, da je to, tudi kar Jože pravi res izredna priložnost. Podnebna trajnost pomeni uvajanje brezogljične proizvodnje električne energije zagotovo, katera se bo potem praviloma zagotavljala iz malih proizvodnih virov, v kateri bodo, to sem prepričan, pač temeljili na uporabi energije sonca in ga imamo v Sloveniji relativno veliko, zlasti v nekaterih delih Primorske in tako naprej, pa tudi Štajerska, in na drugi strani vetra. In njihova umestitev v elektroenergetiko pomeni pač večja tveganja, manj zanesljivo potem delovanje celotnega sistema ravno zaradi teh primanjkljajev in šokov. In pač brez ogromnih velikih investicij v tako imenovane hranilnike električne energije jih praktično sploh ni mogoče implementirati v večjih močeh. Se pravi, brez teh hranilnikov ne gre, kajti ti ne moremo zaustaviti ko pride šok reči sedaj pa stop, ampak šok gre naprej. Ampak to predsednik se vi kar dobro spoznate. In tukaj financiranje teh hranilnikov, ki so pa oziroma so investicija v te hranilnike, ki so pa zelo dragi, je pač pomembna. Kako sedaj z denarjem? Več bo treba namenjati pozornosti, kar sem že v uvodni predstavitvi dejal, tovrstnim hranilnikom, da lahko šoke zajamemo. Kajti je škoda, ker potem gre naprej.  Glede Aleksandra Rebrška, pač hvala za vaše mnenje. O tretji razvojni osi sem danes veliko govoril in jo jemljem kot prioriteto. In tudi reševali bomo stvari na tretji razvojni osi zelo hitro. Tudi verjemite, da v fazi priprav na prevzem ministrske funkcije sem se resnično oborožil z ljudmi, ki mi bodo znali ustrezno svetovati tudi v kabinetu glede tudi umeščanj v prostor in tudi glede posameznih projektov. In jaz vem, da ta projekt zasluži ne le enega človeka v kabinetu, ampak več. Samo v kabinetu ministra govorim. Zaradi tega, ker gre za obsežen projekt na različnih koncih države, za specifično gradnjo. Slovenija je raznolika država in je to težava. Verjamem pa, da bom pri tem dosleden in da bomo lahko ne samo kmalu imeli prve lopate na Koroškem, ampak da bomo imeli prvo lopato na Dolenjskem oziroma v Beli krajini, potem na južnem delu ter na drugih delih in da bova lahko tukaj z ministrom za okolje pospešeno porivala te stvari naprej. To je moje prvo zagotovilo vam, poslanke in poslanci, da se ne bom vdal pri volji in porivanju stvari naprej. Se pravi, če imamo projekte v fazi sprejemanja in če je že zagotovljen denar, ti projekti pač ne smejo zastati. Imam dovolj volje in moči, da bom pri tem vztrajen za naslednji dve leti.  Predsednik ali so še kakšna vprašanja? Če ni več vprašanj ali pa odgovorov bi jaz imel samo še eno zaključno misel, potem pa vi povejte.
Kolega Rajh bi imel kratek komentar.
Hvala lepa na vse povedano. Jaz bi imel samo en splošni komentar, ki se pač v bistvu vleče skozi celo razpravo. Slovenska prometna strategija temelji tudi na destimulaciji individualnega prometa. Širitev ali sprememba, spremembe na ljubljanski obvoznici, torej v bistvu sprememba, da se   odstavni pas spremeni v prometni je del te strategije, saj se na takem pasu lahko stimulira javni potniški promet. Torej, tretji pas je lahko izključno namenjen javnemu potniškemu prometu oziroma skupinskim oblikam prevoza. In to seveda predstavlja obliko podpiranja javnega potniškega prometa. Torej, tudi tako imenovana širitev cestnega omrežja je način, kako se javni potniški promet, trajnostne oblike prometa podpirajo.  Odzval bi se rad tudi na besede kolegice Tomićeve, da se sredstva pod prejšnjimi ministri, ministrico niso, da so bila ogrožena. So bila ogrožena, pa vendar so bila zahvaljujoč ministrskim ekipam SAB rešena. Vemo, da bi propadlo več kot sto milijonov evrov evropskih sredstev in da jih je gospod dr. Purič rešil. Pod vodstvom dr. Angelike Mlinar pa smo celo dosegli povrnitev sredstev v znesku 41 kohezijskih sredstev 41 %. V bistvu se odzivam na to, kar ste navedli, da so evropska sredstva pod prejšnjimi ministri ogrožena.  Odzval bi se tudi na besede kolegice Udovč, da ministrica Bratušek jemlje sredstva za železniško infrastrukturo. Če se spomnite sem predsedniku Vlade podal pobudo, da se sredstva za potrebno infrastrukturo zagotovijo iz podnebnega sklada, pa me je utišal, dalje ne bom o tem razpravljal.  Odzval bi se tudi na besede, da so ceste določenih mostov katastrofalnem stanju in jih celo primerjamo s stanjem v Italiji, Genovi. Torej, pri nas takih objektov na infrastrukturi nimamo, ker bi morali biti drugače uradno zaprti oziroma po njih prepovedano vožnja. Toliko.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Postopkovno, gospa Udovč.
Hvala lepa. Predsedujoči prosim, da opozorite kolega Rajha, ki me je izzval, da sem jaz omenjala v svoji razpravi ministrico, da je ona prerazporedila. To sploh ne drži. Jaz sem omenila, da ministrstvo za infrastrukturo ni zagotovilo v proračunu sredstev. In prosim, da ga za to opozorite in naj ne izkrivlja in ne obrača besed proti samemu sebi ali proti komu. Hvala lepa.
Hvala lepa. Ste imela možnost povedati, odgovoriti tudi kolegu Rajhu. Če ni želje po razpravi… Gospa Žnidarič, izvolite.
Hvala lepa. Bom res kratka. Ampak ker ste res bili večina vas precej lokalni, bi tudi jaz bodočega ministra rada opozorila na en odsek, in sicer mogoče ve kje je Ormož, če ne mu bo pa njegov kolega povedal, tudi mi imamo namreč eno cesto, ki bi naj bila hitra cesta, ampak ni hitra cesta. Šlo je za cesto rezervirano za motorni promet, ki je v bistvu niti več zakonodaja ne pozna, s hitrostjo 100 kilometrov na uro. Ta cesta bi tudi morala biti leta 2013 popolnoma dokončana, tudi ob rekonstrukciji železniške proge Pragersko-Hodoš se na naši sedanji glavni cesti ni delal podvoz, ne nadvoz, ampak ravno zaradi tega, ker se bo tale hitra cesta v bistvu dokončala. Cesta se ni dokončala. Prvi odsek od Ormoža do Gorišnice ima gradbeno dovoljenje veljavno do leta 2007. V tem letu se je sedaj gradil en viadukt /nerazumljivo/ v Ormožu, potem pa v bistvu sedanjega vodstva ministrstva in Darsa nismo mogli prepričati, da bi gradili prvi odsek. Se pravi, na tem delu, ki, kot sem rekla, ki ima gradbeno dovoljenje od leta 2007. Ormož-Gorišnica bi se lahko gradil. Za drugi odsek Gorišnica-Markovci je sedaj, letos januarja Dars vložil gradbeno dovoljenje, vlogo za gradbeno dovoljenje. Za tretji odsek je pa ravno sedaj v januarju letos bila imenovana medresorska delovna skupina, ki izbira najbolj ugodno traso okoli Ptuja. No, to je tudi res eden izmed takšnih projektov, ki traja že več kot 20 let, že pred 10 leti bi naj bil zaključen. Jaz vas res prosim, ko mine teh 14 dni, ne bom v teh 14 dneh težila, ko imate tiste bolj prioritetne stvari, potem pa se najavim na sestanek, da skupaj dorečemo vse podrobnosti. Hvala.
Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Želite kandidat za ministra besedo? Izvolite.
Najlepša hvala. Na to temo smo že prej govorili, mislim, da drugo vprašanje sem odgovoril gospodu Šišku. Mi smo imeli tudi župana v tej občini, občino Ormož jo poznam. Večkrat sem bil v Ormožu. In ravno na temo te ceste so mi v preteklosti tudi ljudje iz teh krajev že večkrat pisali, da naj se to uredi. In pač moja zaveza je, da se bom po najboljših močeh prizadeval, tudi ta cesta se uredi. Povem pa še enkrat dejstvo iz začetka, da 47,5 % odstotka cest je danes v zelo slabem stanju, označeno kot zelo slabo stanje. Veste, in tukaj so tveganja, če bomo dopustili, da nam razpada cestno omrežje, so tveganja za prihodnost zelo slaba, zlasti pa vsakodnevne vožnje po teh cestah postajajo vedno bolj nevarne, večji je prometnih nesreč s smrtnim izidom, kar je najhuje. Se pravi, ceste moremo dosledno ob tem obnavljati in upam, da bo imela ta koalicija posluh za to, da se nameni tudi več denarja za cestno infrastrukturo. Prometne nesreče, kar pa tudi sicer to tudi zelo veliko stane, na drugi strani pa tudi, če ustavimo obnovo določene ceste ali je potrebna obnova, pa je ne obnovimo, gospod Rajh bo vedel, on je gradbenik in je iz foha, ampak to potem če začnemo delati čez tri leta nam vmes še dodatno razpada stane še mnogo več. Se pravi, tukaj moramo biti zelo dosledni.  Glede mostov, nisem mislil, da so naši mostovi, premostitveni objekti kot v Genovi, ampak moram pa paziti, da ne pridemo v takšno stanje. Imam pa podatek, da jih je 48 takšnih, ki niso v dobrem stanju. Saj se na nekaterih delih v Sloveniji, po mojih podatkih, obnavljajo, je to v redu, ampak, ja, tako je, vsak resorni minister se bori za svoj del pogače. Saj veste kako to je in tudi jaz se bom na tem delu boril. Vi ste pa tisti, ki me dajte pri tem podpirati.  Kolegice in kolegi, predsednik, hvala za vaše današnje razprave, vse diskusije in tudi dobre ideje. Cenim današnjo sejo zelo pozitivno. Skušal bom vaše ideje, ki ste mi jih povedali tekom razprave, implementirati pri svojem delovanju. Kaj bodo moje ključne točke, kljub dolgi razpravi, sem že to opredelil na začetku. In tistih točk se bom držal in nekatere izmed njih so izvedljive, kot sem dejal, tudi v dveh letih. Hvala tudi za podporo, vašo podporo oziroma za korektne in konkretno sodelovanje v Državnem zboru v teh dveh letih pri dosedanjem mojem poslanskem delu, tudi pri vodenju komisije DUTB. Imeli bomo celo prvo poročilo o tem delu, na kar sem zelo ponosen. Čaka pa to komisijo še veliko dela naprej. In ravno zaradi tega sem sedaj to omenil, DUTB, kajti kot me celo sejo opozarjate, lobiji in omrežja so prepleteni tudi v tem delu in znam se jim zoperstaviti. Upam pa, da me boste tudi pri tem delu podpirali. Tisti, ki me boste podprli za ministra se vam iskreno zahvaljujem. Tisti, ki boste rekli demokratični ne popolnoma razumem in boste zagotovili pojem demokratičnosti, kar je tudi pomembno in kaže na to, da smo družba pač pluralna in demokratična. Vse pa bom kot minister poslušal, prisluhnil in se z vami pogovarjal, če me boste seveda danes podprli.  Gospe in gospodje, najlepša hvala.
Hvala lepa. Ker ni več vprašanj zaključujem predstavitev in prosim kandidata za ministra, da v skladu z ustaljeno prakso zapusti sejno dvorano, da bo odbor opravil glasovanje o ustreznosti vaše predstavitve.  Na glasovanje dajem torej naslednje mnenje: »Predstavitev Jerneja Vrtovca kot kandidata za ministra za infrastrukturo je bila ustrezna.« Sprašujem, če želi kdo obrazložiti svoj glas? Ker ugotavljam, da ne, prehajamo na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (11članov.) Je kdo proti? (7 članov.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.  Prosim kandidata za ministra, da se vrne v dvorano. Spoštovani kandidat za ministra za infrastrukturo! Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor meni, da je bila vaša predstavitev ustrezna. Tako da vam na tem mestu želim uspešno delo.  Odbor bo pripravil poročilo v katerega bo vključil sprejeto mnenje in ga v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika poslal predsedniku Državnega zbora in pa predsedniku Vlade.  S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda in 28. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.  Obveščam vsa, da bomo 16. sejo odbora pričeli ob 19. uri in 25 minut.