Pričenjam 3. nujno seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Lepo pozdravljam najprej članice in člane Komisije in še posebej toplo pozdravljam vse, ki ste bili danes vabljeni na to sejo. Žal se moram vnaprej opravičiti v imenu Komisije, ker imamo to dvorano, vse ostale, ki so bile večje, so zasedene. Ampak verjamem, da bomo danes izpeljali to sejo tako, kot jo moramo, in tudi opozorili na bistvene in ključne stvari.

Na seji kot nadomestni člani Komisije s pooblastili sodelujejo, namesto gospe Nataše Sukič je z nami gospod Boštjan Koražija, ki ga lepo pozdravljam na naši Komisiji in mu želim dobro delo.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: realizacija sklepov 2. nujne seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, seznanitev s problematiko slepih in slabovidnih otrok.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA. Kot že rečeno, bomo danes pogledali, kako je z realizacijo sklepov, ki smo jih soglasno sprejeli na Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Gre za dva sklepa, ki sta bila torej soglasno sprejeta, nista pa še do danes realizirana, tako kot je bilo takrat dogovorjeno in tudi usklajeno. In danes smo seveda tukaj zato, da stvari razjasnimo, da stvari pojasnimo. Da mogoče vidimo, kje so odprte zadeve, o katerih bi želeli še danes spregovoriti. Da ministrstvo pojasni, na kateri točki smo trenutno, da tudi starši slepih in slabovidnih otrok povedo svoje zgodbe ponovno in tudi opozorijo na nekatere stvari. Naj pa povem, da ravno pred eno uro je Slovenska tiskovna agencija poročala, da so z ministrstva sporočili, da je predlog zakona danes potrdil Vladni odbor, prav danes pa tudi naša Komisija za človekove pravice zaseda. Torej zaradi realizacije sklepov, ki smo jih sprejeli v mesecu februarju. In tukaj moram reči, da me veseli, da je naš sklic seje na nek način vzpodbudil, da se zadeve začnejo premikati, ravno s tem pa tudi kažemo, kako pomembno vlogo opravlja Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. In moram povedati, da dokler bom jaz vodila to komisijo, bomo na tak način opozarjali tudi o drugih primerih, predvsem pa bomo do konca spremljali to tematiko, o kateri danes govorimo, in vse do takrat, dokler zakon v Državnem zboru, tako kot je bilo pač dogovorjeno, ne bo sprejet.

Na sejo sem vabila varuha človekovih pravic gospoda Petra Svetino, ki ga toplo pozdravljam v naši družbi. Vabila sem ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospo Ksenijo Klampfer, ki jo tudi lepo pozdravljam, Ministrstvo za zdravje se nam je opravičilo, Ministrstvo za pravosodje, Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije, nekdanjega predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih ter nekdanjega direktorja Centra za socialno delo Celje gospoda Braneta Buta, ki ga tudi lepo pozdravljam med nami. Potem pa smo vabili starše gospo Majo Koritnik, gospo Andrejo Pader, gospoda Roka Volfanda, gospo Andrejko Vovk, gospo Metko Korže, gospo Marijo Kormanšek Jagarinec, gospo Majdo Sraka, gospo Romano Bošnik, gospoda Igorja Kastelica, vabili smo gospo Ireno Prašnič, ki se nam je opravičila, Lilijano Bukovič, vabili smo gospo Janjo Muršec, ki se nam je tudi opravičila, vabili smo gospoda Danija Ogrinca, upam, da nisem naredila kakšne napake, vabili smo gospo Nado Močenik, se nam je opravičila, gospo Natalijo Zupančič, se nam je tudi opravičila, gospo Milč Hafner, se nam je opravičila, Gregorja Hafnerja, se nam je opravičil, moram pa povedati, da so nam vsi poslali lepe želje, da danes opravimo dobro delo vsi skupaj na tej Komisiji za človekove pravice, vabili smo gospoda Borisa Bošnika, gospoda Danila Črveka ter gospoda Marka Koritnika. Potem pa smo vabili tudi državno odvetništvo, magistrico gospo Lučko Seibert – a bom, sem prav povedala? Upam, da sem. Seibert, v redu, okej. Dobro, se mi je zdelo pomembno, da to razčistimo, tako da bomo v nadaljevanju vedeli, katera je pravilna izgovarjava.

S sklicem seje ste kot gradivo prejeli obvestilo Vladi o sprejetih sklepih na 2. nujni seji Komisije peticije, človekove pravice in enake možnosti in objavljeni so bili na spletnih straneh Državnega zbora.

Pričenjam z obravnavo te točke dnevnega reda. Najprej mi dovolite, da kot predlagateljica te točke dnevnega reda pojasnim na nek način vsebino današnje seje. Zdaj, vi se boste spomnili, da je 14. junija potekal rok, o katerem smo bili dogovorjeni, in tudi s sklepom je bilo to potrjeno, da bo sprejet zakon o popravi krivic zaradi napačnega tolmačenja zakona v zvezi s sprejemanjem dveh različnih dodatkov v primeru slepih in slabovidnih. To je zgodba, ki traja že, ne bom rekla, dolgo, ampak predolgo, in sem ponosna na to, da smo na Komisiji naredili te korake, da se bodo danes očitno stvari začele odvijati.

Zdaj, jaz sem se prvič s starši slepih in slabovidnih otrok srečala že v decembru 2018, takrat ko ste protestirali pred Državnim zborom takrat sem vas sprejela, ker se mi je zdelo prav, da slišim vaše zgodbe. Verjamem, da so zgodbe tudi nekaterih drugih staršev prav tako pomembne, ampak v tistem trenutku ste vi protestirali pred Državnim zborom in zdelo se mi je prav, da vas kot predsednica komisije tudi sprejmem, čeprav nismo bili prej nič dogovorjeni. Jaz sem takrat prisluhnila tem vašim težavam, ki izvirajo že iz let nazaj, ker je bila storjena to je definitivno dokazano krivica, kar je povedalo tudi sodišče na koncu. Pomembno je, da sem, potem 14. februarja 2019 sklicala sejo komisije, na kateri pa sta bila, potem soglasno sprejeta dva sklepa - to me je še posebej razveselilo, ker nismo vedno tako soglasni na tej komisiji, ampak tokrat smo bili - in sicer, da državno odvetništvo nemudoma prekine vse postopke izvršb v postopkih zoper starše glede omenjene zadeve in da Vlada takoj oziroma najkasneje v roku štirih mesecev popravi krivice, ki so bile povzročene, zaradi napačnega tolmačenja zakona, na kar konec koncev opozarja tudi varuh človekovih pravic, ki bo lahko seveda v nadaljevanju, ko mu bom dala besedo tudi več povedal o tem.

Sedaj moram povedati nekatere stvari, ki se mi zdijo bistvene kljub tema dvema sklepoma smo na komisiji ves čas spremljali kaj se je do sedaj dogajalo na tem področju. Moram povedati, da sem bila jaz tudi sama osebno zelo vpletena v to, ker se mi je zdelo prav, da komisija nad tem bdi, starši so nas tudi redno obveščali in moram reči, da tukaj strokovne službe so ves čas sprejemale obvestila zaskrbljenih staršev, ki so navajali, da se jim stroški postopkov v posameznih primerih še vedno nalagajo kljub temu, da je bil sprejet sklep na komisiji glede izvršb. Moram pa tudi tukaj omeniti, da seveda gre tudi za nekatere druge primere staršev otrok, ki so se tudi na nas začeli obračati in seveda je potrebno tudi tiste krivice na neki način popraviti, vendar pa danes smo tukaj zato, da ugotovimo, da se je staršem slepih in slabovidnih otrok in njihovim otrokom - prvenstveno njihovim otrokom - zgodila huda krivica. In o tem danes govorimo in o tem smo tudi odločali na seji Komisije za človekove pravice s tistima dvema sklepoma, ki sta zavezujoča in na katera je ministrstvo tudi povedalo takrat se boste spomnili na sami seji, da dejansko bodo stvari realizirane in to v roku in na način kot je bilo dogovorjeno.

Jaz sem vmes, ko sem spremljala ta položaj postavila tudi nekaj pisnih pa tudi ustno poslansko vprašanje ministrici za pravosodje. Moram reči, da že v teku tega obdobja je ministrstvo zagotovilo, da je priprava ustrezne zakonske podlage v zaključni fazi, da bo šla v medresorsko usklajevanje in sedaj bi jaz rada vedela kje točno je to natančno, glede nato, da je sedaj vladni odbor danes to podprl. Še enkrat, sem vesela, da smo pripomogli k temu, da je danes temu tako, ampak tukaj moram vseeno povedati, da smo prejeli obvestilo lahko rečem obupane matere, ki nam je po tem, ko sta bila dva sklepa že sprejeta posredovala sodbo višje delovnega in socialnega sodišča, ker je bilo naloženo, da se povrne oziroma je zavrnilo pritožbo in ob enem naložilo tej osebi, da povrne tisoč 545 evrov Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Centru za socialno delo Celje pa dva tisoč 219 sodnih stroškov. Zakaj to omenjam? Omenjam zato, ker smo mi sklenili nekaj oziroma o nečem sklepali. Konec koncev s tem sklepom tudi zastavili naše delo na komisiji in se mi zdi, da je prav, da na to opozorimo. Lahko povem, da mi tukaj nismo odnehali. Jaz ne bom sedaj presojala to bo ministrstvo in državno odvetništvo bo pojasnilo in povedalo, ampak moram povedati, da na komisiji smo, potem naslovili oziroma želeli pojasnilo in ponovno zaprosili Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani kako je s tem, potem smo dopis tudi posredovali Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot tudi Državnemu pravobranilstvu. Ker smo ves čas spremljali to zgodbo lahko rečem, da so starši zagotovo obupani bili v tem kontekstu glede na to kaj smo sprejeli in zato se mi zdi prav, da danes opravimo to razpravo predvsem o teh dveh sklepih, da vidimo kje smo, da ministrstvo in starši povedo svoje zgodbe. Naj samo spomnim za nazaj, zato da bodo ljudje vedeli tisti, ki nas sedaj spremljajo zoper centra in ministrstvo so namreč starši vložili tožbo, v kateri so zahtevali vračilo denarja za leta, ko niso prejemali obeh dodatkov, kajti sodišče je jasno povedalo, da je bila tukaj storjena velikanska napaka, velika krivica, ki jo mora država popraviti in to danes tudi bistvo te današnje razprave in pa kakšna je pač realizacija teh sklepov. Jaz bom v nadaljevanju, če bo potrebno se še oglasila, če bom imela še dodatna vprašanja.

Bi pa dala sedaj besedo najprej ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost gospe Kseniji Klampfer, da pojasni svoje stališče zlasti do teh dveh sklepov, ker je to današnja tema seje, potem bom dala besedo gospodu Varuhu človekovih pravic.

Izvolite, gospa ministrica.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke, poslanci! Spoštovani Varuh človekovih pravic, ostali gostje.

Vsi skupaj lepo pozdravljeni!

Današnjo sejo lahko začenjam z informacijo, za katere smo se danes tudi tukaj zbrali in v veliko veselje mi je, da lahko povem, da je bil Zakon o izplačilo neizplačanega dodatka za nego otroka danes dopoldne že potrjen na Odboru za državno ureditev in javne zadeve in bo v četrtek 19. septembra obravnavan na seji Vlade. Verjamem, da bo soglasno potrjen, ker uživa koalicijsko podporo. Zavedam se, da je bil postopek dolgotrajen in da so za vami težki trenutki. Že v mesecu decembru preteklega leta, ko sem se seznanila s problematiko staršev slepih in slabovidnih otrok sem si zadala, da bomo našli zakonsko podlago in takoj vsaj malo umilili breme, ki ga starši nosite. Navedena problematika je bila obravnavana na seji Komisije za peticije in človekove pravice in enake možnosti 14. februarja 2019. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je na seji zavezalo, da bo pripravilo zakonsko podlago, ki bo osnova, da se zadeve zaključijo staršem pa povrnejo neizplačane dodatke. Z namenom iskanja rešitve pomoči staršem slepih in slabovidnih otrok sem takoj v novem letu sklicala sestanek tako z Državnim odvetništvo, Varuhom človekovih pravic, ker smo iskali pravno podlago za pripravo posebnega zakona. V vseh mesecih do sedaj smo na ministrstvu aktivno delali na pripravi zakona, saj je bilo potrebno odgovoriti na številna vsebinska in pravna vprašanja. Pri pripravi so nam prijazno pomagali tako strokovnjaki z Ministrstva za pravosodje, državni odvetnik iz Generalnega državnega odvetništva in Služba Vlade za zakonodajo, ki se jim na tem mestu tudi posebej zahvaljujem.

Zakon smo želeli v najširši možni meri uskladiti tudi z širšo javnostjo in tako je javna obravnava potekala cel mesec. Ravno na podlagi podanih pripomb smo širili krog upravičencev do dodatka za nego otroka, saj prvotna verzija predloga zakona predvidevala, da bodo dodatek prejeli le tisti otroci, katerim so bile izdane zavrnilne odločbe. Po končni verziji zakona bodo upravičenci do izplačila vsi tako tisti, ki so pravico uveljavljali kot tudi tisti, ki so pravico uveljavljali, kot tisti, ki je niso, pa bi jim pripadala.

Po obravnavi zakona na četrtkovi seji Vlade, torej po 19. septembru, bo le ta posredovan v nadaljnji postopek v Državni zbor. Zavedam se, da smo se 14. februarja zavezali, da bomo v roku štirih mesecev pripravili podlago za izplačilo neizplačanih dodatkov. Vem, da je od takrat minilo 7 mesecev, vendar bi rada opozorila, da gre za problematiko, ki je trajala celih 16 let. V samem zakonodajnem postopku smo morali uskladiti tako medresorsko kot koalicijsko, vse pravne rešitve, ter tudi zagotoviti dodatna finančna sredstva, nekaj več kot 5 milijonov evrov.

Za razumevanje in potrpežljivost, sem vam na tem mestu iskreno zahvaljujem. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospa ministrica.

Gospod varuh človekovih pravic, Peter Svetina.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. Spoštovani poslanke, poslanci, gospa ministrica, vsi navzoči.

Varuh človekovih pravic je že v letu 2015 prvič opozoril na to anomalijo, ki se je zgodila in opozoril, da je treba te krivice, ki so se pojavile v letu 2003 in so bile čisto naključno v bistvu spoznane, da je to treba odpraviti. Mi smo vztrajali na naših priporočilih. Od leta 2015 v vsakem letnem poročilu tudi opozarjali na to, tako daleč, da je v letu 2017 Vlada celo zavrnila naše priporočilo, da je to treba popraviti.

Moram reči, da se bi na tem mestu rad zahvalil komisiji, ki delo varuha, kot matično delovno telo spremlja in ga tudi vzame resno in da smo v bistvu skupaj dosegli to in da je komisija vztrajala na tem, da se bo ta krivica popravila. Jaz upam in pričakujem, da bo dejansko zakon sprejet, da bo te krivice popravil in da bomo lahko zaprli še eno izmed tistih nesrečnih varuhovih priporočil, ko ga Vlada zavrne, pa potem s pomočjo parlamenta in pritiska spozna, da je naredila krivico svojih državljanom in upam, da bo in verjamem, da bo ta zakon tudi v parlamentu dobil vso potrebno podporo.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj sprašujem, če želi predstavnik Ministrstva za pravosodje, gospod Miha Vrečko? / oglašanje iz dvorane/ Verčko.

Izvolite.

Najlepša hvala. Sam bom kratek. Spoštovana predsednica, spoštovani člani, spoštovani vabljeni.

Kot je bilo uvodoma že povedano, glede te problematike smo se tudi na Ministrstvu za pravosodje res posvetili s kolegi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, smo iskali oziroma smo jim nudili pomoč, kako najti pravzaprav tiste najboljše, tudi pravno vzdržne rešitve. Tukaj so na pomoč priskočili tudi državni odvetniki, ki najbolj poznajo, pravzaprav so vključeni, sodelovali v teh postopkih, da so te rešitve pravzaprav tudi najbolj praktične. En del, kot je bil povedan, dela je bil, navezava na pripravo ustreznih normativnih rešitev, drug del pa je glede prvega sklepa, glede prekinitve oziroma odložitve postopkov, ki so v teku, no.

Zdaj tukaj bi samo rad uvodoma, pa mogoče potem kasneje v razpravi, še malo več povedal, da 5. 3. 2019, je generalni državni odvetnik na delovno in socialno sodišče v Ljubljani že naslovil predlog, da se vsi naroki, ki so že razpisani, prekličejo in pa da se ne razpisuje več novih narokov. Torej, da se vsi ti postopki, ki so še v teku, ne izvajajo prav zaradi namena in s to obrazložitvijo, da novi stroški strankam ne nastajajo, saj po drugi strani vse te stroške, glede tudi na normativne rešitve, ki se pripravljajo, bo potem povrnila Republika Slovenija tem upravičencem.

Tako da, tudi sam verjamem, da bo zakon in ustrezne normativne podlage, kmalu sprejete oziroma prišle v Državni zbor in bile potrjene. Tako da, glede mogoče samih konkretnih postopkov, pa pojasnil, pa lahko v nadaljevanju, no, zakaj do, recimo, nekaterih sodnih odločb še vedno prihaja. Lahko pa tudi sedaj, če želite? / oglašanje iz dvorane/

Mogoče, bi samo to rekla, glede na to, da sem sama že izpostavila to uvodoma, se mi zdi zelo pomembno, da mogoče poveste, zakaj je vseeno prišlo do teh, takšnih odločitev potem, čeprav smo se dogovoril in tudi vi ste jasno povedali, da je bil namen točno tak, kot je bil izglasovan, potem pa se to ni realiziralo v tej meri.

Zdaj sam lahko na splošno povem, pa mogoče prosim kolegico državno odvetnico, ki vidim, da si je v tem delu tudi spis pripravila, da mogoče malo bolj natančno in »koncizno« te stvari pove no.

Mi smo vseeno bili zavezani pri iskanju teh pravnih rešitev znotraj pravnega okvirja, ki velja. Torej, glede narokov, torej postopkov na prvi stopnji, ki še niso bili končani, je bil podan ta predlog, da se vsi naroki prekličejo in ne razpisujejo novi naroki. Glede postopka, ki je pa bil že v teku na podlagi pravnih sredstev, pa takšnega vzvoda ni bilo. Torej sodišče je samo sodbo, torej bodisi pritožbeno sodišče, je tako sodbo izdalo, vendar pa hkrati, kakor bo najbrž tudi kolegica državna odvetnica povedala, je bilo potem na sestanku sprejeto, da država v same izvršbe, tam, kjer je država upnica, v skladu s sklepom, ki je bil sprejet tukaj na komisiji, ne bo šla oziroma v tem delu ne bo predlagala izvršbe za vplačilo teh sredstev no, tako da, toliko uvodoma.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Potem bi pa zdaj kar dala besedo državnemu pravobranilstvu, tako, da se takoj navežemo in pojasnite zadevo, izvolite. Če lahko še mikrofon vključite, že zaradi magnetograma, pa da se bolj slišimo.

Izvolite.

Pozdrav vsem navzočim, da nadaljujem, pravzaprav, odgovor gospoda Verčka – državno odvetništvo se je skupaj s predstavniki Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, takoj naslednji dan lotilo realizacije 1. točke vašega sklepa in sicer, da sem konkretna, da se v vseh odprtih socialnih sporih predlaga preklic razpisanih narokov in preložitev naroka za nedoločen čas na sodišče. Gospod Verčko je povedal, da je generalni državni odvetnik tako v začetku marca tak dopis tudi napisal in ne bom ponavljala in kolikor je nam znano, mi smo dali še vse spise ponovno še enkrat preveril, noben narok potem ni bil dejansko izveden, tudi… Tako da, v tem delu je sklep realiziran v celoti.

Kar se pa tiče, seveda, že začetih postopkih, potekajočih postopkov, nekateri so, v zelo različnih fazah so bili postopki, pa je bil sprejet dogovor oziroma je državno odvetništvo vsem državnim odvetnikom, ki delajo na konkretnih zadevah, naročilo, da v vseh izvršilnih postopkih, kjer se »iztrjuje« stroške, ki so nastali v odškodninskih sporih zaradi neizplačila dodatka za nego slepim otrokom in so priznani s pravnomočno sodno odločbo, ne vloži predloga za izvršbo. Če je že kje vložen predlog za izvršbo, pa se predlaga odlok izvršbe. Po pregledu konkretnih zadev, po tem sklepu ni bil vložen noben predlog za izvršbo, razen, ugotovili smo v zadevi Bukovič, je državno odvetništvo, naš oddelek v Mariboru, stranki, se pravi tožnici, poslal opomin. To še ni sodni postopek, opomin, do sodnega postopka oziroma vloženega sodnega postopka za izvršbo ni prišlo.

Kar se pa tiče stroškov, ki so bili pa potem kasneje, s konkretnimi sodnimi odločitvami s sklepi oziroma sodbami presojeni, toženi stranki Republiki Sloveniji in pa tudi centrov za socialno delo ob, predvidoma kot drugo toženi stranki, pa ponovno poudarjam tako, kot je že gospod Verčko rekel, da gre za tekoče postopke, da je državno odvetništvo vezano tako na materialno kot procesno zakonodajo in tega v postopku ni mogoče, na nek formalen način preprečit, tako da sklepi s temi stroški so bili izdani, nekateri so postali tudi pravnomočni, poudarjam pa, da v nobenem od teh primerov, pri nobenem sklepu, niti sodbo državno odvetništvo ni vložilo predloga na sodišče za izvršbo. Če ima kdo, mi smo danes pregledali spise, mi tega podatka v naših spisih nimamo. Če se je mogoče to komu zgodilo pa, mi o tem ne vemo.

Moram pa pripomnit, da v posamičnih zadevah, v nekaterih primerih so tožniki, se pravi starši otrok, tožbe celo umaknili in v tem primeru je sodišče prisodilo stroške in v nekaterih posamičnih primerih z imeni zdajle ne, mislim, da nima smisla, so celo tožniki sami, prostovoljno, stroške plačali, ne da bi jih mi na to sploh pozvali z opominom, tako da, državno odvetništvo meni, da je vaš sklep v celoti organiziran, pač, kolikor je to dopuščeno v skladu z materialno zakonodajo o Zakonu o državnem odvetništvu in procesno zakonodajo.