19. nujna seja (skupna seja)

Odbor za zadeve Evropske unije

13. 3. 2020
podatki objavljeni: 13. 3. 2020

Transkript

Lepo pozdravljeni vsi prisotni! Pozdravljeni, ministrski kandidat, gospod Zvone Černač!  Obveščam vas, da sem do začetka seje prejel eno pooblastilo, in sicer gospod Robert Polnar nadomešča gospoda Ivana Hrška iz Poslanske skupine Desus.  Tako sem začel 15. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Besedo pa zdaj predajam predsedniku Odbora za gospodarstvo, gospodu Gregorju Periču, s katerim sva se dogovorila, da bo vodil današnjo skupno sejo. Izvolite, gospod Perič.
Hvala lepa.  Tudi z moje strani lep pozdrav vsem, kolegice in kolegi, zlasti kandidatu za ministra, gospodu Černaču! Začenjam 19. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Opravičil nisem prejel, imamo pa dve pooblastili, in sicer iz Poslanske skupine NSi poslanec Blaž Pavlin nadomešča poslanca Jerneja Vrtovca in iz Poslanske skupine SDS poslanec Boris Doblekar nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko.  S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje obeh odborov. Ker v poslovniškem roku s kolegom predsednikom nisva prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.  Prehajamo na edino točko dnevnega reda - PREDSTAVITEV ZVONKA ČERNAČA, KANDIDATA ZA MINISTRA BREZ RESORJA, PRISTOJNEGA ZA RAZVOJ IN   (nadaljevanje) EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO. Še kratko pojasnilo, in sicer predsednik vlade Janez Janša je predsedniku Državnega zbora Igorju Zorčiču 6. marca letos na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije in 229. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal listo kandidatov za ministre Vlade Republike Slovenije. Predsednik Državnega zbora je Odboru za gospodarstvo in Odboru za zadeve Evropske unije poslal predlog predsednika vlade, da Državni zbor za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, imenuje Zvonka Černača. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sva s predsednikom Odbora za zadeve Evropske unije sklicala današnjo skupno sejo, na kateri se nam bo predlagani kandidat predstavil ter odgovarjal na vprašanja članic in članov odborov. Odbora bosta po opravljeni predstavitvi v skladu z 231. členom Poslovnika Državnega zbora predsedniku Državnega zbora in predsedniku vlade poslala mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata. Na sejo odborov sva vabila Zvonka Černača, kandidata za ministra. Za sejo ste pa kot gradivo prejeli dvoje, in sicer listo kandidatov za ministre Vlade Republike Slovenije z dne 6. 3. 2020, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora, in pa gradivo z dne 6. 3. 2020, ki ste ga članice in člani zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovalni predal v sistemu Udis. Glede poteka seje vas obveščam, da bo najprej na vrsti predstavitev kandidata, nato pa bodo sledila vprašanja članic in članov odborov kandidatu in njegovi odgovori. Gospod Zvonko Černač, zdaj pa dajem vam besedo za vašo predstavitev. Izvolite.
Spoštovana predsednika, gospod Peček, gospod Perič, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, vsi ostali prisotni. Lep pozdrav vsem. Dovolite mi, da na začetku, preden preidem na predstavitev vsebinskih izhodišč oziroma prioritet na področju dela SVRK, nekaj besed namenim osebni predstavitvi. Pred 33 leti sem zaključil šolanje na Pravni fakulteti v Ljubljani in po pridobitvi diplome sem se zaposlil na sindikatih v Ljubljani, kjer sem delal dobra 3 leta, tudi opravil pripravništvo. Potem sem po prvih demokratičnih volitvah kot član izvršnega sveta Občine Postojna vodil področje upravnih notranjih zadev tudi približno 3 leta in nadaljeval sem potem pot v gospodarstvu, 2 leti sem bil pomočnik direktorja Postojnske jame, potem pa sem pred 25 leti, ko je vlada oziroma Državni zbor Kobilarno Lipico preoblikoval v javni zavod, dobro leto dni bil prvi direktor oziroma vršilec dolžnosti javnega zavoda Kobilarna Lipica. Po odhodu iz Lipice in do izvolitve v Državni zbor, prvič sem bil izvoljen leta 2004, sem vodil Stanovanjski sklad Občine Postojna. Ko sem ta sklad prevzel, mogoče kot zanimivost, mi je bilo rečeno, da kaj dosti se itak ne da naredit. Morate vedeti, da to je bil manjši sklad, okrog 300 stanovanj, da ni denarja niti za vzdrževanje, kaj šele za kaj drugega. Vseeno smo potem v mojem mandatu zgradili preko 100 neprofitnih stanovanj. V tistem obdobju sem bil med leti 2005 do 2011, torej tudi v času, ko sem že opravljal poslansko funkcijo, tudi nepoklicni podžupan Občine Postojna in zadolžen sem bil poleg stanovanjskega področja tudi za področje komunalne in širše družbene infrastrukture. Poslanec sem bil pred tem mandatom seveda v 3 mandatih, 2004 do 2008, 2008 do 2011 in 2011 do 2014, vmes pa sem dobro leto dni vodil Ministrstvo za infrastrukturo in prostor v času 2. Janševe vlade. Zdaj v času opravljanja poslanske funkcije sem bil član različnih parlamentarnih odborov, vodil sem tudi Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, bil sem predsednik v preteklosti ene preiskovalne komisije, član ustavne komisije in v tem mandatu tudi predsednik odbora. V okviru strokovnega sveta Slovenske demokratske stranke pa vodim   (nadaljevanje) Odbor za infrastrukturo in prostor, sem poročen, z ženo in tremi otroki živimo v Postojni.  Preden preidem na predstavitev vsebinskih prioritet delovanja Službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, mi dovolite eno uvodno ugotovitev - po letu in pol tega mandata bom, če boste seveda ocenili, da sem primeren kandidat za ministra - peti minister na SVRK in četrti kandidat, ki se predstavlja pred tema dvema odboroma, gospod Bandelli, gospod Purič, gospa Alenka Bratušek, ki je za skoraj tri mesece začasno prevzela tudi to službo, in zdaj gospa Mlinar. Zakaj to izpostavljam. Razlogi za odstope oziroma zamenjave so bili sicer različni, vseeno pa je pet direktorjev, če se izrazim, recimo, malce v podjetniškem duhu, ali pa tudi ne, konec koncev, bi to službo lahko vodil direktor ali pa predstojnik z drugačnim nazivom, ker gre za službo Vlade, torej, pet predstojnikov v letu in pol ni ravno najboljša popotnica, še posebej upoštevaje sedanje stanje in predvsem izzive, ki nas čakajo za bodočo finančno perspektivo. In če se malo pošalim, še na petek, 13., okrog 13.00 bo padla taka ali drugačna odločitev. Ampak nisem vraževeren in verjamem, da bomo ob vaši podpori uspešno zaključili tako sedanjo finančno perspektivo in še v tem letu pripravili ustrezne podlage za naprej, se pravi, za perspektivo 2021-2027.  Uvodoma želim izpostaviti, da bom pri svojem delu, vsaj v tem letu, pa tudi naprej, seveda, ampak mislim, da bo ključno letošnje leto, zasledoval dva ključna cilja. Prvi je, uspešno zaključiti sedanjo finančno perspektivo in do konca letošnjega leta pripraviti vse podlage za to, da bomo do konca leta 2023, glede na pravilo N+3, lahko počrpali vse, kar je bilo v tej perspektivi oziroma za to perspektivo izpogajano leta 2013. In drugi ključni cilj, pravočasno pripraviti podlage za novo finančno perspektivo za obdobje 2021-2027, zagotoviti enakomerno ali pa enakomernejše črpanje po letih, kot smo bili temu priče tako v tej kot v pretekli finančni perspektivi. Predvsem pa zagotoviti financiranje projektov, ki bodo pripomogli k zmanjševanju razvojnih razlik med posameznimi območji v Republiki Sloveniji. Pri tem je treba izhajati iz realnih podatkov, kajti, kot veste, bomo ne glede na končni zaključek pogajanj deležni bistveno nižjega obsega sredstev v prihodnji finančni perspektivi, za kar niti jaz sam niti nova Vlada ne moremo biti odgovorni, deloma mogoče nosi odgovornost Vlada v odhajanju, deloma pa gre za širši kontekst, pa tudi za dejstvo, da smo v enem delu postali bistveno bolj razviti, kot smo bili v prejšnji finančni perspektivi. Vsebinske odločitve glede tega, ne glede na to, da ta okvir za naslednjih sedem let še ni izpogajan, so po moji oceni v glavnem že padle. Šarčeva Vlada v odstopu je po nepotrebnem v zadnjem obdobju v Bruselj pošiljala napačne signale, ko je bilo nedavno na Portugalskem, kot veste, pod predsedstvom Republike Hrvaške srečanje 17 predsednikov vlad, ki se zavzemajo za večji obseg kohezijskih sredstev oziroma se zavzemajo za to, da se ta sredstva ne bi bistveno znižala, se gospod Šarec tega srečanja ni udeležil. Verjamem, da še obstajajo minimalne možnosti za izboljšanje naših pozicij v okviru nove politične situacije, vendar pa menim, da so te možnosti bistveno manjše, kot bi bile v primeru, če bi bili v tem letu s strani gospoda Šarca priče malo bolj odgovornemu ravnanju. Ampak vseeno gojim zmerni optimizem glede tega. Zakaj? Prvič zato, ker sta bili tako prva kot druga Janševa Vlada pri pogajanjih za naš del bruseljskega kolača uspešni. Nekateri se ne boste spomnili, ampak meni je, ker sem bil takrat poslanec v mandatu prve Janševe Vlade, ostalo živo v spominu, ko je šlo za finančni okvir 2007-2013 in je prihajalo do zelo velikih trenj med Francijo in Veliko Britanijo, predvsem na področju obsega sredstev   (nadaljevanje) kmetijske politike, se en del držav, ki recimo temu, ki so neto prejemnice, takrat samoiniciativno odpovedal nekemu deležu sredstev na področju kohezije, šlo je za 10-odstotno znižanje, in tej iniciativi takrat Slovenija pod vodenjem gospoda Janše ni pristopila, ker je bila ocena, da tudi, če se to zgodi, ne bo imelo vpliva na končni izid teh pogajanj. In ocena takrat je bila pravilna, dejansko tudi ni imelo nobenega vpliva na končni izid pogajanj, pač ta samoodpoved. Rezultat vsega tega pa je bil, da je Slovenija uspela ohranit ugodno pozicijo in v letu 2006 je bil izpogajan, kot veste, rekorden finančni okvir za našo državo za obdobje 2007 do 2013. In druga situacija, 2. Janševa vlada je bila takrat že v odhodu, tako kot je sedanja vlada, ko je bil finančni okvir sedanje finančne perspektive 2014 do 2020 potrjen, to se je zgodilo 8. februarja 2013 na Evropskem svetu, in takrat smo v zadnjem trenutku uspeli v zaključni fazi pogajanj pridobiti dodatnih približno 500 milijonov evrov sredstev. Torej ta prvi razlog je ta, zaradi katerega gojim zmerni optimizem, da tudi v primeru naslednje finančne perspektive pod novo vlado obstaja možnost, da se pozicija v določeni meri lahko izboljša, ker kompetence in politična teža novega predsednika vlade v evropskem prostoru je po moji oceni prvi razlog, zaradi katerega lahko ocenjujemo, da se bo končno pogajalsko izhodišče le uspelo izboljšati v naš prid. Drugi razlog, zaradi katerega gojim optimizem, da bom ali pa bomo vsi skupaj tako pri zaključku sedanje finančne perspektive kot pri perspektivi za naprej uspešni, pa tiči v politični moči oziroma, bolje rečeno, v politični kompatibilnosti oziroma kohezivnosti. Na kaj merim? Da ne bo nesporazuma, ne delam si nobenih utvar, da imam jaz osebno neko politično moč, še posebej, ker veste, da sem minister brez listnice, tako da malo za šalo tudi tukaj. Vendar pa je, kot veste, SVRK organ upravljanja in lahko svoja pravila igre do onemoglosti poenostavi, izpili postopke, zagotovi ažurne delovanje na vseh nivojih, pri vseh zaposlenih. Če recimo nek postopek okoljevarstvenega dovoljenja traja leto ali dve, to nič ne pomaga. Če neko ministrstvo objavi razpis in pravila za prijavo zakomplicira, da je potrebno nekaj mesec, da se prijavitelji sploh lahko prijavijo, če se, če je ta razpis oblikovan tako, da je ogromno nejasnosti, če so prakse med posameznimi ministrstvi različne, navodila drugačna in tako naprej, potem učinka ni in ga ne more biti. In na tem polju je seveda bistvena ta politična kompatibilnost ali pa kohezivnost, če želite. Ključna ministra, od katerih bo odvisno, ali bom tudi sam kot minister uspešen, sta minister za okolje in prostor in minister za finance. Oba prihajata iz moje politične skupine, iz Slovenske demokratske stranke. Poleg tega mislim, da je zelo pomembno, da uživam podporo predsednika vlade za ureditev tega področja. Tako da lahko v tem zaključku rečem, da verjetno eden izmed razlogov, zakaj SVRK ni bil tako uspešen v zadnjem obdobju, kot bi lahko bil, mogoče tudi v tem, da te podpore na nivoju sedanjega predsednika vlade mogoče ni bilo tako izrazite in zaradi tega, pa tudi zaradi pomanjkanja časa ni bilo objektivnih pogojev, da bi bili ministri, ki so prej delali na tem področju, v celoti uspešni.  Zdaj, kakšen je moj način dela? Moj način dela je tak, da pri novi zadolžitvi vedno najprej zelo podrobno poskeniram stanje. Sicer na tem področju imamo ogromno poročil, ampak ne glede na to jaz mislim, da vsega ne vemo. Zaradi tega je pač potrebno pogledat, kakšno je dejansko stanje. In v okviru tega ugotovit, kje vse so težave, in seveda izbrat načine za odpravo teh težav. Navado imam tudi, da poslušam, ne vem vsega. Najbolj poslušam tiste, ki vedo več od mene in tiste, ki se na posamezno področje spoznajo in potem sprejmem odločitve in tako bo tudi v tem primeru. In razkoraki med temi fazami bodo zaradi razmer v katerih smo zelo kratki. Stanje, ki ga imam danes na mizi in s katerim ste, spoštovane poslanke in poslanci obeh odborov, pa tudi vsi ostali v tem parlamentu zelo dobro seznanjeni, kot veste, je v grobem poskenirano in to stanje ni dobro, ni dobro, je boljše kot je bilo pred letom dni in pol, je pa precej slabše kot je bilo v primerljivem obdobju prejšnje finančne perspektive 2007-2013. Številke so znane, jaz jih tukaj ne bi ponavljal. Spomnite se, pri tej oceni stanja se v parlamentu nismo delili ne na koalicijo ne na opozicijo. Ko je jeseni 2018 Slovenska demokratske stranka predlagala sklic izredne seje Državnega zbora zaradi slabega črpanja evropskih sredstev so bili skepi sprejeti soglasno, vlada je sprejela akcijski načrt in desetine poslanskih vprašanj je bilo postavljenih na to temo, nekaj sej parlamentarnih odborov sklicanih zaradi slabega črpanja in skrbi za naprej. In tudi v bodoče je prav, da se pri tem vprašanju ne delimo na opozicijo in koalicijo, če bodo stvari slabe še naprej je v našem skupnem interesu, da se na to opozori in da jih izboljšamo, moja naloga pa bo, da storim vse, da se bodo zadeve uredile tako, da bomo počrpali vse iz sedanje perspektive in pravočasno pripravili podlage za novo. Na podlagi vseh informacij, ki sem jih dobil doslej, je moja ocena, lahko da je napačna, ampak se bojim, da je kar realna, da je trenutno potencialno ogroženih okoli 10 % sredstev, ta številka ne pove veliko, 300 milijonov pomeni tudi ne, če pa to številko pretvorimo v kakšno bolj oprijemljivo kategorijo, da si znamo lažje predstavljati kaj to pomeni, to pomeni recimo, če gremo na področje domov za starejše, kjer je bil zadnjih zgrajen pred 12-mi leti, 6000 postelj v domovih za ostarele, več kot polovico tistega kar nam trenutno v tej državi manjka. Ne 6000 postelj in niti ena ne sme in ne bo izgubljena. Počrpati moramo vse, še več, po vzoru prejšnje finančne perspektive moramo pripraviti tako imenovani »overcommitment« tako kot smo to naredili leta 2012 in zagotovit rezervo, ki bo omogočila črpanje sredstev do zadnjega centa. Jaz sem pogledal realizacijo po posameznih ministrstvih za zadnja dva mesec, se pravi za januar in februar letošnjega leta in moram reči, da so te številke zelo zaskrbljujoče. Res je, da gre za začetek leta za prvo obdobje, vendar na področju kohezijske politike, kjer je po proračunu predvidenih 671 milijonov sredstev, je bila do konca februarja realizacija 15,5 milijonov evrov. recimo na Ministrstvu za infrastrukturo od predvidenih preko 100 milijonov sredstev je bil realiziran en milijon, en odstotek. Na ministrstvu za okolje in prostor malenkost boljša situacija od predvidenih 36 milijonov, samo 2,8 milijona. Ampak na splošno gledano slika ni dobra in potrebno bo nemudoma, tako kot sem uvodoma omenil, poskenirati stanje in videti kej so težave in sprejeti ukrepe, da se bodo te težave nemudoma v sodelovanju z ministrstvi odpravile. Če pogledamo koliko je bilo od začetka izvajanja tega operativnega programa in te finančne perspektive v letu 2014 doslej izplačil, veste, da jih je bilo za nekaj manj kot eno milijardo evrov, torej smo v povprečju črpali, seveda ni bilo stanje povprečno je bilo različno v posameznih letih, v prvih letih bistveno nižje kot zdaj v zadnjih letih, ampak v povprečju, če pogledamo, je to 150 milijonov na leto. Torej, mi moramo sredstva počrpati do konca leta 2023, na voljo imamo slaba 4 leta. Kaj to pomeni? Minimalno 500 milijonov evrov na leto. Veste, da to pomeni veliko težavo tako za državni kot za občinske proračune pa tudi za ostale uporabnike, še posebej, upoštevaje dejstvo, da se nam znajo zaradi zadnje pandemije razmerje izredno spremeniti. Tako da je, tista naloga, ki sem jo omenil uvodoma, da se pravočasno pripravijo podlage za naprej in da se omogoči za celotno sedemletno obdobje, za sedemletno obdobje v naprej predvidi približno količino črpanja po letih, nujno potrebno. To nalogo je nujno potrebno opraviti.  Druga stvar, ki je po moji oceni nerealna, je letošnji proračun. Tukaj je predvidenih za milijardo 71 milijonov. Milijardo 71. milijonov evrov povračil iz proračuna Evropske unije. Recimo, če pogledamo kakšno situacijo smo imeli lani. V letu 2019 je bila številka podobno. Predvideno je bilo milijardo 18, realizacije je bila 726 milijonov. Se pravi tristo milijonov je bilo manj lani realizirano. In bojim se, da tudi številka, ki je v letošnjem proračunu, je zelo veliko vprašanje ali je realna ali ne. Tega ne morem reči zagotovo, ker treba je stanje pogledati in preveriti, ampak sem skoraj prepričan, da bo zelo težko zagotoviti to kar je sedaj v proračunu predvideno.  In tretje, kar sem zasledil ne dolgo od tega nazaj v tej kvartalnih poročilih ni bilo razvidno in kar me skrbi, v enem od poročil SVRK sem zasledil, da je na nivoju Evropske komisije še vedno odprta možnost začasne zaustavitve plačil za operativni program evropske kohezijske politike. Še vedno je ta možnost odprta, jaz sem mislil, da smo ta riziko in to nevarnost konec leta 2018, v začetku leta 2019 prešli, ampak v enem izmed zadnjih dokumentov, je to je to zapisano, treba je pogledati za kaj gre in kakšni so razlogi, da je ta postopek še vedno odprt.  Kot veste SVRK poroča o stanju kvartalno, tako bo tudi v bodoče, vendar se bom potrudil, da bodo ta poročila drugačna, da bodo bolj vsebinska, da bo iz teh poročil razvidno tudi kaj je bilo v preteklosti odpravljeno, kar je preprečevalo normalno črpanje in kaj so ambicije za naprej. Ker če ste brali zadnja poročila lahko ugotovite, da po copy past navajajo ene in iste težave zaradi katerih stvari ne tečejo kot bi si vsi želeli, da bi. Se pravi ni dovolj, da se na nek formalističen način ugotovi, kaj je problem, in se potem ne določijo roki za odpravo tega problema, da se to potem iz poročila v poročilo ponavlja. Na eni strani gre za prelaganje odgovornosti enega na drugega, na drugi pa za navajanje enih in istih težav, okoljska dovoljenja, gradbena zakonodaja, javna naročila, preveč zbirokratizirani predpisi in tako naprej. Verjamem, da se na tej točki samo po sebi postavlja vprašanje oziroma sam bi si ga postavil in verjamem, da si ga zastavljate tudi vi, vprašanje kandidatu za ministra, kaj bo storil, da v bodoče temu ne bo tako.  Zdaj kar se tiče obstoječe perspektive. Prvi korak mora biti na operativnem nivoju, torej redni sestanki z vsemi ministri in to dvakrat na mesec, po sejah Vlade, kjer pač beležimo zaostanke oziroma z ministri, ki morajo sprejeti določene ukrepe, spremembe pravil igre, predpisov, da se ta krč sprosti. Po teh sestankih morajo biti določeni roki, morajo biti določeni nosilci in na naslednjem sestanku čez dva tedna mora biti jasno, ali je bilo tiso, kar je bilo dogovorjeno odpravljeno ali ni.  V tej začetki fazi dokler se ta krč ne sprosti je vsaj enkrat mesečno poročanje predsedniku Vlade in obravnava tega poročila na Vladi tako o stanju kot o napredku in sprejemanje odločitev za odpravo formalnih ovir in zapletov. Po tistem, ko bo natančno pregledano stanje in ko bo izkazana realna ocena o tem, kateri projekti so ogroženi, ker zdaj iz teh poročil, jaz ocenjujem, da nimamo prav čisto točke slike. Verjamem, da marsikje je potem del tega, kar je formalno zaprto, s potrditve, so podpirane pogodbe, se celo stvari izvajajo, je verjetno percepcija, da je tam vse ok. Vprašanje, če je. Kar nekaj stvari je bilo v prejšnji finančni perspektivi, kjer se je ugotovilo, da kljub podpisanim pogodbam, dokumentom in vsem ostalim se je na koncu v zadnji fazi zalo zapletlo in velika težava je bila reševati tista sredstva, ki bi sicer ostala nepočrpana in neizkoriščena, ker je pač določena aktivnost, določen projekt, določen namen zašel v težavo pri izvajanju. Zaradi tega mislim, da niso dovolj samo ti formalni podatki, ampak je potrebno pogledati stvari, bom rekel, zelo podrobno na vseh segmentih. In tukaj bo naloga seveda tudi vseh ministrstev, ne samo SVRK kot organa upravljanja. Po tistem, ko bo to ugotovljeno, seveda, je treba pripraviti nabor ukrepov za tako imenovan overcommitment. Potrebno je pogledati vse formalne postopke in postaviti vse procedure, ki jih je mogoče poenostaviti. Zagotoviti večjo svetovalno vlogo SVRK-a, hitrejšo odzivnost in spremeniti ta način nudenja informacij. SVRK mora postati bolj v pomoč, bolj mora biti izražena ta svetovalna naloga in pomoč vsem tistim, ki so interesenti za koriščenje teh sredstev, ki jih SVRK upravlja.  Tukaj imam napisno tudi ureditev informacijskega sistema. Čeprav moram reči, da je gospod Šarec, predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle v odgovoru na ustno vprašanje poslanke Suzane Lep Šimenko na 13. seji Državnega zbora, 18. 11., odgovoril, citiram: »Kar se pa tiče konkretnih ukrepov pa seveda, kot sem rekel, imeli smo težave z informacijskim sistemom, ki smo jih odpravili.« In podobno je ponovila mesec kasneje gospa Alenka Bratušek, ki je takrat odgovarjala na moje ustno zastavljeno poslansko vprašanje oziroma v razpravi odgovor na to vprašanje v funkciji ministrice brez listnice, 19. 12. Vendar je bila njena navedba malo drugačna. Dejala je, citiram: »Uredili ne še odlično, ampak uredili smo informacijski sistem.« Ta izjava me malo, bom rekel, skrbi in tiste informacije, ki sem jih v tem času dobil iz terena mi govorijo, da stvari še ne delujejo v celoti, tako kot bi morale. Tudi tukaj je potrebno stvari pogledati, ampak če me boste danes spraševali o tem kaj, kako, na kakšen način, koliko denarja bo treba za to porabiti. Jaz tukaj odgovora danes nimam. Mogoče nič, mogoče da. Mislim pa, da gre za tehnično vprašanje. Po moji oceni gre za tehnično vprašanje, ki se ureja predolgo. Zaradi tega vprašanja veste da je bilo ogroženih konec leta 2018, mislim da, okoli 150 milijonov evrov teh sredstev. Gospod Banedelli je imel takrat zelo veliko težavo, da je stvari spravil v pravo smer, kot takratni minister, ampak jih je. In treba se je zavedati, da vsa poročila, ki jih je imel takrat formalno na mizi, ta obdobna so govorila o tem, da sistem deluje. Spomnite se, v 2017 vsa poročila, ki so bila, vsa kvartalna poročila, decidirano izrecno je v njih bilo zapisano, da sistem deluje. Tako da zaradi tega izražam določeno skepso, da nismo priča posameznim pomanjkljivostim v tem poročanju tudi v tem primeru in danes. Zaradi tega mislim, da se je pač potrebno s temi stvarmi seznaniti in v kolikor so težave jih je treba seveda nemudoma odpraviti, tako za sedanjo perspektivo kot za naprej. Mi moramo imeti za naprej sistem pripravljen, da bo lahko deloval od prvega dne nove finančne perspektive, se pravi od 1. januarja prihodnjega leta naprej. To je sedaj kar se tiče obstoječe perspektive.  Kaj pa za naprej? Mislim, da bistveno vprašanje je za naprej. Prej sem že povedal, da je finančni okvir več ali manj znan. Vprašanje je, ali bo končni dogovor dosežen v okviru predsedovanja Republike Hrvaške do konca junija. Mogoče je, vendar po moji oceni to ni realno. Govorimo o tem, da bo do dogovora prišlo po vsej verjetnosti v drugi polovici leta, ko bo predsedovana pod nemškim predsedovanjem Evropski uniji. Torej govorim o jesenskem obdobju. Kljub nekaterim pomislekom o tem, da naših programov za naprej ni smiselno pripravljati dokler ta okvir ni dokončno določen in potrjen. Jaz mislim, da to ni pravilno razmišljanje. Mi grob okvir imamo, vemo kaj so prednostni cilji. In potrebno je s pripravami začeti takoj, ker so že v tem trenutku znane tako vsebinske prioritete na katerih bo Evropska komisija   (nadaljevanje) vztrajala. Poleg tega imamo precej manevrskega prostora, da v okviru pogajanj evropska sredstva namenimo za področja, ki so za nas bistvenega pomena. Ker se je treba zavedati in spomniti, da naša hiba iz preteklosti ni bila samo v tem, da smo imeli ves čas težave s črpanjem, da smo v prvih letih zamujali, pač pa je bila naša največja težave v pripravi jasnih razvojnih prioritet in kvalitetnih projektov, ki pomenijo dodano vrednost, in to predvsem dodano vrednost za ljudi. Ker če pomenijo dodano vrednost za ljudi, pomenijo tudi dodano vrednost za državo in vse nas skupaj. In zaradi tega je treba te aktivnosti peljati naprej in se izogniti temu, da bi bil en operativni ali pa dva operativna - sam mislim, da je treba sprejeti dva operativna programa -, da bi bila sprejeta šele konec naslednjega leta. Kajti za to finančno perspektivo se je to zgodilo, veste, da je bil operativni program sprejet šele novembra oziroma decembra 2014, eno leto je bilo izgubljeno. Še posebej zaradi tega, ker nobenih vsebinskih neznank ni. Poznamo pet ključnih ciljev bodoče finančne perspektive. Regiji imata okviru teh strateških prioritet ta strateška izhodišča pripravljena, enako velja za številne druge deležnike. Tako je tu samo vprašanje, ali eden ali dva operativna programa. Za obstoječo perspektivo itak nimamo kaj, tu moramo izpeljati tako, kot je sedaj zastavljeno. Za naprej pa mislim, da je smiselno in utemeljeno pripraviti dva operativna programa, ne samo zaradi nekega sklepa, ki je bil v Državnem zboru sprejet 15. oktobra 2013 na Odboru za zadeve Evropske unije, pač pa zaradi tega, ker moramo storiti vse, da s temi sredstvi in drugimi ukrepi pomagamo zmanjševati razvojne razlike. In torej, če želimo pomagati zmanjševati razvojne razlike med regijami, potem moramo ta sredstva obravnavati zelo gospodarno in jih v največji meri izkoristiti za to, da se te razvojne razlike dejansko premostijo. Nekateri boste temu oporekali, češ, to drži, ampak zahodna regija ni samo Ljubljana, je še kaj drugega, in zaradi tega bodo prikrajšani nekateri, ki niso na taki stopnji razvitosti, kot je, recimo, mesto Ljubljana, še posebej upoštevaje dejstvo, da bo tej regiji v prihodnje pripadalo bistveno manj sredstev glede na odstotek njene razvitosti. Mislim, da… Dobro, še en pomislek je, tudi ta, ali bo vzhodni del uspel sploh vse, kar je na voljo, počrpati, ker se kažejo težave v obstoječi perspektivi. Treba se je tu vprašati, zakaj se te težave kažejo, ali zaradi tega, ker sami ne bi bili sposobni, ali zaradi tega, ker so težave na nivoju nekaterih odločevalcev, posameznih ministrstev, na katere pa ti, ki so upravičeni do teh sredstev, ne morejo vplivati. Zaradi tega je naša in moja naloga, da ta pravila poenostavimo, zagotovimo ažurnost pri sprejemanju odločitev, dobro kontrolo, ažurnost pri povračilih sredstev. Glede delov v razvitejši zahodni regiji, predvsem tistih delov, ki niso na stopnji razvitosti mesta Ljubljane, pa ostale mehanizme za podporo, tudi v okviru sredstev kohezijskega sklada, ki ni vezan na posamezno regijo.  Pri teh poenostavitvah moram reči, da nam gre na voljo tudi ambicija Evropske unije in 80 ukrepov, ki so bili sprejeti za poenostavitve za novo finančno perspektivo na nivoju Evropske unije. Glede pomisleka o OPN pa se je mogoče treba vprašati tudi, ali ima, recimo, sosednja država Avstrija te programe na regionalnem nivoju, zakaj bi pri nas bil problem oziroma ne bi mogla biti uspešna dva operativna programa. Nenazadnje je pri tem vpogledu poleg formalnih sklepov parlamenta in odločitev, ki sicer niso bile spoštovane s sedanjo finančno perspektivo, treba izhajati tudi iz koalicijske pogodbe, ki je podpisana za to obdobje, ta govori o decentralizaciji in skladnem regionalnem razvoju. In če želimo na temu področju dati prednost vsebini pred formo, potem je ustrezna politika ministrstev in Vlade, ki bo sledila tej zavezi, v tem, da z alokacijo sredstev in kadrovskih resursov po manj razvitih območjih zagotovi podlago za prehod na novo obliko organiziranosti. Ker se verjetno vsi zavedamo, da v teh dveh letih do formalne ustanovitve pokrajin verjetno ne bo mogoče priti. Ampak če bomo začeli vsebinsko prenašati naloge in kadrovsko, potem bo tukaj neka predpriprava tudi za naprej. In v tem smislu kaj lahko naredi SVRK, kaj lahko naredim jaz kot minister na tem področju, mislim, da bi morali počasi decentralizirati to službo in krepiti izvajanje posameznih nalog na nivoju regij, za enkrat na nivoju razvojnih regij, se pravi na NUTS-3 nivoju. Tako, da je za prihajajočo finančno perspektivo po moji oceni smiselno, da se vzpostavijo instrumenti za skladnejši regionalni razvoj na nivoju razvojnih regij ne samo na nivoju vzhodne in zahodne regije.  Ob zaključku bi rad povedal, da SVRK v stanju kakšen je danes na nek način potrebuje sanacijskega upravitelja, vendar moram reči, da kakor na drugih področjih je tudi na tem ključ do uspeha v ljudeh. Zdaj, ne glede na to, da sem seznanjen s tem, da je bila na področju te službe v zadnjih letih kar velika fluktuacija, vseeno verjamem, da smo seveda predvsem ob vaši podpori sposobni to področje urediti tako, da bomo na eni strani uspešno počrpali vsa sredstva o stoječi perspektivi in istočasno pripravili tudi podlage za dobro črpanje v naslednji, in sicer za projekte, ki bodo pomenili, tako kot sem prej povedal, dodano vrednost za ljudi, in ki bodo pomagali zmanjševati razvojne razlike med posameznimi območji v Republiki Sloveniji. Verjamem, da se bomo po ureditvi razmer glede tehnologije črpanja, ko ne bo več potrebna energija časa in kadrovskih resursov, ki so v sedanjih razmerah ukvarjajo predvsem s časovnico in zamudami, da se bomo lahko potem ukvarjali v pretežni meri z vsebino in s pravočasno pripravo podlag za financiranje in za ažurno izvedbo aktivnosti in kvalitetnih projektov. Toliko z moje strani uvodoma. Se opravičujem, ker sem bil mogoče malo predolg, ampak mislim, da je še vseeno dovolj časa ostalo za vaše predloge in vprašanja, tako da bom zadovoljen. Vaših pogledov na to področje vprašanj, tudi predlogov, ne samo danes, predvsem se priporočam za predloge tudi za naprej v kolikor boste seveda ocenili, da sem primeren kandidat za to področje.  Hvala lepa.
Najlepša hvala kandidatu za predstavitev.  Preden gremo k vam, kolegice in kolegi, še eno pooblastilo in sicer, iz poslanske skupine SAB, mag. Andrej Rajh nadomešča poslanca Franca Kramarja, in še eno prošnjo oziroma priporočilo, da damo poudarek predvsem na vsebino, vsebino ki se tiče pristojnosti iz področja ministrstva, torej SVRK kot takega. Do tega trenutka ste se prijavili štirje kolegice in kolegi za postavljanje vprašanj kandidatov in tako dajem besedo kolegici Nataši Sukič, sledi kolega Igor Peček in potem Nik Prebil.  Gospa Sukič, izvolite.
Hvala predsedujoči za besedo. Lep pozdrav. Spoštovani kolega kandidat za ministra!   na tako pomemben področju, ki je zelo pomembno, kot vemo, in na žalost ni bilo dovolj uspešno v preteklih letih, tako da računam, da boste res odlični zagrizel v te stvari in verjamem, da boste najprej moral proučiti in poskenirati realno situacijo, da boste se sploh lahko spopadal s tem zahtevnim izzivom, sploh v luči tega, da moramo upoštevati, da so investicije Slovenije vse od leta 2004 močno odvisne od učinkovitega črpanja evropskih sredstev za kmetijstvo in kohezijo, zato bi vas v tej luči najprej morda najprej bolj splošno vprašala nekaj kar se ne tiče izključno vašega resorja, ampak nekih konceptov in strategij celotne Vlade, boste pa seveda pomemben glas pri soodločanju pri teh stvareh. Pa me zanima, ali imate v mislih, da bi se izdelal jasni načrt nekega strateškega razvoja Slovenije, ki bi temeljil na tem, da bi bila Slovenija bolj samozadostna, da ne bi toliko v bodoče temeljila kot je bila do zdaj odvisna od teh injekcij kohezijskih sredstev in žal tudi pogosto nekih interesov lokalnih tajkunov, ne? Lahko jim tudi tako rečemo, kakšnim županom, ki si malo preveč predstavljajo oblast v nekem čudnem smislu. Zanima me, v tem kontekstu se mi zdi ključno vprašanje kako se bo recimo vaša nova vlade, katere pomemben član boste tudi vi, če boste danes potrjeni, spopadla s to trenutno situacijo v Evropski uniji? Sploh pa zdaj v luči te neke nepredvidene krize, sam ste se je malo dotaknili, sem zasledila, ki pač predstavlja, odvisno od dolžine njenega trajanja, ampak napovedi niso dobre in predstavlja kar potencialno hud udarec za ekonomijo. In ne vem ali menite, da bi to lahko morda vplivalo na kakšno spremembo, krčenje predvidenih sredstev, da bi ta finski predlog se spremenil v luči te krize morda? Krčenje morda sredstev za naslednjo perspektivo – mislite, da je to sploh možen tak scenarij ali kaj bi to pomenilo? Bi prihajalo do kakšnih podaljševanj rokov, podaljševanj rokov za pogajanja o sredstvih in tako naprej? Me zanima kako vi to pač vidite, to tvegano situacijo, v kateri se je pravzaprav znašla cela Evropska unija. Zdaj pa, če se dotaknem konkretno kohezijskih politik oziroma kohezijske politike. Jaz sem pogledala vašo koalicijsko pogodbo. Zdaj, nekih zares čisto konkretnih predlogov ni zapisanih. Piše, pač v poglavju Finance v vašem koalicijskem sporazumu preberemo: pospešeno in bolj učinkovito črpanje ter investiranje EU sredstev in priprava in sprejem operativnega programa za koriščenje EU sredstev naslednje finančne perspektive. Zdaj, seveda vsaka dosedanja vlada ne glede na to katerakoli je bila v preteklosti, je zmeraj seveda, to zmeraj napove, to ni nobeno presenečenje. In res je zelo pomembno in bistveno vprašanje kako konkretno se bo to implementiralo. Kaj konkretno boste delali? In tukaj pač, to bo zelo pomembno in tukaj seveda, ker je nam vsem v skupnem interesu, da se bo črpanje čim uspešnejše, da bo razvoj čim bolj uravnotežen v naši državi. Bomo seveda konstruktivna opozicija, nikakor ne bomo nekdo, ki bi po nepotrebnem nekaj vas spotikal ali nagajal, sploh ker vemo, da, kako zelo smo, nismo bili, res ne, najboljši v preteklih letih in bo zelo, zelo pomembno. Sam ste omenil, da smo recimo 300 milijonov dobili manj prilivov, kot je bilo recimo načrtovano in to so kar krepka sredstva. Zdaj, če pomislimo, da je naš proračun zelo odvisen od teh prilivov, ker vsaj iz vaše koalicijske pogodbo se zdi, da bo precej odhodkov, no, šlo v recimo povprečnine, ki jih omenjate, se bodo dvignile. Imamo pa pač neko vrečo denarja, ki pač je, kakršna je, bo seveda zelo pomembno kako se bomo izpogajali in kako bomo potem tudi uspeli počrpati ta sredstva. Zato me zanima morda vprašanje, nekaj ste omenili, da boste prizadevali si za decentralizacijo in za seveda skladen regionalni razvoj. Omenili ste neko, prenos služb, tudi decentralizacijo službe, če sem prav razumela, ampak me zanima morda bolj konceptualno, malo celostno malo bolj, če lahko to predstavite? Zdaj vemo, da so razlike med centrom in periferijo hude, zelo hude. Statistični podatki jasno kažejo, da je recimo Slovenija v oziru te geografskih trendov razvitosti in nerazvitosti kot nekakšen mali mikrokozmos Evropske unije in se dejansko deli na center in na periferijo. In te razvojne oblike se kažejo predvsem v višjih stopnjah revščine in socialne izključenosti v podrazvitih, bom rekla predelih ali pa na periferiji, zlasti v spodnjeposavski in pomurski regiji. Ti dve sta nekako, vsaj glede na kazalnike, zelo, zelo podreprezentirani, zelo ranljivi regiji. In vas sprašujem ali boste posebno pozornost posvetili tem najbolj ogroženim ali pa najmanj razvitim regijam? Kajti dejstvo je, da so to gospodarsko precej prizadeta območja, ki so se pač, in to zaradi deindustrializacije, ki se je dogajala, ne, v preteklih desetletjih. In tukaj pač ne samo to, da ni neke industrije, kraji so redki poseljeni, slaba prometna infrastruktura, saj to vem, da ni samo vaše področje, ampak tukaj boste morali zelo dobro sodelovati z ministrstvom za infrastrukturo recimo. Celo telekomunikacijskih povezav ni najboljših ali jih pa sploh ni ponekod. V Zasavju in Pomurju se to zelo, zelo odraža tudi v smislu depopulizacije, se pravi ljudje se izseljujejo, mladi gredo drugam, prebivalstvo se stara in stopnja tveganja revščine dejansko narašča. In to so kar hudi izzivi in prav bi bilo, da resnično se poskrbi za bolj enakomeren razvoj in za prioritete tam, kjer je situacija najslabša. Pa me zanima vaš komentar glede tega.  Zdaj, moram reči, pokritizirati odhajajočo vlado, ki pač žal ni sprejela resnejših ukrepov, ki bi ta razvojni prepad zajezili, ne, med centrom in periferijo. Kar je pa hudo in to se odraža na žalost v prilivih v proračun in to boste občutili tudi vaša vlada seveda zaradi tega in vse nadaljnje vlade, to je tisto, na kar smo opozarjali v Levici – zaradi privatizacije, odprodaje NLB, smo izgubili znatne prilive v proračun. Zdajle vam, lahko pozneje postrežem s podatkom, imam nekje zapisano, mislim, da je bil lanski presežek kar za 313 milijonov evrov nižji od presežka 2018 in to zaradi izpada dividend od državnih bank, NLB in Abanke, ne? Drugi ključen vpliv na višino presežka pa so zmeraj prilivi iz EU in tukaj boste vi tisti, na kogar bomo zdajle v bodoče računali in s tem seveda potem posledično povezane investicije države. In prav te proračunske postavke, kot ste sami omenili, so se v preteklem letu znižale, vsaj glede na napovedi, ki so bile podane.  Zdaj, ne vem, nebi vam rada postavljala nekih neprijetnih vprašanj za popotnico, se bom raje ognila temu. Sem imela namen vprašati par zadev, ampak računa na to, da boste kot minister za kohezijo morda se ogradili od nekih takih zadev, kot je bila pred nekaj dnevi s tistim re-tweetom. Pa pustiva zdaj tole. Recimo, da vam želim, če boste danes pač potrjen, res uspešno delo, ker je to v interesu vseh nas in z veseljem bomo pomagali s kakimi pobudami, kolikor bomo lahko.  Hvala zaenkrat.
Hvala, gospa Sukič. Besedo pa dajem kolegu Pečku. Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod Zvone Černač. Sami ste že povedali, da večletni finančni okviru za leta 2021-2028 ni sprejet. Vemo, da zakaj prihaja do zamude. Jaz mislim, da tukaj ne moremo kriviti predsednika vlade za vse, da se ni dobro pogajal. Vemo dobro kakšni so interesi, predvsem držav neto plačnic in kako močen vpliv tukaj imata predvsem Nemčija in Francija. Da tukaj nismo bili dovolj aktivni? Predsednik vlade je imel kar nekaj sestankov, tako v okviru skupine Prijateljic kohezije, tako kot s predsednikom evropskega sveta. Tudi sami veste zakaj na Portugalskem ni bil, bil je pa tam državni sekretar mag. Igor Mali in ta je tudi skozi vso to obdobje vodil ta pogajanja. Moja ocena je, da je delo opravljal dobro oziroma trenutno ga še opravlja dobro. V luči tega, kar sem prej rekel, pač pritiska od držav neto plačnic – tudi mi bomo enkrat država neto plačnica in upam, da bomo takrat tako solidarni do tistih držav, med katerimi je bila Slovenija tudi leta 2006. Takrat je slika bila   (nadaljevanje) precej drugačna od te, ki jo imamo danes, kar se tiče stopnje razvitosti. Vemo tudi, da je s to novo oziroma s to zamudo in pa s temi tremi različnimi predlogi Evropske komisije, finskega predsedstva in pa tudi predloga, ki ga podpira Evropski parlament, prihajalo do zamude in da se zdaj za izračun teh sredstev uporabljajo popolnoma drugačni podatki, kot so se prej. Usmeritve glede večletnega finančnega okvira je nekako sprejela oziroma postavila Evropska komisija v prejšnji sestavi. Zdaj imamo Evropsko komisijo v novi sestavi, ki pa kot eno ključnih prioriteti postavlja evropski zeleni dogovor. Tukaj bom na začetku tudi s parimi stavki malo bolj splošen, zato ker bi vas ravno zaradi tega želel potem na koncu tudi nekaj vprašati. Po mojem mnenju cilji in pa način financiranja evropskega zelenega dogovora ni dovolj natančno dogovorjen. Evropska komisija ocenjuje, da bo za financiranje potrebno tisoč milijard oziroma vse skupaj 3 tisoč. Evropska komisija jih bo zagotovila sama tisoč, ostalo pa naj bi šlo s 3 virov, ki verjamem, da jih dobro poznate, to so proračun, program Invest in programi, ki se bodo financirali s pomočjo ali pa preko Evropske investicijske banke. To govorim zato, ker bomo morali znotraj oziroma vsaka država članica bo znotraj svojih ekonomskih politik morala vzpostaviti nov mehanizem za doseganje teh skupnih ciljev, to pomeni drugačno definicijo tudi proračunskih ciljev. Težko bo načrtovati ta sredstva, da ne bo prišlo do tega, da se bodo uporabljala sredstva, ki so namenjena za druge programe. Tukaj mislim na sredstva za kohezijo. Vemo pa, kakšna so predvidevanja glede sredstev za kohezijo, predvsem za zahodno regijo in kaj je vzrok za to, da govorimo o neenakomernosti regij, čeprav veste, da tudi določena področja v regiji, iz katere oba prihajava, niso tako dobro razvita in bi na marsikaterem področju potrebovala ta sredstva, ki pa bodo sedaj pač omejena. Ali mislite, to vprašanje vam je na nek način zastavila tudi že gospa Sukič, ampak vas sprašujem tudi jaz, ali mislite, da Republika Slovenija potrebuje nov razvojni program, in kakšen bi ta moral biti. Sami ste nekaj tudi v uvodni predstavitvi govorili o razvojnih vsebinah, ki bi, verjetno ste mislili, morale biti postavljene na nivoju države. Predvsem pa, na kakšen način bi se moral ta razvojni program financirat oziroma katere ukrepe menite, da bi jih bilo potrebno izvesti, da bi dosegli tudi ustrezno stimulacijo tako javnega kot zasebnega kapitala. Ta vprašanja so bila bolj splošna. Zdaj pa še nekaj popolnoma konkretnih za vaše področje. V koalicijski pogodbi ste zapisali, da boste delovali za blaginjo Slovenije. Med ukrepi je bila tudi zaveza, da boste znižali javno porabo in učinkovito investirali sredstva iz skladov Evropske unije. In tukaj vas sprašujem, kakšnim projektom in pa katerim vsebinam bi po vašem mnenju morali v novi finančni perspektivi nameniti največ pozornosti oziroma največ sredstev za to, da bo ta razvoj Republike Slovenije uspešen. Kako menite, da lahko pri črpanju sredstev zagotovimo predvsem kvaliteto vsebin in pa učinkov, ne pa kvantitete, kateri smo bili priča mogoče v zadnjih letih, tudi v luči tega, da se bodo sredstva za kohezijo zmanjšala, to je dejstvo in oba veva, da bo do tega prišlo. Lokalne skupnosti so že, to ste tudi sami omenili, so že v položaju in še bodo v položaju, ko določenih prioritet oziroma določenih programov ne bodo mogle sfinancirati, zato ker pač je obseg lastnih sredstev premalo. Vemo, koliko, kakšen je dolg v tem trenutku slovenskih občin – skupen dolg skoraj milijarda. Rad bi vas citiral s 14. redne seje Državnega zbora, kjer se povedali, da »prioritete morajo izhajati iz naših potreb, naših razvojnih priložnosti« in da »morajo biti usmerjene na področja, kjer je dodana vrednost za našo državo in ljudi največja«. Jaz se s tem absolutno strinjam. Skrajni čas je, da se na teh vsebinskih prioritetah določijo programi in projekti, katerim bodo evropska sredstva namenjena. Ali je ta čas zdaj ali ne? Vi ste rekli, da je treba s tem počakati, čeprav vemo za kakšne okvire finančnih sredstev oziroma kakšni bodo okviri finančnih sredstev v prihodnje. Zato vam še enkrat v bistvu naslavljam isto vprašanje. Se pravi, kakšnim projektom in katere so tiste vsebine, ki bi po vašem mnenju morale biti v novi finančni perspektivi najbolj zajete? Oziroma, kdo jih bo določil?  Omenjali ste informacijski sistem EMA. Vemo, da so bile težave. Ne bom vas spraševal koliko denarja bomo potrebovali za to, zato ker vem, da tega ne morete oceniti. Tudi na sejah Odbora za zadeve Evropske unije smo se večkrat pogovarjali o tem, kaj bi bilo pametneje – ali še nadgrajevati ta sistem ali pa mogoče razmišljati o novem sistem. Tukaj vas sprašujem kakšno je vaše mnenje, če ga že lahko daste. Rekli ste, da morate zadeve prej analizirati. Se strinjam, zato da sprejmeš tako pomembne odločitve je sigurno treba izvesti temeljito analizo. Moja ocena sicer je, da je ta sistem podatkovno neustrezen, zato ker dostikrat prihaja do tega, da se ne da določiti posamezne lokacije podatkov. Oziroma, ni takšen problem vzpostavitve določenega projekta, kot pa kasneje analize učinkov tega projekta.  In pa še eno oziroma dve vprašanji za na konec.  Ali menite, da razvojne agencije delajo skladno oziroma dovolj skladno s potrebami lokalnih skupnosti? Sam ste omenjali decentralizacijo. Ali bi morali biti župani občin tisti, ki bi definirali že v osnovi potrebe na osnovi svojih prioritet ali naj jih določi država? Oziroma ali bi jih morala najprej država, pa potem, se pravi iti up to bottom? In pa mogoče, no, kdo bi po vašem mnenju moral prevzeti analizo teh razvojnih potreb in pa učinkov uspešnosti projektov? Toliko z moje strani. Tudi jaz vam želim vse dobro in se vam zahvaljujem za odgovore.  Hvala.
Hvala predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije.  Jaz predlagam, da damo možnost še Niku Prebilu, da postavi vprašanje, potem pa gremo h kandidatu in potem še k ostalima dvema prijavljenima.  Izvolite, kolega.
Najlepša hvala obema predsednikoma. Kolegice, kolegi, spoštovani kandidat gospod Černač.  Najprej mogoče za začetek, sicer so kolegi že dodobra načeli temo, o kateri verjamem, da se bomo vsi rahlo navezali, a vendar ste kar nekaj časa svoje predstavitve namenili temu, kaj je bilo, kaj vse ni bilo narejeno. Zelo ste pohvalili tudi delo bivših vaših vlad oziroma vašega predsednika. In, ja, vi sicer to uspešnost lahko pohvalite, to vam nihče ne odreka, moramo pa razumeti, da so bili takrat časi vseeno mičkeno drugačni. Sedaj je Slovenija oziroma zahod, ki pač Slovenijo vleče v to razvitost, bistveno bolj razvit kot je bil takrat. Nenazadnje pa moramo razumeti, da na vpliv in doseganje tega cilja iz naslednje finančne perspektive močno vpliva izstop Velike Britanije, saj je naredil luknjo kar številnih milijard v evropskem proračunu in zato te stvari žal ne moremo popolnoma primerjati.  Zdaj, mogoče na začetku, s prvim vprašanjem bi se že navezal na tisto, kar je začel kolega Peček v okviru zelenega načrta s strani evropske komisije. Vsi vemo, da se bomo, bi se morda že celo morali, no, in se bomo morali v okviru vseh politik zavedati vpliva okolja in pa nekih zelenih ciljev. Nenazadnje imate to tudi v vašem programu stranke navedeno. Tako, da vas tukaj kar sprašujem. V primeru, da bo ta zeleni načrt v celoti potrjen na ravni Evropske unije, kako menite, da bo le-ta vplival na obseg teh sredstev za dolgoročni finančni okvir? In pa, ali menite, da je glede možnega zvišanja sredstev iz skladov Evropske unije za namene okolja možen oziroma ali pač s tem strinjate?  Zdaj, kot vodja Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, vemo, da je to resor brez listnice – kakšen je potem SVRK-ja za vas? In sicer ste nekaj omenili, ampak bi želel mičkeno bolj konkretno. Katerih problemov se boste lotili takoj in pa na kakšen način?  Zdaj, verjetno ste tudi seznanjeni z določenimi problemami, problemi, z nekaterimi seveda še boste, črpanja, ki nastajajo na vzhodu. Zdaj, nekaj ste omenjali, tudi dva operativna programa, kot rešitve. Jaz osebno se s tem ne strinjam, ker menim, da bi dobile zgolj dvojno evalvacijo, dvojno pripravo načrtov. Vemo tudi, da smo imeli že tri operativne programe, pa smo jih zato združili v enega, da bi bila zadeva bolj poenostavljena. Torej me zanima kje vidite to razliko, da bi imeli svoj operativni program za vzhodno regijo? Pač, kaj bo drugače? Bodo to drugačne prednostne osi, drugačna področja? Nenazadnje so operativni programi zavezujoči, zato bi rad tukaj dobil odgovor. Zdaj, v praksi vemo, da se pojavljajo nepravilnosti pri izvajanju operacij, ki so sofinancirane z evropske kohezijske politike. Zaradi česa menite, da prihaja do teh problemov in kako bi te omenjene probleme odpravili? Govorimo o zamujanju s pravnimi podlagami, potem na vzhodu premajhno črpanje. Vemo, da sta tudi sistem EMA in ECA dokaj neusklajena, zaradi česar prihaja do nekih zamud pri certificiranju zahtevkov za povračilo. Vemo, da na ravni ministrstev lahko govorimo o neki kompleksnosti javnih zapisov in pomanjkljivo določenih navodil. Tako, da bi morda res tukaj bolj konkretno, če lahko, vaše odgovore – kako bi te zadeve reševali. V okviru tega smo videli tudi, da recimo podjetja iz zahodne kohezijske regije, kjer imajo sedež, ustanavljajo poslovne enote na vzhodu, ki so neke slepe enote in v bistvu tako prejemajo sredstva v njihovih matičnih enotah, ki so pa na zahodu. Jaz mislim, da je to napačno in me zanima kako se boste tega lotili, da bo zadevo rešili, da bi res vzhod počrpal to, kar mu je dano.  Bi pa samo še nekaj, ker sem vas pozorno poslušal, pa nečesa ne razumem popolnoma. V okviru decentralizacije ste rekli, da bi delali na nivoju / nerazumljivo / 3, to se pravi na nivoju dvanajstih statističnih regij, kar je pa v bistvu kontra tistemu, kar ste govorili o dveh operativnih programih za vzhod in zahod, kjer govorimo / nerazumljivo / dve. Tako, da me tukaj v bistvu zanima, kako bi torej ob dveh programih? Ali bi to še delili na regije? Tukaj bi prosil mičkeno več pojasnil.  Toliko zaenkrat, predsednik. Hvala.
Hvala lepa, kolega Prebil. Samo še trenutek. Predno gremo k kandidatu eno pooblastilo, kolega predsednik.
Hvala lepa. Dovolite mi, da preberem še eno pooblastilo. In sicer na Odboru za zadeve Evropske unije sodeluje gospod Jani Ivanuša, ki nadomešča, Ívanuša, se opravičujem, ki nadomešča gospoda Zmaga Jelinčiča Plemenitega s poslanske skupine SNS.
Hvala lepa vsem za vprašanja in tudi predloge in vaša mnenja.  Zdaj, poslanka Nataša Sukič me je spraševala glede načrta strateškega razvoja Slovenije za naprej, kako in na kakšen način. Veste, da je bila strategija razvoja Slovenije do 2030 sprejeta, mislim, da leta 2017. SVRK je pač te postopke koordiniral. Zdaj, v okviru te strategije mi imamo, imamo mi pet nekih ciljev, ki naj bi jih zasledovali in potem razdelano po teh področjih naprej. Če gremo pa pogledati, bi rekel bolj v drobovje, lahko ugotovimo, da so stvari zapisane dokaj splošno. In verjetno, da ambicija bi bila, da ali se ta strategija nadgradi ali mogoče dopolni ali kakorkoli že. Jaz mislim, da bi morala biti ambicija v prihodnje, da smo pri teh stvareh bolj konkretni, tudi zaradi tega, da bodo potem podlage za bodoče operacije in za bodoče projekte usklajene s temi konkretnimi cilji. Tako, da jaz osebno menim, sicer je to stvar potem v končni fazi vlade, predsednika vlade, ampak jaz menim, da bi bilo potrebno to strategijo, tudi v luči priprav za novo finančno perspektivo, dopolniti. Dopolniti, izboljšati in preko te narediti tudi neko podlago za naprej.  Zdaj, glede pandemije in tega kakšne bodo posledice, je to odvisno od tega ali bo, ne samo Slovenija, ampak Evropska unija in globalno svet, uspela te posledice nevtralizirati v roku naslednjih dveh, treh tednov oziroma meseca dni. Zdaj, če bo temu tako, potem bodo posledice verjetno bistveno manjše kot, če se to ne bo zgodilo. Seveda bodo, v vsakem primeru bodo, poznale se bodo na nižji gospodarski rasti, vendar v kolikor bo do tega prišlo in jaz verjamem, da z vsemi ukrepi, ki so bili in bodo še v bodoče sprejeti, bi do tega moralo priti, potem bo pač treba aktivnosti tem spremenjenim okoliščinam prilagoditi. Ne bodo pa pomenile tako velikega izpada kot v primeru, če se tej nevarnosti ne bomo izognili. V vsakem primeru je treba imeti pripravljena oba scenarija, tako A kot B in pač v skladu s tem ravnati. Sem pa prepričan, da, ja, tudi zaradi tega razloga po moje bo odločanje o novi finančni perspektivi. Ne samo zaradi, bom rekel teh učinkov in aktivnosti, ki bodo tekli, pač pa predvsem zaradi tega, ker bo verjetno več energije posvečeno drugim področjem in drugim temam v naslednjih dveh mesecih, da je veliko večja verjetnost, da do dogovora v okviru hrvaškega predsedovanja ne bo prišlo, ampak bo prišlo do dogovora v naslednji polovici leta. Takrat pa, kot sem rekel, bodo že znani učinki tega oziroma posledice te pandemije.  Zdaj, glede kohezijske politike in vprašanj glede tega, kar so zaveze koalicijske pogodbe glede pospešenosti, bolj učinkovitega črpanja in tako naprej, tako v tej kot v naslednji finančni perspektivi. Jaz tukaj neke zaključke vlečem iz izkušenj, no. Jaz sem bil sam del vladne ekipe leta 2012. Takrat ni bilo zadnje leto, ampak je bilo predzadnje leto, ne, finančne perspektive, pa je bilo kljub temu zelo zahtevno. Recimo, ko smo mi takrat februarja 2012, ko sem jaz prevzel to področje infrastrukture in prometa, smo imeli realizacijo na železniški infrastrukturi 5 %, pa morate vedeti, da je bilo takrat na voljo milijardo evrov sredstev. In zelo, zelo veliko naporov je bilo potrebnih, da se je pač to kolo začelo vrteti in seveda, žal, tudi bile so potrebne prerazporeditve, čeprav bi železniška infrastruktura, če katera, tudi v luči tega kar ste govorili, green deal oziroma zelenega dogovora, potrebovala vlaganja. Vsa tista vlaganja, ki so bila takrat namenjena, bi bila zelo dragocena, vendar žal tisti, ki bi morali skrbeti za to področje, niso imeli pripravljeni projektov in aktivnosti. In takrat smo bili prisiljeni preusmeriti sredstva iz projektov, ki terjajo daljšo pripravo, gradbena dovoljenja, okoljske presoje, na projekte, ki tega ne terjajo. In ta bo po moji oceni v enem delu, ampak ocenjujem, da je bistvo lažja zdaj situacija kljub temu, da smo pri zaključku, ker je manjši obseg razkoraka sredstev, potrebno narediti tudi v tej finančni perspektivi. Kot primer vam lahko povem, da smo prerazporedili takrat, mislim, da v prvem koraku okrog 50 milijonov evrov sredstev, potem v drugem pa še okrog 25 ali 30 milijonov evrov sredstev, na tako imenovano celovito prenovo stavb, javnih stavb v lasti občin in energetsko sanacijo, zamenjavo sistemov ogrevanja, kar gre tudi nekako v smeri zdaj te, če lahko rečemo temu nove platforme green deal-a, kjer je bilo preko kot 250 objektov, bo do konca leta 2015 potem energetsko saniranih, obnovljenih, zamenjani so bili sistemi ogrevanja po celi državi, šole, vrtci, zdravstveni domovi. Zakaj smo to naredili? Zaradi tega, ker smo praktično v treh mesecih zgodbo iz nič spravili v pogon. Mislim, da je bilo treba tri mesece, da smo mi pripravili podlage za razpis, da je bil razpis objavljen. No, in še eno zanimivost vam povem. Takratni SVRK, ni bil SVRK, ampak je bil kot del Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Veste, da je bil SVRK ustanovljen leta 2014, kot samostojna služba, prej je bil del Ministrstva za gospodarski razvoj, je rabil, kolikor se zdaj spomnim, kakšne tri tedne, da bi nam potrdil ta razpis. In jaz kot minister sem takrat brez potrditve razpis objavil. Sem ga moral pa umakniti, seveda, ker bi zaradi kršitve pravil zadeva padla, ampak kaj sem s tem dosegel. Potem sem dobil v dveh dneh soglasje. Kaj hočem reči? Problemi so velikokrat zelo majhni in minorni, tudi v pomanjkanju pogledat tistih, ki o zadevah odločajo na to kaj je vsebinsko vprašanje, kaj so pomembna vsebine, kaj so pa neki formalizmi, ki niso pomembni. Kajti morate vedeti, da sem jaz takrat ta razpis zelo poenostavil in to je bil glavni problem. Poenostavil do te mere, da bo bile te prijave potem zelo hitre, zelo enostavne in še nekaj, mi smo takrat omogočili 100 % v prvem razpisu, 100 % financiranje upravičenih stroškov, 100 %, v drugem pa 85 %. In tukaj mi je neka izkušnja tudi za naprej. Mislim, da tudi zdaj v teh razmerah se da stvari na tak način peljati in recimo primer s katerim se bil v teh dneh seznanjen, grozi nam, da ne bo mogoče črpati sredstev za en del tretje razvojne osi na južnem delu, tam ta del 5,5 kilometrov okrog novega mesta zaradi tega, ker ni realnih možnosti za pridobiti pravočasno okoljsko presojo, kljub temu, da mislim, da postopek teče že več kot leto dni. In ko sem govoril o tem, da je treba te stvari presekati, sem imel v mislih to področje, ker poglejte, spet primer, mi imamo operativni program, operativni program za sedanjo perspektivo, ki je bil, pazite, okoljska presoja. Zdaj pa, jaz tega enostavno moram reči, da ne razumem. Nek papir, neki formalni okviri so bili okoljsko presojani, zunanji izvajalci so to naredili, na 300 straneh je ta dokument, ampak kljub temu, da je bil ta program okoljsko presojan, morajo biti vsi ostali projekti, ki se na podlagi njega izvajajo, ponovno tisti, ki pač to, katere zakonodaja to terja okoljsko presojo oziroma tisti, ki tega ne rabijo, morajo dobiti odločbo, da ni potrebno delati okoljske presoje. To je po moji oceni nepotrebno delo, tudi ogromno denarja gre po nepotrebnem za to. Če mi dosežemo, da na podlagi nekega dokumenta, ki ga SVRK sprejme z okoljsko presojo odpravimo vse ostale, kar pa je nemogoče storiti, ker ni tako konkreten, da bi o njem bili konkretni projekti navedeni, potem ja. Če pa tega ni potrebno, potem je pa ta korak po moji oceni nepotreben oziroma, če je formalno zaradi zahtev Evropske unije potrebno to početi, kar ne vem, je pač treba temu formalizmu na formalen način izpolniti, ni pa tukaj za vlagati neko energijo in izgubljati pol leta ali pa leto dni časa za to, da se to naredi. Tako, da to je ta del kjer sem jaz govoril o pospešitvi, bolj učinkovitem delu in tem na kakšen način mislim prestopiti pri tistih zadevah kjer stvari ne tečejo tako kot bi morale, seveda ne sam. veste, da je SVRK organ opravljanja, da nekih neposrednih pristojnosti nima in zaradi tega sem uvodoma omenil in še enkrat poudarjam, da sem zelo zadovoljen, da je kolega Andrej Vizjak kandidat za ministra za okolje in prostor. Njega poznam iz druge Vlade, bil je sicer na popolnoma drugem področju, ampak je človek, ki je operativen, ki področje pozna in ki bo, sem trdno prepričan, v sodelovanju z vsemi nami, celotna ekipa in predsednikom Vlade uspel spremeniti tista pravila igre, ki niso dobra in ki jih je treba spremeniti. Seveda ne na račun varovanja okolja, da ne bo nesporazuma. Tam kjer je treba okolje varovati, kjer niso dovoljeni posegi, kjer so nedopustni, absolutno se s tem strinjam in tukaj jaz nimam nobenih problemov, imam pa probleme tam kjer se pod neko namišljeno formo varovanja izvajajo neke presoje, neke aktivnosti, ki niso potrebne. Glede povečanja odhodkov, ki izhaja iz ukrepov v tej koalicijski pogodbi. Jaz sem trdno prepričan, da nobenega povečanja, ki bi ogrozil javne finance in ki bi ogrozil fiskalno pravilo razen v tistem delu kjer zdaj govorim o tej pandemiji, kjer tudi Evropska komisija priznava, da je to okvir, ki je izven, ampak tukaj ne gre zaenkrat za tako velika sredstva, upam, da tudi v naprej ne bodo potrebna, in da se bomo temu, recimo temu v narekovaju, italijanskemu scenariju uspeli izogniti, je povečanje povezano z zagotovitvijo virov, na vsak način. Poglejte, tudi v obdobju, ko je bila država pred tem, da bo kolapsirala leta 2012, ko je bil sprejet ta ZUJF, smo mi ne glede na ZUJF, kar nekaj stvari sprejeli, ki so pomenile, bi rekel na nek način, bremenitev odhodkovne strani, ampak ne na ta način, da bi zaradi tega ogrozili javne finance. Spet vam povem primer, v obdobju ZUJF, ko je bilo potrebno na različnih področjih krčiti izdatke, smo uspeli uvesti enotno vozovnico za dijake in študente, ki je bila bistveno cenejša kot prejšnja, brez da bi za en evro povečali obstoječa sredstva, ker smo iz treh različnih fondov, ki so bila do tedaj v okviru proračuna Ministrstvo za delo, za izobraževanje in Ministrstvo za infrastrukturo namenjena temu področju, ta sredstva združili, se dogovorili z dijaško in študentsko organizacijo, da ta del kjer so oni imeli en del sredstev namenjenih dodatku k štipendijam, neposredno preusmerimo v ta fond za subvencioniranje vozovnice in tako smo v tistih časih uspeli kljub temu, da so bile zaostrene razmere ob istih odhodkih narediti nek ukrep, neko aktivnost, ki je imela dodano vrednost za zelo številčno populacijo in tako verjamem, da bo tudi zdaj pri teh ukrepih, ki bodo sledili in ki pomenijo seveda povečanje odhodkov. Brez te nevtralizacije na drugi strani seveda ne bo šlo. Je pa nujno to narediti, ker sami ste omenili, da v kolikor ne okrepimo položaj občin, bomo imeli pa tukaj problem pri črpanju, ker občine enostavno ne bodo sposobne počrpati sredstev, tako da se bomo vrteli drugače v začaranem krogu in mislim, da je ta del nujno narediti, tako kot je nujno narediti tudi določene racionalizacije za to, da razbremenimo finančna sredstva tam kjer jih iz proračuna ni potrebno usmerjati in ena velika razbremenitev, pa sem prej omenjal, bom rekel, malo sem še vedno hendikepiran s tem prometom in s to infrastrukturo, je na področju teh subvencij, razno raznih, avtobusnih,  Železniških linij, prevozov, itn., kjer bo potrebno, kar ni bilo v preteklih letih narejeno, pa bi bilo prav, da bi bilo, istočasno ko se je šlo v nadgradnjo, enotno vozovnico, itn., bi morali biti na eni strani prenovljeni vozni redi, se pravi, zagotovljena večja kompatibilnost, odpravljanje podvajanj in skoncentrirana sredstva, ki se za ta namen namenjajo na različnih nivojih. Vi veste, da zdaj imamo subvencionirano linijo avtobusa, ki jo plačuje država, na isti liniji istočasno ali pa minuto za tem avtobusom, ki ga plačuje država, pripelje šolski avtobus, ki ga plača občina. Na isti liniji na isti relaciji, minuto razlike, oba sta pa prazna, na obeh sta pa dva ali pa trije potniki. Tako, da tukaj so ogromne rezerve, seveda je treba pač sprejeti ustrezne aktivnosti in odločitve in ta sistem poenotiti, ker bo potem učinek teh sredstev, ki so zdaj na različnih segmentih, mogoče usmeriti dejansko v tisti cilj, ki je bil že takrat pred osmimi leti zastavljen, da pride do večje privlačnosti javnega prevoza tudi skozi nižjo ceno vozovnice. Nekaj podobnega kot imajo zdaj dijaki in študentje, bi morali imeti vsi redni uporabniki javnega prevoza. Seveda pa se ga ne bodo posluževali v kolikor ne bo tudi zagotovljen ustrezen standard, ustrezna kompatibilnost voznih redov, od tega, da bo človek od točke A, od kraja do kraja prišel v krajšem roku kot sedaj pride s svojim osebnim avtomobilom, ker če tega ne bo, potem nismo naredili nič in tukaj tudi malo odgovarjam gospodu Pečku glede green deala in vsega ostalega. Vse to je povezano s tem. Tako, da jaz mislim, da ta green deal je zelo pomembna zadeva in od nas je odvisno ali bomo sposobni ta sredstva iz tega področja usmeriti na tiste naše prioritete, kjer jih moramo in to je gotovo ena izmed bistvenih, pojačanje, se pravi, izboljšanje sistema javnega prevoza dveh standardov v javnem prevozu, omogočanje, da bodo ljudje bolj posegali potem kot posegajo zdaj in tukaj so potrebna ogromna sredstva in sem prepričan, da se jih da v veliki meri črpati tudi iz tega naslova.  Glede decentralizacije prenosa služb, center periferija, posebna pozornost najbolj ogroženim regijam, seveda, mislim da skozi celo koalicijsko pogodbo to izhaja in jaz sem prej uvodoma pomenil, da verjetno tukaj, če gremo po tej poti, da se ne ukvarjamo toliko samo s formalizmi glede ustanovitve pokrajin, ampak da gremo raje od tistega bistvenega koraka nazaj, in da najprej vzpostavimo z delovanjem države podlage za to, da bodo ljudje videli, da se določene storitve, ki se sedaj upravljajo na državnem nivoju, lahko opravljajo tudi nižje, in da so njim bližje, potem bomo imeli boljše možnosti za to, da potem v nekem primernem času, ko bo za to ustrezna tudi politična volja, pridemo do tega, da to državo regionaliziramo. In jaz mislim, da tukaj gotovo je ta služba zelo pomembna, pomembna seveda v sodelovanju z vsemi ministrstvi, ki jih to področje najbolj tangira, od gospodarskega do okoljskega in infrastrukturnega, ki so najbolj vpeti v ta proces, je potrebno priti do tega, da se bodo določene aktivnosti, ki jih zdaj delamo na nivoju države in če se grobo izrazim, v Ljubljani, v metropoli začnejo odvijati na ostalih nivojih. Tukaj je tudi del odgovora poslancu Niku Prebilu, kaj sem mislil s tem NUTS stripa NUTS 2. mislil sem dejansko, da določen del služb začne naloge opravljati v teh okoljih, in da so tam ves suport. Zakaj bi nek uradnik sedel v Ljubljani, če pa se kot uradnik v Ljubljani ukvarja z neko določeno regijo in pozna projekte te regije in ve kaj so njihovi problemi. Zakaj ne bi on pač tam sedel in to nalogo tam opravljal in enako velja tudi za razrez sredstev potem po tistem, kljub temu, da bomo imeli, zdaj ali bomo imeli enega ali dva, v končni fazi poglejte, predno bo ta odločitev padla, se boste tudi vi glede tega še enkrat odločali. Jaz sem izhajal iz tega ker je pač nekoč že v tem parlamentu bilo sprejeto. Leta 2013 vem, da je bil zdaj ponovno poizkus nedavno tega nazaj, pa ta sklep ni bil sprejet, ampak za naprej verjetno je potrebno tudi skozi to počasi pripeljati do tega, da se vzpostavi ta, kako bi rekel, vsebinski pogled na decentralizacijo, da ne bo percepcija decentralizacije ta, da z njo dobivamo nove direktorje ali pa predsednike pokrajin, tajnice pa fikuse in dodatno administracijo. Ker zdaj žal je percepcija na napačni smeri, pri marsikomu.  Prilivi iz Evropske unije so seveda zelo pomembni, še posebej v tem obdobju, še posebej v teh časih, še posebej v letošnjem letu, pa tudi za naprej, tako da je seveda, tako kot sem povedal že uvodoma, tukaj pomembna naloga, moram pa reči, da sem skoraj prepričan, da mi milijarde pa 70 milijonov ne bomo letos sposobni počrpati, glede na te številke, ki sem vam jih prej povedal, glede na to 2 ali 3 odstotno, niti ne 3 odstotno realizacijo v prvih dveh mesecih je to skoraj nemogoče, tako da tukaj bo gotovo potreben rebalans, ampak jaz tukaj ne vidim tako velike težave, če bomo vzpostavili potem podlage, da bomo v naslednjih treh letih normalno črpali, ker tudi ne vem zakaj bi bilo potrebno letos tako veliko številko, ki nas tudi na drugi strani obremenjuje, če lahko te stvari razporedimo naprej.  Glede mojega retweeta. Jaz se vam zahvaljujem, da ste to omenila, ker tukaj je bil problem napačne interpretacije, poglejte. Ta zadeva po mojem ne bi imela niti nobene, ne medijske ne drugačne teže, če bi bila prav predstavljena, ampak žal v nobeni točki, jaz sem malo to pogledal nazaj, nisem zasledil, da bi bila. Nekdo je twittnil v okviru tega, to se je dogajalo pred napovedanim pred tem javnim zborovanjem proti koaliciji sovraštva. To je bilo, mislim, da petek, 28. februar. In par dni pred tem, so se začeli na tem twitter računu proti koaliciji sovraštva pojavljati, moram reči, za mojo oceno zelo čudne objave, ki so na nek način spodbujale to sovraštvo, zelo in vzplamtevale in to se je začelo potem zelo… Poglejte, tukaj recimo, gospod Perič, ki je ravno tukaj, takole so oni objavili, spoznaj svojega, pa so poslanca prečrtali pa so napisali, izdajalca. Spoznaj svojega izdajalca. Prečrtali poslanca in napisali izdajalca. Gospod Hršak, gospod Rajić, gospa Janja Sluga, podobno, spoznaj svojega izdajalca. Izdajalec v percepciji ljudi, poglejte, vzbudi zelo negativna čustva. To je verjetno nam vsem jasno. Nam vsem jasno in tukaj po moji oceni so ti twitti bili najmanj kar je, nek ponesrečen način opozarjanja na čisto legitimne dogodke, ki so se takrat odvijali, sestavljanja Vlade na podlagi tega volilnega izida pred letom in pol kjer je Slovenska demokratska stranka dobila najboljši rezultat, pa potem te Vlade ni sestavila. Se pravi, popolnoma legitimen proces je bil kar na enkrat spoznan kot izdajalski. In seveda, pri ljudeh je to začelo sprožati negativna čustva in ta vzhod se je začel sprevračati, ne vzhod proti sovraštvu, pač pa vzhod za spodbujanje sovraštva in pojavil se je v temu okviru twitt nekega gospoda, jaz ga ne poznam, ki pravi, bomo pa ponovili vajo iz leta 2012, ne bodo dolgo na oblasti. Zdaj, na to je pa nekdo spet odgovoril, na ta twitt je odgovoril, če poenostavim, ker je bil zelo dolg zapis, ne ne, tokrat pa se vam ne bomo pustili, jih boste dobili nazaj, če poenostavim. Se pravi, nekdo je grozil nekomu, poglejte bom, natepel, je ta rekel, ne ne. Se pravi, ta drugi je rekel ne, se bom branil in jaz sem oboje retweetnil, oboje, brez komentarja. Zakaj? Kar sem hotel pokazati, da sovraštvo spodbuja sovraštvo, nasilje spodbuja nasilje. 2012 je bilo poškodovanih preko 100 policistov v tistih demonstracijah. Preko 100 policistov. In ta zadeva tukaj, vam moram reči, da je začela iti v podobno smer. Hvala bogu se potem ni izrodila in je ostalo pri besedah, ampak zelo grobih besedah, moram reči, in poglejte kaj je zanimivo, zaradi tega jaz menim, da ta kriva ovadba je bila namenjena čisto nečemu drugemu proti meni zaradi tega retweeta, ne pa temu, da bi bilo s tem retweetom kaj spornega. Devetnajst je torej twittalo, 19, ovaden sem bil pa samo jaz, gre pa seveda za krivo ovadbo. In med drugim, če bi že kdo moral biti ovaden, ker se je to pojavilo na spletni strani - bil sem ovaden s strani organizatorja, da ne bo pomote - ki se je pokazal, da je tudi skrbnik te twitter strani, ker če ne bi šlo za to preusmerjanje pozornosti, jaz sem bil pač v tistem času izpostavljen, kar so nekateri mediji izpostavili, da naj bi bil kandidat za notranjega ministra, kar nikoli nisem bil, če ne bi bilo temu tako, potem bi moral organizator najprej ovaditi tega, ki je prvi twittnil, bomo pa ponovili vajo iz leta 2012, pa se seveda to ni zgodilo. Tako, da sem vam hvaležen, da ste to izpostavila. Percepcija tukaj je bila napačna. Jaz po mojo oceni nisem naredil glede tega nič narobe, sem pa začutil, da stvari se zelo razplamtevajo in hvala bogu so se na neki točki vseeno umirile.  Gospod Peček je izpostavil, da za ta pogajalski okvir, ki ga imamo zdaj na mizi, ni mogoče kriviti gospoda Šarca, predsednika Vlade, ki opravlja tekoče posle. Za slabše izhodišče drži, jaz tudi nisem tega rekel, samo sem rekel, da je bilo to, da se ni udeležil tega vrha na Portugalskem, zelo slab signal in v tej politični, na tej politični sceni, ko se take stvari dogajajo, so te stvari zelo pomembne. To so neki signali kjer, poglejte, v določenem primeru pri teh stvareh je dovolj, da se nekdo pojavi na nekem dogodku, tudi če tam nič ne reče, samo da je zraven. Sem pa povedal tudi jaz, da seveda so spremenjene okoliščine tiste, ki narekujejo ta okvir, ki ga imamo danes, tako glede večje stopnje razvitosti v enem delu naše države kot to kar ste vi omenili, vi, brexit in vse ostale posledice, ki izhajajo iz tega, tako da drži, tudi spremenjene okoliščine. Drži pa tudi, da pri teh stvareh je potrebno po mojem zelo gledati tudi na to, ne samo formalno plat, ampak tudi tisto, ki nekako izboljšuje ali pa poslabšuje naše pogajalske pozicije za naprej.  Zdaj glede evropskega zelenega dogovora in vseh vprašanj v zvezi s tem, glede novega razvojnega programa, financiranje, ukrepi, stimulacija pri tem, javnega, zasebnega kapitala. Menim, da je en del odgovorov v tem kar sem govoril že glede vprašanja poslanke Nataše Sukič, se pravi, v tem prenovi strategije, v nadgradnji in v tem, da mi ta okvir v največji možni meri izkoristimo za tiste probleme in težave, ki jih na tem področju imamo in imamo jih veliko, tako na prometu kot na, če želite, na vodooskrbi kot pri ureditvi stavb v javni lasti, kjer tudi lahko iz tega vira črpamo znatna sredstva. Zadnjič sem zasledil, da naj bi se UKC pogovarjal o nekem javno-zasebnem partnerstvu za energetsko sanacijo. Mislim, da en tak projekt kot je UKC, seveda, tudi to je mogoče, nič narobe, vendar glede na to, da imamo na voljo na eni strani sredstva, na drugi strani nimamo dovolj dobrih projektov, je po moji oceni to ena izmed takih stvari, ki bi jo morali že pred leti iz teh fondov narediti, zdaj pa toliko bolj, ker vemo kdaj je bil UKC zgrajen, vemo v kakšnem stanju je in mislim, da se skozi ta sredstva lahko omogoči velikanska dodana vrednost za take primere kot za številne druge objekte na področju zdravstva, šolstva, itn., da ne govorimo o prometu in vseh ostalih področjih. Tako da ja, mislim da je to področje pomembno. Je tudi eno izmed petih ciljev za naprej, je del enega izmed petih ciljev za naprej v naslednji perspektivi in jaz mislim, da je prav, da izkoristimo največ kot lahko iz tega naslova.  Zdaj glede znižanja javne porabe in koalicijske pogodbe in vsega ostalega kar je s tem povezano, sem deloma odgovoril ko sem gospe poslanki Nataši Sukič odgovarjal, moram pa reči, da gotovo bo zdaj, bodo te razmere o katerih smo danes in vse ostalo pomenile določeno težavo, tudi tega se je treba zavedati. Tega se je treba zavedati in zaradi tega je potrebno verjetno en del teh ukrepov, ki so bili mogoče predvideni, da se bodo zgodili že v letošnjem letu prenesti na naslednje leto, ampak ne jih pač spraviti iz mize, imeti jih še vedno tako kot so evidentirane, ampak spraviti v primeren okviru. Zakaj? Tudi zaradi tega, ker s pregledom celotnega proračuna vseh aktivnosti, ki se dogajajo v proračunu sem trdno prepričan, da se znajo najti tudi prihranki in se da potem te prihranke usmeriti za tista področja kjer pa so potrebe in potrebe so tako pri zagotovitvi dodatnega financiranja lokalnih skupnosti kot na številnih drugih področjih, vendar pa tega ni mogoče narediti čez noč. In če bomo zdaj priča temu, da bomo beležili v naslednjem obdobju manjše prilive v državne in ostale blagajne, kar nedvomno jih bomo, na drugi strani pa večje izdatke zaradi te upočasnjene aktivnosti, potem je pač potrebno te, bom rekel, ukrepe in vse ostalo prilagoditi tej dinamiki.  Kakšnim projektom in vsebinam naj bi bila ta sredstva namenjena? Kako meriti kvaliteto teh vsebin, učinkov, itn.? en del sem že odgovoril. Na en del sem tudi povedal iz svoje prakse. V vsakem primeru projekti in vsebine, ki se na eni strani strateškega pomena za državo, gotovo je strateškega pomena za državo, ne vem, urejen javni prevoz. Gotovo je strateškega pomena za državo, da ima urejeno vodooskrbo, da imajo ljudje ne glede na to na katerem območju se nahajajo, pitno vodo, itn. Gotovo je strateškega pomena za državo, da smeti ne gorijo prosto kar se nam zdaj dogaja oziroma odpadki, kar se nam zdaj dogaja, ampak da je ravnanje z odpadki organizirano, tako da te vsebine so predvsem v prvi vrsti seveda domena posameznih ministrstev, tako gospodarskega, infrastrukturnega, okoljskega in seveda SVRK kot nekega koordinatorja, ampak jih SVRK ne more kreirati. SVRK lahko samo na podlagi vsega tega, zadnjič smo slišali, ko je bilo omenjeno, tole razpravo o poslanskem vprašanju v Državnem zboru, 19. decembra, da je bilo rečeno, da je teh potreb projektov in vsega ostalega za 10-krat toliko kot bo na voljo sredstev. Verjamem, samo vprašanje koliko kvalitetni so. Tako, da na koncu seveda nek pregled bo potrebno narediti in zaradi tega je tudi pomembno, da se tudi ta strateški dokument v tej smeri novelira, da bo omogočil to prečiščenje, če poenostavljeno tudi tako rečem.  Glede občin in financiranja sem že omenil in pomenil. Drži, brez tega, da damo dodatne spodbude in v koalicijski pogodbi so predvidene tako z dvigom povprečnin kot z ostalimi ukrepi, bodo zelo težko v naslednjih letih uspele sfinancirati projekte za katere so izrazile interes in jih nujno potrebujemo.  Nekje je bilo omenjeno, če sem vas prav razumel, gospod Peček, da sem rekel, da bi bilo treba počakati s programom za naprej. Nisem sekel, ampak rekel sem, da ni treba čakati, da mi imamo vse okvire dovolj, in vsebinske in strateške na mizi glede bodoče finančne perspektive, in da moramo delati v tem letu na tem, da pridemo do operativnih programov, operativnega programa do konca leta, ne rabimo nič čakati kdaj bo ta perspektiva formalno potrjena.  Glede informacijskega sistema in podobno vprašanje je postavil tudi poslanec Nik Prebil. Drži. EMA, ECA, na finančnem ministrstvu problemi s kompatibilnostjo, jaz mislim, da za sedanjo perspektivo je potrebno videti kaj, zakaj izboljšati, da bo zadeva izpeljana do konca, za naprej je pa treba narediti oceno ali je ta suport tak, da ga je mogoče nadgraditi ali ne ali bi to stalo preveč, glede na to, da se zapleti pojavljajo praktično skozi celo obdobje od kar je bil vpeljan, očitno nekaj ni v redu. In če nekaj ni v redu in če se nekaj ne da popraviti, je potem treba resno razmisliti o tem ali je pametno sredstva vlagati v neke izboljšave, ki jih očitno nikoli v tej meri, da bi nemoteno delovali ti sistemi, ne bo. To bo pa znano po tistem, ko bom te stvari pogledal in v prvem poročilu bo tudi to razvidno, ki ga boste dobili v naslednjem, se pravi, ne še v prvem, ker smo zdaj konec marca, ampak v naslednjem bodo te stvari razvidne, kaj in kako.  Glede razvojnih agencij. Tukaj so izkušnje različne. Ali delujejo skladno s potrebami lokalnih skupnosti ali ne. Nekje ja, nekje ne. To je tudi odvisno od ambicij posameznih županov. Imate različne primere. Nekje so te stvari izjemno usklajene, izjemno kompatibilne in zelo dobro delujejo, nekje je postala ta razvojna agencija, dodatna služba enega župana, ker je malo bom ambiciozen, kar tudi ni najboljše. Tako, da tukaj je gotovo potrebno, bom rekel, je potrebna določena pomoč, če želite, tudi te službe, ampak v tem smislu, da zagotavlja ta suport, ki bo omogočal pripravo programov posameznih občin, ki bodo v končni fazi tudi splošno sprejeti kot programi celotnega območja kjer se te občine nahajajo. Tako da, tukaj jaz ne bi izpostavljal potreb občin ali pa države, ene pred druge, ampak mislim, da je potrebno na tem področju delovati usklajeno in zasledovati tako interes države in projektov, ki jih potrebuje država kot projekte, ki jih potrebujejo posamezne občine oziroma lokalne skupnosti.  Uspešnost merjena projektov in analiza tega, je bistveno lažja v kolikor so ti projekti, ki so sofinancirani iz tega denarja, pa tudi tisti, ki niso neki konkretni projekti, ampak gre za neke mehke projekte, če želite, če so kolikor toliko normalno merljivi in vsak, ki ga od teh, po mojem se da zastaviti tako, da so učinki normalno merljivi povsod. Če gre za nek projekt, kjer je učinek, ne vem, 10 tisoč strani gradiva, to niso prave zgodbe. Mislim, da pri vseh projektih je pomembno, da na tak ali drugačen način pomenijo neko dodano vrednost. In verjetno, da je tudi na tem področju potrebno določene stvari prečistiti in v bodočih razpisih paziti tudi na to, da ne bodo posamezne aktivnosti same sebi namen. Tega v preteklosti ni bilo tako malo. V pomanjkanju pravih projektov in v pomanjkanju pravih aktivnosti in pravih idej se je potem začelo kreirati kaj naj bi se počelo s tem denarjem na nivoju posameznega ministrstva, kar pa ni najbolj prav. Mislim, da je treba kreirati projekte tam kjer dejansko je potreba po njih, in da jih morajo tisti, ki na lokalnem nivoju ali pa na nivoju ministrstev to področje poznajo.  Poslanec Nik Prebil me je vprašal kar nekaj stvari. Nekaj jih je bilo po mojem že skozi dosedanje odgovore odgovorjenih, ampak recimo glede te primerjave sem povedal, glede tega, da so bili včasih drugačni časi. Drži. Da imamo zdaj boljšo razvitost zahoda, itn. Glede zelenega načrta tudi, kako bo, kakšen vpliv bo ta projekt imel, ali tudi za, če sem prav razumel, ali tudi za okoljske projekte, itn. Ja, mislim, da je to eden izmed bistvenih delov tega načrta, tako glede energetskega prehoda kot prihoda na obnovljive vire energije in jaz mislim, da tukaj ne samo zardi tega zaveze, zaradi nas samih moramo dati tem področjem poudarek. Slovenija je pač taka država, ki je na eni strani tranzitna, na drugi strani majhna, ima izjemen ta okoljevarstveni ali pa naravni potencial, ki ga je treba v največji meri izkoristiti, seveda na drugi strani pa omogočiti razvoj povsod tam kjer ta potencial ni ogrožen in tako mislim, da je potrebno tudi v bodoče ravnati.  Glede pomena SVRK in problemov. Drži. SVRK je gotovo pomemben, ampak ravno tako so pomembna posamezna ministrstva, pomembni so organi obeh regij. Jaz mislim, da je zelo pomembna vloga SVRK v tem, da omogoči neko stalno, normalno komunikacijo, koordinacijo, in da spremlja dogajanje pri posameznih nosilcih oziroma porabnikih na ta način, da omogoči, tako kot sem prej rekel, neko ažurno delo na področju izvajanja posameznih projektov črpanja povračil in vsega ostalega kot tudi na področju kreiranja novih in kreiranje novih politik.  Zakaj dva operativna programa? Zdaj, prvič, zaradi tega, ker je tukaj neka, bom rekel, neka politična odločitev sicer sprejeta pred sedmimi leti v tem parlamentu. Drugič zaradi tega, ker so potrebe drugačne in tretjič zaradi tega, ker jaz osebno mislim, da razen te prve faze, ko bo pač potrebno več energije in aktivnosti v to usmeriti, bo tudi izvajanje potem lažje. Še enkrat pa povem, da v končni fazi gre za odločitev, ki jo ne more sprejeti SVRK sam in ne minister SVRK-a, ampak mora biti to odločitev Vlade in tudi tega parlamenta. Mislim, da gre za tako pomembno vprašanje kjer je pač prav, da se slišijo vsi argumenti za ali proti.  Zakaj so problemi pri prenizkem črpanju predvsem na vzhodni kohezijski regiji, je bilo vprašanje. Jaz mislim, da je večina teh problemov izven izvajalcev oziroma izven inštitucij, ki delujejo na tej regiji, ampak da so tukaj problemi, ki so povezani z naravo projektov, ki se tam izvajajo in ki terjajo določene administrativne in take in drugačne posege, za kater pa niso ti v regijah odgovorni, ampak so posamezna ministrstva. Govorim o posameznih uredbah o posameznih aktivnosti, posameznih državnih institucij in tukaj mislim, da je ključ problema in tukaj je te zadeve potrebno urediti in rešiti kot tudi na nivoju posameznih razpisov, ki se včasih objavljajo in kreirajo zelo neživljenjsko. Zelo neživljenjsko in tudi zaradi tega mislim, da je prav, da se aktivnosti službe prenesejo na nižje nivoje, ker tudi ljudje, ki bodo potem delali v posameznih okoljih, bodo dobivali neposredne feedback-e in bodo drugače razmišljali kot če gledajo na te stvari iz nekega višjega nivoja. Na vsak način bom storil vse kar bo mogoče, da se ta sredstva ne bodo koristila za to, da nekdo registrira nek kaslc na območju vzhodne regije pa zaradi tega črpa sredstva potem nekam drugam. Jaz mislim, da to je na nek način narobe. Če želimo te razvojne razlike zmanjšati, potem je potrebno te aktivnosti okrepiti na območjih, ki so manj razvita, potrebno je omogočiti ljudem v tej državi približno enake izhodiščne možnosti in nikoli ne bodo enake, ampak vsaj približno enake pa morajo imeti. In če hočemo to doseči, potem mora biti ta podpora v tem delu, ki trenutno odstopa po stopnji razvitosti navzdol v naslednjem obdobju bistveno večja kot je bila v preteklosti. Zdaj, da znamo, poglejte, smo pa dokazali tudi že v preteklosti vsi skupaj, recimo veste, da marsikje na podeželju je pokritost s širokopasovnim omrežjem boljša kot marsikje v urbanih središčih. Sicer to ni okej. Zakaj je tako? Zaradi tega, ker je pač Telekom kot monopolist takratni dajal neke izjave, da bom sam za to poskrbel, potem pa ni. Veste recimo, sredi Postojne nimamo širokopasovnega omrežja zaradi tega izjave, Telekomove, sem bil pa kot podžupan takrat zadolžen za projekt, kjer je pač celotno območje občine Postojna v preteklih letih uspelo zagotoviti skozi evropska sredstva to širokopasovno pokritost. Tako da, te izkušnje, pravim, so iz preteklosti dobre in po mojem je treba tudi naprej jih na tak način usmerjati. Tako, da na NUTS 3 podpora je bila pred tem v tem smislu mišljena kot sem prej večkrat povedal, z alokacijo posameznih kadrov in z omogočanjem, da nudijo neposredno podporo tako občinam kot tem regionalnim razvojnim institucijam na tem območju.  Upam, da sem vse odgovoril, če pa nisem, pa izvolite.
Hvala lepa kandidatu.  Želja je bila po repliki s strani gospe Sukič, pa mislim, da še kolega Prebila. Samo še kratko pojasnilo. Ko končamo ta sklop replik oziroma morebitnih odgovorov, bomo naredili 10 minutno pavzo, da prezračimo prostor skladno z zdravstvenimi navodili.  Izvolite.
Hvala za besedo.  Bom zelo kratka. Omenil ste, spoštovani kandidat, da primer, da nam grozi izpad nekih sredstev pri črpanju na tretji razvojni osi, da se tam zatika, ker ni vseh teh dovoljenj, da so to krivi tudi neke birokratske ovire, itn. Zdaj pa, jaz bi rada opozorila tudi na obraten problem, ki upam, da se ga boste tudi lotili resno in sicer to, bom rekla, že kar folkloro oziroma prakso pri teh največjih infrastrukturnih projektih kjer se ti projekti razdelijo, na več delov razdrobijo in potem eni deli dobijo ta gradbena dovoljenja, itn., za druge se še pa ne ve točno ali bodo dobili ali bo potrebna okoljska presoja ali bo to vse skupaj šlo. In se takoj na tistih delih že začne graditi in potem se izvaja politika izvršenih dejstev oziroma pritisk na to, da je pač treba dati potem tudi vsa tista druga soglasja, ker če ne bo šlo toliko in toliko sredstev v nič. Recimo, tipičen primer je gradnja kanalizacijskega voda v Ljubljani, čez občutljivo vodovarstveno območje, kjer se je zataknilo na nekem delu in zdaj, kaj, pritisk je jasen, če ne bo šlo v nič ne vem kaj vse, koliko sredstev in tudi kohezijskih sredstev seveda, da se razumemo, pri tem. In recimo to je tipičen primer je bil pri TEŠ 6, pri gradnji avtocest, mislim ni da ni, pri vseh teh največjih projektih, pri drugem bloku nuklearke kjer se že vlaga v neke zadeve še preden imamo sploh družbeni konsenz opravljen na to temo oziroma neko javno diskusijo in dosežen družben konsenz. Tako, da to me zanima, kako se bo vaša Vlada spopadla s tem problemom, da se enkrat ta praksa, slaba praksa zaustavi, da se tudi veliki infrastrukturni projekti prijavijo celostno, da ta stvar stoji, in da se potem ne zatika tako kot recimo zdaj na primeru nekega dela na tretji razvojni osi kjer bo na koncu prišlo do izpada, recimo, če ne bo vsemu zadosteno. Ali bo pa prišlo do izsiljevanj oziroma nekih potrjevanj na račun tega, da ne bodo izpadla sredstva, bo pa trpelo okolje, pač nekaj ne bo v redu, če bomo tako nadaljevali. Samo to me še zanima. Hvala.
Hvala za to repliko.  Jaz bi dal besedo še kolegu Prebilu za repliko, potem pa gremo dalje.  Izvolite.
Hvala predsednik. Spoštovani kandidat!  Veseli me, da se v določenih zadevah strinjava. Vas bom seveda držal za besedo, da boste v tem kvartalnem poročanju zadeve predstavili bolj vsebinsko na Odboru za zadeve EU. Bi pa samo glede vključevanja regij in SVRK, ko ste govoril. Rekel ste, uradnik sedi v Ljubljani, bi pa moral biti bližje. Zdaj, to se / nerazumljivo/ sicer zelo dobro sliši, kako bo šlo pa v praksi, je pa drugo. Tukaj boste imel težavo predvsem kako koordinirati te kadre, kako bo zadeva prostorsko urejena, finančno, kje bodo zdaj ljudje razporejeni po Sloveniji. Tukaj, pač me zanima kako boste bolj konkretno to uredili.  Bi pa samo še kratek komentar glede na to, da se je poudarjala ta udeležba predsednika Vlade na srečanju prijateljev kohezije. Veste zakaj tam predsednika ni bilo? Zaradi zdravstveni težav in ne pomeni, da Slovenija tam ni bila zastopana, ker je bil v njegovem imenu s polnimi pooblastili tam gospod Mally in nenazadnje pa tudi številnih drugih zaradi zdravstvenih težav tudi drugih voditeljev tam ni bilo in so bili zastopani na podoben način, tako da me ne skrbi, da se slovensko mnenje tam ni slišalo. Samo toliko morda v tej repliki.  Hvala.
Hvala lepa. Želite? Kar izvolite.
Saj bom tudi jaz kratek. Poglejte, hvala lepa.  Glede tega kar je poslanka Nataša Sukič povedala, recimo primer te tretje razvojne osi, poglejte. Mi imamo državni prostorski načrt in v okviru sprejemanja državnega prostorskega načrta imamo mi izjemno zahtevno proceduro, v pomembnem delu tudi, bom rekel, na eni strani prezahtevno na drugi strani pa preveč formalistično. Ne bom pozabil, ko sem bil v čevljih ministra za infrastrukturo, ko mi je eden od direktorjev podjetij, ki se ukvarja z enim od energentov, rekel ko smo se pač za določeno traso določenega energetskega objekta pogovarjali, smo si obuli škornje, vključno z mano in smo 20 kilometrov te trase prehodili in tako smo, in potem smo šele začeli risati in potem smo šele začeli se pogovrajati z ljudmi, ki so tam / nerazumljivo/ naprej in se je zadeva izpeljala brez velikih konfliktov in brez velikih problemov. Pri nas imamo problem, zdaj ne moremo 300 kilometrov prehoditi, ampak hočem povedati, da imamo problem, da mnogokrat se stvari načrtujejo iz pisarn, namesto da bi se predno pride do načrtovanja, pogledalo v dejansko okolje, kaj so tam problemi in že pri tem načrtovanju, jaz sem prepričan, da če bi se tako naredilo pri tem kanalizacijskem vodu, tega problema ne bi bilo. In žal je tukaj teh problemov ogromno.  Drug problem je pa ta, ko mi delamo državni prostorski načrt, dobimo vsa, je treba / nerazumljivo/ vsa mogoča soglasja, nosilci, veste koliko je tega in potem, ko je enkrat sprejet, pa še enkrat, med drugim tudi okoljska presoja. Če smo mi enkrat nekaj umestili, ali potem, če bo okoljska presoja rekla, tega / nerazumljivo/ mogoče narediti, en bo mogoče narediti, mi delamo sami sebi po nepotrebnem delo. Po nepotrebnem. Ker tukaj poglejte, za moje pojme, in isto je pri občinskih prostorskih načrtih, ko enkrat občina občinski prostorski načrt sprejme, potem ko želi nekdo dobiti gradbeno dovoljenje, mora še enkrat ta ista soglasja… Ne, kadar je enkrat zadeva sprejeta, je s tem doseženo soglasje, da je to zadevo pač tam mogoče zgraditi in potem ta, ki želi zgraditi, potrebuje samo še pogoje od tistega, ki mu bo dal elektriko, vodo, telefonijo in vse ostalo, kaj mora izpolniti, da mu bo vse to priključil. Ne rabi še enkrat vseh soglasij in tukaj imamo mi glavni problem in zaradi tega se stvari ne odvijajo tako kot bi se morale odviti. Tako da, to verjamem, da se bo uredilo, verjamem pa tudi, da bomo rešili ta problem, ker je pomemben glede južnega dela tretje razvojne osi.  Glede tega prostorskega problema v kolikor bo prišlo do alokacije kadrov…, tukaj ne vidim problema. Verjamem, da bodo v občinah zelo zainteresirani za to in verjamem, da bomo dobili gratis možnosti. Tako, da tukaj ta problem ni, bolj je problem vsebine, ampak mislim, da je te stvari potrebno delati počasi, po korakih, na hitro verjetno ne bo šlo.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Prekinjam sejo za 10 minut in nadaljujemo ob 13.10.
Spoštovani, nadaljujemo skupno sejo.  Preden nadaljujemo z razpravo, dovolite, da s predsednikom kolegom Peričem prebereva še dve pooblastili in sicer pooblastilo iz Poslanske skupine SDS, gospod Franc Rosec nadomešča poslanko gospo Alenko Jeraj.  Gospod Perič, izvolite.
Hvala lepa predsednik.  Še pooblastilo za Odbor za gospodarstvo in sicer, iz poslanske skupine SMC, poslanec Gregor Židan nadomešča poslanko Moniko Gregorčič. Toliko glede formalnosti.  Zdaj pa prehajamo na vprašanja, še dva poslanca imamo, ki bi želela zastaviti vprašanja, zato besedo dajem mag. Andreju Rajhu, sledil pa bo poslanec Boštjan Koražija.  Izvolite kolega Rajh.
Hvala lepa za besedo, spoštovani kandidat pristojen za ministra pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo!  Kandidirate za razvoj zelo pomembnega ministrstva, sicer brez listnice, ampak zavedamo se, da so kohezijska sredstva praktično naša edina razvojna sredstva. Danes ste govorili o številnih izzivih. Moram povedati, da sem malo, bom rekel, vljudno zmeden. Prebral sem vašo koalicijsko pogodbo in o teh problemih, domnevnih problemih ali pa o problemih, mnenju, ne duha ne sluha. Prav tako se jih ni vsebinsko dotaknil v nagovoru poslancem, drugače je kandidat, danes predsednik Vlade gospod Janez Janša, danes pa vi tukaj strašite s tem, da ta služba potrebuje sanacijskega upravitelja, da so razmere katastrofalne, da smo skoraj pred propadom. Jaz bi se tukaj najprej želel samo odzvati, ker ste povedali vse kar ste naredili v prvi in drugi Janševi vladi, o stanju kohezijskih sredstev takrat, ko je ta sredstva, ko je to ministrstvo prevzela ekipa iz moje stranke SAB, torej takrat je bilo iz proračuna Evropske unije povrnjenih okrog 10 % sredstev, danes je Slovenija nadpovprečna in delež vseh počrpanih evropskih sredstev predstavlja 41 %. Dotaknil bi se tudi tega znanja informacijskega sistema. V letošnjem letu je v prvem obisku ministrice dr. Angelike Mlinar v Bruslju, evropska komisarka povedala, da je program ustrezen, in da zaradi programa ne bodo zaustavljena izplačila, rešena pa so bila tudi tako kot ste vi povedali, evropska sredstva pred propadom.  Odzval bi se tudi na trditve glede na stanje črpanja sredstev po ministrstvih za okolje in prostor in MZI. Včeraj sta bili zaslišanji teh dveh novih ministrov in teh težav nista izpostavila v svojih predstavitvah. Imam pa določena vprašanja na katera kljub širokemu, kljub obsežni predstavitvi nisem dobil odgovora. Kakšne so vaše, katera so vaša poznanstva v Evropski uniji, da lahko vi osebno kot minister pripomorete k boljšemu črpanju evropskih sredstev.  Druga zadeva se seveda, dodatno vprašanje se nanaša na, izpostavili ste potrebo po decentralizaciji delovanja. Me zanima, ali imate pripravljeno decentralizacijo delovanja te službe? Vaša poslanska kolegica je večkrat zahtevala selite službe SVRK iz Ljubljane v Maribor. Jaz se seveda strinjam z decentralizacijo in tudi prenosom kakšna podjetja v Maribor oziroma inštitucije. Danes se do tega niste posebej opredelili.  Druga zadeva je tudi v bistvu povezana z dvema operativnima programoma. Povedali ste, da imate zaupanje predsednika Vlade, sedaj ste pa povedali, da mora to odločitev o dveh OP-jih sprejeti Vlada. Torej, Vlada te odločitve, kolikor razumem, ni sprejela oziroma vaši, predsednik Vlade.  Druga dodatna vprašanja se nanašajo tudi na zaposlene v tehnični pomoči. Vemo, da je okrog 700 ljudi zaposleno preko tehnične pomoči po SVRK in ostalih ministrstvih. Kako vidite njihovo usodo? Ali boste glede na izkušnje, ki so jih pridobili, zaposlili tako da bodo lahko tudi nadalje pomagali pri črpanju evropskih sredstev.  Toliko za zdaj. Hvala lepa.
Hvala lepa kolega Rajh.  Kolega Koražija, izvolite.
Spoštovani, hvala za besedo.  Jaz bom glede na čas po stanja v katerem se danes nahajamo v Sloveniji pa dejansko tudi po celem svetu, bom poskušal biti čim manj piker. Bom pa kljub temu izpostavil eno zadevo, ki jo je prej gospod Černač izpostavil, v smislu tega, da dvomi v to, da bi vzhod sploh uspel oziroma bil sposoben počrpati vsa razvojna sredstva za to kohezijsko regijo, ampak bom samo rekel, da v to ne dvomi, ker v bistvu jaz prihajam iz te regije, s tega vzhodnega dela vzhodne kohezijske regije oziroma razvojne regije. In vem, da tam sredstva nujno potrebujemo in bi vam tudi predlagal, če boste imeli šanso oziroma, da prvi obisk opravite v Spodnjem Podravju pa Pomurju. Obenem bi pa tudi rad opozoril na eno zadevo, ko ste pač govorili, moram priznati, vas zelo cenim, ampak o nekih stvareh ste zelo na splošno govorili, o programih o nekih rešitvah, tako dejansko ni bilo nekako jasno tudi zaznati, recimo tudi v tem primeru, na kakšen način bi pomagali tej vzhodni regiji, da bi boljše in več počrpala teh sredstev, razvojnih sredstev za vzhodno razvojno regijo, bolj direktne rešitve. Pa tudi me zanima kako točno boste dosegli decentralizacijo in skladen regionalni razvoj za to področje. Pa še ena zadeva me zanima, to je pa čisto take, bom rekel, poslanske narave. Zanima me, menim da bi v bistvu morali biti minister, ki kandidira za to področje, bi mogel imeti, po domače povedano, bi mogel biti minister z listnico. In obenem me tudi zanima, glede na to, da kandidirate za ministra za to področje, kako to, da niste bil član sedaj Odbora za gospodarstvo pa Odbora za zadeve Evropske unije v tem mandatu. Hvala.
Hvala za oba sklopa vprašanj, tako da zdaj dajem priložnost kandidatu za odgovore. Izvolite.
Hvala lepa tudi za ta dodatna vprašanja.  Poslanec Andrej Rajh me je spomnil na zaključek moje predstavitve in mogoče sem bil jaz v temu kar sem povedal, malo napačno razumljen ali pa mogoče malo pregrobo je zvenelo. Hotel sem povedati, da je stanje, potrebna sanacija zaradi tega, ker poročila kažejo na to, da je velika verjetnost, da je ogroženih kar nekaj sredstev. Posebej sem pa poudaril, da so v preteklosti vsi štirje ministri, ki so v letu in pol delali na tem področju, v okviru danih možnosti, verjamem, storili vse kar je bilo mogoče, da bi bilo stanje čim boljše, ampak niso bili uspešni ravno zaradi tega, ker je ta čas trajanja njihovega mandata bil kratek in v tem smislu sem izhajal iz tega, da prihajam kot nek sanacijski upravitelj zaradi tega, ker so se štirje direktorji, če poenostavim, menjali v letu in pol in v nobeni organizaciji kjer se to dogaja, poglejte, ne morejo biti razmere ravno najbolj normalne. V tem smislu sem govoril o tem.  Potem glede tega, da kandidata za ministra za infrastrukturo in za okolje na tem področju ne vidita problemov. Ne vem, moram reči, da nisem poslušal teh predstavitev. Jaz sem izhajal iz številk, ki verjamem, da so tudi vam znane in te številke govorijo o tem, da je od 671 milijonov 974 tisoč 628 evrov veljavnega proračuna na področju kohezijske politike realizacija na 28. 2., letos, 15 milijonov 482 tisoč 016 evrov ali 2,3 %. Da je na področju Ministrstva za infrastrukturo od 101 milijon 80 tisoč 316 evrov realizacija milijon 90 tisoč 713, kar je 1 %. In da je na področju Ministrstva za okolje in prostor od 96 milijonov 356 tisoč 238 evrov realizacija 2 milijona 826 tisoč 452, kar je 3 %. Kar niso neki podatki, ki ne bi terjali resnega pristopa, se pravi, sprejemanja tako resnih ukrepov in jaz sem povedal na kakšen način se mislim tega lotiti, na podoben način kot se je nekdo drugi pred osmimi leti tega področja lotil, ko je skrbel za to področje v letu 2012. Se pravi, s tekočim spremljanjem stanja preko ministrstev, ki so najbolj kritična in s sprejemom ukrepov, ki bodo odpravili težave zaradi katerih do teh zamud prihaja. In tukaj je največja teža, po moji oceni, na Ministrstvu za okolje in prostor in na Ministrstvu za finance in seveda prioritetno na službi Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.  Povedal sem tudi, da bo ta spremljava vsebinska, da ne bo samo formalistična, da ne bo dovolj, da bodo ministri vsaka dva tedna prišli z nekimi številkami, ampak bo potrebno tudi pogledati kaj s temi številkami se dejansko dogaja, ker je ogromno stvari, ki so lahko na formalen način s številkami na papirjih ustrezna, dejansko pa v praksi ne teče na tak način, vse s ciljem za to, da in mogoče ste me tukaj narobe razumeli, da se počrpa vse. Mi moramo počrpati vse do zadnjega evra, celo več, v okviru over commitment mislim, da moramo imeti rezervo na ta način, da če bo prišlo do preseganja, zagotovimo tisto kar bo šlo čez iz državnega proračuna. Bolje je zagotoviti 20 milijonov iz državnega proračuna kot da nam 1 evro propade. In tako je bilo narejeno tudi v perspektivi 2007-2013, ki jo je potem nasledila in na podlagi zastavljenih aktivnosti nadaljevala Vlada Alenke Bratušek in takrat, če se boste spomnili, smo mi v okviru over commitment umestili 11 projektov tako imenovanega področja vodooskrbe, ki so bili zelo pomembni. Zakaj? Zaradi tega, ker jih ni bilo potrebno aktivirati v perspektivi 2007-2013, ampak so bili prvi izmed projektov, ki so bili aktivirani v perspektivi 2014-2020 in so na nek način ublažili tisti manko, ki je nastal zaradi tega, ker je bil program za 2014-2020 sprejet šele konec leta 2014, ti projekti vodooskrbe, se pravi, zamenjava vodovodnih sistemov in vsega ostalega.  Potem glede poznanstev v Evropski uniji in kako nam lahko pri tem pripomorejo. Kar se SVRK tiče, veste da je organ opravljanja in glavna teža pri tem kako in na kakšen način bomo ta sredstva koristili, je pri nas doma. Mi se moramo znotraj naše države pogovoriti, se pravi, ključna ministrstva, ključni ministri in vsi ostali deležniki, organi obeh regij, kako in na kakšen način bomo to zgodbo o tej perspektivi pripeljali do konca in kako jo bomo nastavili v prihodnji. Na nivoju Evropske unije, na političnem nivoju, je pa zelo pomembna teža, ki jo ima predsednik Vlade, kajti na nivoju predsednikov Vlad se bodo te stvari dogovarjale in tukaj sem uvodoma povedal, da je po moji oceni naša prednost ta, da ima gospod Janša glede na to, da je dvakrat vodil Vlado, ustrezne kompetence in poznanstva, ki mu bodo pri tem nedvomno pomagale.  Selitev SVRK v Maribor. Jaz nisem o tem govoril in tudi menim, da samo selite neke inštitucije v nek drug kraj brez selitve vsebine brez vselitve dejansko tudi pristojnost in vsega ostalega ne pomeni neke dodane vrednosti. Zaradi tega mislim, da je potrebno seliti vsebino, kadre, kje bo formalno sedež SVRK, ni toliko pomembno. Pomembno je kje se bodo aktivnosti odvile. Jaz sem napovedal, da za naprej za naslednjo perspektivo je prav, da sprožimo proces te redistribucije kadrov, pristojnosti, odgovornosti, če želite, po posameznih regijah.  Glede dveh operativnih programov Vlada Janeza Janše ni sprejela, ker pač je še ni, tako da, o temu se bomo pogovarjali takrat, ko bo to aktualno.  In glede zaposlenih v tehnični pomoči. Hvala za to informacijo. Jaz je nisem imel glede 700. V kolikor ti ljudje opravljajo delo in verjamem, da ga opravljajo dobro, bodo opravljali še naprej tako kot imajo sklenjene pogodbe. Tukaj jaz ne vidim nobenega problema.  Poslanec Boštjan Koražija, me je nekako izzval s tem, če sem prav razumel, da dvomim v to ali bo počrpano vse ali ne bo. Nič ne dvomim. Jaz zagotavljam, da bo počrpano vse, ne da bo počrpano vse, ampak da bomo zagotovili podlage za to, da ne bomo izgubili niti enega evra, in da v kolikor bodo projekti, ki so trenutno ali pa bodo označeni kot rizični, potem vseeno izpeljani do konca, bi bilo še vedno dovolj rezerve v okviru tako imenovanega over commitment, da ta riziko nadoknadimo. Se pravi, mi ne bomo tistih projektov, za katere bomo, ne vem, 50 % ocenili, da so rizični, anolirali, ampak jih bomo pustili, vendar bomo v ozadju imeli rezervo za primer, da ne bodo uspešno pripeljani do konca. Jaz bom iskal vse regije, tako da prioritetno seveda tiste, ki imajo največje probleme in tiste, kjer se pojavljajo največje težave. Zato, da bodo pa normalno lahko koristile evropska sredstva, je pa ključ dejansko v Ljubljani, na ministrstvih, v Ljubljani, pri teh procedurah, ki jih bo pač potrebno spremeniti, poenostaviti in tam kjer je ugotovljeno, da niso potrebne, zastaviti drugače.  Glede ministrstva za to področje. V kolikor, to ni vprašanje zdaj seveda za ta mandat. Do konec leta 2022, mislim da tukaj vprašanje ni, to bo ostalo tako kot je, ker časa za formalno / nerazumljivo/, spreminjane pristojnosti morate razumeti, da ni, kjer je časa relativno malo. Glede na to kaj je potrebno narediti, ampak za naprej pa je razmislek, v kolikor do uvedbe pokrajin ne bo prišlo, verjetno je treba narediti en razmislek za naprej po letu 2022, v tej smeri ali je primerno, da se vzpostavi neko samostojno ministrstvo, ki bo prevzelo en del nalog, ki jih zdaj dela Ministrstvo za javno upravo s področja lokalne samouprave, kjer slišim, da je nekako to področje malo zapostavljeno, ker so druge prioritete in del nalog, ki jih zdaj opravlja Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ampak to je vprašanje za naslednji mandat in za naslednjo Vlado po naslednjih volitvah.  Glede članstva v odborih. V naši poslanski skupini je tako, da vsak predstavi svoje interese in na podlagi teh interesov potem poslanci postanemo članih teh odborov. Niso pa vedno naše želje upoštevane. Verjamem, da je tako tudi pri drugih in zaradi tega sem jaz pač član tistih odborov trenutno, katerih sem, mislim pa, da eden izmed odborov katerega član sem, pa ena komisija, zelo tesno povezan s tem področjem, infrastrukturni pa Komisija za nadzor javnih financ.
Hvala lepa.  Imamo željo še po eni repliki pa potem razpravi. Torej, možnost za repliko dajem kolegu Rajhu in potem še kolega Prebil za razpravo.  Izvolite.
Hvala lepa.  Hvala lepa za izčrpen odgovor. Imam pa še par vprašanj. Govorili ste, da je potrebno tudi izboljšati delo SVRK-a. Ko pogledamo na kakšen način so povrnjena sredstva, vidimo da je bilo upravičencem iz državnega proračuna in s finančnimi instrumenti izplačanih 1,12 milijarde evrov sredstev zahtevkov za izplačila iz evropskega proračuna pa je bilo za 1,10 milijard, torej tukaj je razlika 20 milijonov med tem kar je država plačala, izplačala in to kar je zahtevala nazaj od Evropske unije. Pa me zanima, kjer tukaj vidite možnost za izboljšave?  Potem me zanima glede na to, da se v večletnem finančnem okvirju predvideva zmanjšanje kohezijskih sredstev za Slovenijo, posebej zahodno Slovenijo, nisem dobil odgovora, mogoče nisem niti vprašal. Kako, na kakšen način bomo ta sredstva za zahodno Slovenijo nadomestili? Od kod? Zanima me tudi kako, kakšne mehanizme podpore boste zagotovili, da bodo ta sredstva dejansko bila ustrezno počrpana? To tudi nisem dobil odgovora.  No toliko, hvala lepa.
Hvala. Še kolega Prebil. Izvolite.
Hvala predsednik, bom kratek.  Bi želel samo eno stvar še poudariti, da ne bo izgledalo tako kot da smo ravno pred kolapsom ali pa izgubo teh treh milijard, ki nam preko kohezijske politike pripadajo.  Zdaj, do 31. 1. 2020, so bila dodeljena sredstva v višini 2,64 milijarde, kar predstavlja 86 % vseh razpoložljivih sredstev in potrjene operacije v višini 2,2 milijarde evrov, kar pa znaša 72 % sredstev. Vemo sicer kjer se zatakne in to je tisto kar pride iz Bruslja realno nazaj v Slovenijo in to so ti zahtevki za plačila iz proračuna EU v višini 1,04 milijarde evrov, kar pa predstavlja danes 34 % razpoložljivih sredstev. Res je, strinjam se, da bi lahko zadeva bila verjetno tudi boljša, za kar pa upam, da boste v kolikor boste potrjeni, tudi uredili.  Bi pa zdaj v okviru tega samo še eno kratko vprašanje. Rekli ste, da bo treba več pozornosti nameniti tem projektom, ki so izvedljivi. Kaj torej s temi, ki so rizični, jih bomo, boste odmaknili oziroma jih bomo opustili. Toliko me zanima samo.  Hvala.
Hvala lepa. Kar izvolite, kandidat.
Hvala lepa.  Poglejte, delo se da vedno izboljšati. To velja tudi za SVRK, tako da, verjamem, da tudi na temu področju je mogoče delo izboljšati. Celo ocenjujem, da je nujno, da se ga izboljša. Še enkrat pa poudarjam, in to sem tudi uvodoma povedal, ni problem samo v SVRK. Uvodoma sem povedal, da mi na SVRK lahko izpilimo vse postopke, delamo še bolj 100 %, tisoč procentno, če ostala ministrstva ne bodo naredila svojega in ostali, ki so v tem procesu ključni, potem teh učinkov in uspehov ne bo in povem še enkrat, zakaj ocenjujem, da je večja možnost, da to uredimo zaradi te politične koherentnosti s ključnimi ministri, ki so soodgovorni za to področje.  Glede zmanjšanja sredstev zahodna regija, sem prej mislim, da dvakrat omenil v kateri smeri vidim možnost za nadomestitev izpada za tiste projekte, ki so za te regije pomembne, predvsem v tistem delu kjer gre za območja, ki kljub temu, da so v razvitejši regiji, ne dosegajo te stopnje razvitosti kot recimo Ljubljana in v končni fazi, poleg teh javnozasebnih partnerstev in vsega ostalega mislim, da so tudi v takem primeru državna sredstva tista, ki jih je mogoče usmeriti v kolikor so ti projekti v skladu s splošno strategijo razvoja Slovenije.  Mehanizmi, da se bo počrpalo, tudi o tem sem govoril, večkrat, tudi povedal konkretno na kakšen način vidim pristop pri temu in mislim, da bo ključni presečni trenutek v prvem naslednjem poročilu, se pravi, v poročilu na 30. 6, ko bo na eni srani bolj jasno znano kje in na kakšen način smo lahko ogroženi in kje smo uspeli v teh treh mesecih stvari premakniti naprej in takrat verjamem, da bomo tudi v parlamentu opravili glede tega bolj poglobljeno razpravo in v kolikor bomo vsi skupaj ocenili, da je mogoče še kje najti kakšno rezervo, jo bomo tudi poiskali.  Jaz nisem govoril, da je zadeva pred kolapsom, ampak sem realno ocenil, da moramo biti pripravljeni na to, da dejanska situacija ni v celoti taka kot mogoče samo skozi številke izhaja. Da pa tudi ta, ki izhaja skozi številke, ni dobra, se pa vsi strinjamo. Imeli smo kar nekaj razprav v tem Državnem zboru in sem povedal, da se je v zadnjem letu in pol stanje izboljšalo, da pa še vedno ni dobro, in da smo v preteklih letih črpali povprečno 150 milijonov evrov letno, zdaj moramo pa v naslednjih štirih zagotoviti po 500 milijonov evrov, kar predstavlja določeno težavo in določen, bom rekel, ne težavo, ampak ambicijo za to, da na tej poti uspemo.  Rizične projekte ne. Glede na oceno rizičnosti seveda ne bodo opuščeni. Tam kjer bo ocena, da je manj kot 50 % možnosti, da se projekti izvedejo, da, vsi ostali bodo ohranjeni in za rezervo. V kolikor vseeno ne bi bili pripeljani do konca, umeščeni v okviru tako imenovanega over commitment, drugi. Nekaj od teh jih bomo izvedli v vsakem primeru in zagotovili sredstva izven, če bo to potrebno, večino pa verjamem, tako kot je bilo tudi takrat v perspektivi 2007-2013, preko nove finančne perspektive. Govoril sem o enajstih, ki so bili preko ocer commitment determinirani, pa so bili potem iz nove perspektive izvedeni.
Hvala lepa.  Še kolega Rajh je želel še možnost za razpravo. Izvolite.
Hvala lepa.  Še eno vprašanje. Povedali ste, da je v bistvu ogromno problemov na ostalih ministrstvih, to je treba še posebej, predvsem na MOP, je to še treba posebej poudariti v luči tega, da se bo v novi finančni perspektivi skrajšalo obdobje za izvajanje projektov iz treh na dve leti in to je nekaj kar v primeru, da postopki ne bodo predvidljivi in učinkoviti, ta sredstva lahko v novi finančni perspektivi dejansko ogrozi.  Druga zadeva je, o kateri pa nismo danes še razpravljali, pa je zagotavljanje lastnih sredstev za soudeležbo. Občine bodo za te zadeve v prihodnosti imele zelo velike težave, saj bodo dosegle maksimalne nivoje zadolženosti. Prav tako sem v pogovoru z mariborskim županom izvedel, da se mestne občine in lokalne skupnosti ne morejo zadolževati pri mednarodnih razvojnih bankah, pa jim to zakon prepoveduje, da se na primer Mestna občina Maribor zadolži na potrebe socialne gradnje stanovanj pri Evropski socialni razvojni banki in podobno.  Ena zadeva, ki pa je sploh nismo zagotovili, pa je zagotavljanje, financiranje projektov s povratnimi evropskimi sredstvi, pa bi mogoče o slednjem vas povprašal kako to vidite, pa bi se s tem tudi zahvalil za vašo predstavitev. Jaz sem danes vesel, da je debata potekala spoštljivo in kulturno in popolnoma na drugem nivoju kot na zaslišanju zadnje ministrice, dr. Milinarjeve.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Izvolite.
Poglejte, glede nove perspektive pa M+ dve leti je Slovenija sicer glede tega izrazila, kot veste, nek pomislek, ampak ne glede na to, verjamem, da bo to na koncu sprejeto in mi se pač moramo na to pripraviti in v skladu s tem tudi vse operativne aktivnosti v tej smeri peljati.  Glede soudeležbe sem prej povedal, da je predvideno, da slovenske občine v letošnjem letu preko povečanja te finančne izravnave dobijo okrog 75 milijonov evrov in nekaj podobnega tudi v naslednjem letu. Seveda pa je potrebno pogledati tudi druge mehanizme, ki so v preteklosti že bili na voljo kot namenska sredstva za investicije, itn., kjer je mogoče ta sredstva črpati in seveda izkoristiti tudi vse druge možnosti in vire, ki lahko pomagajo občinam za to, da projekte, ki so potrebni in ki zmanjšujejo razvojne razlike, izpeljejo in v tem duhu verjamem, da bo tudi Vlada delovala.
Hvala. Vidim, da želje po razpravi oziroma po postavljanju dodatnih vprašanj več ni, tako da se zahvaljujem vsem kolegicam in kolegom, tudi kandidatu.  Vabim ga, da se v skladu z ustaljeno prakso, da nekaj minut počaka pred velikim salonom, med tem bosta pa oba odbora opravila glasovanje.  Obveščam vas, da bosta odbora o predlogu mnenja glasovala ločeno. Najprej bomo glasovali v Odboru za gospodarstvo, sledil bo še Odbor za zadeve Evropske unije. Članice in člani odbora za gospodarstvo imate glasovalne naprave oštevilčene od 1 do 20, torej sitem A.  Na glasovanje dajem naslednji predlog mnenja:  »Predstavite Zvonka Černača kot kandidata za ministra brez resorja pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je bila ustrezna.« Ne vidim željo po obrazložitvi glasu. Glasujemo. Bomo ponovili glasovanje. Da bo zadeva jasna, bomo še enkrat ponovili glasovanje. Odbor za gospodarstvo glasovanje naprave, številke od 1 do 20, A sistem. Glasujemo.   Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (6 članov.)  Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.  In besedo predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Pečku. Izvolite.
Hvala lepa. Spoštovani!  Sedaj bomo o predlogu mnenja glasovali še članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije. Članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije imate glasovalne naprave oštevilčene od številke 21 do 40.  Na glasovanje dajem naslednji predlog mnenja:  »Predstavitev gospoda Zvonka Černača kot kandidata za ministra brez resorja pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je bila ustrezna.« Želi kdo obrazložiti svoj glas? Ugotavljam, da ne. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (5 članov.)  Ugotavljam, da je mnenje sprejeto. Besedo zdaj dajem gospodu Periču. Izvolite.
Najlepša hvala. Prosim, če povabite kandidata nazaj v salon, da ga seznanimo z izidom glasovanja.  Spoštovani kandidat gospod Černač, sporočam vam, da sta Odbora za gospodarstvo z 10 glasovi za in 6 glasovi proti in Odbora za zadeve Evropske unije z 10 glasovi za in 5 glasovi proti sprejela mnenje, da je bila vaša predstavitev kot kandidata za ministra brez resorja pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ustrezna.  Ob tem vam čestitam in želim uspešno delo.  Jaz pa vabim vse ostale, da s pričo zdravstvene situacije namesto rokovanja kandidatu zaploskamo. / aplavz/  Še kratko obvestilo. Odbora bosta v skladu z 231. členom Poslovnika Državnega zbora sprejeti mnenji posredovala predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade.  S tem tudi zaključujem 1. točko in 19. nujno sejo Odbora za gospodarstvo ter dajem besedo gospodu Pečku. Izvolite.
Hvala lepa kolega Perič.  Gospod Zvonko Černač, tudi jaz vam iskreno čestitam, želim vam vse dobro, predvsem pa uspešno delo.  Zaključujem 1. točko in s tem tudi 15. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije ter se vsem zahvaljujem za razpravo in udeležbo.  Prosim, izvolite gospod Černač.
Hvala lepa za podporo in se priporočam za nadaljnjo sodelovanje.  Hvala.
Hvala lepa tudi vam.