Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Začenjam 53. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da sem do začetka seje prejel dve obvestilo o odsotnosti, in sicer poslanec Boris Doblekar je odsoten, prav tako poslanec gospod Franci Kepa, oba zaradi službenih obveznosti. Prejel pa sem tudi pooblastilo Poslanske skupine NSi, in sicer poslanec gospod Jožef Horvat nadomešča poslanca Blaža Pavlina in pa pooblastilo Poslanske skupine SAB, poslanec Marko Bandelli nadomešča poslanca mag. Andreja Rajha. Še eno pooblastilo, in sicer poslanec gospod Dušan Šiško, nadomešča poslanca gospoda Zmaga Jelinčiča Plemenitega.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, predstavniki Vlade, predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam!

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo. V sladu z dogovorom med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvom za infrastrukturo ter v skladu s 65. členom Poslovnika Državnega zbora, ki mi omogoča, da lahko med sejo spremenim vrstni red obravnave posameznih točk, predlagam, da zamenjamo vrstni red obravnave 2. in pa 3. točke, tako da najprej začnemo z obravnavo 1. tičke, potem 3, 2 in na zadnje 4. točke dnevnega reda.

Ali kdo od prisotnih temu nasprotuje?

Ugotavljam, da ne. S tem je določen dnevni red seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PRIPOROČILO SVETA V ZVEZI Z NACIONALNIM REFORMNIM PROGRAMOM SLOVENIJE ZA LETO 2019 IN MNENJE SVETA O PROGRAMU STABILNOSTI SLOVENIJE ZA LETO 2019. Evropska komisija je 5. Junija 2019 objavila horizontalno poročilo in priporočila za posamezne države članice. Priporočila so sicer praviloma objavljena v mesecu maju. Letos so bila objavljena nekoliko kasneje zaradi volitev v evropski parlament. Na junijskem zasedanju Evropskega sveta je na podlagi horizontalnega poročila potekala tudi razprava o priporočilih za posamezne države članice. Dele, ki zadevajo politike zaposlovanja je Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov odobril 8. Julija 2019. Svet za ekonomske in finančne zadeve je priporočila sprejel 9. julija 2019.

Zdaj pa prosim najprej dr. Stančič Zorana, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, da nam predstavi priporočilo sveta v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovenije ter mnenje sveta o programu stabilnosti Slovenije za leto 2019. Izvolite dr. Stančič.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik odbora, spoštovane članice in člani odbora, spoštovani predstavniki Vlade in drugi gostje!

Najprej bi se rad zahvalil za vabilo in priložnost, da nadaljujemo s tradicijo predstavljanja ključnih dokumentov v okviru evropskega semestra v Državnem zboru in da vam lahko tudi letos predstavim priporočila, ki jih je Evropska komisija sprejela 5. junija v okviru letošnjega cikla evropskega semestra in jih naslovila na Slovenijo.

Letošnja priporočila so že osmi cikel evropskega semestra. Kot veste, gre za vsakoletni proces, ki so ga države članice dorekle in sprejele v času krize leta 2011 z namenom, da bi vse članice Evropske unije, še posebej pa države članice območja evra bolje koordinirale svoje ekonomske politike. Sam proces evropskega semestra ima znano časovnico in točno določene objave dokumentov oziroma roke, tako da je navkljub svoji intenzivnosti zelo predvidljiv in ima nek zelo ustaljen postopek. V novi sestavi Državnega zbora sem vašemu odboru 15. marca letos skupaj s tremi kolegi pristojnih služb evropske komisije predstavil tako imenovano poročilo o državi za leto 2019, ki je bilo objavljeno konec februarja letos. Gre za podroben prikaz stanja oziroma letno oceno Evropske komisije o gospodarskih in socialnih razmerah v državah članicah Evropske nuje. Takrat sem vam pojasnil tudi časovnico evropskega semestra, kjer imate še enkrat prikazano na dokumenti, ki ste ga dobili tik pred sejo. Za tem so se sredi aprila države članice odzvale in komisiji posredovale svoje nacionalne reformne programe ter programe stabilnosti. Na podlagi proučitve slednjih ter na podlagi svoje analize pa je 5. junija Evropska komisija predstavila predlog priporočil za vse države članice. On njih pa so na to že razpravljale vse države članice znotraj sveta, tako na delovnih skupinah, kot potem tudi na ravni ministrov in predsednikov vlad. In kot je rekel predsednik odbora jih 9. julija tudi formalno in dokončno potrdila. Gre torej za uradno potrjena priporočila s katerimi se je Slovenija strinjala. S tem se je zavezala do drugih držav članic, da so področja omenjena v priporočilih prednostna področja ukrepanja in da jih bo v roku naslednjih dvanajstih do osemnajstih mesecev sprejela in torej, da so sprejela vse potrebne reformne ukrepe.

Priporočila so neke vrste zunanje in neodvisen kompas državi kako pospešiti gospodarsko rast in nasloviti ključne izzive s katerimi se sooča. Te so pa tudi, kot veste zaposlovanje, naložbe ob sočasnem obvladovanju javnih financ. Pri priporočilih gre seveda sočasno tudi za poziv k reformam, s katerim države neposredno prispevanju k izpolnjevanju ciljev dogovorjenih na ravni Evropske unije in predvsem k nemotenemu delovanju območja evra. Prav ta evropski vidik nujnosti reform, ki jih terja močna prepletenost gospodarstev na notranjem trgu in zlati držav z enotno valuto, se pogosto pozablja in se razume priporočila kot na nek način diktat Bruslja ali evropskih institucij, kar je popolnoma napačen pogled. Namen je ravno obraten. S tako imenovanimi posebnimi priporočili želimo v partnerstvu z državami določiti prednostne naloge njihovih proračunskih, ekonomskih in reformnih politikih v naslednjih dvanajstih do osemnajstih mesecih ter tako prispevati h krepitvi rasti, ustvarjanju novih delovnih mest, spodbujanju naložb tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni Evropske unije.

Ne glede na to, da vam letos na odboru predstavljam priporočila nekoliko kasneje kot običajno, je razprava še vedno več kot časovno ustrezna. Kot sledimo dogajanju je kar nekaj elementov potrebnih reform trenutno ravno v fazi oblikovanja konceptov, nekateri pa so tudi že v procesu usklajevanj in upamo, da bodo konkretni predlogi reform kmalu prišli v poslanske klopi.

Spoštovani! Dovolite, da predno se posvetim h konkretnim poročilom za Slovenijo, podam ključna politična sporočila, ki jih je komisija izpostavila ob predstavitvi letošnjih priporočil za vse države članice. Kazalci in podatki kažejo, da proces evropskega semestra konkretno prinaša dobre rezultate in da je že pomembno prispeval k okrevanju naših gospodarstev in družb po krizi. Evropsko gospodarstvo letos kaže že sedmo leto zapored ras in to v vseh državah članicah. Kljub manj ugodnim razmeram in svetovnim negotovostim naj bi se rast nadaljevala tudi v letu 2020. Število delovno aktivnih v Evropskih unije je rekordno visoko, brezposelnost pa rekordno nizka. Po krizi, ki je povzročala ogromne pritiske na javne finance so le te v večini držav članic konsolidirane. Naložbe se počasi ponovno krepijo, to torej dokazuje, da je vodilo ekonomske politike Evropske komisije pod vodstvom predsednika Juncerja, ki je temeljilo na trikotniku spodbujanja naložb strukturnih reform in vodenja odgovorne politike javnih financ prineslo že konkretne rezultate. Obenem pa si ne smemo zatiskati oči, da reformni zagon nekaterih državah zelo slabi in da nekatere države niso dovolj izkoristile dobrih ekonomskih časov, da bi izvedle potrebne reforme in zgradile zadostno javnofinančne blažilnike za negativne gospodarske šoke in zniževanje visokih deležev javnega dolga.

Tako kot veste kažejo napovedi, da prihajajo ekonomsko slabši časi in bolj tudi negotovi časi, zato smo junija pozvali vse države, da je nadaljevanje strukturnih reform še bolj pomembno, pri čemer pa je treba dati dodatno prednost reformam, ki podpirajo trajnostno in tudi vključujočo rast. Skladno z zvezami v okviru evropskega stebra socialnih pravic pa bi morale države pospešiti tudi socialno konvergenco. Odločnejše izvajanje reform in prednostno razvrstitev reform sta ključnega pomena tudi za krepitev odpornosti in potenciala rasti gospodarstev. Dejstvo pa je, da morajo vse države članice delati več na tem, da bo tudi struktura njihovih gospodarstev bolj konkurenčna in bolj robusna. To od nas zahtevajo tudi novi izzivi, kot so digitalizacija, staranje prebivalstva in tudi prehod v podnebno nevtralno gospodarstvo. Hkrati pa si želimo, da preoblikovanje gospodarstva, ki jih zahtevajo ti izzivi izpeljemo na način, ki ne bo ogrožal evropskega socialnega modela. Za modernizacijo gospodarstev in krepitev njihove odpornosti so za to poleg reform potrebne seveda tudi naložbe, bolj digitaliziranje in globaliziranje gospodarstva zahtevajo pametnejše naložbe, ustrezno infrastrukturo, zahtevajo naložbe v raziskave, inovacije, izobraževanje in tudi pridobivanje znanj in novih spretnosti. Naložbe in reforme se morajo izvajati vzporedno in usklajeno in kot vam je marca pojasnila za Slovenijo pristojna direktorica Generalnega direktorata Evropske komisije za regionalno politiko in urbani razvoj, je bila novost letošnjega poročila o državi tako imenovana priloga d), ki ima naložbene smernice komisije za financiranje kohezijske politike v obdobju 2021 do 2027. Gre za večji poudarek, ki ga komisija v evropskem semestru namenja naložbenim vidikom in tudi priprava na novo finančno perspektivo za evropski proračun po letu 2020. Na podlagi te analiza je pomembna novost letošnjih priporočil tudi eksplicitno naložbeno priporočilo. S slednjim so za vsako državo članico opredeljena prednostna področja vlaganj, pri tem pa ne ločujemo v naprej med proračunskimi in EU sredstvi, torej tudi med javnimi in zasebnimi naložbami. Naložbena priporočila imajo posebno težo, se bodo usmerjala, načrtovanje porabe evropskih sredstev predvidenih v prihodnjem večletnem finančnem obdobju od leta 2021 do 2027, ali povedano drugače EU sredstva bodo v prihodnje v veliki meri financirala naložbene prioritete in strukturne reforme, kar bodo morale države upoštevati pri razmisleku o načrtovanju porabe evropskih sredstev in pri pripravi strateških dokumentov. Tako se tudi proces evropskega semestra oziroma izvedba strukturnih reform zelo tesno povezuje s prihodnjim evropskim proračunom. Toliko o političnih podatkih letošnjega evropskega semestra.

Zdaj bi se rad usmeril na konkretna priporočila za Slovenijo. Na Slovenijo smo letos naslovili tri krovna priporočila. V vsako je vključeno več priporočil, ki se povezujejo in tako tvorijo neko smiselno celoto. Razdelili smo vam tudi slikovno gradivo z grafičnimi pojasnili, tako da bi vas tukaj rad opozoril na te dodatne informacije, ki jih imate v dokumentu.

Prvo priporočilo je že na nek način tradicionalno javnofinančno. In sicer zahteva, da bi morala Slovenija doseči srednjeročni proračunski cilj v letu 2020 in ne šele v letu 2021, kot načrtuje Slovenija. Kot veste je Slovenija od leta 2016 v tako imenovanem preventivnem delu pakta za rast in stabilnost. Pravila preventivnega dela pakta članice EU zavezujejo k izpolnjevanju obveznosti glede vzdržne fiskalne politike in v ta namen za vsako državo določajo tako imenovani srednjeročni proračunski cilj in napredek, ki bi ga države vsako leto morale doseči pri uresničevanju tega cilja. Namen tega je strukturno izboljšanje javnih financ, kar enostavno pomeni, da je nujno uvajanje strukturnih ukrepov. Poleg tega velja, da se zahteva od držav članic v težkih gospodarskih razmerah manjši fiskalni napor, v boljših gospodarskih razmerah pa večji. Slednje pričakujemo tudi od Slovenije. Posledično zato v prvem priporočilu Slovenijo ponovno pozivamo k izvedbi treh ključnih reform za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ v kontekstu staranja prebivalstva, in sicer da Slovenija najprej sprejme in izvede reforme zdravstva in dolgotrajne oskrbe, ki zagotavljajo kakovost, dostopnost in dolgoročno javnofinančno vzdržnost. Nadalje, da zagotovi dolgoročno vzdržnost in ustreznost pokojninskega sistema vključno s prilagoditvijo zakonsko določene upokojitvene starosti, omejevanjem predčasnega upokojevanja in tudi drugih oblik zgodnjega zapuščanja trga dela. V tej povezavi se Sloveniji priporoča, da poveča zaposljivost nizko usposobljenih in starejših delavcev z izboljšanjem ustreznosti izobraževanja in usposabljanja za potrebe trga dela ter tudi z ukrepi vseživljenjskega učenja in aktivacijski ukrepi, vključno z izboljšanjem digitalne pismenosti.

Drugo priporočilo se nanaša na poslovno okolje. V njem pozivam k izboljšanju poslovnega okolja z zmanjševanjem regulativnih omejitev in upravnega bremena, kot so recimo dovoljenja, davčni postopki in pogosto dolgotrajni sodni postopki. Slovenijo se poziva naj izboljša konkurenco, profesionalizacijo in neodvisen nadzor na področju javnih naročil ter tudi, da izvede privatizacijo v skladu z obstoječimi načrti. Priporočilo poziva tudi k razvoju trga lastniških vrednostnih papirjev. V sprejemnem besedilu v recitalijih, pa tudi k nadaljnjemu razvoju alternativnih virov financiranja podjetij.

Tretje priporočilo pa je prej omenjena novost letošnjega cikla tako imenovano naložbeno priporočilo. V nem opredeljujemo področja za katera menimo, da potrebujejo prednostna vlaganja, in sicer so to raziskave in inovacije, nadalje nizkoogljični in energijski prehod, trajnostni promet, zlasti železniški in tudi okoljska infrastruktura. Ob tem opozarjamo tudi na regionalne razlike, ki jih je potrebno upoštevati pri vlaganjih. In to priporočilo torej opredeljuje področja, ki so po našem mnenju ključnega pomena za nadaljnjo rast v Sloveniji.

Kateri so torej nadaljnji koraki? Kot sem uvodoma omenil, so države članice julija ta priporočila že sprejele in so tako ena drugi na nek način si zadale domače naloge, ki jih moramo opraviti. S tem je bil zaključen evropski del semestra. Začel se je torej nek nacionalni del semestra. To je del druge polovice do julija do novembra, ko morajo države članice zagotoviti izvajanje zavez, ki so jih s potrditvijo priporočil na nek način dale druga drugi in tu ne gre le za izvajanje priporočil, saj morajo države, ki so članice območja evra, te zavezanosti preliti tudi v osnutke nacionalnih proračunov za prihodnje leto. Slednje od leta 2013 dalje v ocene posredujejo Evropski komisiji, ki osni skladnost osnutkov proračunov s pravili pakta za stabilnost in rast. Kot veste osnutke proračunov morajo države članice območja evra komisiji poslati do 15.

Rad bi še poudaril, da je Evropska komisija pri izvajanju priporočil državam članicam ponudi tudi tehnično pomoč preko službe za strukturne reforme. Ta izključno na zahtevo države lahko tudi ciljno usmerjeno pomoč zaprosi za, torej pomoč pri pripravi in tudi izvajanju reform. Veseli me, da je Slovenija ena izmed držav, ki te možnosti in pomoč proaktivno izkorišča in je vsako leto vse več projektov na tem področju.

Spoštovani, poskušal sem orisati glavna sporočila letošnjih posebnih priporočil za Slovenijo. Po predlogu Evropske komisije so jih že potrdile države, med drugim tudi Slovenija in so se zavezale druga drugi k izpolnjevanju priporočil. Ob zaključku bi rad še enkrat ponovil ključno sporočilo letošnjega evropskega semestra, Slovenija bi morala še vedno ugodne makroekonomske rezultate in bete izkoristiti za izvedbo in pripravo strukturnih reform, saj so srednje in dolgoročni fiskalni izzivi zlati v luči starajočega prebivalstva izredno veliki.

Zahvaljujem se za vašo pozornost in se veselim tudi nadaljnje diskusije. Hvala lepa.

Hvala lepa dr. Stančič. Zdaj pa vabim k besedi predstavnike ministrstev za posamezna delovna področja katera posegajo glede priporočil sveta za ukrepanje. Prosim, kdo želi besedo? Dr. Pliberšek. Prosil bi, da se na začetku zaradi ustreznega zapisa predstavitev z imenom in funkcijo. Hvala.

(Ministrstvo za zdravje, državni sekretar.) Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci, ostali prisotni!

Posebna priporočila Sloveniji so del vsakoletnega procesa evropskega semestra. Ta proces se prične s pripravljalno fazo novembra, ko Evropska komisija izda letni pregled rasti, kjer predstavi svoje videnje prednostnih nalog politik Evropske unije za prihodnje leto. Spomladi Evropska komisija objavi poročila za posamezne države. Med sporočili v letošnjem poročilu za Slovenijo, ki je bilo sprejeto februarja je tudi, da Slovenija med drugim ni storila dovolj na področju dolgoročne stabilnosti sistema dolgotrajne oskrbe ter na področju zdravstvenega varstva. Pritisk na oba ta sistema je še zlasti velik v luči demografskih sprememb oziroma naraščanja deleža starejše populacije in s tem povezanega pričakovanega povečanja stroškov. V aprilu je Slovenija predložila Evropski komisiji svoj nacionalni reformni program 2019-2020, ki vključuje načrtovane prednostne naloge oziroma predstavlja ključne usmeritve Vlade Republike Slovenije v procesu evropskega semestra. V okviru nacionalnega reformnega programa za učinkovit zdravstveni sistem izpostavljamo učinkovitejše upravljanje in sanacijo javnih bolnišnic in področje javnega naročanja. Aktivnosti na obeh področjih tečejo. Trenutno imamo neke izsledke, torej na področju sanacije. Torej v nacionalno-reformi program 2019, smo sanacijo bolnišnic uvrstili, saj je po mnenju Ministrstva za zdravje to prvi korak k zagotavljanju dolgoročne finančne stabilnosti izvajalcev kot enega od stebrov zdravstvene dejavnosti. Že v prvem letu 2018 sanacije smo dosegli in celo presegli planirane finančne učinke, ukrepe, doseženih 25 milijonov finančnih učinkov. Realizacija je bila torej v skladu s predvidevanji. Ukrepi se nanašajo na zaloge, organizacijo dela in s tem kadrovske obremenitve, spremljanju stroškov in Ustava. V letu 2019 zaenkrat nismo najbolj zadovoljni z realizacijo na dan 30. 6., 32 %, na kar je sanacijski odbor že odreagiral in pri bolnišnici, ki imajo največje težave z doseganjem, pripravlja dodatno pomoč pri obvladovanju težavnih področij. Kar se tiče skupnih javnih naročil, je cilj skupnih javnih naročil doseči najnižje možne cene za zahtevano kvaliteto in je kot tak tudi to eden od ukrepov pri zagotavljanju finančne vzdržnosti, saj s tem znižujemo stroške. Realizacija je v skladu s pričakovanji, saj smo dosegli, da so se bolnišnice začele povezovati pri nabavah. V nacionalnem reformnem programu letos, nismo posebej izpostavljali novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kar pa ne pomeni, da zakon ni predviden. Tako Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju kot tudi področje dolgotrajne oskrbe z Zakonom o dolgotrajni oskrbi sta umeščena v program dela Vlade in kot prioriteti programa dela Ministrstva za zdravje za leto 2019 in 2020, to je dokument v bistvu katerega je minister že predstavil vsem poslanskim skupinam in tudi na Ekonomsko-socialnem svetu. Kot v juliju objavljenih priporočilih za leto 2019, uvodoma ugotavlja svet Evropske unije, Slovenija doslej še ni sprejela celovitih ukrepov za zagotavljanje kakovosti, dostopnosti in dolgoročne javnofinančne vzdržnosti zdravstva. Nov Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju tako za nas ostaja temeljni načrtovani ukrep za uresničevanje posebnih priporočil Sloveniji v okviru evropskega semestra, ki letos ne za zdravstveno področje ne za področje dolgotrajne oskrbe nista nova. Kar zadeva nov Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v novem zakonu katerega obravnava na Vladi Republike Slovenije, se predvideva sredi leta 2020, sprejem v Državnem zboru pa v jesenskim mesecih 2020, se pri oblikovanju rešitev sledi ciljem. Doseganje večje univerzalnosti zdravstvenega zavarovanja, večje solidarnosti pri financiranju zdravstvenega varstva, boljši dostopnosti do zdravstvenih storitev in večje kakovosti in učinkovitosti ob hkratni dolgoročni vsebinski in finančni vzdržnosti. Kar velja za zdravstveno, velja tudi za področje dolgotrajne oskrbe. Tudi priporočilo Sloveniji za sprejem in izvedbo reforme dolgotrajne oskrbe, ni novo. Zakonsko ureditev na tem področju pa je ne nazadnje eden pomembnih ukrepov tudi pri uresničevanju strategije dolgožive družbe. Dolgotrajne oskrbe trenutno še vedno ni definirana v obstoječi zakonodaji niti v strateških in izvedbenih dokumentih. Pravila, ki urejajo področje in pravice, ki bi jih po mednarodni definiciji lahko šteli v dolgotrajno oskrbo, so v slovenskem pravnem redu trenutno urejana v številnih predpisih. Vprašanje cenovno sprejemljive, celostne in kontinuirane oskrbe oseb, ki potrebujejo tujo pomoč v prihodnosti, ne bo mogoče reševati v okviru obstoječega zakonodajnega okvira, zato Ministrstvo za zdravje s sistemsko ureditvijo dolgotrajne oskrbe, ki sledi sprejetim dokumentom razvojnega načrtovanja želi zagotoviti dolgoročno finančno vzdržnost oziroma stabilnost visokokakovostne dolgotrajne oskrbe, ki temelji na vsesplošni dostopnosti, pravičnosti in solidarnosti. Skladno s časovnico v Zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki je trenutno v fazi tehničnega usklajevanja lahko sprejet v letu 2020. In če povzamem, z načrtovanima ključnima zakonoma, zakonom o dolgotrajni oskrbi in zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, želimo sistemsko urediti tako dolgotrajno oskrbo kot zdravstveni sistem v bodoče, predvsem tudi v luči zadnje krize in iskanja proticikličnih ukrepov, ki bodo v prihodnosti zagotavljali finančno vzdržen sistem financiranja zdravstva in tako ustvarjali pogoj za dolgoročno finančno vzdržnost, ki jo vidimo skozi spoštovanje odlokov o najvišjih izdatkih proračunov, spoštovanje fiskalnega pravila pri zdravstveni blagajni, sanacije javnih zdravstvenih zavodov in pa v okviru predvidenih sprememb novega ZZVZZ oziroma stabilnost visokega kakovostnega zdravstvenega sistema in dolgotrajne oskrbe, ki temelji na vsesplošni dostopnosti, pravičnosti, kakovosti in solidarnosti.

Hvala lepa.

Hvala lepa, dr. Pliberšek.

Želi besedo…? Ja, prosim, mag. Jazbec, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni.

Če se navežem na ključni oziroma prvi cilj, prvo priporočilo, ki je omenjeno, da Slovenija v 2020 doseže srednjeročni proračunski cilj, bi rada komentirala, da je Slovenija, tako kot je povedal gospod Stančič, leta 2016 izšla iz korektivne roke pakta. Do takrat smo imeli presežen proračunski primanjkljaj. Od leta 2016 smo v tako imenovani preventivni roki pakta. Takrat smo imeli še negativen saldo, v 2017 smo bili potem nekje na pozitivni nuli in lani, 2018, smo prvič dosegli na ravni sektorja država presežek. Presežek je napovedan, načrtovan in ga bomo pač dosegli tudi v letošnjem letu in Slovenija bo s tem trendom rasti oziroma povečevanja presežka nadaljevala tudi v prihodnje, tudi v razmerah nižje gospodarske rasti.

Včeraj je Vlada sprejela predloge državnih proračunov za leti 2020 in 2021, se pravi, to je zdaj ena največja enota in do 15. oktobra, kot je bilo pač to domenjeno, moramo zdaj naredit še preračun za druge enote sektorja država, to je preko 2 tisoč 700 enot, ki vplivajo na skupen saldo in da bi tako, kot smo v bistvu napovedali že v programu stabilnosti, aprila letos, da bomo tudi nadaljevali s tem trendom in srednjeročni proračunski cilj, se pravi, »medium-turn objective«, ki je po evropskih pravilih za Slovenijo strukturni primanjkljaj v višini 0,25 odstotkov BDP, je dejansko pač dosegljiv v letu 2020.

Ob tem naj omenim, da pravilo dolga, se pravi, to je drugo pravilo, po katerem evropska komisija ocenjuje, skladno z evropskimi fiskalnimi pravili, da to pravilo Republika Slovenija izpolnjuje, da ga znižujemo in da smo v bistvu v obdobju 2015 do 2018, na tem segmentu najuspešnejša država članica. Seveda je pa stanje javnih financ, to ni pač ena kar svoja spremenljivka, kajne, to je odvisno od vseh sistemov – od sistema zdravstva, davkov, pokojnin in tako naprej in je v bistvu to stanje odvisno od vseh strukturnih reform, ki so v pripravi in v bistvu, Ministrstvo za finance na vseh teh področjih opozarja, da morajo bit rešitve na teh področjih, ki so zdaj vsa v teku, v obravnavi, da morajo biti javno finančno vzdržne.

Hvala lepa.

Hvala lepa, mag. Jazbec Saši, državni sekretarki na Ministrstvu za finance.

Ja? Gospod Behin, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa.

Na Ministrstvu za javno upravo, seveda zelo podpiramo vsa priporočila, ki so dana s strani Evropske komisije in jih je predstavil gospod Staničič, kot vodja predstavništva. V tem delu sta predvsem dve vsebini, ki se tičeta delovanja našega ministrstva in sta zajeti nekje tudi v samem priporočilu in sicer, na transparentnost in način delovanja sistema javnega naročanja v enem delu, na drugem delu pa predvsem digitalizacije in dviga kompetenc, ki je veliko bolj medresorska, kot samo stvar enega resorja, ampak je stvar tudi izobraževalnega programa in pa praktično dviga ravni pismenosti in uporabe interneta v Republiki Sloveniji.

Če se najprej dotaknem te, ta druge teme, kar se tiče predvsem digitalizacije je dejstvo, da je ravno zaradi nižje stopnje digitalne pismenosti in uporabe interneta Slovenija izgubila eno mesto na tako imenovani lestvici digitalno socialne in pa ekonomskega indeksa, tako imenovanega, DESI(?) indeksa za leto 2019, ki ga pripravlja Evropska unija oziroma Evropska komisija in če v tem pogledu pogledamo kaj je razlog ugotovimo ravno, da je ta digitalna pismenost, da smo čisto povprečni ali pa nadpovprečno stopnjo odprtih podatkov, da imamo relativno dobro pokritost. Kar se tiče infrastrukture, da smo po digitalni pismenosti oziroma potrebe po uporabi digitalne pismenosti na 21 mestu med uporabniki držav članic in tukaj je tisto kjer bomo tudi počeli nadaljnje ukrepe, zato absolutno pritrjujemo temu predlogu priporočila, ki je bil dan s strani Evropske komisije in tudi upamo, da se bo rezultiralo v vseh strateških programih Republike Slovenije, ki se pripravljajo tako razvojnih do leta 2030 kot tudi v okviru finančne perspektive 2021-2027. Če grem, potem na področje javnega naročanja bi pa tukaj malenkost moral replicirati in dodatno pojasniti zakaj je takšno stališče oziroma kako ga mi vidimo glede transparentnosti postopkov javnega naročanja predvsem v tistem delu, ki se nanaša na veliko število javnih naročil z neposrednim pogajanjem, kjer je delež Republike Slovenije po mnenju Evropske komisije v tovrstnih javnih naročil relativno velik. Dejstvo je, da je v preteklih letih bil ta delež neposrednega pogajanja tudi 20 % in se je praktično prepolovil v zadnjem letu na 10 %, ampak potrebno je pogledati kaj to pomeni, zakaj teh 10 % sploh imamo. Teh 10 %, ki se izvaja ni, da se po našem mnenju predvsem ne izvaja transparentno ali pa brez postopkov javnega naročanja, ampak je približno polovico od tega razlog pogajanj, da v prvem krogu izvajalci ali zaradi previsokih cen ali pa nečesa drugega niso izbrali izvajalca in so nadaljevali postopek s pogajanji, kar pomeni, da so pripomogli k večji gospodarnosti oziroma transparentnosti samega postopka. To smo že poskušali nekajkrat tudi na medsebojnih srečanjih dodatno pojasniti, naše aktivnosti bodo predvsem šle v to, da to pojasnimo tudi še naprej. Absolutno se pa strinjamo, da nikoli nismo dovolj transparentni in gospodarni v postopkih javnega naročanja. Prav tako je tukaj potrebno povedati, da je bilo pomembno predstavljeno, da je treba dvigniti nivo kvalitete in izobraženosti javnih naročnikov in k temu upamo, da bo pripomogel akcijski načrt za izboljšanje profesionalizacije, ki bo bil v popolnosti realiziran s 27 ukrepi v naslednjem letu in zavzema tako od ustanovitve akademije za javno naročanje kot izobraževanje samih naročnikov. Prav tako pa se lahko pač pohvalimo in tudi predstavljeno je bilo ravno v tej sobi tudi Zakon o spremembah Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, ki naslavlja ravno te probleme, ki jih izpostavlja Evropska komisija, to je poimenovanje članov Državne revizijske komisije, dvig strokovnosti teh članov, možnosti odpoklica in pa tudi pravnega varstva v tem kontekstu. Ta zakon je bil na Vladi sprejet in bo prišel v sam Državni zbor. To so tista pojasnila, ki mogoče k tem priporočilom jih je potrebno imeti v vidu jih pa absolutno sprejemamo in bodo tudi nadaljnje aktivnosti podvržene k realizaciji določenih ukrepov.

Hvala lepa, gospod Behin. Prosim, izvolite, imate besedo.

Dober dan. Lepo pozdravljeni. (Moje ime je Katja Rihar Bajuk.) Sem generalna direktorica iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Jaz bi uvodoma rekla, da izzive, ki jih Evropska komisija izpostavlja prepoznavamo tudi na našem ministrstvu. Evropska komisija je na področjih, ki jih pokrivamo izpostavila potrebo po sprejetju ukrepov za dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema in na drugi strani za zagotavljanje primernih pokojnin. Potem druga stvar je reševanje nizke delovne aktivnosti starejših delavcev tudi v povezavi s predčasnim upokojevanjem ter reševanjem obstoječih izzivov na trgu dela in pa pomen digitalnega opismenjevanja. Sedaj, če se navežem najprej na pokojninski sistem. Trenutno je v pripravi v zadnji fazi Predlog spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Predvidena je obravnava na Ekonomsko-socialnem svetu v prihodnjem tednu. Naj ob tem povem, da ta predlog le deloma naslavlja priporočila. Gre v smeri zagotavljanja primernejših pokojnin z dvigom odmernih odstotkov in še nekaterimi drugimi ukrepi. Deloma pa z različnimi spodbudami skupaj tudi s spremembami Zakona o urejanju trga dela, ki jo v pripravi naslavlja tudi zaposlenih starejših delavcev in spodbuja podaljševanje delovne aktivnosti, ki naj bi malce ublažilo tudi na neki krajši rok tudi pritisk na izdatke za pokojnine. Seveda bodo potrebni tudi nadaljnji ukrepi za doseganje tega, kar je tudi izpostavljeno v poročilu seveda zagotavljanje srednje in dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema.

Kar se tiče trga dela. Cilji skupini nižje izobraženih in starejših so v priporočilih sveta v Sloveniji pojavljajo že vse od začetka evropskega semestra. To ne pomeni, da je Slovenija pasivna na tem področju, saj se tudi v večini teh poročil / nerazumljivo/ podajo oceno, da smo dosegli neki napredek. Sedaj ponovitev poročila je v tem primeru res pokazatelj, da je to bazen delavcev, ki ostaja pomemben z vidika dolgoročnejše zaposljivosti in s tem pokrivanja potreb in povpraševanja na trgu dela na daljši rok. Tudi na področju trga dela na ministru poteka kar nekaj aktivnosti sploh z naslavljanjem teh rizičnih skupin, ki so, mislim najbolj problematičnih skupin, ki so izpostavljene v priporočilu. Okrepljene so aktivnosti in delo z dolgotrajno brezposelnimi osebami. Tukaj so predvsem pomembni integracijski načrti za boljše načrtovanje in ciljno načrtovanje do zaposlitve dolgotrajno brezposelnih in intenzivna aktivacija iskalcev zaposlitve, ki so hkrati prejemniki denarne socialne pomoči. Seveda poteka tudi kar nekaj programov financiranih s strani Evropskega socialnega sklada za spodbujanje zaposlovanja teh oseb.

Kar se tiče delovne aktivnosti starejših. Tukaj moram reči, da v zadnjih letih dosegamo precejšnji napredek. Če pogledamo podatke 2016 recimo je bila delovna aktivnost populacije med 55 in 64 let 38,5 odstotka. Zadnji podatki za prvo četrtino leta 2019 pa kažejo, da je ta 48,5 %, se pravi, 10 % večja stopnja. Mogoče samo še, kar se tiče digitalne pismenosti, ki je posebej izpostavljena. V okviru ukrepov APZ se izvajajo različni programi za večanje digitalnih veščin od osnovnih, začetniških znanj do kompleksnejših specializiranih znanj. Izvajajo se za mlajše in pa tudi druge brezposelne osebe posebno starejše od 50 let. Posebna ciljna skupina so tudi dolgotrajni brezposelni in tisti z nižjo stopnjo izobrazbe. Se pravi, udeležba teh ostalih brezposelnih je v obdobju zadnjih dveh let, se pravi, če primerjamo 2016-2018 desetkrat povečala tako, da aktivnosti potekajo. To je za naše strani.

Hvala.