Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

32. izredna seja

Državni zbor

16. 3. 2020
podatki objavljeni: 16. 3. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Začenjam 32. izredno sejo Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Zmago Jelinčič Plemeniti, Nada Brinovšek, Rudi Medved, Andreja Zabret, Edvard Paulič, Brane Golubović, Ferenc Horvath do 17. ure, Franc Kramar, mag. Branislav Rajić, mag. Marko Koprivc, mag. Dejan Židan, Samo Bevk, mag. Bojana Muršič.  Na sejo sem vabil predstavnika Državne volilne komisije, kandidatke in kandidate za poslanke in poslance k 4. točki dnevnega reda in predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.   Vse prisotne lepo pozdravljam.  Preden preidemo na določitev dnevnega reda, prosim, da v sklopu preventivnih ukrepov za preprečitev širitve novega koronavirusa predlagatelji ter poslanke in poslanci dopolnilne obrazložitve zadev, predstavitve poročil matičnih delovnih teles in stališč poslanskih skupin predstavite s svojih sedežev in ne izza govornice kot po navadi. Prosim tudi, da vsi, ki razpravljate, med razpravo sedite.     Prehajamo na določitev dnevnega reda 32. izredne seje Državnega zbora. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika Državnega zbora.   Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogih za širitev dnevnega reda seje.   Po dogovoru na Kolegiju predsednika Državnega zbora dne 18. 3. 2020 Državnemu zboru predlagam, da dnevni red 32. seje razširi s 3.A točko, to je s Predlogom zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, nujni postopek. Predlog za širitev ste prejeli v sredo, 18. marca 2020.   Želi besedo predstavnik Vlade kot predlagatelj zadeve? Ne. želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Ne.   Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, preverite delovanje glasovalnih naprav.   Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda.  Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 67, proti ni bil nihče.   (Za je glasovalo 67.) (Proti nihče.)   Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.    Po dogovoru na Kolegiju predsednika Državnega zbora dne 18. 3. 2020 Državnemu zboru predlagam, da dnevni red 32. izredne seje razširi s 3.B točko, to je s Predlogom zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, nujni postopek. Predlog za širitev ste prejeli v sredo, 18. marca 2020.   Želi besedo predstavnica Vlade? Ugotavljam, da ne. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Tudi ne.   Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda.   Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 68, proti nihče.   (Za je glasovalo 68.) (Proti nihče.)  Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.     Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Glasujemo torej o dnevnem redu v celoti.  Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, proti nihče.   (Za je glasovalo 69.) (proti nihče.)   Ugotavljam, da je dnevni red 32. izredne seje zbora določen.       Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.   Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o pravici nadomeščanja poslancev Državnega zbora, ki so bili imenovani za ministre, in Predlogov sklepov o pravici prevzema mandata poslancev namesto poslancev, ki jima je prenehal mandat.   Sklep Državne volilne komisije je kot matično delovno telo obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je zboru pisno poročala. Prijavljenih k razpravi ni.   Prehajamo na glasovanje o posameznih predlogih sklepov. Najprej glasujemo o predlogu sklepa iz poročila Mandatno-volilne komisije pod številko 1, in sicer o potrditvi mandatov poslancev, ki opravljajo funkcijo poslancev namesto poslancev, ki so bili imenovani za ministre.   Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, proti nihče.   (Za je glasovalo 69.) (Proti nihče.)   Ugotavljam, da je sklep sprejet.     Glasujemo še o predlogu sklepa iz poročila Mandatno-volilne komisije pod številko 2, in sicer o potrditvi mandatov poslancema za preostanek mandata.   Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, proti nihče.   (Za je glasovalo 69.) (Proti nihče.)   Ugotavljam, da je sklep sprejet.      Poslanske kolegice in kolege vabim, da se nam pridružijo in zasedejo svoja poslanska mesta ter jim želim, da bi v poslanskih klopeh uspešno opravljali delo poslank in poslancev. Čestitke! Dobrodošli!  / aplavz/    Prehajamo na obravnavo Ugotovitve mirovanja mandata poslancu Žanu Mahniču zaradi imenovanja za državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade. Mandatno-volilna komisija Državnemu zboru predlaga, da se seznani z naslednjim sklepom: Državni zbor ugotavlja, da je poslanec Žan Mahnič imenovan za državnega sekretarja v kabinetu predsednika Vlade, zato od današnjega dne ne more opravljati funkcije poslanca Državnega zbora dokler opravlja funkcijo državnega sekretarja.   Državno-volilna komisija je Državni zbor že obvestila, kateri kandidat bo v skladu s 14. členom Zakona o poslancih nadomestil navedenega poslanca. Na podlagi tega obvestila bo Mandatno-volilna komisija pripravila poročilo in zboru predlagala potrditev mandata poslancu, ki bo opravljal funkcijo namesto poslanca Žana Mahniča.  Državni zbor ugotavlja, da poslancu Žanu Mahniču prenehajo naslednje funkcije v delovnih telesih: predsednika in člana v Preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, podpredsednika Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, namestnika člana v Preiskovalni komisiji o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v NKBM, d. d., domnevnega nezakonitega financiranja politične stranke SDS in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje SDS za predčasne volitve poslancev v Državni zbor 2018.   Bivšemu kolegu poslancu se zahvaljujem za opravljeno poslansko delo in mu želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu.     S tem prekinjam to točko, ki jo bomo obravnavali danes v nadaljevanju v okviru glasovanj.     Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O INTERVENTNEM UKREPU DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE.   Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.   Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavnici Vlade gospe Mateji Ribič.
Mateja Ribič
Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!   Danes se obravnava dopolnjen Predlog zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov. Zakon je bil pripravljen z namenom ohranitve delovnih mest zaradi razmer na trgu dela, ki so in bodo nastale kot posledica izbruha virusa covid-19.   V delovnih razmerjih želimo zadržati čim več ljudi, ohraniti njihove pravice in s tem zmanjšati pritisk na odprto brezposelnost. Na drugi strani pa olajšati položaj delodajalcem, saj se posledice virusa že odražajo v celotnem slovenskem gospodarstvu, še posebej v panogah turizma, gostinstva, trgovine in v predelovalnih dejavnostih, v katerih obstaja tveganje zmanjšanja potreb po delavcih. Zakon je bil v zakonodajnem postopku dopolnjen in vsebuje tudi ukrep odloga plačila prispevkov za samozaposlene.   V delu interventnih ukrepov povračil nadomestila plače uvaja zakon institut, ki je povezan z intervencijo države, in sicer institut delnega povračila nadomestila plače v primeru začasnega čakanja na delo in povračilo celotnega nadomestila plače v primeru individualno odrejene karantene. Država bo na podlagi interventnega zakona delodajalcem priskočila na pomoč v dveh primerih. Prvi primer, ko delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bo zato napotil na začasno čakanje na delo. V tem času bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo plače. Drugi primer, ko delavec zaradi individualno odrejene karantene z odločbo ministra za zdravje ne bo mogel opravljati dela. Tudi v tem primeru bo upravičen do nadomestila v višini 80 % osnovne za nadomestilo plače. Breme delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo v višini 60 % nosijo delodajalci, preostalih 40 % pa država. Breme nadomestila za čas odrejene karantene v celoti nosi Republika Slovenija. Obdobje delnega prejemanja povračila nadomestila za namen začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece oziroma za obdobje odrejene karantene.   V predlogu zakona so predpisani jasni pogoji, ki jih bodo morali delodajalci izpolnjevati, če bodo želeli uveljaviti povračilo nadomestila plače. Pravico do povračila nadomestila plače bo delodajalec uveljavljal z vlogo v elektronski ali pisni obliki, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Med ključnimi je pisna zaveza delodajalca, da ohrani delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo še vsaj šest mescev po začetku začasnega čakanja na delo. Poleg tega bo delodajalec moral predložiti še opis poslovnega položaja, na podlagi tega vpisa pa bo moral delodajalec izkazati, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem pri delodajalcu in se je odločil o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo. Pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo bo moral delodajalec vključiti predstavnike delavcev oziroma se obrniti neposredno na delavce.   Izpostaviti moram tudi, da do delnega povračila nadomestila plače ne bo upravičen delodajalec, ki je davčni dolžnik, neplačnik plač in prispevkov za socialno varnost, kršitelj delovnopravne zakonodaje ali nad katerim je bil uveden postopek insolventnosti. Pravila so jasna in nad tem bomo tudi bdeli.   V dopolnjenem predlogu zakona pa je vključena tudi rešitev, ki se nanaša na samozaposlene. V zadnjih dneh smo namreč prejeli veliko predlogov in opozoril glede nujnosti sprejema ukrepov za zmanjšanje negativnih posledic tudi za samozaposlene. Zavedamo se, da gospodarsko situacijo, ki je nastala zaradi izbruha koronavirusa poleg delodajalcev in zaposlenih občutijo tudi samozaposleni, ki imajo težavo s plačilom socialnih prispevkov, kamor spadajo prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno starševsko … / izklop mikrofona/
Čas vam je potekel.   Predlog zakona je obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide.   Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Vojku Staroviću.
Hvala za besedo, predsedujoči. Pozdravljeni vsi!  Odbor za delo, družino, socialne zadeve, invalide je na 37. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada, s predlogom za obravnavo po nujnem postopku, ki ga je Kolegij predsednika Državnega zbora tudi potrdil.   Odboru so bile ob predlogu zakona in mnenju Zakonodajno-pravne službe posredovane tudi številne pripombe in predlogi strokovne in zainteresirane javnosti, med njimi tudi konkretni predlogi za amandmaje odbora. Nekateri predlogi so bili povzeti v predlogih za amandmaje odbora koalicijskih poslanskih skupin, prav tako tudi v predlogih za amandmaje odbora Poslanske skupine Levice. V poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skupine koalicije. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki predlagatelja in predstavnica Zakonodajno-pravne službe.   Predstavnik predlagatelja je predstavil vsebino interventnega zakona, predstavnica Zakonodajno-pravne službe pa je povedala, da ostajajo odprta nekatera vprašanja, med drugim tudi, kaj se šteje kot nadomestilo plače, karantena v času vložitve predloga zakona še ni bila odrejena, nekatere rešitve pa imajo različno stopnjo določenosti opredelitev, kar vpliva na njihovo jasnost in nedvoumnost. V razpravi so članice in člani odbora podprli ukrepe Vlade, saj se zavedajo, da moramo ukrepati takoj. Hitri in usklajeni ukrepi so nujni, zato je tudi opozicija poudarila, da bo podprla predlagane zakonske predloge. Posledice koronavirusa se močno odražajo tudi v gospodarski aktivnosti Slovenije, zlasti v panogah turizma, gostinstva, trgovine in v predelovalnih dejavnostih, v katerih se bo hkrati zmanjšala potreba po delavcih, zato je treba sprejeti nadaljnje ukrepe, s katerimi se bo olajšal položaj gospodarstva in obenem zaščitil položaj zaposlenih.   Poudarjeno je bilo, da je treba zaščititi delavce, ne samo kapitala, še posebej pa je bila izpostavljena skrb za samozaposlene in reševanje problematike študentov in študentskih domov. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu je poudaril, da je to eden izmed treh interventnih zakonov, saj je treba takoj poskrbeti, da delavna mesta ne bodo utrpela prevelike škode, do določenih posledic pa bo vseeno prišlo. Pripravljajo se tudi drugi ukrepi in rešitve, s katerim bi podjetjem kompenzirali izpad prihodkov, ter ukrepi za zagon gospodarstva po zdravstveni krizi.   Glede na veliko predlogov različnih deležnikov, ki jih je treba še proučiti in morebiti vključiti v predlog zakona, je odbor s sprejetjem amandmajev pustil nekatere člene odprte, ki jih bodo po potrebi do izredne seje Državnega zbora še dopolnili. Predloge so namreč posredovali različni zavodi in organizacije, ki so v zelo različnih položajih, kar se tiče financiranja, delovanja na trgu in tako dalje. Zato je treba preveriti, kaj sploh spada v vsebino predlaganega zakona in v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.   Odbor je sprejel amandmaje poslanskih skupin koalicije in svoj amandma in sprejel tudi vse člene. Pripravljen je dopolnjeni predlog zakona. Hvala.
Hvala lepa.   Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.  Besedo ima Poslanska skupina Desus, zanjo Jurij Lep.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi, predstavnica Vlade!  Preizkušnja, ki nas čaka v naslednjem mesecu ali dveh, mogoče celo nekoliko dlje, je zahtevna za vse nas, naše družine, lokalno okolje in prav za vsa družbena področja. V vseh porah našega osebnega in družbenega življenja se v zadnjih dveh tednih iz dneva v dan zastavlja vprašanje, kako ohraniti in vzdrževati vse to v čim bolj stabilnem stanju. Gre za velik izziv, ki ga ne smemo podcenjevati. Gre za izziv z velikimi črkami, ki ga je treba reševati z najboljšimi možnimi organizacijskimi metodami in ustreznimi finančnimi prijemi. Številne države in finančne organizacije doživljajo resen padec gospodarske dinamike, popravljajo se napovedi o gospodarski rasti za leto 2020, posledično tudi za naslednja leta. Globalno gospodarstvo je že in bo še nekaj časa deležno vsesplošnih negativnih posledic. Slovenija pri tem seveda ni izjema. Natančne razsežnosti posledic na gospodarskem področju so vnaprej težko predvidljive, zato je ključnega pomena, kako se soočiti z dejstvi, ki so pričakovana posledica izrednih razmer v tem trenutku, in kako se nanje kar najbolje pripraviti. Slovenska podjetja že resno občutijo posledice spremenjenih pogojev na globalnem trgu, saj ne dobivajo naročenega blaga in surovin, ustavilo se je povpraševanje, gospodarska menjava ne cveti več. V veliko naših podjetjih se delodajalci krepko soočajo s pomanjkanjem delovne sile, v nekaterih delovnih sredinah zaradi neizbežnih situacij v vzgojno- izobraževalnem sistemu, drugod se soočajo z bolniškimi odsotnostmi , izolacijami in odrejenimi karantenami. Zaprtje vrat lokalov, ki so posledica vladnih odredb, je za gospodarske družbe, podjetja in obrtnike hud udarec. Lastnike upravičeno skrbi za likvidnost podjetij, skrbi jih kako preživeti to krizno obdobje. Misliti morajo tudi na svoje zaposlene ljudi in njihovo preživetje. Mnogi delodajalci so se že samoorganizirali in prilagodili, kolikor je pač možno in dopustno ter skladno z obstoječo zakonodajo, kar je seveda pohvalno. Slednja ponuja sicer kar nekaj možnosti prilagoditev. Da pa bi premostili najhujše, se aktivno vključuje tudi država z interventnimi ukrepi. Ključni prvi ukrepi, ki bodo omilili trenutni položaj delodajalcev, so namenjeni sofinanciranju povračila nadomestila plač zaradi odsotnosti z dela, ki so neposredna ali posredna posledica v tem trenutku našega najhujšega sovražnika koronavirusa. Na predlog Gospodarske zbornice se podaljšuje referenčno obdobje dovoljenih ur kvot pri neenakomerno razporejenem delovnem času in začasni prerazporeditvi delovnega časa. Samostojnim podjetnikom brez delavcev in vsem samozaposlenim se daje možnost odloga plačila prispevkov, nastalih v zadnjih treh mesecih do 31. 3. 2022 leta. Prepričan pa sem, da bomo kmalu odločali tudi o možnosti odpisa dela prispevkov za samostojne podjetnike in samozaposlene.   Poslanci iz vrst Desusa smo prepričani, da so pripravljene zakonske rešitve primerne, premišljene in v dani situaciji najboljše, zato bomo ukrepe, ki so pripravljeni in namenjeni finančni pomoči podjetjem, samozaposlenim in samostojnim podjetnikom, seveda podprli. Menimo in priporočamo, da delovni procesi, kjer je možno, potekajo dalje tudi v prihodnje. Pri tem je nujno, da se odvijajo varno in skladno s priporočili o varovanju posameznikovega zdravja ter da se maksimalno upoštevajo vsa priporočila za preprečevanje nadaljnjega širjenja okužb.   Ukrepi so bili usklajevani tudi s socialnimi partnerji. Opozorila in predlogi tako delodajalcev kot predstavnikov delavcev so na mestu in so dobrodošli.   Posebej izpostavljamo nujnost, da vsi deležnik ponujene pomoči to koristijo pošteno. Izkoriščanje trenutnih razmer in zakonodaje ne bo koristilo nikomur. Dejstvo, ki se ga moramo vsi zavedati, je, da so to prve rešitve, ki so začele gasiti požar. Dodatno bo treba sprejeti še kakšen sveženj ukrepov, ki bodo v pomoč tako gospodarstvu kot samim zaposlenim in njihovim družinam. Res je, da takratne razmere niso enake tistim, s katerim smo se pred desetletjem gospodarske krize že soočali. In takrat smo se jim razmeroma dobro zoperstavili. Zato je treba verjeti in zaupati , da najbolj odgovorni v tej državi delajo vse, da se bomo tudi tokrat izognili črnemu scenariju.   Ta seja Državnega zbora in verjetno še kakšna v naslednjih tednih bodo namenjene temu, da se naše življenje v danih razmerah čim bolj normalizira. Na nas samih pa je, da si s svojim odgovornim ravnanjem to tudi omogočimo. Hvala.
Hvala.   Besedo ima Poslanska skupina SNS, zanjo kolega Dušan Šiško.
Hvala, predsedujoči.   V Slovenski nacionalni strani smo obljubili, da bomo konstruktivna opozicija. To bomo pokazali že danes na prvi seji. Zato se bomo odpovedali vsem stališčem in tudi razpravam v zvezi z današnjimi zakoni in predlogi.   Razloga sta dva. Prvič, vse predloge zakonov podpiramo in bomo tudi glasovali za njih. Drugič, časa za debato ni, treba je ukrepati. Ljudi je treba pomiriti in jim ponuditi hitre rešitve. Ta vlada se je ekspresno hitro lotila ukrepanja, čeprav je bila v zelo nezavidljivem položaju. Hvala lepa za pozornost.
Hvala.   Besedo ima Poslanska skupina SDS, zanjo mag. Karmen Furman.
Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani vsi navzoči!  Izbruh koronavirusa v naši državi je žal ohromil tudi slovensko gospodarstvo. Vlada Republike Slovenije je zato v parlamentarni postopek vložila zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki ga danes obravnavamo po nujnem postopku.   S tem zakonom je pripravljen nabor ukrepov, s katerimi se rešujejo težave slovenskih podjetij in samozaposlenih, ki se že srečujejo z negativnimi učinki izbruha virusa. Gre za prve, najnujnejše ukrepe na področju delovnopravne zakonodaje, ki bodo olajšali trenuten položaj samostojnih podjetnikov, gospodarskih družb in obenem zaščitili položaj zaposlenih. Predlagani ukrepi ne posegajo v obstoječo sistemsko ureditev delovnopravne zakonodaje, temveč jo v danih okoliščinah zgolj začasno dopolnjujejo.   Z vloženim predlogom zakona se zato teži k ohranitvi delovnih mest oziroma za zaposlitev v podjetjih, ki se zaradi izbruha virusa soočajo z zmanjšanim obsegom poslovanja. Prav tako pa se z zakonom poskušajo ublažiti učinki posledic zaradi morebitne odrejene karantene delavcev.   Za doseganje teh dveh ciljev predlog zakona določa pomoč države, saj bo država na podlagi tega zakona pomagala delodajalcem z delnim povračilom izplačanih nadomestil plače v primerih, ko delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja, ki je posledica izbruha virusa, ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev in jih bo zato lahko napotil na začasno čakanje na delo. Pri tem je pomembno, da v tem primeru delavcem delovno razmerje ne bo prenehalo, ohranile se bodo vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Za čas čakanja na delo bodo ti delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo plače, kar pa bo v višini 40 % tega izplačila krila država, delodajalec pa 60 %. Predlog zakona ureja tudi izplačilo nadomestila plače v primeru odrejene karantene delavcu. Tudi v tem primeru je delavec upravičen do 80 % nadomestila plače, pri čemer izplačila nadomestila plače v celoti, torej v 100 % nosi država. Za vse te naštete ukrepe, ki bodo delodajalcem nudili pomoč, so na drugi strani tudi jasno določene zakonske varovalke, ki pa so bile s strani predstavnice Vlade danes že predhodno predstavljene.   A dejstvo je, da predlog zakona ne prinaša rešitve samo za podjetnike in njihove zaposlene, ampak tudi za vse oblike samozaposlenih, za katere je v zakonu predviden odlog plačila prispevkov za naslednje 3 mesece. Odlog plačila bo upravičencem pripadal že po samem zakonu, pri čemer bo moral upravičenec vrednost odloženih prispevkov brez zamudnih obresti poravnati v naslednjih dveh letih.   Spoštovani! Glede na dano situacijo, ki jo v državi trenutno imamo, gre za prvi paket vladnih ukrepov s področja dela, v nadaljevanju seje pa bomo obravnavali še interventne ukrepe na področju kmetijstva in pravosodja. Glede na dejstvo, kako se zadeve spreminjajo iz dneva v dan, je velika verjetnost, da bomo morali v naslednjih dneh obravnavati nadaljnje ukrepe, s katerimi se bodo blažile finančne posledice epidemije. A žal smo trenutno v takšni situaciji, ko mora biti prva prioriteta vlade poraba javnega denarja za reševanje človeških življenj in zagotavljanje zdravljenja vseh obolelih.  Ker so predlagani ukrepi vendarle nujno potrebni za čim prejšnjo ublažitev učinkov epidemije virusa na slovensko gospodarstvo, jih bomo v Slovenski demokratski stranki tudi podprli. Hvala lepa.
Hvala.   Besedo ima Poslanska skupina Lista Marjana Šarca, zanjo Aljaž Kovačič.
Hvala za besedo, predsednik. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!   Izbruh in hitro širjenje novega koronavirusa je močno vplivalo na življenje vseh ljudi. Vsakdanje življenje se je v večini držav obrnilo na glavo. Za delovanje in ukrepanje države ob spopadanju z novim virusom je bila ključnega pomena prav razglasitev epidemije, saj je bilo vladi s tem omogočeno zelo hitro sprejemanje nujno potrebnih ukrepov za zajezitev širjenja nalezljive bolezni. Na podlagi tega je vlada Marjana Šarca v zadnjih dneh svojega delovanja sprejela precej pomembnih ukrepov, med drugim tudi predlog interventnega zakona, ki ga obravnavamo danes.   V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca predlog zakona vsekakor pozdravljamo in podpiramo, vendar pa nas izjemno skrbi hitenje s sprejemanjem tega zakona. Hitenje lahko namreč stvari še bolj zakomplicira. Naj omenim, da se že od konca prejšnjega tedna vrstijo pozivi stroke, organizacij in ostalih ključnih deležnikov, ki jih zakon zadeva. Med drugim smo še danes sprejeli kup predlogov in pripomb. Le upamo lahko, da zaradi vsega hitenja ne bomo s sprejetjem tega zakona povzročili poslabšanja položaja na srednji in dolgi rok ali česa spregledali. Vendar, spoštovana vlada, na vas je, da prevzamete odgovornost za takšne hitre, morda celo prenagljene odločitve. Mi lahko zgolj opozarjamo in predlagamo izboljšave, zato smo v opoziciji združili moči in vložili dopolnila k predlogu zakona.   Najprej glede neustrezne zaščite samozaposlenih. Dopolnila zakona v tej smeri je koalicija vložila šele včeraj na začetku seje odbora, kljub temu da so se že prejšnji teden vrstili pozivi, da se najde rešitev tudi za to skupino zaposlenih. Seveda pozdravljamo prizadevanja in ukrepe vlade v tej smeri, vendar menimo, da jih je treba izboljšati. Zaradi tega predlagamo dopolnilo k predlogu zakona, s čimer bi vsem samozaposlenim omogočili oprostitev plačila prispevkov za tri mesece. Zgolj odlog plačila prispevkov, kot ga je predlagala koalicija, situacije ne bo rešil, temveč bo težave samozaposlenih le prestavil.   Nadalje opozarjamo, da v zakon kot upravičeni delodajalci, ki lahko uveljavijo pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače, niso vključene številne organizacije, društva, ustanove, ki so za našo družbo izjemnega pomena. Tudi niso ukrepi prizadeli. Še več, nekateri bi zaradi tega lahko celo propadli. Zato smo pripravili dopolnilo, s katerim se upravičence po tem zakonu širi na delodajalce s sedežem v Republiki Sloveniji.   V Listi Marjana Šarca predlagamo tudi dvig višine delnega povračila izplačanih nadomestil plače delodajalcev s strani države na 60 %. Zaradi zmanjšanja oziroma ustavitve denarnega toka v podjetjih se lahko znajdejo v situaciji, ko bodo delodajalci želeli hitro in v veliki meri zmanjšati strošek njihove delovne sile. S tem ukrepom pa delodajalcem pomagamo, da bodo lahko obdržali svoje zaposlene.   Za konec bi v luči boja proti novemu virusu izpostavil še pomen javnega zdravstva, ki ga v Sloveniji imamo in upam, da bo tako tudi ostalo v bodoče. Javno zdravstvo ne izbira, komu bo nudilo oskrbo. Javno zdravstvo sporoča, da si zdravljenje oziroma življenje zaslužijo vsi ljudje. Ravno zato si tudi v nastali situaciji ne morem in niti nočem zamišljati scenarija, da bi v preteklosti klonili pod pritiski zagovornikov zasebnega zdravstva pod pretvezo, da bi javno zdravstvo s konkurenco postalo boljše. Ne. Nastala situacija nas ponovno opozarja, da moramo kot država nameniti več denarja za javni zdravstveni sistem. Verjamem, da danes vsi prepoznamo in razumemo pomen javnih storitev. Želim tudi verjeti, da tega ne bomo pozabili in da smo hvaležni javnim uslužbencem, zato smo zagovorniki javnega.   Ob tem še enkrat iskrena hvala vsem zaposlenim, ki v teh težkih časih delate za nas, zdravstvenim delavcem, zaposlenim v policiji, vojski, v trgovinah z živili, v bankah, poštah, lekarnah, dostavnim službam, taksistom in vsem ostalim. Ostale prebivalce pa bi še enkrat pozval, upoštevajte navodila in sprejete ukrepe, ostanite doma. Marsikdo tega ne more storiti. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo Soniboj Knežak.
Hvala, predsednik. Spoštovana predstavnica Vlade, kolegice, kolegi!   Globalna epidemija novega virusa je v vseh prizadetih državah sprožila take ali drugačne izredne razmere. Javno življenje je ustavljeno, uvedeni so ukrepi izolacije in omejitev potovanj. Posledica je bistveno zmanjšana gospodarska aktivnost, dobavne in prodajne poti so prekinjene, podjetja pa skušajo ohraniti naročnike in dostaviti naročila. Predvsem pa se tako lastniki kot njihovi zaposleni v veliki negotovosti, saj ne vedo, ali bodo v spremenjenih razmerah še poslovali oziroma ohranili zaposlitve. Glede na dano situacijo je jasno, da predlogi, ki so na mizi danes, ne morejo biti nepopolni in nezadostni, zato v prihodnjih dneh pričakujemo predloge novih ukrepov, ki bodo pomagali vsem, poudarjam vsem, ki jih je prizadela ta epidemija. Posebne zakonodaje za blažitev posledic omenjenih omejevalnih ukrepov nimamo, vsaj ne take, ki bi ustrezno odgovarjala na velikanski obseg ukrepov, ki smo ga deležni v teh dneh. Zakon o delovnih razmerjih na primer določa, da je delodajalčeva obveznost 50-odstotnega nadomestila za delavca, ki ne more delati zaradi višje sile in 80-odstotnega nadomestila za delavca, ki mu je odrejeno čakanje na delo. Zato je logično, da se oblikujejo novi ad hoc ukrepi, ki jih v teh dneh pripravljajo posamezna ministrstva. Prvi ukrepi so vezani na pomoč pri izplačilu nadomestil, ki jih bodo delodajalci izplačevali svojim zaposlenim glede na spremenjeno situacijo. Prvo, država bo delodajalcem povrnila 40 % od zapovedanega 80-odstotnega nadomestila za čakanje na delo. Drugo, delavcem, ki jim je odrejena karantena in svojega dela ne morejo opravljati na daljavo, bo nadomestilo plače v višini 100 % namesto delodajalca tokrat zagotovila država. Tu sploh ne gre za vprašanje podpore tem predlaganim ukrepom, seveda jih podpiramo. V tem trenutku je bolj pomembno vprašanje, ali je to dovolj. Pomembno vprašanje je tudi, ali bo ta pomoč pravočasna in zadostna. In nenazadnje je pomembno, ali bomo pomagali vsem, ki se zaradi širitve virusa in ukrepov za njegovo omejevanje že sedaj soočajo s skoraj popolnim izpadom prihodkov. Seveda je treba pomagati vsem prizadetim. Med njimi naj omenimo vsaj samozaposlene in mikropodjetja, tako tistih na prostem trgu in tistih v kulturi, ki sicer nimajo zaposlenih, a so jim prihodki upadli na minimum, stroški pa so seveda ostali, med tem pa morajo plačevati prispevke, davke in druge obveznosti. Povsem enako velja tudi za društva, zavode in ustanove, ki so delodajalci več kot 9 tisočim ljudem, ki so prav tako prizadeti zaradi epidemije, a niso bili vključeni v izvorni predlog tega zakona. Delno so opozorila glede samozaposlenih ter neprofitnih delodajalcev že zalegla. Pristojni odbor je besedilo dopolnil še z možnostjo dvoletnega odloga plačila prispevkov samozaposlenim za kritično obdobje. Še vedno pa na vladni strani ni bilo razumevanja za vključitev delodajalcev, ki niso del tržnega gospodarstva, trpijo pa enake posledice zaradi omejevalnih ukrepov in imajo enake obveznosti do svojih zaposlenih kot tržni delodajalci.   Zato smo v Poslanski skupini Socialnih demokratov sopodpisali amandmaje, ki omogočajo, da pravico do nadomestila čakanja na delo zagotovimo vsem prizadetim delodajalcem, ne le profitnim podjetjem. Z amandmaji se tudi predlaga, da se ukrep odloga plačila prispevka razširi v oprostitev, saj mnogi tudi po zaključku epidemije ne bodo mogli nadomestiti izpada prihodkov, s katerimi bi pokrili svoje obveznosti. Za zajezitev epidemije in z njo povezane škode bomo morali vpreči vse svoje sile in sprejeti še vrsto rešitev. S sprejetjem tega zakona delamo le prvi korak.  V Poslanski skupini Socialnih demokratov predlogu zakona najavljamo podporo, pri čemer apeliramo na stranke in poslance, da ga s sprejetjem amandmajev še izboljšamo in zagotovimo, da bodo prve pomoči deležni vsi tisti, ki pomoč dejansko potrebujejo.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Stranka modernega centra, zanjo Janja Sluga.
Hvala lepa.   Današnjega izrednega zasedanja Državnega zbora ne bo zaznamoval samo koronavirus, temveč zlasti in še posebej naš skupni boj proti njegovemu širjenju in še bolj naš skupni boj za omilitev vseh njegovih posledic na vseh drugih področjih našega življenja.   Virus, ki se je konec preteklega leta pojavil na Kitajskem in jo silovito prizadel, je za mnoge od nas predstavljal svetlobna leta oddaljen problem, problem, ki se našega majhnega dvomiljonskega naroda ne tiče. Je pa danes, ko se s širjenjem te nalezljive bolezni srečuje tudi ves zahodni svet in je prizadeta tudi naša država Slovenija, to seveda drugače. Sedaj vidimo, da v resnici ne gre niti za velikost države, niti za geografsko oddaljenost od izbruha, pač pa gre za nekaj, kar je neprecenljivo in kar vsem nam pomeni največ. In to je naše zdravje. Ko so bili potrjeni prvi primeri koronavirusa v Italiji in ko so se tovrstne statistike dvigovale, je postalo jasno, da slovensko gospodarstvo na to seveda ne bo ostalo imuno. Posledice so se kaj hitro odrazile tudi v gospodarski aktivnosti v Sloveniji, v prvi vrsti najprej v turizmu, potem v logistiki, trgovini in gostinstvu. V preteklih dneh je zato Vlada zelo odgovorno sprejela vrsto ukrepov za zajezitev virusa. Da pa bi bil naš skupen boj proti širjenju virusa učinkovit in da bo v naši državi vzpostavljeno ustrezno razmerje med samimi ukrepi in njihovim dejanskim vplivom na vsakdanje življenje, moramo svojo domačo nalogo narediti tudi v tej hiši.   Danes je zato pred nami eden izmed interventnih zakonov, katerega namen je ohranitev delovnih mest v podjetjih, ki poslujejo v prizadetih panogah. Predlagane rešitve bodo ublažile posledice, ki jih je izbruh že pustil na podjetjih in tudi na samostojnih podjetnikih. Iz tega ukrepa pa so v tem trenutku izpadla društva, zavodi in ustanove. Predstavniki Vlade so nam obljubili, da bodo ukrepi za posamezna področja v okviru katerih delujejo društva, zavodi in ustanove zaradi njihovih specifik pripravljala resorna ministrstva in bodo zajeti v krovnem zakonu, ki ga predvidoma dobimo v naslednjem tednu. Kljub temu smo v SMC opozorili in ponovno opozarjamo na nujnost vključitve nevladnih organizacij, ponovno opozarjamo tudi na nujnost vključitve nevladnih organizacij, ponovno opozarjamo tudi na nujnost vključitve espejev. V pričujočem interventnem zakonu se predlaga, da se delodajalcem v primeru, da delavcu zaradi zmanjšanega obsega poslovanja odredijo začasno čakanje na delo, povrne 40 % nadomestila plače. V primeru, ko ime delavec odrejeno karanteno, zaradi česar dela ne more opravljati, nadomestilo plače v celoti bremeni državo. V obeh primerih je delavec upravičen do 80 % nadomestila plače. Poleg tega se predlagajo tudi rešitve za samozaposlene v obliki odloga plačila prispevkov, s čemer se tudi njim zagotavlja neka socialna varnost v teh težkih razmerah. Ampak, ponavljam, potrebno je več.   Glede na aktualno situacijo je prav, da država s sprejetimi ukrepi in interventnimi rešitvami zagotovi varnost državljanov tako z zdravstvenega vidika kot tudi z vidika zagotavljanja socialne varnosti. Prav je, da država pomaga delodajalcem, da bodo lahko za svoje delavce tudi v prihodnje zagotavljali delo. In če nekateri delavci danes zaradi virusa tako ali drugače svojega dela ne morejo opravljati, imamo na drugi strani tudi celo vrsto zaposlenih v zdravstvu, gasilstvu, policiji, trgovini, na poštah, v lekarnah in tako dalje, ki delajo zato, da lahko pomagajo drugim.   V SMC zato predlagamo, da se s prihodnjimi ukrepi tudi za te ljudi poskrbi in se jih za njihovo požrtvovalnost nagradi. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima poslanska skupina Levica, zanjo Miha Kordiš.
Hvala za besedo, predsedujoči.   Danes obravnavamo interventni zakon za zaščito delovnih mest, ki bo delodajalcem v zasebnem sektorju pomagal z nepovratnimi subvencijami. Kot smo v Levici opozorili že včeraj na odboru, so nekatera slovenska podjetja v letu 2018 so izkazala dovolj visoko akumulacijo sredstev za izplačilo plač in nadomestil za naslednjih nekaj mesecev, celoten sektor gospodarstva pa je prav tako v letu 2018 izkazal za 4,2 milijarde evrov čistega dobička. V nasprotju s tem imamo delavcev prekarce, ki niti v konjunkturi ne morejo zaslužiti dovolj za dostojno življenje. Seveda je prav, da se podjetjem pomaga, ampak pomagati je treba na način, da se zaščiti delavce, ne pa dobičke kapitalistov.   Da kakršnakoli solidarnost kapitala z družbo v epidemiji, ki mu tudi sicer omogoča zaslužke, ne obstaja, postane jasno takoj, ko pogledamo predloge Gospodarske zbornice in Obrtno-podjetniške zbornice. Ti gospe in gospodje pravijo, da jim subvencije, ki jim jih s tem zakonom namenja država, niso dovolj in bi radi, da jih še izdatneje financira brez varovalk in brez pogojev. Pa ne samo, da jim nameni še dodatne subvencije, poleg tega bi radi dobili pooblastila za uvedbo prisilnih dopustov, prosto bi radi odpuščali, prisilno bi radi ljudi pošiljali v pokoj in tako naprej. Ena izmed vej Obrtno-podjetniške zbornice je šla celo tako daleč, da je postavila zahtevo po tem, da se vse obveznosti delodajalcev suspendirajo. Citiram: »Vsak ima doma hladilnik in zamrzovalnik, vsak ima doma nekaj zalog in zato lahko vsak vsaj en mesec preživi brez plače.« Konec citata. Z ravnanjem in odzivom na to krizo se je kapital dokončno diskreditiral za vodenje gospodarstva. Predstavniki kapitala celo v časih rekordnih dobičkov teh dobičkov niso pripravljeni deliti niti s skupnostjo niti s svojimi zaposlenimi. Ves čas lobirajo za nižje davke, za nižje delavske standarde, še nekaj mesecev nazaj smo pa lahko spremljali, kako rušijo minimalno plačo, pred tem so dvigu minimalne plače celo nasprotovali. Ti isti ljudje, ki so pred meseci pridigali, da se država za vraga nikakor ne sme vmešavati v gospodarstvo in izboljševati položaja delavskega razreda, no, ti isti ljudje danes zahtevajo izdatno in brezpogojno državno pomoč. Celo sredi epidemije in ob prepovedi zbiranja v zaprtih prostorih ter ob omejitvi zbiranja do pet oseb na javnih mestih, delodajalci, vsaj nekateri delodajalci, z zaposlenimi delajo kot z živino in namerno tvegajo množično okužbo. Zaščita v proizvodnji, v trgovinah, na področju varovanja in drugod je slaba, če sploh obstaja. Važno je, da ljudje pridejo v proizvodno halo, da se jih natrpa za proizvodni trak in da se industrijsko kolesje obrača naprej. V nekaterih takih proizvodnih halah, recimo v Gorenju, dela po nekaj 100 ljudi, v konkretnem primeru v Gorenju, ki sem ga omenil, 3 tisoč 500 ljudi. In kako se na to odziva gospod Počivalšek, resorni minister? Minister Počivalšek pravi, da se proizvodni procesi ne smejo zaustaviti, tudi tisti ne, ki niso nujno potrebni za oskrbo prebivalstva. Samo da se generira in ustvarja profit še naprej, čeravno smo sredi izredne epidemije. In tem ljudem bo država sedaj namenila še dodatna javna sredstva. Toliko za uvod, toliko za kontekst, da vemo kje smo.   V nadaljevanju te razprave bomo v Levici predstavili predloge za dopolnitev zakona, ki v prvo prioriteto postavlja preprečevanje revščine med zaposlenimi in reševanje samozaposlenih. Gre za predloge civilne družbe in humanitarnih organizacij. Pri njih so sodelovale vse sindikalne centrale in podprlo jih je več kot 10 tisoč podpisnikov peticije za pomoč samozaposlenih.  Gre pa v krovnem za tri ukrepe. Prvič. Da se ne omeji prejemnikov subvencij samo na delodajalce v gospodarstvu in za profitne aktivnosti, ampak tudi za društva, zavode, organizacije, ustanove. Delovna mesta v teh sektorjih so enako pomembna kot v gospodarstvu.   Drugič. Da se omogoči nadomestilo v višini 80 % plače za vse delavce, ki zaradi epidemije ne morejo na delo, ne pa samo za nekatere, ostali pa ostajajo na 50 %.   Tretjič. Da se v naslednjih treh mesecih enoosebnim espejem oprosti plačilo prispevkov, ne pa tako, kot počne samo ta zakon, da se jim zgolj to plačilo prispevkov preloži … / izklop mikrofona/
Hvala.   Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija, zanjo Jožef Horvat.
Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovana gospa državna sekretarka Mateja Ribič, lepo vas pozdravljam!   Danes obravnavamo dopolnjeni Predlog zakona o interventnih ukrepih delnega povračila nadomestila plače. Nova Slovenija je stranka, ki čuti gospodarstvo, in v teh razmerah, ko je razglašena pandemija oziroma epidemija v naši državi, mi gospodarstvo še v tem času posebej čutimo. Gospodarstvo so seveda delavci oziroma delojemalci in delodajalci. In to, kar je bilo rečeno, to slovensko gospodarstvo je res v letu 2018 ustvarilo dobre štiri milijarde dobička. Hvalevredno. To je pod črko A. Pod črko B oziroma točko B pa je treba tudi povedati, da je to isto slovensko gospodarstvo v istem letu 2018 investiralo dobrih 8 milijard evrov. Moram tukaj izreči pohvalo. Sam osebno sem presenečen, res, da je ta vlada v manj kot sto urah, ne sto dneh, manj kot sto urah pripravila prvi sveženj petih interventnih zakonov. Poudarjam, gre za prvi sveženj, in ni zadnji sveženj ukrepov, s katerimi želimo kot koalicija, vlada oziroma slovenska politika skupaj, podčrtujem, slovenska politika skupaj blažiti posledice krize, ki nas je doletela nepripravljene. Želim poudariti, da sem iskreno hvaležen parlamentarni opoziciji, ki je tukaj do tega trenutka, verjamem, da tudi v prihodnje, pokazala izjemno konstruktivno držo, kar pomeni, da smo res v teh težkih časih tukaj v tej dvorani v slovenski politiki enotni. Edino na ta način bomo lahko tudi hitreje premagali posledice, ki nam jih je prinesel ta virus, ta epidemija oziroma posledice, ki bodo še prišle.   Hitimo z ukrepi. Lahko vzamemo kot očitek ali pa kot priznanje. Sam to jemljem kot priznanje. Širitev okužb oziroma hitrost širitve okužb z virusom je najbolj zlovešča plat eksponentne krivulje. V koaliciji želimo poudariti, da je naš odziv na krizo v dveh smereh. Prvič, preprečevanje širjenja virusa. Zato skušamo narediti vse, da se zmanjšajo naši stiki, saj smo pravzaprav ustavili družabno oziroma družbeno življenja. In da poskrbimo za obolele – poskrbeli smo za dodatne prostore, medicinsko opremo in tako naprej. In za tiste, ki rešujejo naša življenja. S tega mesta spet ponovno in vnovič zahvala vsem tistim, ki te dni vlagajo resnično nadčloveške napore in skrbijo za naše zdravje in naša življenja. Povedati želim, da razumemo in slišimo vse tiste, ki imajo sedaj izjemne probleme v zvezi s starševskim varstvom, razumemo zaposlene na čakanju in da delamo vse, da te težave čim bolj omilimo. Zagotavljamo tudi nujno preskrbo države in tako dalje.  Druga smer, v kateri delujemo, pa je zavedanje, da moramo narediti vse, da po epidemiji ne bo prišlo do kolapsa ali pa že vmes med epidemijo, da ne bo prišlo do kolapsa slovenskega gospodarstva. Zato resnično polagamo veliko pozornosti slovenskemu gospodarstvu, torej še enkrat, delavcem in delodajalcem.   Poslanska skupina Nove Slovenije je zadovoljna, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je konkretno nosilec ukrepov, ki jih prinaša ta zakon, in da so ti ukrepi v tem trenutku pravi. Pričakujemo pa nadaljevanje. Kot sem povedal, gre za prvi sveženj ukrepov, ki ni zadnji sveženj ukrepov.   Mi bomo podprli ta zakon, kakor tudi predlagane amandmaje, ki smo jih sami sopodpisali. Hvala lepa.
Hvala.  Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, zanjo Vojko Starović.
Hvala za besedo, predsednik. Spoštovani prisotni!  Koronavirus nas je trdo postavil na realna tla. Glasno je pokazal na izjemen pomen javnega zdravja za normalno delovanje in življenje. Javno zdravje je ena največjih civilizacijskih pridobitev in skupna človeška vrednota, ki je temelj socialnega in gospodarskega razvoja sodobne družbe. Kakor lahko vidimo iz sedanjih, ponekod tudi precej kaotičnih razmer, na javno zdravje poleg bioloških dejavnikov in oblike zdravstvenega varstva močno vplivajo tudi socialne, kulturne, tehnološke, psihološke, demografske, politične in civilizacijske razmere posamezne skupnosti.   Posledice pandemije in ukrepi za njeno zajezitev pa ne posegajo le v zdravje in socialno življenje ljudi, temveč tudi v temelje gospodarskega delovanja in razvoja. Te posledice so ponekod že krepko vidne v panogah gostinstva, turizma, trgovine. In tu se moramo kot družba izkazati na vseh področjih – kot stroka, politika, mediji, državljani. V tej situaciji je nujno treba pomagati gospodarskim subjektom, zaposlenim in samozaposlenim, da preživijo in se ohranijo. Vemo, koliko naporov in let trdega dela je potrebno, da nek gospodarski subjekt zaživi. Velika škoda bi bila, če kot družba ne poskušamo preprečiti njihovega zamiranja.   In eden od ukrepov je pred nami – interventni zakon, katerega namen je prispevati k ohranitvi delovnih mest v podjetjih, ki poslujejo v prizadetih panogah, in sicer z delnim povračilom izplačanih nadomestil plač za delavce, ki začasno nimajo dela, in oprostitev plačevanja prispevkov samozaposlenim.   V poslanski skupini SAB menimo, da so ukrepi za razbremenitev delodajalcev in samozaposlenih, ki so najranljivejša skupina, absolutno potrebni. Ljudem je treba pomagati. Človeški viri so namreč temelj našega delovanja in razvoja. Posebej glede na demografsko sliko z zmanjševanjem deleža aktivnega dela prebivalstva postaja človeški kapital še toliko bolj dragocena družbena dobrina, ki jo je treba obvarovati. In ravno to naj bi bil namen tega zakona – varovanje zaposlenih in podjetij. Poskrbimo, da bo to res.   Pomen zaposlenih pa ni samo v proizvodnji, temveč tudi v kupni moči. Ker sami ne proizvajamo tistega, kar potrebujemo, kupujemo. S tem se ustvarja povpraševanje, kar je osnova za ponudbo in gospodarsko dejavnost. Tu je še varčevanje za dražje nakupe ali kasnejšo porabo, ki je osnova finančnega sistema. Privarčevani denar pa ne leži, temveč ga finančni posredniki, banke, skladi, zavarovalnice in tako dalje v vmesnem času posojajo tistim, ki ga potrebujejo za vlaganje. S tem se ustvarja kompleten krogotok, ki poganja denarno ekonomijo, delo, poraba, varčevanje, investiranje. In tu ima pomen tudi Evropska centralna banka. Smo namreč tudi vpeti v širšo skupnost, v evroobmočje, pa tudi v evropsko in svetovno skupnost.  Pandemija je svet jasno opomnila na potrebo usklajevanja mednarodnega sodelovanja ter solidarnosti. Tako v Evropski centralni banki za pomoč gospodarstvu napovedujejo dodatne kredite bankam in množične odkupe obveznic v višini kar 120 milijard evrov mesečno. Razmišlja se celo o povsem nekonvencionalnih ukrepih, da bi EBC vsakemu državljanu evropskega območja podelila brezplačno neskončno dolgo posojilo, recimo, v višini 2 tisoč evrov. ECB bi to posojilo v svoji bilanci vodila kot brezobrestno posojilo, ki bi se podaljševalo in ga nikoli ne bi bilo treba vrniti. Kot že rečeno, v Poslanski skupini SAB pozdravljamo predlagane ukrepe.   Naj pa za zaključek še enkrat poudarim, zdravje in skrb zanje nista le interes posameznika, medicinske stroke in institucij, temveč odgovornost celotne družbene skupnosti. Zato še enkrat, vsi, ki imate možnost dela od doma, ostanite doma, skrbite zase in za druge ter dosledno upoštevajte navodila stroke. Delodajalci zagotovite varovalna sredstva in zaščite, zdravje svojih zaposlenih. Hvala.
Hvala lepa.   Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.   Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih.   K 1. členu, k naslovu drugega poglavja k 11.a členu in 11. b členu. Ker so amandmaji k 1. členu k naslovu drugega poglavja k 11.a členu in k 11.b členu vsebinsko povezani, bomo o njih razpravljali skupaj.   V razpravo torej dajem 1. člen, naslov drugega poglavja, 11.a člen in 11.b člen ter dva amandmaja poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus in štiri amandmaje poslanskih skupin Levica, LMŠ in SD. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja. Prožim listo.   Besedo ima Aljaž Kovačič.
Hvala za besedo, predsednik.   V nekih stališčih je bilo izrečeno, da nagajamo koaliciji, ko opozarjamo, da hiti. S tem se nikakor ne morem strinjati. V Listi Marjana Šarca se zavedamo, da smo v izredni situaciji in da se ukrepi morajo sprejemati hitro. Je pa nujno, da so ti ukrepi premišljeni in da so sprejeti na demokratičen način in da lahko tudi vsi povemo, kaj opazimo, da je v tem zakonu narobe, da potem vlada lahko, če želi, to tudi popravi.   Kot smo tudi že v samem stališču povedali, dejansko so vse stranke to povedale, da se situacija spreminja iz dneva v dan. Tudi prejšnja vlada, vlada Marjana Šarca je ta zakon, ki ga danes obravnavamo, pripravila na situacijo, ki je bila v danih razmerah. V naši stranki gledamo širše in tudi razmišljamo, kaj bo, ko bo te epidemije konec. Mislimo, da bi tudi ukrepi morali iti v to smer, se pravi, kakšne bodo tudi same posledice te epidemije.   Moram poudariti, da morajo vsi ukrepi iti v smeri, da se socialno ranljivim skupinam njihovi statusi tudi po krizi ne bodo poslabšali, se pravi, sami zakoni morajo iti v to smer. Ne le naša stranka, tudi druge stranke opozarjajo, da bi se dalo v tem zakonu marsikaj izboljšati, nenazadnje smo v teh dneh dobili na desetine mailov različnih organizacij, ki govorijo o tem, kaj je v tem zakonu narobe in kaj bi se lahko izboljšalo.   Zaradi tega smo skupaj z opozicijo pripravili tudi amandmaje. Prvi amandma je glede samozaposlenih. Vlada je šla tu korak naprej, da se jim zamrzne za tri mesece plačevanje vseh prispevkov in da potem v roku dveh let to tudi plačajo. Mi gledamo nekako tako, da če sedaj nimajo tega denarja, se tudi sprašujemo, če bodo čez dve leti imeli za te tri mesece denar, da bodo lahko pokrili te prispevke. Dejansko se tako problem samo prestavlja za dve leti. Zato smo v amandmaju predlagali, da se dejansko odpišejo ti prispevkov za te tri mesece. Vemo, da je v Sloveniji več kot 120 tisoč samozaposlenih, ki opravljajo različna dela, in če tega ne bomo storili, si upam trditi, da bo večina od teh na žalost tudi propadla.   Druga zadeva, ki jo nekako amandmiramo, je glede društev, se pravi, kdo lahko koristi pomoč. Tukaj so se na nas obrnila različna društva, od Olimpijskega komiteja Slovenije, Rdečega križa, Zveze prijateljev mladine, Centra nevladnih organizacij, Planinske zveze, Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij in še mnogo drugih. Še danes smo prejemali ta pisma. Želimo, da so lahko vsi upravičeni do te pomoči, če lahko tako rečem. Zato bi dejansko samo spremenili dikcijo, se pravi, da dopolnilo govori za vse upravičence po tem zakonu, ki so delodajalci in imajo sedež v Republiki Sloveniji. S tem se izognemo dejansko temu, da nikogar ne izpustimo.   Tretji amandma, ki pa smo ga pripravili v Listi Marjana Šarca, pa govori o tem, ker se zavedamo, da se bo zaradi zmanjšanja denarnega toka v podjetjih veliko podjetij znašlo v krizi, da bi dejansko pomoč države šla s 40 na 60 %. To so amandmaji, dva smo pripravili skupaj z opozicijo, enega sami, ne dvomim, da jih bodo tudi razpravljavci za mano še podrobneje tudi opisali.   Nekaj pripomb bi imel na sam zakon, ki ga sicer tukaj nismo uspeli amandmirati, ampak bi izpostavil nekaj problemov, ki nas čakajo in ki so se izpustili v samem zakonu. To je dejansko študentska problematika s tremi odloki. Z odlokom o začasni prepovedi blaga in storitev smo študentom najprej onemogočili da delajo, z odlokom o začasni prepovedi bivanja smo jih dejansko nagnali iz študentskih domov, z odlokom o začasni prepovedi in omejitvi javnega prevoza potnikov smo tudi onemogočili, da se lahko vozijo z javnim prevozom. Jaz zdaj tukaj ne govorim, da je kateri izmed teh odlokov bil napačno sprejet, hočem le povedati, da so se študentje znašli v zelo težki situaciji. Vemo, da dejansko študentje prihajajo iz različnih krajev Slovenije in večina dela se opravi v največji študijskih mestih, se pravi v Ljubljani, Mariboru in tudi na Primorskem in dejansko ti študentje zdaj ne morejo bivati v tem kraju, kjer delajo, niti se do delovnega mesta ne morejo pripeljati. Lahko se pripeljejo le tisti, ki imajo osebna vozila. Tako da tu apeliram na Vlado, naj ne pozabi na študente in naj jim pomaga, koliko jim le more.   Druga zadeva, ki jo hočem izpostaviti, je glede pripomb, ki jih je dala Gospodarska zbornica Slovenije. Ne bi se do vseh opredeljeval. Eno bom izpostavil, predvsem da so globe za kršitve prenizke. Če nekdo krši zakon, mislim, da je nekoliko smešno, da govori, da je globa prenizka, saj globe so najverjetneje zato, da se zakon ne krši in da je tisti, ki zakon krši, tudi primerno kaznovan. Bi pa opozoril še na eno zadevo, ki se dogaja že danes tudi v javni upravi, da delodajalci svoje delavce pošiljajo na dopust, kar je kršenje zakonodaje. Zakon govori dejansko, kaj sploh je dopust in da se to ne sme dogajati, se pravi, da delodajalec nima pravice, da delavca enostransko pošlje na dopust. Tako da pozivam tu pristojno ministrstvo, da je pozorno na te kršitve in preko inšpektorata tudi posreduje.   Še enkrat bi se zahvalil vsem, ki danes dejansko skrbijo za to stanje v Slovenije, se pravi vsem zdravstvenim delavcem, vsem, ki delajo v trgovini, zdaj jih ne bom našteval, da ne bom koga izpustil. Bi pa na koncu povedal, glede na to da se ta zakon, kot sem že na začetku rekel, sprejema dokaj na hitro, da ga dejansko ni možno niti, če po domače rečem, stoprocentno naštudirati, ga v Listi Marjana Šarca bomo potrdili, ampak na zaupanje predsedniku Vlade in pristojnemu ministru, ki bosta za to predlaganje zakona potem tudi nosila odgovornost in vse posledice, vezane na to. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima dr. Franc Trček. Pripravi se Miha Kordiš.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči.   Zdaj nekako tudi malo iz narave svojega dela, v tem sklicu sem verjetno bil prvi, ki je vedel, kam gremo, kam bomo prišli, tudi zaradi tega je bil tisti moj poziv na prejšnji seji predsedniku Vlade takšen, kot je bil, čeprav sem potem doživel pogrom. Počasi ugotavljamo, kje smo, kam in kako bomo pa prišli naprej, pa v bistvu še ne vemo, ampak to je v bistvu naloga politike. In mene, predsedujoči, zelo žalosti, da se nekako samoderogiramo kot državni zbor. To, da je kriza, to da imamo epidemijo, ki lahko postane pandemija, to ni razlog za manj politike, to ni razlog za manj ideologije. To je razlog za več ideologije, ideologije javno dostopnega javnega zdravstva za uvod. To je razlog za več politike. Jaz se strinjam s tem, da se reče bodimo enotni, ja, ampak bodimo enotni v bogastvu raznolikega mišljenja. Politika v osnovi je javna raba umov v skupno dobro. Jaz upam, gospod predsednik Državnega zbora, da nam boste zagotovili, da delo Državnega zbora poteka naprej na način, kaj je naloga Državnega zbora, parlamentarna razprava. In krizno stanje ni izgovor za to.   Nekatere od teh interventnih zakonov je pripravila že predhodna vlada, kar se ve. Tako tudi neka strankarska hvaljenja nekaterih poslanskih skupin odpadejo. Vsi ti interventni zakoni bodo oziroma morajo biti na nek način, kot rečemo za programsko opremo, work in progresss. Saj če poslušamo prvo damo Evropske centralne banke, saj v osnovni še ne vemo, gospa je sama rekla, da mogoče bo procent, mogoče bo 3 %, mogoče bo 10 %. Kaj mora biti osnovna naloga vseh teh zakonov, je, zdi se mi včeraj ali predvčerajšnjem, zelo lepo povedala dr. Alenka Zupančič: krepitev imunskega sistema družbe. To mora biti ključna naloga vseh teh zakonov.   Veliko je bilo povedanega, ampak če se dotaknem konkretno tega prvega od interventnih zakonov, dejstvo in problem bo likvidnost. Nehajmo se s tem slepiti. In če hočemo neko družbo imeti, ki ne bo družba, kdo bo jedel koga, ki ne bo družba, ne vem, šakalskih bitk, bo potreben delni odpis dolgov na globalni ravni. Brez tega dejansko ne bo šlo. Potreben bo tudi nek razmislek o reglobalizaciji. Deglobalizirati se ne moremo, kar se lepo vidi. Potreben bo tudi razmislek o deprivatizaciji dobičkov. Veste, jaz odkrito lahko rečem, v davčnih oazah je skritega dovolj denarja, da finančno to krizo lahko prebrodimo. Samo ne vem, če je v glavah politikov, tako slovenskih kot evropskih kot svetovnih dovolj pameti, da se odločimo za to. In to se mi zdijo v bistvu neki ključni problemi. Nehajmo se slepiti. Določenih delovnih mest ne bomo več mogli vzpostaviti nazaj. Zato mora biti tudi odgovornost politike razmislek o tem. Navsezadnje imamo te izkušnje iz tekstila in še kje. Tudi razmislek v samoizolacijah, imamo e-orodja, da jih uporabljamo, kdaj se splača financirati neke skupnostne peneze, kot jaz temu rečem, v zagotavljanje nekih novih delovnih mest. Verjetno bo tudi potreben razmislek o nečem, kar se imenuje postrasna družba srednjeročno. To so v bistvu neke zadeve, ki so pred nami. In če kaj, moramo narediti to, kar, žal, Marjan Šarec ni naredil – to relativno malo družbo, ampak številnih mislečih in pametnih ljudi odpreti za mišljenje. To je naloga neke odgovorne politike. In tudi pozivam Janeza Janšo, da tudi odpre vladne resorje za misleče ljudi, ker virus ni, žal, tu moder. Virusu in neki drugi in drugačni družbi moramo nameniti ves čas in omogočiti ljudem, ki so misleči, ne glede na partijsko knjižico ali tudi če se nočejo tozadevno opredeljevati, da bodočo družbo soustvarjamo skupaj.   Sam bom podprl te interventne zakone. Pozivam vas, kolega Zorčič, še enkrat, da omogočite normalno delo Državnega zbora pod kriznimi pogoji. Lahko na način, da gremo v neko e-zgodbo nazadnje nas je samo 90, relativno majhen državni zbor je, so programska orodja, ali pa na način, kot so to naredili v sosednji Avstriji, da se poišče nek prostor, kjer smo lahko skupaj bolj razpršeni in ne ogrožamo eden drugega. Seveda pa tudi apeliram na vlado, da na način neke represalije, na način nezaupanja do državljank in državljanov, na način, da nas bodo s pendrekom po ulicah preganjali, te bitke ne bomo dobili. Hvala za besedo.
Hvala lepa, kolega Trček. Hvala tudi za predloge. Moram vas obvestiti, da delamo na tem, zatečeno stanje pa je takšno, da nekih pravnih podlag nimamo, da bi že danes izpeljali nekakšno videokonferenčno sejo. Ampak jaz upam, da bo v bližnji prihodnosti to mogoče.   Kolega Kordiš, izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Koronavirus se seveda pozna tudi na gospodarstvu, na izpadu naročil, na izpadu dohodkov in tako naprej. In podjetjem je treba pomagati. Država jim mora v kriznih časih priskočiti na pomoč. Je pa vprašanje, kako to naredi. Lahko rešuje podjetja na način, da pomaga delavcem, ki v teh podjetjih delajo. Lahko pa rešuje podjetja na način, da v osnovi varuje dobičke in donos za nosilce kapitala. Žal se je očitno s tem zakonom, pa še kakšnim drugim, vlada odločila, da bo hodila po tej drugi poti. Se pravi, bolj kakor javno zdravje, zdravje delavcev in varstvo zaposlenih vlado zanima varovanje dobičkov kapitala. Če temu ne bi bilo tako, ne bi sočasno, ko je prepoved zbiranja na javnih mestih postavljena celo tako nizko, kot je 5 oseb, lahko normalno delali naprej proizvodni obrati z nekaj sto, celo nekaj tisoč ljudmi v dejavnostih, ki absolutno niso vitalnega pomena za to, da v času epidemije družba deluje in da se jo preskrbi. Medtem ko se ljudje v tej državi kot državljani ne smemo zunaj zgrupirati v skupinico večjo od 5 ljudi, imamo proizvodno halo v Gorenju, v kateri dela 3 tisoč 500 zaposlenih, za trak so stiskani notri kot sardine. Ta delovišča so tvegana delovišča za množično okužbo. Ampak delodajalce, lastnike kapitala, te iste, ki jim z današnjim zakonom država namenja subvencije, nepovratne subvencije, to ne zanima. Včeraj sem prebral na odboru, ko smo obravnavali ta zakon, nekaj izmed mnogih pričevanj zaposlenih, ki so prisiljeni hoditi na delo v času epidemije, drugače jim delodajalci grozijo z odpuščanjem, jih sankcionirajo. To so konkretni primeri, mnogo jih je, so prej pravila kot izjema za velik del slovenskega gospodarstva, proizvodnja mirno teče naprej tudi v tistih podjetjih, kjer so bile detektirane okužbe. Kakšne ustrezne zaščite za delavce ni. Prvi ukrep, ki bi ga morali sprejeti v razmerah epidemije take razsežnosti, kot jo imamo, je, da se vsa večja delovišča zaprejo. Vsa večja delovišča, ki niso absolutno nujna, bi bilo treba zapreti. Zakaj neke podizvajalske fabrike za nemške korporacije za avtomobilsko industrijo še kar pumpajo ven kovinske komade? Tam notri pa je nekaj sto pa nekaj tisoč ljudi na minimalnih plačah, na plačah malo čez minimalke, da bodo gazde in lastniki pobirali dobičke. In če iz proizvodnje slučajno ne namerava vskočiti država s subvencijami. To so popolnoma napačne prioritete. Ne delodajalcev ne države očitno v prvi vrsti ne zanima javno zdravje. Delodajalci sploh ogrožajo zdravje zaposlenih na račun dobičkov – brezsrčno, brezsramno. Ko so v zadnjih nekaj letih v času konjunkture izkazovali vsako leto zapored rekordne dobičke, v letu 2018, ko je zadnji znan podatek, je bilo teh dobičkov 4,2 milijarde evrov, in ko niso hoteli deliti teh dobičkov z zaposlenimi, s skupnostjo, ko nočejo plačevati davkov, ko minirajo dvige minimalne plače, ob prvem znaku težav pridirkajo pod krilo države. Ko so ob vsakem ukrepu za zaščito dela, za dvig delavskih plač rohneli, kako je to poseganje države v gospodarstvo in da to ne gre. Vsa večja delovišča, ki niso delovišča za nujne dobrine in storitve, bi bilo treba zapreti. Hkrati se pa lahko ozremo tudi v Veliko Britanijo, kaj zdaj delajo. Določene firme, ki so izdelovale nenujne dobrine ali pa, zelo konkretno, ki so delale v vojaškoindustrijskem kompleksu, je prevzela država in jih reorganizirala čez noč, da so začele delati ventilatorje, respiratorje, maske itn. Zakaj tega na naredimo pri nas? Včeraj zvečer je izbruhnila afera izginulih mask. Tri milijone mask se ni zgodilo, milijon pa pol mask so zarubili Nemci. Zakaj vlada ne gre in pogleda po slovenskih podjetjih, katera bi lahko prispevala z izdelavo nujne medicinske tehnike, ta podjetja prevzame in proizvodnjo spremeni v zadovoljevanje družbenih potreb? Na področju zdravstva so te družbene potrebe zdaj drastične. Vse ostale firme, ki delajo nenujne stvari, naj pa zapre in naj se ljudi pošlje domov in naj država vskoči pa pokrije izpad njihovega dohodka. Ne pa tako kot s tem zakonom, ko subvencionira delodajalce, zato da bodo delavce poslali na čakanje. In medtem ko delodajalcem namenja nepovratna sredstva, praktično na lepe oči, brez pogojev, espejem, samozaposlenim namenja zgolj odlog prispevkov za tri mesece. Tudi v tem se zrcalijo vladne prioritete, da želi reševati bogate, kapital, zdravje delavcev ali pa naše javno zdravje pa je vprašanje drugega reda.   Seveda v ta zakon ne moremo poseči z amandmaji, da se reorganizira industrijska proizvodnja, tista, ki se lahko za izdelavo medicinskih pripomočkov in da država poseže in prevzame podjetja, smo pa v Levici znotraj okvirov in namena zakona predložili tri sklope amandmajev, ki prioriteto urejajo nekoliko drugače, kot jih je zastavila ta vlada oziroma tudi njena predhodnica. Naš prvi amandma želi doseči, da se te subvencije, ki gredo delodajalcem, ne zaustavijo pri gospodarstvu in da ne gredo samo za profitne firme, ampak gredo tudi za druge oblike organizirane človeške aktivnosti, ki ravno tako beležijo izpad dohodkov. Tukaj so društva, javni zavodi, humanitarne ustanove in tako naprej. To ni nekaj, kar je zraslo na našem zelniku, mi se trudimo samo vsebino, ki jo je pripravila civilna družba, pretopiti v določbo tega zakona. V tem sektorju, ki ga omenjam, dela 9 tisoč 300 zaposlenih. Tudi tukaj bo prišlo do izpada dohodka in izpada dela, ker njihove organizacije od humanitarnih in socialnovarstvenih društev naprej ne morejo zagotoviti dela. Tudi tukaj bo za teh 9 tisoč 300 ljudi prišlo do izpada in tudi za te ljudi je treba poskrbeti. Naš amandma pravi, da se za te ljudi poskrbi na enak način pod enakimi pogoji kot država namenja subvencije za zasebni kapital. Pod ta ukrep so podpisani Olimpijski komite Slovenije, Rdeči križ, Zveza prijateljev mladine, Center nevladnih organizacij, Planinska zveza, Nacionalni forum humanitarnih organizacij in tudi vse sindikalne centrale. Tako da res, praktično vsi ljudje, ki v naši družbi nekaj počnejo, pa tega ne počnejo v gospodarstvu, stojijo za pobudo, da se v času epidemije za 9 tisoč 300 zaposlenih v tem, lahko mu rečemo nevladni sektor, zagotovijo javna sredstva in pokrijejo njihove plače na enak način, kot država to že počne s tem zakonom za zasebna kapitalistična podjetja.  Drugi sklop amandmajev, za katere želimo, da se vpišejo v ukrep na mizi, je, da se vsem delavcem, ki zaradi epidemije ne morejo na delo, zagotovi 80-odstotno nadomestilo. Nekatere skupine delavcev so se znašle v situaciji, da ostajajo doma, ampak prejemajo zgolj 50-odstotno nadomestilo za plače, ker morajo varovati svoje otroke, ker so ostali brez varstva, šole so zaprte, vrtci so zaprti, ne morejo priti do svojega delovnega mesta, ker je ugasnil javni prevoz in tako naprej. Še posebej tiste najnižje kategorije delavskih plač, če prepolovimo dve delavski plači v delavskem gospodinjstvu na 50 %, toliko kot bi bilo zdaj nadomestilo, epidemija tem ljudem ne grozi zgolj z napadom na njihovo zdravstveno stanje, ampak tudi na njihovo socialno stanje, neposredno jim grozi revščina. Ne bodo imeli za hrano, vmes so tudi take skupine, ki si ne bodo mogle privoščiti položnic, pa še kakšne najemnine zraven ali pa karkoli takega. Skratka, za vse ljudi, ki jih je epidemija prizadela, ki so zaradi kakršnegakoli razloga ostali doma, naj bo nadomestilo v višini 80 %. Ta zakon, ki ga obravnavamo, je bil pripravljen, preden so bili sploh sprejeti ukrepi prepovedi obratovanja določenih podjetji, preden so se zaprli vrtci in šole, preden se je ustavil javni transport. Mislim, da je treba v zakonu ta razvoj dogodkov upoštevati in vsem zaposlenim zagotoviti 80 % nadomestila plače, drugače bodo ljudje ne samo ob zdravje, ampak tudi ob socialno varnost in bomo zdrsnili v revščino.   Tretji sklop amandmajev, ki jih predlagamo k zakonu, pa je, da se bolje poskrbi za samozaposlene. Bodisi da gre tukaj za enoosebne espeje, da so to samozaposlen v kulturi. Gre za vse oblike samostojne zaposlitve.   Še enkrat poudarjam, da ta zakon, ki ga je na mizo prinesla vlada, kapitalu namenja nepovratne subvencije. Tej kategoriji delavcev, delavcev prekarcev, samozaposlenih, če želite, pa namenja zgolj odlog plačila prispevkov, trimesečni odlog plačila njihovih prispevkov. To ni dovolj dobro, to je napak. Najmanj, kar je, treba je delavce prekarce oprostiti plačila prispevkov za te tri mesece, ne jim pa samo omogočiti obliko brezobrestnega kredita, pa naj kasneje enkrat, ko bodo boljši časi, ko bo kriza minila, ti delavci prekarci te prispevke vračajo. Prekarno delo je praktično permanentno v krizi. Niso se delavci prekarci zdaj znašli v težki situaciji zaradi izgube naročil in njim je kriza kar nekaj novega, nepojmljivega, nekaj, kar se je zgodilo čez noč. Samo prekarno delo je kriza, tudi stopnja revščine je v tej kategoriji delavcev največja. Podatek iz leta 2017, pod pragom tveganja revščine je skoraj tretjina samozaposlenih. Nujno, nujno mora država poseči in samozaposlenim koreniteje pomagati, kot jim pomaga s tem zakonom, ker jim v resnici ne pomaga – daje jim kredit. Za samozaposlene se ni kriza začela z nastopom epidemije in s koncem epidemije se zanje kriza ne bo končala. In tako kot zdaj težko plačajo ali pa ne morejo zaradi izpada naročil in dela poravnati svojih finančnih obveznosti do socialnega sistema, ne morajo plačati prispevkov, bodo tudi čez leto, dve leti, tri leta ravno tako plačali duple prispevke zato, da vrnejo nazaj to, kar naj bi jim zdaj država omogočila, da si preložijo v bodočnost.   Skupina delavcev prekarcev, običajno gre za nekoliko mlajše skupine delavcev, je tista, ki je najbolj podvržena fluktuacijam na slovenskem nepremičninskem trgu ali pa, natančneje, na trgu najemniških stanovanj. Tej skupini delavcev najbolj neposredno grozi ne samo izguba dohodka, izguba kapacitete za preživetje, ampak tudi izguba doma, tudi izguba strehe nad glavo.   Tako da vsem samozaposlenim, vsem enoosebnim espejem, samozaposlenim v kulturi in drugim, ki bolj ali manj svojo dejavnost opravljajo sami, niso kakšni silni zaposlovalci, je treba najmanj za tri mesece plačilo prispevkov oprostiti, sčrtati, ne samo da se plačilo teh njihovih prispevkov premika v bodočnost. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima kolega Soniboj Knežak, pripravi se Lidija Divjak Mirnik.
Hvala, predsednik.  Če so kaj pokazali dogodki izpred nekaj dni oziroma zadnjih nekaj tednov, je to, da smo kot država, kot družba bili zelo slabo pripravljeni na krizo, s katero se soočamo. Res je, da se prvič soočamo s krizo zdravstvenih razmer in da je ta kriza tista, ki nam postavlja številna vprašanja, na katera danes ne znamo odgovoriti. Nihče nam v tej državi ne zna odgovoriti, kakšno bo stanje pri nas v roku 10 dni, 14 dni. Dnevno spremljamo nepredvidljive razmere, ki terjajo tudi hitro ukrepanje.   Da je situacija resna, jaz mislim, da ni treba posebej opozarjati, saj spremljamo, kaj se dogaja v naši neposredni bližini, v Italiji, kjer skoraj 500 ljudi dnevno umira. Ta številka se viša, tako da jaz mislim, da kaj dodatnega komentarja o resnosti razmer, ki so pa tik pred našimi vrati, ni treba posebej poudarjati.   Socialni demokrati smo bili tisti, ki smo odprli in tudi podprli pobudo, da smo čim prej sklicali izredno sejo in predali vsa pooblastila novi vladi v petek. Odpovedali smo se tudi razpravi prav zaradi tega, kar zdajle razlagam, ker se zavedamo težke situacije. Težko bi rekel, da vlada v teh nekaj dneh ni nič postorila. Daleč od tega, vidim, da se trudijo. Številni ukrepi, ki smo jim vsakodnevno priča, s katerimi poskušajo odgovoriti na izzive te krize, bi težko rekel, da ne počnejo nič v smeri razreševanja te krize.   Eden od zakonov, s katerim so prišli danes pred ta državni zbor, je tudi zakon o delnem povračilu nadomestila plače. Ta zakon je v bistvu že živel v eni izmed svojih oblik tudi v letu 2008, ko smo se soočali z krizo drugačnih razsežnosti, finančno krizo. Jaz vam iz lastne izkušnje povem, ker sem bil v podjetju, v enem od hčerinskih podjetij, ki je te ukrepe koristilo in so nam pomagali, tudi te subvencije, da je preživelo in omogočilo redno izplačilo plač in nenazadnje da smo tudi ohranili delovna mesta. Trdno sem prepričan, da bo tak ukrep dal rezultate tudi v tej krizi. Ukrepi, ki jih sprejemamo, so hitri, terjajo hitro ukrepanje. Ta hitrost običajno velikokrat tudi ni dobra. S tega vidika je ena zadeva, ki smo jo izpustili pri tem zakonu, o katerem se sedaj pogovarjamo, ta, da smo izpustili kar eno lepo število državljank in državljanov, ki jih s tem zakonom nismo zajeli. Da ne bom posebej razlagal, skupaj s poslanci LMŠ in pa Levice smo vložili predlog amandmajev, ki prav naslavljajo oziroma med prejemnike te državne pomoči uvrščajo tudi približno 100 tisoč tistih, ki imajo odprte espeje. Tu smo vsi poslanke in poslanci dobili na stotine pisem v teh dneh, ki opozarjajo na njihov težak položaj. Jaz mislim, da smo si tu enotni, da če zadeva ne bo danes sprejeta, jaz upam, da bo v naslednjih ukrepih, da morajo biti vključeni v to zadevo. Ni mi treba posebej poudarjati, da so to majhni obrtniki, frizerke, ki nimajo ne vem kakšne akumulacije. S temi predvidenimi rešitvami, da jim odlagamo prispevke za tri mesece, v bistvu nismo nič naredili. Morebiti smo malo pogasili. Če bi jih morali čez eno leto ali dve leti vračati, bi jih ta struktura težko. Mislimo celo, da so vsi tisti, ki so zajeti s temi ukrepi Vlade, če jim je onemogočena gospodarska dejavnost, da morajo biti upravičeni do teh nadomestil. Jaz vem, da bo za državo to velik finančni zalogaj, ampak mi moramo gledati, da bomo pravično razdelili bremena te krize med vse v tej družbi. 100 tisoč espejev, jaz mislim, da je skupina, ki je ne moremo spregledati, in upam, da bodo ti naši amandmaji sprejeti. Če vas spomnim ob tem, kako ljudje čisto človeško odreagiramo ob tej krizi. Kakšen teden nazaj smo bili priča, pa tudi apeliral smo, da naj ljudje ne izropajo trgovin s hrano, ampak to je osnovni človeški strah pred negotovostjo. Najprej poskrbiš, da imaš kaj za jesti.   Tisto, kar bo pa naslednja faza, če ne zagotovimo likvidnosti v tej državi, pa naj si bo to podjetjem, ki bi jim omogočali preživetje, izplačila plač, na drugi strani pa tudi raznim manjšim espejem, ki bodo ostali čez noč brez prihodkov, že naslednji mesec bo prvič, ko ne bo prihodkov, bo prvič kriza, in ko ne bo denarja za trgovino za nakup osnovnih zadev, verjemite mi, na hitro se nam lahko zgodi, da imamo tisoče ljudi, ki se bodo takim ukrepom uprli. Verjamem pa, da smo vsi skupaj dovolj trezni, da bomo to popravili oziroma da bomo tudi za te skupine, ki smo jih s temi amandmaji vključili v ta naš predlog, to tudi sprejeli, da jim tudi malce strahove, ki se pojavljajo ob vseh teh ukrepih, zmanjšamo. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima kolegica Lidija Divjak Mirnik.
Hvala lepa, predsednik, za besedo. Lep pozdrav, spoštovana predstavnica Vlade, kolegice in kolegi!  O hitrosti sprejemanja tega zakona bom povedala samo to, kar sem povedala že včeraj. Če bi ga danes potrdili ali jutri, je razlika samo v tem, da bi do jutri še nekatere stvari vključili in jih bolj premislili. Sedaj vas bo pač malo bolj dolgo bolela glava, pa vas ne bi rabila.   Še danes je tudi nam pisalo ogromno društev, organizacij, podjetnikov, espejev, ker se zakon tiče njih in se tiče njihove eksistence. Tiče se tudi tega, da ne bodo mogoče naslednji mesec imeli več kaj dati v lonec, kot je tudi Soni pravkar povedal. Jaz vam lahko povem čisto svoje izkušnje, moja dva sta sedaj cele dneve doma. Mi smo že prej ogromno kuhali in pekli, sedaj to počnemo še enkrat več. Sedaj mi pa naj nekdo razloži, predvsem v vladi mi razložite, kako naj to počnejo v družinah samozaposlenih, tisti, ki so zaposleni v zavodih, društvih, espeji, ker brez prihodkov pač tega ne moreš početi. Meni je bilo prej zelo všeč, ko je gospod Horvat povedal, da v NSi čutijo gospodarstvo, kar je fino, samo zdaj pa je treba v teh časih od besed preiti k dejanjem. Dejanje je pa to, da se podpre amandma, ki smo ga v združeni opoziciji LMŠ, SD in Levica tudi danes predlagali, in to je, da odpišemo prispevke vsaj za tri mesece. To je čutiti gospodarstvo, in obenem ne samo čutiti, ampak tudi kaj za to storiti. 120 tisoč je takšnih ljudi. Samozaposleni tudi plačujejo prispevke, po večini še imajo kakšne najemnine, kakšne kredite in jaz si ne predstavljam recimo moje frizerke Nataše, kako bo pravzaprav ona vse to skupaj počela, na kakšen način bo preživela, da tako rečem, ker je pač morala zapreti svoj salon. Zelo preprosto. Saj se tudi na moji glavi zdaj to vidi. Vendar bodo kljub temu ti samozaposleni morali plačati te prispevke, pač z odlogom. Po domače povedano, en kredit smo jim spet dali, brezobrestni sicer, ker ga bodo pač morali plačati. Nam se to ne zdi korektno, zato predlagamo, da to situacijo omilimo in jih oprostimo plačevanje za te tri mesece. Zgodil se nam bo pravzaprav paradoks. Ti espeji bodo zaprli svoja podjetja in se bodo prijavili na zavod. Tam pa jim bo država tako ali tako morala pomagati. In potem bodo prišli na socialno pomoč. Kaj smo potem naredili? Nič nismo naredili. Zato je smiselno, da podprete amandma, ki smo ga vložili. Pa še en paradoks se nam bo zgodil. Črni trg se bo povečal in bo zacvetel. Ali si to želimo? Verjetno ne. Zato smo včeraj opozarjali, da premislite in prestavimo to sejo na jutri, ker če danes to sprejmemo ali jutri, verjetno ne bo neke velike razlike, bodo pa lahko ukrepi toliko boljši in toliko bolj premišljeni.   Predlagamo še en amandma, in sicer menimo, da bi bilo pravično, da bi država subvencionirala višji del nadomestila, se pravi, da država subvencionira 60 %, delodajalci pa 40 %. Zakaj? Ne zato, kot je povedal nedavno en kandidat za ministra, ampak zato, ker menimo, da prva stvar, ki jo bo pravzaprav delodajalec naredil, je to, da bo hotel zmanjšati stroške na račun zaposlenih. Kaj pa bo drugega naredil?! Zato se nam zdi korektno, da pač država prevzame 60 %, 40 % pa delodajalec.   O študentskih domovih in študentih je nekaj govoril že Aljaž. Jaz bi kljub temu kot bivša direktorica študentskih domov, ki so javni zavod in pravzaprav preživijo in svoje prihodke dobivajo iz naslova najemnin študentov, predlagala, da tudi javni zavodi lahko koristijo te ukrepe zakona, ker nam se bo sistem sesul. Zato opozarjamo, da ni smiselno z danes na jutri ad hoc sprejemati stvari, ampak jih celovito pogledati in jih tudi premisliti, četudi še to traja eno uro ali pa dve uri bolj dolgo.  Zato vas vljudno vabim, spoštovani kolegi v koaliciji, da podprete amandmaje, ki smo jih vložili, kot rečeno, združena opozicija, Levica, LMŠ, SD, in rešimo zadevo zdaj, ker jo boste drugače vi morali reševati jutri. To bi pa vam tudi mi radi, da rečem po domače, prišparali. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Še kdo? Začnemo z listo.   Prvi ima besedo kolega Aleksander Reberšek. Ga ni. Verjetno napaka pri prijavi.   Kolegica Iva Dimic.
Hvala lepa.  Lepo pozdravljeni v teh težkih razmerah, v katerih se je Slovenija znašla zaradi koronavirusa, v razmerah, na katere sem takrat pred 14 dni opozarjala kot opozicijska poslanka predsednika Vlade Marjana Šarca, da je treba nekaj narediti. Pa se je izkazalo, da zadeve niso bili tako, bom rekla, vse pripravljene. Pa vendarle, današnji predlogi, o katerih govorimo, so bili že en teden nazaj medresorsko usklajeni, tako da danes prihajajo vedno novi in novi amandmaji, pa tudi sama prejemam veliko pošte. Zdi se mi, da je prav, da povemo, da se je vlada hitro odzvala na razmere, da je prav, da se je pozvalo, da tisti, ki nimajo res obveznega dela in nujnega dela, ostajajo doma in da se je v tem primeru zgotovilo tudi plačilo, da ostajajo doma. Nihče ni rad doma, to vemo, pa vendarle se mi zdi, da s tem bomo največ naredili drug za drugega in vsak zase.   Kar se tiče samostojnih podjetnikov. Res je, veliko pisem smo dobili na naše elektronske naslove in lahko rečem, da sočustvujem z vsemi, ki so se zaradi koronavirusa znašli v težki situaciji, v neki osebni stiski, tudi finančni stiski. Odlog prispevkov za tri mesece je na nek način razumno dejanje in ga podpiram, ker se bo potem tudi pokazalo kakšne so nadaljnje potrebe. Jaz upam, da se bodo stvari v treh mesecih normalizirale. Kako se bo potem vse odvijalo naprej, mislim, da je še vse odprto, in je prav, da se že na začetku začnemo odgovorno obnašati tudi do javnih financ. Tudi do denarja vseh, nas vseh. Od tega bo odvisno, kako bomo tudi po tej epidemiji lahko ponovno zagnali gospodarstvo, nova delovna mesta. Veste, kako pravi star slovenski pregovor: varčevati takrat, ko je, ne varčevati takrat, ko ni nič. Tako da je treba to vzeti v obzir. Nobena stvar, pa še enkrat povem, ni dokončna. Imajo dve leti možnosti odplačila. V tem času se bo pokazalo, kako, na kakšen način kaj se bo, lahko ne nazadnje tudi odpisalo ali poračunalo. Skratka, zadevam moramo slediti in biti tankočutni, socialni, razumni tudi do javnih financ in do tega, da potrebujemo denar za še kar nekaj časa, če se bi slučajno v primeru epidemije stvari zavlekle. Biti odgovoren, še enkrat, do sebe, do drugih, do okolice. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima kolega Kordiš. Pripravi se kolega Han.
Hvala za besedo.   Jaz mislim, da je sila neodgovorno do javnih financ, da se za te omeje vire, s katerimi razpolagamo, dela na tak način, da se javne finance usmerjano v že v tiste, ki že sedaj imajo vsega dosti in jim tudi v času korone ne bo nič hudega, razne GZS-jevce, kapitaliste. Le na tak način se je ta interventni zakon, ki ga obravnavamo, lotil reševati situacijo korona krize. Kapitaliste je vzel prve v bran, ki imajo že zdaj vsega dosti. Delavski razred, običajni šihtarji, espejevci so pa tisti, ki bodo potegnili ta kratko.   Kako ravnajo delodajalci v razmerah epidemije, sem nekaj konkretnih primerov predstavil že včeraj na odboru, za današnjo sejo sem si jih pripravil še več. Na socialnem omrežju Instagram obstaja profil Delozlom, na katerega se z opisi svojih situacij obračajo delavci, ali so to delavci prekarci ali so to običajni zaposleni, in tudi v času epidemije na Delozlomu dobivajozelo veliko pritožb s strani delavcev.   Vam bom prebral nekaj takih. »Delam v trgovini. Iz uprave sporočijo, da je promet padel zaradi korone in da naj začnemo pri delu bolj varčevati na materialu, ki ga uporabljamo – lepilni trak, sponke, papir. Na koncu še enkrat povejo, naj varčujemo in bodimo skromni, ne spomnijo pa se, da bi vsaj rekli naj čuvamo svoje zdravje, če nam že nobenega razkužila niso poslali v trgovino, kljub temu da se je zanj prosilo. Samo da je promet, samo da je denar, zdravje zaposlenih itak ni pomembno.«   Temu delodajalcu boste zdaj namenili še javne finance – zakaj? Ker tako super skrbi za zdravje zaposlenih, da obrati, ki niso nujni, še kar delajo samo zato, da šefi dobiček vlečejo?   »Proizvodnja. Cca 55 zaposlenih ni baš cifra, ampak vseeno konstantni stiki itd. Vodstvo ima vsak ponedeljek sestanek kako in kaj. V teh razmerah bi se pričakovalo, da bodo valjda, tako kot je navada, organizirali sestanek, ki je varen za vse udeležence in obravnavali trenutno stanje ter sprejeli ukrepe za boj proti covidu-19. Kaj oni? Skenslajo sestanek, ker je preveč rizično, delavci pa kot kreteni v službo«.   Naslednja. »Kljub pandemiji moramo delavke v proizvodnji Iskra Mehanizmi v Kamniku še vedno delati normalno. Znano je, da je v enoti naše firme v Lipnici proizvodnja zaradi okuženega ustavljena, v Kamniku pa, kot da ni nič. Resda smo dobile napotke o negrupiranju med pavzami, a kaj, ko smo v proizvodnji v tesnem stiku druga z drugo in zaradi proizvodnega traku vsaka isti kos prime v roke vsaj dvakrat. V sobi, kjer delamo, pa nas je tudi več kot 30 hkrati. Ne vemo, kaj narediti in na koga se lahko obrnemo. Vodilne zanimajo samo kosi, že zdavnaj nam je jasno, da jih za naše zdravje ne zanima prav nič.« Koliko milijonov boste dali tej firmi – ubogemu delodajalcu, ki sredi epidemije tlači zaposlene kot sardine v linijo za proizvodni trak?   »Lep pozdrav. Sem delavka iz Gorenja. Prosila bi vas, da preverite, kakšna gužva je zjutraj pri prehodu na delo na kapiji, ko nam preverjajo vročino. V hali nas je po 200 drug ob drugem. Hvala za sodelovanje. Prosim, ker ne bi radi zboleli.«   Naslednja zgodba. »Moja starša delata v LTH. Danes zjutraj so dobili sporočilo o tem, kakšni ukrepi se bodo uvedli zaradi koronavirusa. Ukinili bodo kantino, nobenega kavomata več. Razdalja med delavci na traku mora biti 2 metra, čeprav jih na večini trakov dela po 6, trak je pa dolg približno 5 metrov. Zraven tega pa so zaprli garderobo in morajo prihajati v službo že oblečeni v delavske obleke in tudi iz službe morajo iti v delavski obleki. Edina opcija je, da se v avtu preoblečejo, ampak se jih večina carpoola po več skupaj. Zraven tega je pa stanje po WC grozno, vse je poscano, nobenega razkužila, nobene maske, nič jim niso dali. Meni se zdi to ogabno.«   »Mercator skladišče. Šef pravi, da zaradi izrednih razmer je delovna sobota. In jaz mu rečem, da me ne bo. Pridem včeraj na šiht, cca 70 folka na izmeno. Me vpraša, če vem, da je bila sobota delovna. Ja vem, ampak sem rekel šefu, da me ne bo. In glej ga zlomka, dobim disciplinski ukrep«. Ker človek ni hotel priti na izredno delovno soboto v času epidemije, ker se je bal za svoje zdravje. Izredno delovno soboto so sklicali šefi ravno zaradi epidemije.   Takih zgodb je neomejeno. In zdaj za zavarovanje dobičkov lastnikov teh firm vi namenjate prednostno javne finance, namesto da bi vse najbolj nepotrebne firme zaprli, zaščitili plače zaposlenih. To bi bilo odgovorno ravnanje z javnimi financami.   Da bi bilo v tem interventnem zakonu z javnim denarjem primerno rokovano in da bi se zaščitil delavski razred, ki najbolj potrebuje zaščito, smo v Levici predložili amandmaje že včeraj na odboru, pa so bili zavrnjeni, za to sejo – v združeni vrsti opozicije. Skupaj s SD in LMŠ smo se vsi podpisali pod to, da so do državne pomoči upravičeni tudi delavci v društvih, organizacijah, javnih zavodih in ustanovah – 9 tisoč 300 ljudi, ki ne delajo zgolj v profitnem gospodarstvu. Olimpijski komite Slovenije pravi, da bi to naredili; Rdeči križ pravi, da bi to naredili; CNVOS pravi, da bi to naredili; Zveza prijateljev mladine; Nacionalni forum humanitarnih organizacij; sindikalne centrale. Dajmo podpreti ta amandma, naberimo glasove in pomagajmo tudi zaposlenim v tistih inštitucijah, ki niso samo proizvodni trak.   Enako je treba pomagati samozaposlenim, delavcem prekarcem – odpisati jim prispevke za naslednje 3 mesece. Ne jih samo kreditirati, odpisati prispevke. Pa seveda 80-odstotno nadomestilo za vse delavce, ki zaradi korone ostajajo doma in ne morejo na delo, ne glede na to, če ne morejo na delo zaradi tega, ker je javni prevoz ukinjen ali ker morajo vahtati svoje otroke, pa so zdaj zaradi tega deležni 50-odstotnega nadomestila. Naš amandma jim namenja 80-odstotno nadomestilo. Mislim, da toliko politične volje in toliko poštenosti do delavskega razreda v tem državnem zboru bi pa res morali najti, v kriznih časih še posebej. Hvala.
Hvala.   Besedo ima kolega Han, pripravi se kolega Trček.
Hvala lepa.   Veliko je zgodb in vsak dan so nove zgodbe ali s strani delavcev ali s strani samostojnih podjetnikov ali s strani drugih podjetnikov ali s strani društev, zavodov. Vsi se ta moment sploh spoznavamo s krizo, ki je res prišla v to državo in ta svet nenapovedano, če smo čisto odkriti. Zato je prav, da se vsi skupaj trudimo, da se vlade, da se države trudijo, da čim prej saniramo nastalo škodo. Verjetno bo takih zakonov, podobnih zakonov še kar nekaj, in bo treba sprejemati odločitve iz dneva v dan. Če samo vemo, da je, hvala bogu, ECB prejšnjo noč sprejel, da bo v evropski sistem spravil 750 milijard tako imenovanega helikopterskega denarja, si bodo verjetno lahko države iz tega nekaj pomagale.   Poglejte, mi smo zaradi zdravja, ki je prvo in najbolj pomembno, sprejeli ukrepe, da smo nekatere gospodarske absolutno zaprli. In ti subjekti, gostinci, turisti, frizerke, avtomehaniki, mali avtoprevozniki, avtobusni prevozniki, ti že en teden nimajo niti enega dohodka. Mislim, da bi bilo najbolj modro, da bi tem za tri mesece odpisali prispevke in potem z likvidnostnim denarjem čez tri mesece pomagali, da bodo prišli na zeleno vejo. Isto za društva, ki se ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo, ki imajo tudi zaposlene ljudi.   Jaz se ne strinjam s tem, kar je rekel Miha, da je treba vse tovarne zapreti. Tam, kjer so delavci zaščiteni, kjer lahko delajo, hvala bogu, da se tovarne sukajo. Če bomo nekatere tovarne zaprli, jih nikdar več ne bomo zavrteli. Mi eno hrastniško steklarno, kjer so peči, ne moremo zapreti, ker če jo zapremo, smo jo zaprli za leto, dve leti. Zato je treba delati na zaščitnih sredstvih. Ne na tak način, kot so jih zdaj nabavljali, da tovornjaka ni, da šoferja ni, s tem se strinjamo, ampak treba je v bistvu biti relativno hiter.   Mi smo z Levico in z LMŠ vložili amandmaje. Predlagamo, da se na takšen način, kot smo jih mi vložili, tudi sprejmejo. S tem pomagamo v prvi fazi tem najbolj ogroženim skupinam ljudi in potem sprejmemo druge ukrepe, ki jih bo verjetno treba še sprejemati. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima Franc Trček.
Hvala.   Poglejte, mi se v osnovi zdaj končno soočamo s strukturo našega gospodarstva. Ker eno sedmino predstavljajo samozaposleni, ker večina gospodarstva predstavljajo mikro in majhna in podizvajalska podjetja, ker že leta vemo, da dobiček ustvarjajo večja podjetja. In to je neka zgodba, s katero se moramo soočiti, in se strinjam s tem, kar sta rekla Matjaž in Miha.   Jaz sem se pogostokrat z mojimi malimi revolucionarji kregal, ko sem rekel, veste, saj večina podjetnikov v Sloveniji so, če uporabim Mihov izraz, šihtarji, ki imajo še samo kakšen kredit več na hrbtu, in tega se moramo zavedati in se s tem ukvarjati.   Drugo. Šel sem v lokalno štacuno, sem naravoslovno matematični tehnik, če hitro pogledam cene, se eni gredo že vojno dobičkarstvo. Cene živil je treba vrniti, se mi zdi, da se tudi moramo odločiti, ali je to 1. marec ali kakorkoli, in jih dejansko zamrzniti. V takih kriznih časih se moraš iti to, kar se imenuje risk management. Mi imamo pač neke strukture družbe, ki morajo delovati: od trgovin, preko gasilcev, preko zdravstvenih zavodov in tako naprej. In tudi te ljudi moramo čuvati. Moramo jih samozaščititi in moramo jim omogočiti turnuse, skrajševanje delovnega časa, tudi neke počitke vmes in se mi zdi, da se s tem dejansko nihče resno še ni začel ukvarjati. To je naloga politike onkraj tega, da bo vsak od nas rekel, da se jim zahvaljujemo, kar se jim seveda zahvaljujemo.   Za številne je bila kriza že pred to epidemijo, ker mi živimo politično ekonomijo krize. To bo nek razmislek, ki ga bomo dejansko morali dati skupaj tako v Sloveniji kot v EU in še kje. In to je neka pot. To je tisto, če spet citiram Alenko Zupančič, da se moramo med krizo premisliti, da bomo po krizi rekli, kaj je nedopustno. In večino tistega, kar je Miha bral, je nedopustno. In vemo, da je nedopustno in da rečemo že med krizo in po krizi, da tega nočemo imeti več, da takšnega gospodarskega sistema ne bomo imeli več. In to je naloga politike. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima kolega Vojko Starović.
Hvala lepa, predsedujoči.   Ko poslušam te današnje razprave, bi malce svetoval, da bodimo pri teh zadevah, pri teh zakonih, ki jih bomo morali še spreminjati in še sprejemati v tej situaciji, previdni in pozorni. Niso vsi samozaposleni ali vsa podjetja ali vsa društva ali pa zavodi v istem položaju. Kolegica govori o frizerkah in da se tega zavemo. Imamo pa tudi zgodovinsko izkušnjo. Da so se dobički privatizirali, ajde, gremo, vse dobičke smo pobrali. Ko so pa težave, dajmo to socializirati. In sedaj smo na tem, da moramo neke stvari socializirati. Saj je prav, se strinjam, ampak tisti, ki so močnejši, jaz vam povem, nekateri samozaposleni so prekleto močni, komot bodo preživeli to obdobje brez najmanjše težave. In tudi marsikatero podjetje imajo akumulirano in tudi podjetja v današnjem času proti kriznim letom, ki so sledila krizi leta 2008, ko so bila vsa podjetja prezadolžena. Bi se strinjal s tistimi, ki so v razpravi rekli, da je treba tudi čuvati našo državno blagajno. Čeprav bodo dobili pomoč, ampak pretiravati pa ne smemo. Ko bomo sprejemali te ukrepe in ko jih bomo še dodeljevali se je treba ozreti na zelo različno in pestro strukturo oseb oziroma podjetij, pravnih in fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s podjetniško dejavnostjo, da nas ne zanese, da bomo pustili, da ostanejo dobički privatizirani, izgube bomo pa socializirali. Za toliko nimamo sredstev in bogastva.   Še nekaj moramo povedati. Ko danes poslušam o delavskem razredu, mi je to težko poslušati, ker razumevanje delavskega razreda kot nekega enotnega, ne velja že vrsto let. Pa tudi o kapitalistu kot takem težko govorimo. Imamo podjetnike, imamo lastnike, ampak v vseh delniških družbah, v vseh večjih družbah je veliko lastnikov. V bistvu so to družbeni subjekti, ki se družbeno vodijo. Vodijo jih profesionalne uprave in tako naprej. Ne odločajo neki kapitalisti. In tudi glede delavskega razreda bi vprašal, ali mi, ki nimamo svojih podjetij, ali mi spadamo v delavski razred – mi poslanci, recimo, pa tudi druge strukture zaposlenih, intelektualne. Mislim, da je to zelo socialno razčlenjena zadeva. Tako da tega klasičnega delavskega razreda, o katerem tudi danes razpravljamo, jaz ne vidim. Zato moramo tudi tu videli velike ločitve, tako kot sem rekel, in pri podjetjih in pri samozaposlenih.   Tako da bi jaz malce svetoval pri zdajšnjih ukrepih razmislek, da dejmo pomagati, dajmo interventni zakon, dajmo spraviti zadeve, ampak bodimo pri širjenju pravic in obsegov bodimo malce previdni, da ne zaidemo. Zopet pa poudarjam, kar sem že prej povedal, ni toliko več pomemben finančni kapital, kakor je človeški kapital. Tehnologija in neke stvari so šle tako naprej, če pogledamo tržno kapitalizacijo nekaterih tehnoloških podjetij, bomo videli, da tam oprijemljiv finančni kapital, tisti, ki ga lahko primemo, predstavlja samo 10 %, 90 % je pa neotipljiv kapital, bi rekel, je človeški, je intelektualni. Na tega moramo zelo paziti in ta postaja ekstremno pomemben za naprej. Hvala lepa.
Podperdsednik Branko Simonovič
Hvala lepa.   S tem zaključujem razpravo k tema dvema amandmajema. Želite še enkrat? Samo trenutek. Prosim za prijavo. Hvala lepa.   Jani Prednik ima besedo.   Izvolite.
Predsednik, hvala za besedo.   Marsikaj je že bilo povedano, pa še enkrat, samo za zaključek. Neki koraki v smeri rešitve tega problema so bili storjeni, vendar pa smo v SD prepričani, tako kot tudi v LMŠ in Levici, ki smo predlagali ta amandma za popolno oprostitev teh prispevkov, da bi bil to pravi korak. Vsem tem espejem so prihodki in dohodki padli na takšno raven, da tudi potem, po treh mesecih tega odloga, kot ga predlaga Vlada, ne bodo zmožni plačati za nazaj. Zato dajmo še enkrat narediti razmislek, v SD smo za to, da se to popolnoma oprosti, enako kolegi v Levici in LMŠ, in apeliramo tudi na vse ostale poslanske skupine, da do glasovanja opravijo še enkrat razmislek in da naredimo ta korak in pomagamo tem espejem tako, kot je treba. Hvala.
Podperdsednik Branko Simonovič
Hvala lepa.   Besedo ima Lidija Divjak Mirnik.   Izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Ker imam zelo malo časa bom samo opozorila še na eno zadevo. Sama prihajam iz Maribora. Vemo, da ljudje iz Maribora delajo v Avstriji. Dajmo zdaj tukaj trikrat ugibati, koga bodo avstrijski delodajalci prvega odpustili v Magni pa še kje druge. Mi bomo imeli v Mariboru jeseni socialno atomsko bombo, zato vljudno prosim vse člane koalicije, torej Desus, NSi, SMC pa SDS, dajte razmisliti o tem, da podprete amandma, ki smo ga pripravili. Hvala lepa.
Podperdsednik Branko Simonovič
Hvala lepa.   Besedo ima mag. Andrej Rajh.   Izvolite.
Hvala lepa.   Res je današnja situacija resna in mi moramo kot politika izkazati enotnost in složnost. Bi pa želel poudariti, da smo izpustili eno zelo veliko skupino naših sodržavljanov, to so upokojenci. V primeru, da njihovi otroci, sinovi, hčere in vnuki ne bodo imeli prihodkov in bodo finančno ogroženi, jim bodo seveda starši nesebično pomagali in ponovno bo vso breme te krize padlo na upokojence. Mislim, da ni prav, da nova vlada, tudi stranka Desus, teh ukrepov, ki so socialno naravnani, ne razume, da jih ne vidijo. V bistvu gre za prikrito vpeljevanje Zujfa na račun najšibkejših v naši družbi in jaz vsekakor pozivam vse tu prisotne, da ukrepajo za dobrobit vseh, od delovnoaktivne populacije, ki mora biti tista, ki ustvarja, da ne bo vso breme tako kot leta 2013 oziroma še pred tem padlo na upokojence. Hvala lepa.
Podperdsednik Branko Simonovič
Hvala lepa.   Besedo ima Karmen Furman.   Izvolite.
Hvala lepa za besedo.   Jaz sem poskušala biti dober zgled, nisem se mislila oglasiti, glede na to, da je situacija takšna, da vendarle opozarjamo ljudi, da se čim manj družimo, ampak vendarle tukaj po drugi strani dva dneva že na veliko parlamentiramo pa poskušamo sprejemati interventne zakone, ki so nujno potrebni. Kolegi iz opozicije, moram se odzvati, da se mi resnično ne zdi korektno, da v takšni situaciji moramo poslušati tako na odboru kot danes tukaj na sami seji bralne vaje kolega Kordiša, pa po drugi strani piar akcije s strani strank, za katere vemo, da so še ne dolgo tega bile v vladi, pa so pustile resnično katastrofalno stanje, ki ga mora sedanja vlada popravljati. Govorim o področju zdravstva. Res je, trenutno je kriza, ki se kaže v gospodarstvu, tako za samozaposlene kot na drugi strani tudi za gospodarske družbe. Če je kolega iz Levice povedal nekaj zgodb, kaj se dogaja pri samozaposlenih v tem času v tej krizi, moram povedati, da žal situacija ni nič drugačna tudi pri gospodarskih družbah. Tudi tam se opozarja na problematiko, kaj se bo zgodilo, kako naj oni plačajo oziroma si zagotovijo denar za plače zaposlenih, če pa ni denarnega toka. Tukaj se je treba zavedati, da kriza se kaže povsod. Ampak največja kriza je trenutno na področju zdravstva. Novo izglasovana in potrjena vlada se resnično trudi na tem področju popraviti stvari, ki so nastale v tej situaciji. Govorim o pomanjkanju zaščitnih mask, pa vemo, katera vlada je bila velikodušna za tujce na tem področju in s kakšno situacijo se trenutno srečujemo. Govorim tudi o pomanjkanju druge zaščitne opreme. In, ja, tako kot je dejala kolegica iz opozicije in nedolgo tega iz koalicije, sistem se bo sesul – ampak če ne bo vlada ukrepala, in, hvala bogu, da ukrepa tako, kot sedaj ukrepa – najprej na zdravstvenem sistemu. Če se bo sesul na zdravstvenem sistemu, potem si raje ne predstavljajmo, kakšni črni scenariji bodo sledili v tej naši državi.   Glede na to, kako so kolegi iz opozicije še nedolgo tega trdili, kako konstruktivno bodo delovali, in glede na to, kakšna je situacija, jaz resnično upam, da bodo konstruktivni v tej krizi, ki jo trenutno imamo. Treba se je odgovorno obnašati, odgovorno tudi do javnih financ. Ti interventni ukrepi, ki so trenutno danes pred nami, so prvi interventni ukrepi. Tudi predsednik vlade je nedolgo nazaj potrdil, da krovni zakon za to področje še prihaja, da se pripravlja. Po drugi strani pa vendarle pustimo vladi, da najprej rešuje tiste stvari, ki so sedaj nujno potrebni za življenje ljudi. Govorim o tem, da situacija je resnično, resnično alarmantna in dajmo narediti en korak v tej smeri tukaj v tem parlamentu, da pokažemo, da znamo biti enotni, da v takšnih situacijah, ki se trenutno nahaja naša država, znamo stopiti skupaj in potrditi te interventne zakone in narediti nekaj dobrega v tej smeri.   Pol dneva smo se danes na financah usklajevali glede interventnih zakonov, ki še prideta kasneje v obravnavo, in tudi tukaj bodo pozitivne posledice za gospodarstvo. Poleg tega interventnega zakona, ki se tiče plač in prispevkov, prihaja še interventni zakon za področje kmetijstva, pravosodja, javne uprave itd. Je en specifičen poseben čas, čas krize in tudi zaradi tega se sprejemajo ti zakoni po nujnem postopku in resnično apeliram na kolege iz opozicije, da vendarle tukaj postopate konstruktivno in podprete vlado v teh ukrepih. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Replika. Izvolite.
Hvala.   Kolegica, ne vem, če ste vi poslušali naše razprave. Mislim, da so vse poslanske skupine rekle, da bodo podprle ta zakon. Zdaj če nekdo od poslancev vidi neke pomanjkljivosti, pa recimo, da vemo, da samozaposleni ne bodo tri mesece dobili nobenih prihodkov pa ne bodo mogli živeti, se mi zdi, da bi vsak poslanec moral imeti nekakšne moralne note, da bi na to opozori. Mislim pa, da smo danes vse poslanske skupine rekle, da bomo podprle zakon. In več kot podpreti ta zakon, mislim da ni možno. Imamo pa menda pravico, da povemo, kaj je narobe. Hvala.
Repliko ima tudi Jani Prednik.   Izvolite.
Hvala za besedo.   Z vsem spoštovanjem, kolegica, tudi mi smo rekli, da bomo zakon podprli. Še enkrat smo samo apelirali, da se še enkrat razmisli v tej smeri in mi smo tudi rekli, da bomo konstruktivna opozicija, kar pa ne pomeni, da ne bomo smeli debatirati in svojih predlogov dati na dnevni red.  Tako da to ni nič kaj destruktivnega, samo še enkrat razmislek vsem poslanskim skupinam, ki pač tega amandmaja ne podpirate, da bi naredili razmislek in ga morda podprli. To je vse.
Hvala lepa.  Besedo ima predstavnica Vlade, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospa Mateja Ribič.   Izvolite.
Mateja Ribič
Hvala lepa za besedo.  Bom zdaj malo bolj hitro govorila, da mi ne bo časa zmanjkalo tako kot na začetku. Šla bom kar po vrsti, ker sem si zapisovala vaše pripombe.   Najprej bi želela res to pozdraviti, gre za državotvornost, vaše sodelovanje, da boste podprli ta zakon. Mislim da se vsi zavedamo, da ukrepi so potrebni. Se pa tudi mi zavedamo, da bo določene ukrepe še treba sprejeti. Na začetku ste govorili, da se delajo stvari prehitro, da bi bilo mogoče počakati kakšen dan. Ampak ravno iz tega razloga, ker ne želimo stvari narediti prehitro, določene zadeve v današnjem interventnem zakonu niso zajete.   Predlagali ste tudi, da bi bila zajeta notri društva, zavodi, humanitarne ustanove. Mi se strinjamo, da ne smemo pozabiti na te deležnike, ampak zadeva je tukaj zelo kompleksna. Tudi včeraj na odboru smo o tem govorili. Tukaj gre za problem dvojnega financiranja. Veliko društev, zavodov, humanitarnih ustanov že dobiva sredstva iz državnega proračuna in je zelo težko narediti neko ločnico med tem kdo bi bil do tega upravičen in kdo ne. Do danes pa ni znal še noben povedati rešitve, kako bi to naredili. Tudi v amandmaju je to predlagano, da se naj poskrbi tudi za njih, ampak rešitve na kakšen način, kako bi zajezili to dvojno financiranje, pa vsaj jaz nisem videla. Želim na tem mestu povedati, da bo to še predmet razprave, predmet usklajevanj. Kot je bilo povedano že včeraj, namen je, da bi vsako ministrstvo poskrbelo za svoja društva, svoje javne zavode, svoje humanitarne organizacije, ker jih najbolj poznajo in najbolj poznajo njihov način financiranja.   Potem se je zelo veliko govorilo tudi o oprostitvi plačila prispevkov in da odlog ni zadosten ukrep. Jaz mislim, da glede na to, da je odlog predviden do leta 2022, da je še dovolj časa tudi za drugačne ukrepe. V tem trenutku je namen vlade, da finančno razbremeni vse samozaposlene. In z odlogom se jih bo finančno razbremenilo, ker oni zdaj ne bodo rabili razmišljati o tem, ali bodo v tem mesecu imeli za plačilo prispevkov ali ne bodo imeli. Važno je, da se zdaj s tem ne obremenjujejo. In tudi za to bo prišel še čas, če se bo ugotovilo, da je to potrebno, da se razmišlja tudi v tej smeri, kar ste danes predlagali. Moramo se tudi zavedati, da so prispevki namenski, prispevki gredo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, gredo za zdravstveno zavarovanje in tukaj se je treba potem tudi vprašati, kaj bo s pokojninsko dobo in kaj bo z zdravstvenim zavarovanjem teh oseb. Ravno zaradi tega je ta zadeva tako kompleksna, da je ne moremo narediti z danes na jutri, ampak, kot sem že rekla, imamo dovolj časa, da se to še naredi in da se na njih ne pozabi.   Veliko je bilo danes govora tudi o tem, da se zahvaljujete vsem zdravstvenim delavcem, vsem delavcem na poštah, na banki, na bencinskih servisih, v živilskih trgovinah. Pozabljeno pa je bilo na eno zelo veliko skupino ljudi, in sicer na vse zaposlene v domovih za starejše. V domovih za starejše niso zaposleni samo zdravstveni delavci in niso sedaj v službah samo zdravstveni delavci, ampak da vse lepo teče in da se skrbi za najranljivejšo skupino v naši državi, morajo prihajati na delo tako zaposleni v kuhinji, v pralnici, gospodinje, čistilke, fizioterapevti, delovni terapevti. Tako da bi se jim tudi jaz na tem mestu želela zahvaliti v imenu vlade in v svojem osebnem imenu za njihovo res izredno požrtvovalnost v tem času. Ravno tako so tukaj tudi zaposlene iz oskrbe na domu, ki se jih tudi nikoli ne omenja, ampak tudi one skrbijo za najranljivejšo populacijo sedaj v tem času, saj vemo, da so starejše osebe najbolj dovzetne za ta virus.   Kot je rekel že poslanec gospod Horvat, razumemo in slišimo vse, vse, kar je bilo danes povedano. Zadeve se proučujejo. Moramo pa gledati tudi na to, da je sistem vzdržen. Zaenkrat številke kažejo na to, da je sistem vzdržen na 40 % financiranja, ko je odrejena karantena s strani Ministrstva za zdravje, pa na 100-odstotno financiranje oziroma subvencioniranje s strani države.   Tukaj moram reči, da se tudi strinjam z gospo Divjak Mirnik, ko je rekla, da se bo sistem sesul. Jaz se s tem strinjam, da se bo sesul. Ampak sesul se bo tudi, če bomo šli v prevelike ukrepe oziroma v preveč obsežno porabo javnih financ.   Glede samega gospodarstva je bilo omenjeno, da podpiramo samo kapitaliste. V zakonu, jaz sem še enkrat pogledala zakon, v zakonu v bistvu piše, da so to gospodarske družbe, nikjer ni rečeno, da se bo podpiralo, tako kot je bilo rečeno, samo tiste, ki izkoriščajo svoje zaposlene. Gre za gospodarske družbe. Pomagalo se bo samostojnim podjetnikom. Z ostalimi ukrepi, ki jih bo pripravila Vlada pa se bo pomagalo tudi ostalim deležnikom, ki ste jih danes omenili.   Če se stvari hitijo, se zelo hitro spet na koga pozabi. Mislim, da je bilo pozabljeno v tem sistemu in danes tudi na kmete, ki jih ni nihče omenil. In tudi za njih se pripravljajo posebni ukrepi, da se bodo vključili v ta sistem pomoči države.   Glede izgube strehe nad glavo in izgube doma bi želela tukaj poudariti, da ima država vzdržen sistem socialnih transferjev. Če bi prišlo do tega, da ljudje doma res nimajo kaj dati za v lonec in da izgubijo streho nad glavo, so tukaj druge stvari in socialni transferji, ki bodo tem ljudem pomagali.   Glede upokojencev bi želela poudariti, da je zagotovljeno, da bodo stekli vsi transferji upokojencev. Pokojnine bodo izplačane, ta denar bodo dobili. Tako da bi se na njih nekako pozabilo, se ne morem strinjati.   Pri tem zakonu je bistvo to, da gre za ohranjanje delovnih razmerij oziroma za preprečevanje tega, da bi delodajalci zaposlene pošiljali na zavod za zaposlovanje, da bi jim dajali odpovedi iz poslovnih razlogov in bi bili potem seveda v celoti v breme državi. Tukaj ne gre za subvencioniranje dejavnosti, ampak gre izključno za subvencioniranje tega, da se ohranjajo delovna razmerja.   Glede samega nadomestila, da bi vsi imeli 80-odstotno nadomestilo, kot sem že prej rekla, je treba gledati, da bo sistem vzdržen. Samo višjo silo ureja zakon o delovnih razmerjih, ki je bil že tudi kar nekaj časa sprejet. Zakon o delovnih razmerjih je tisti, ki govori, da je višja sila 50 %, ostalo je 80 %.   Veliko je bilo danes tudi govora o tem, da se na vas obrača veliko samostojnih podjetnikov ravno zaradi tega odpisa prispevkov in da to ni zadosten ukrep. Tudi jaz sem govorila kar z nekimi samostojnimi podjetniki in dobila tudi nekaj elektronskih sporočil, kjer pa moram reči, da so bila tudi razumna sporočila, kjer je bilo rečeno, važno, da me sedaj razbremenite, da ne rabim skrbeti ali bom imel za plačilo prispevkov ali ne bom imel. In to je zagotovljeno v tem zakonu vse do leta 2022. Tako da v primeru, da bo potrebno, videlo se bo, koliko časa bo trajala ta kriza, koliko časa bo tukaj pri nas virus, koliko časa bodo potrebni ti ukrepi in potem se bo razmišljalo tudi od tukaj naprej.  Mislim, da to je bilo v zvezi s temi amandmaji, ki so bili danes vloženi s strani opozicije, odgovorjeno. Jaz bi se v bistvu še enkrat želela vsem zahvaliti, da razumete situacijo, da podpirate ta zakon, razumem, da imate še dodatne predloge. Kot je bilo rečeno že včeraj na odboru, o vseh teh dodatnih predlogih se bo razmislilo, se bodo preučili, ampak z danes na jutri žal ne gre. Z danes na jutri je bilo možno narediti to, kar je danes na mizi. Hvala lepa.
Podperdsednik Branko Simonovič
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Prosim za prijavo.   Besedo ima Matjaž Nemec.
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovana državna sekretarka, hvala za vaše podane odgovore.   Seveda izredni časi zahtevajo izredne ukrepe. Nismo še na skrajni meji, ampak bijemo dve bitki. Ena gre … / izklop mikrofona/
Podperdsednik Branko Simonovič
Vaš čas je potekel.  Besedo ima mag. Andrej Rajh.   Izvolite.
Hvala lepa za besedo.   Spoštovana gospa državna sekretarka, hvala za resnično izčrpne odgovore, vendar mislim, da nisem bil pravilno razumljen. Jaz sem želel izpostaviti stisko slovenskih državljanov v primeru, ko bodo upokojenci morali skrbeti za otroke, ki ne bodo imeli ustreznih prihodkov. Spomnimo se, ogromno upokojencev je v domovih za starejše, za onemogle, potrebujejo pomoč in nekaterim upokojencem morajo otroci sofinancirati oskrbo na domu. Na to zadevo se je popolnoma pozabilo, spregledalo, lahko tudi iz objektivnih razlogov hitenja, zato bi na te zadeve morali nekako pomisliti. Tu so tudi samozaposleni, ki nekako pomagajo upokojencem z različnimi storitvami, kot ste sami pravilno omenili. Mislim, da je to področje, ki mu je treba nameniti posebno pozornost. Vemo, da je domska oskrba draga, še posebej za upokojence, ki potrebujejo dražji nivo uslug, kot so na primer dementne osebe. V primeru, da se bo otrokom, torej aktivnim prebivalcem zmanjšal razpoložljiv prihodek tudi glede na ukrepe, ki jih predlagate, bo to zadevo treba nekako urediti, da ne bi upokojenci, to so naši starši, dedki in babice ostali brez potrebne oskrbe, kot ste sami povedali, opozorili ste na številne zaposlene v teh domovih, ki se razdajo nesebično za to skupino prebivalcev. Zato bi tudi nekako apeliral, da na to situacijo, v kateri je preko 10 tisoč, 20 tisoč naših sodržavljanov, ne pozabite, ker dejansko gre posredno na nek način za Zujf. V SAB se za to ranljivo skupino ljudi še posebej zavzemamo in tudi na vas apeliramo, da jih ne pozabite. Hvala lepa.
Podperdsednik Branko Simonovič
Hvala lepa.  Predstavnica Vlade, izvolite.
Mateja Ribič
Na to, kar ste v bistvu sedaj povedali, bi želela samo pojasniti oziroma obrazložiti, da če nas zdaj slučajno gledajo in poslušajo tudi tisti, ki so v domovih za starejše, da to, če njihovi svojci ne bodo mogli plačevati položnic oskrbe, da to ni razlog, da bi oni ostali brez oskrbe. Finančna situacija ni bila nikoli kriterij za sprejem v dom starejših. Tudi pri samem sprejemanju se to, koliko ima kdo denarja in koliko ne, ne sme gledati. Vas razumem, kaj ste želeli povedati, ampak samo v izogib temu, da ne bi v domovih za starejše stanovalci sedaj mislili, da če zavezanci za plačilo njihove oskrbe ne bodo mogli tega plačevati, da se jih pomiri, da ostanejo v domovih, kjer so, in da to ne bo vplivalo na to, da bodo morali iti domov. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Želite repliko? Izvolite.
Ja, repliko. Mogoče nisem bil pravilno razumljen. Mene skrbi, ker v bistvu so otroci dolžni skrbeti za starše, da se tukaj med otroci in starši ne bi vzpostavil en konflikt. Vemo, da starši pod nobenim pogojem ne želijo biti otrokom v breme. Če so pa po zakonu dolžni za njih skrbeti, potem se zna zgoditi, da dom otroke za ta del oskrbe, ki so jo dolžni sofinancirati, terja. Zato tudi apeliram, da se na te zadeve ne pozabi, saj nam je v SAB to zelo zelo pomembno.
Želi še kdo razpravljati o amandmajih, o katerih je odprta razprava?   Ugotavljam, da ne. Zato zaključujem razpravo.  V razpravo dajem 2. člen ter amandma poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus in amandmaje poslanskih skupin Levica, LMŠ in SD.  Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zato zaključujem razpravo.   V razpravo dajem 5. člen ter amandma poslanskih skupin Levica, LMŠ in SD. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zato zaključujem razpravo. V razpravo dajem 8. člen ter amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. V razpravo dajem 15. člen ter amandma poslanskih skupin SDS, SMC, Nova Slovenija in Desus.   Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.   O amandmajih bomo odločali danes v okviru glasovanj.  S tem prekinjam to točko dnevnega reda.     Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH NA TRGU KMETIJSKIH PRIDELKOV, ŽIVIL, ŽIVALI IN GOZDNO LESNIH SORTIMENTOV V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.   Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. S strani Vlade tukaj ni nobenega prisotnega. Prihaja. Gospa ministrica, vas čakamo.   Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavnici Vlade dr. Aleksandri Pivec, ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.   Izvolite.
Aleksandra Pivec
Spoštovani predsedujoči, spoštovani ostali poslanci!   Dovolite, da na kratko predstavim osnove zakona o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zakon se sprejema oziroma se predlaga z namenom zagotovitve nemotene in zadostne oskrbe prebivalstva s hrano v Republiki Sloveniji zaradi posledic epidemije nalezljive bolezni covid-19 in preprečitve širjenja virusne okužbe ter varovanja zdravja in življenja ljudi.   Kakšna je vsebina zakona, ki ga predlagamo? Z zakonom želimo v osnovi dati možnost za omejevanje prometa s kmetijskimi pridelki, živili in živalmi, namenjenimi za hrano ljudi. Potem želimo dati tudi pogoje za postavitev začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva v primeru, da zboli nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegovi ožji družinski člani in s tem se potem tudi prekine delo, želimo pa, da delo na kmetiji seveda nemoteno poteka tudi v teh primerih.   Z zakonom dajemo tudi podlago za začasno postavitev skladišč za živila in gozdno lesne sortimente v primeru, ko bi prihajalo zaradi motenj na trgu z blagom do začasne zaustavitve ali pa kakšnih kopičenj večjih količin, kjer bomo seveda nujno potrebovali dodatne skladiščne kapacitete. Zakon prav tako predvideva omejitve prometa z gozdno lesnimi sortimenti, tukaj gre za posledice večjih samacij v gozdovih, ki bodo nastajale v spomladanskem času zaradi prenamnožitve in pa širitve podlubnika.   Potem definiramo tudi ukrepe na področju veterinarstva, fitofarmacevtskih sredstev in semenskega materiala kmetijskih rastlin ter podaljšanje mandata organom Kmetijsko-gozdarske zbornice.   Kar želimo z ukrepi na trgu kmetijskih pridelkov, živil in živali? Predvsem želimo v primeru, ko bi prihajalo do motenj v preskrbi s prehrano do kakršnikoli nestabilnosti na trgu, ki bi nastajale kot posledica omejitev uvoza ali pa izvoza, dati možnost, da z dodatnimi odredbami, ki jih predlaga ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob soglasju z ministrstvom za gospodarstvo, ta promet z prehranskimi izdelki in pa živili na trgu omejujemo.   Predvidena je tudi omejitev višine cen posameznega kmetijskega pridelka v celotni verigi preskrbe s hrano, če bi bila ta cenovna razmerja motena zaradi različnih motenj na trgu, ki so posledica uvoza in izvoza ali pa nezmožnosti teh uvoznih in izvoznih poti prehranskih in živilskih izdelkov.   Določitev začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva v primeru bolezni gre na predlog nosilca kmetijskega gospodarstva ob tem, da ga imenuje potem ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Natančno definiramo seveda tiste naloge, ki jih sme opravljati. To so nujne naloge in pa opravila na kmetiji, zaradi katerih bi lahko prišlo eventualno do izpada pri pridelavi hrane.  Kar se tiče skladišč, sem povedala, gre za začasne postavitve, uporabo oziroma vzdrževanje objektov za namen skladiščenja kmetijskih pridelkov.   Glede gozdno lesnih sortimentov je prav tako postavljena podlaga, da se z dodatnimi odredbami lahko omejuje promet z lesnimi sortimenti v primeru, da bi prihajalo do motenj na trgu.   Potem predvidevamo še nekaj veterinarskih ukrepov, kjer določamo možnost sprememb v zvezi z roki za cepljenje živali in predvsem predvidimo drugačne postopke glede rednih veterinarskih ante in pa post mortem pregledov v primeru, ko prihaja tudi do zastoja v različnih klavnicah. Tu govorim namreč o nekih manjših klavnicah in v primeru, da ne bi bilo možno zagotavljati dovolj kadrovskih kapacitet, se to preusmerja v večje klavnice, kjer pa so ti pregledi zagotovljeni.   S tem zakonom prav tako podaljšujemo veljavnost izkaznic vseh tistih nosilcev, ki so jih pridobili za rokovanje s fitofarmacevtskimi sredstvi in predvidimo tudi ukrepe na področju semenskega materiala kmetijskih rastlin, ker oskrba s temi mora biti nemotena.   Podaljšanje mandata organov KZGS. Zgolj prestavljamo čas, ko bi se morale zgoditi volitve meseca aprila … / izklop mikrofona/
Hvala lepa. Vas čas je žal potekel.  Predlog zakona je obravnaval Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.  Stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil Franc Breznik.
Najlepša hvala, gospod podpredsednik.   Pred nami je Predlog zakona o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov. O razlogih za pripravo in sprejetje zakona so danes že govorili moji kolegi in kolegice. Izbruh okužbe z virusom covid-19 na koncu leta 2019 na Kitajskem se je februarja 2020 razširil tudi na območje držav Evropske unije in že na začetku zlasti v države Evropske unije, na katere meji Republika Slovenija. S predlogom zakona se ureja možnost omejitve prometa kmetijskih pridelkov živil in živali za namen hrane ljudi z namenom zagotavljanja zadostne oskrbe s hrano na območju ozemlja Republike Slovenije. Poglavitne rešitve tega zakona na področju trga s kmetijskimi pridelki, živili in živali lahko minister, ki je pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo, odredi naslednje ukrepe: omejitev ali prepoved dajanja na trg posamezne skupine, posameznega kmetijskega pridelka, živila ali živali za hrano ljudi na ozemlje druge države članice Evropske unije ali izvoz v tretje države; omejitev ali prepoved dajanja na trg posamezne skupine, posameznega kmetijskega pridelka, živil ali živali za hrano ljudi na ozemlje Republike Slovenije z območja druge države članice Evropske unije ali uvoz iz tretje države; omejitev višine cene posameznega kmetijskega pridelka, živil ali živali za hrano ljudi, ki se določi na enoto kmetijskega pridelka, živila ali živali.   Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lahko z odločbo o upravnem postopku določi začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva, če nosilec kmetijskega gospodarstva, člani kmetije ali zaposleni na kmetiji zaradi posledic virusa niso zmožni opravljati pridelave kmetijskih pridelkov ali izvajati reje živali. Začasnega upravljavca z njegovim soglasjem predlaga župan občine, na območju katerega je sedež kmetijskega gospodarstva, za katerega se določa začasni upravljavec, pri čemer upošteva vrstni red možnih upravljavcev, ki jih določa predlog zakona. O predlogu pa se praviloma posvetuje tudi s kmetijsko svetovalno službo.   Zakon med drugim predvideva tudi ukrep začasne postavitve, uporabe oziroma vzdrževanja objekta za namen skladiščenja kmetijskih pridelkov ali živil. Kot preventivni ukrep za preprečitev širjenja okužbe z virusom se predlaga tudi omejitev ali prepoved dajanja na trg gozdno lesnih sortimentov, sekancev ter lesnih paletov z območja druge države članice Evropske unije oziroma uvoz iz tretje države. Kot dodaten ukrep je tudi postavitev, uporaba in vzdrževanje objektov za namen skladiščenja gozdno lesnih sortimentov, posekanih v skladu z zakonom, ki ureja gozdove, v skladu z odločbami Zavoda za gozdove o sanitarni sečnji.   Zakon med drugim tudi določa, da za postavitev objekta za namen skladiščenja kmetijskih pridelkov ali živil ter objektov za namen skladiščenja gozdno lesnih sortimentov v skladu s predlogom zakona soglasja lastnikov zemljišč ali objektov oziroma drugih upravljavcev zemljišč ali objektov niso potrebna, prav tako se ne uporabljajo prostorski akti, predpisi, ki urejajo graditev objektov, ter drugi predpisi, ki urejajo posebne omejitve za postavitev objektov. O tem ukrepu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odloči z odločbo v upravnem postopku.  V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo Predlog zakona o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov podprli. Prav tako bomo podprli tudi do sedaj vložene amandmaje koalicijskih poslanskih skupin. Vem, da še prihaja en amandma, mislim, da stranke Levica, mislim, da bomo tudi tega podprli. Tako da se veselim, lahko bi rekel, da v teh zadnjih dneh ugotavljamo eno veliko enotnost tukaj v državnem zboru vseh političnih skupin. Toliko z naše strani.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca bo predstavil Nik prebil.   Izvolite.
Hvala lepa, podpredsednik. Spoštovana gospa ministrica, kolegice in kolegi!  V teh težkih časih je resnično pomembno, da ukrepamo hitro, ampak vseeno premišljeno ter tudi z možnostjo, da se do ukrepa opredeli tudi stroka. Na žalost je to vedno težje, saj v Državni zbor prihajajo zakoni tik pred zdajci, zaradi česar je poglobljena razprava skorajda nemogoča.   Cel svet se sooča s pandemičnimi razsežnostmi novega koronavirusa. Zaradi tega in glede na situacijo v državi je tudi Slovenija razglasila epidemijo. In ravno razglasitev epidemije je tudi omogočila, da se ukrepi bistveno hitreje sprejemajo, kar tudi se. A po našem mnenju vseeno kakšen dan prehitro. Spodbudno je sicer dejstvo, ki ga lahko zadnje dni slišimo, da ima Slovenija dovolj blagovnih rezerv, tako živilskih kot neživilskih. Rezerv pšenice imamo, recimo, za kar 6 mesecev, vseh rezerv pa kar za tri mesece nemotene preskrbe celotne države.   Ukrepi, ki jih je pripravila Vlada Republike Slovenije, so nujno potrebni. S tem se strinjamo, ampak vprašanje je, ali so dovolj premišljeni. To pa je že vprašanje za ministrico in njeno ekipo, saj se resne strokovne razprave o ukrepih ni dalo opraviti. Na tem mestu bomo ministrici verjeli, da je vse ukrepe zelo tehtno premislila in da so ukrepi v skladu z našimi kot tudi evropskimi predpisi. Vsebinsko jih še enkrat ne bom povzemal, obširno obrazložitev smo slišali s strani ministrice. Pomembno je predvsem to, da danes sprejmemo pravno podlago, ki bo v nadaljevanju, če in ko bo to potrebno, omogočila omejiti določen del uvoza in izvoza kmetijskih pridelkov in živali ter gozdno lesnih sortimentov.   Glede na to, da ni mogoče predvideti razsežnosti, ki jih lahko prinese širjenje tega novega korona virusa, je seveda razumljivo, da je treba pri sprejemanju vseh ukrepov predvideti tudi najhujši možen scenarij, a vendar je kljub temu vseeno treba ohraniti optimizem ter ga tudi deliti z ljudmi in upoštevati razumen vidik sorazmernosti. Pri tako rigoroznih ukrepih je treba imeti v mislih tudi čas, ki pride po tem. Da bi bili danes popolnoma odgovorni, moramo dati ob bok naši skrbi za zdravje ljudi tudi skrb za življenje ljudi v času, ko bo virus premagan. Ljudje bodo morali biti tudi takrat naša glavna skrb. Vprašanja, ki so tudi pomembna za danes in se bodo odražala na dolgi rok, so recimo, kaj bodo omejitve uvoza in izvoza pomenile za prost pretok blaga po ukinitvi teh ukrepov, kaj bodo ti ukrepi pomenili za slovenska podjetja, ki uvažajo ali izvažajo blago iz članic Evropske unije, ki bo predmet omejitev, in kako se bo tem podjetjem pomagalo, ko bodo ti ukrepi že odpravljeni. Interventni zakon predvideva sicer omejitev uvoza na trgu gozdno lesnih sortimentov. Razumemo tudi potencialno nevarnost okužbe zaradi osebnih stikov med vozniki in manipulanti v gozdno lesni-verigi, vendar podobna nevarnost obstaja tudi na drugih področjih, kjer prihaja do pretovora različnih vrst blaga. Pri vseh teh sprejetih ukrepih se moramo torej zavedati, da bomo učinke le-teh občutili še dolgo po tem, ko bo virus že premagan. Zato je vse ukrepe, ki jih bomo sprejemali danes in v naslednjih tednih, treba presojati skozi prizmo dneva po tem, torej prizmo po covid-19.   V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca bomo zakon podprli, pa vendar na tem mestu še enkrat apeliram na ministrico in državna sekretarja ter Vlado Republike Slovenije, da pri zbiru ukrepov in njihovi aktivaciji upošteva načelo nujnosti in sorazmernost ter v pripravo vključi tudi stroko. Treba je gledati na obdobje po, a moramo biti odgovorni tako za danes kot za jutri. Seveda pa mora biti zdravje naših državljank in državljanov na prvem mestu. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Predrag Baković.   Izvolite.
Predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovana ministrica, kolegice in kolegi!   Slovenija se je tako kot celotna mednarodna skupnost s pojavom in razglašeno svetovno pandemijo korona virusa znašla v izredno težki situaciji, ki vpliva na vpliva na vsa področja našega življenja. Zato te dni ni prevečkrat izpostaviti, da je visoka stopnja kolektivne in posameznikove odgovornosti ključnega pomena za omejevanje širjenja okužbe. Državljani in državljanke smo tisti, ki lahko z odgovornim ravnanjem in upoštevanjem vseh ukrepov tudi zdravstvenem sistemu omogočimo, da lahko oskrbi vse, ki bodo pomoč potrebovali, in ga tako ne bomo obremenjevali še dodatno. Število okuženih namreč vsak dan narašča. Črnega scenarija, ki ga stroka napoveduje ob morebitnem kolapsu zdravstvenega sistema zaradi visokega števila hudo obolelih, pa si mnogo nas niti ne želi niti ne more predstavljati, kaj šele doživeti. Zdravstveni sistem pa ni edini, ki se je znašel v težavah. Tudi živilsko predelovalna industrija v Sloveniji se zaradi izbruha koronavirusa sooča z motnjami in nestabilnostjo na trgu zaradi ovir pri prostem pretoku blaga in storitev.Trenutna oskrba s hrano v Sloveniji sicer zaenkrat še ni motena in narediti moramo vse, da tako tudi ostane. Vlada je pred nekaj dnevi Zavod za blagovne rezerve zadolžila za povečanje blagovnih rezerv, kar naj bi se zgodilo postopno v roku naslednjih treh mesecev. Danes so se na naših klopeh našli še dodatni interventni ukrepi, ki bodo uredili promet s kmetijskimi pridelki, živili in živalmi predvsem za prehrano ljudi, vse z namenim, da se zgotovi zadostna oskrba s hrano na območju celotne države. Sploh slednje, oskrba s hrano na vseh območjih države je pri zagotavljanju enakih pogojev do dostopanja do osnovnih življenjskih dobrih državljank in državljanov ključnega pomena. Določbe interventnega zakona so usklajene s pogodbo o delovanju Evropske unije, ki dovoljuje omejitve pri uvozu, izvozu in tranzitu v času ali pod pogoji, da se zagotovi javna varnost, varovanje življenj ali v našem primeru javno zdravje prebivalk in prebivalcev. Rešitve, ki jih ministrstvo predlaga, gredo v smeri omejitev ali prepovedi dajanja na trg pridelke, živila ali živali za hrano ljudi na ozemlje druge države članice Evropske unije ali izvoz v tretje države, omejitev ali prepoved dajanja na trg pridelke, živila ali živali za hrano ljudi na ozemlje Republike Slovenije z območja druge države članice Evropske unije ali uvoz iz tretje države, omejitev višine cene posameznega kmetijskega pridelka, živila ali živali za hrano ljudi in v primerih, če bodo nosilci kmetije, člani kmetije ali zaposleni na kmetiji zaradi posledic koronavirusa nezmožni opravljati pridelavo kmetijskih pridelkov. V slednjem primeru bo ministrstvo pod določenimi pogoji lahko določilo začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva.   V Poslanski skupini Socialnih demokratov ocenjujemo, da so predlagane rešitve potrebne ter v pravi smeri naslavljajo težave in probleme, ki se že pojavljajo v naši državi. Da pa ne bomo državljanke in državljani za kmetijske pridelke in živila plačevali enormne zneske in da se ne bi nekateri na račun stisk okoristili, pa je nujno treba omejiti tudi višino cen tega blaga. Naj poudarim, Socialni demokrati strogo obsojamo dvig cen osnovnih življenjskih dobrin zaradi izrednih razmer in na sploh kakršnokoli dobičkarstvo na račun stisk ljudi.   Na današnji izredni seji Državnega zbora bomo sprejeli še ostale interventne zakone, nujno potrebne za nadaljnjo blažitev krizne situacije, v kateri smo se znašli. Socialni demokrati si želimo in apeliramo na vse poslanske skupine, da ob vseh ukrepih tvorno razpravljamo, iščemo morebitne izboljšave, kakršenkoli politični oportunizem pa pustimo ob strani.   Poslanska skupina Socialnih demokratov bo zakon o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov podprla. Srečno in ostanite zdravi!
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavil Gregor Perič.
Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi, spoštovana gospa ministrica! Upam, da se me vidi tukaj v coni somraka.   Prejšnji teden, natančneje 12. marca je bila v Republiki Sloveniji razglašena epidemija zaradi širjenja okužb in številnih negativnih posledic, ki jih v naši državi povzroča tako imenovani koronavirus. Zato je Vlada tudi ukrepala z uvedbo številnih ukrepov na različnih področjih, med drugim tudi na področju kmetijstva in gozdarstva ter prehrane in oskrbe z živili. Tako smo od Vlade prejeli tudi Predlog zakona o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov, s katerim bi se omejil tako promet, torej uvoz in izvoz s kmetijskimi pridelki, živili in živalmi za namen prehrane ljudi, kot tudi cena posameznega kmetijskega pridelka oziroma živila. Poleg tega bi se zagotovile tudi večje skladiščne zmogljivosti za presežne količine hrane in lesa, določili pa bi se tudi začasni upravljavci kmetij, če na primer člani kmetije zaradi posledic virusa ne bi bili zmožni opravljati pridelave kmetijskih pridelkov ali izvajati reje živali. Z naštetimi ukrepi bi v obdobju epidemije zagotovili zadostno oskrbo s hrano na celotnem ozemlju Republike Slovenije.   V Poslanski skupini SMC zato podpiramo čimprejšnji sprejetje in uvedbo določil omenjenega zakona s ciljem, da se preprečijo morebitne težko popravljive posledice, ki bi se lahko sicer pojavile pri onemogočanju oskrbe s hrano naših državljank in državljanov. Moramo se namreč zavedati, da sploh glede na trenutno situacijo na trgu s kmetijskimi pridelki in živili ter na podlagi podatkov glede oskrbe prebivalstva s hrano v Republiki Sloveniji, je v relativno kratkem času moč pričakovati primanjkljaj v dobavi določenih skupin kmetijskih proizvodov in živil, ki sicer predstavljajo osnovna živila za naše prebivalce. Zato je na tem področju potrebno nemudoma ukrepati ter s tem zagotoviti prehransko varnost naših državljank in državljanov. Sicer v tem trenutku v Sloveniji še ne primanjkuje nobene vrste živil, zato menimo, da nakupovanje in kopičenje zalog hrane za neko daljše obdobje ni potrebno. Prihaja pa do težav pri preskrbi s svežim sadjem in zelenjavo iz tujine. Zato na tem mestu pozivamo državljanke in državljane, da vsi skupaj kupujemo predvsem slovenske izdelke in pridelke ne samo z vidika varnosti živil, temveč tudi z vidika podpore slovenskim pridelovalcem. Zato posegajmo predvsem po tistih živilih, ki jih je trenutno še dovolj na voljo. Slovenija ima visoko stopnjo samooskrbe s številnimi živili, njene blagovne rezerve pa zagotavljajo preskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami za več kot tri mesece. Ker so nekateri predstavniki živilskopredelovalne industrije v Sloveniji opozorili, da se zaradi izbruha koronavirusa soočajo z motnjami in nestabilnostjo na trgu zaradi ovir pri prostem pretoku blaga na notranjem trgu Evropske unije in trgu s tretjimi državami, bo država nujno oskrbo prebivalstva v času epidemije zagotovila tudi s postopnim povečevanjem blagovnih rezerv, predvsem trajnega mleka, mlečnega prahu, sira, piščančjega mesa in mladega goveda. Z naštetimi ukrepi bomo poskrbeli, da ljudje ne bodo ostali lačni ali brez možnosti, da kupijo oziroma si zagotovijo hrano.   Zato bomo v Poslanski skupini SMC Predlog zakona o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov tudi soglasno podprli. Hvala lepa za vašo pozornost.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavila Violeta Tomič.   Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči.   Najprej naj poudarim, da bomo v Levici podprli prav vse interventne ukrepe, ki bodo šli v smeri zajezitve epidemije in čimprejšnjega vzpostavljanja normalnih razmer. Vlada mora biti v tem času operativna, saj samo strašenje ljudi ne pomaga. Epidemija novega koronavirusa covid-19 se je šele začela. Da nanjo sploh nismo bili pripravljeni, je jasno kot nebo nad nami v času zaustavitve proizvodnje. Zdaj pa je treba v čim krajšem času sprejeti nujne ukrepe, da se širjenje virusa čim bolj omeji in čim bolj skrajša čas epidemije. Za primer, da bo ta trajala dlje časa, pa je že zdaj treba sprejeti dodatne ukrepe, ki bodo uporabljeni v primeru, da bo prišlo do resnega pomanjkanja zdravstvene opreme, zdravil in hrane.   Eden od teh ukrepov je tudi zakon, ki ga danes obravnavamo. Z zakonom, ki je pred nami, bomo omogočili to, da bo minister za kmetijstvo oziroma gospa ministrica določala cene posameznih skupin prehranskih izdelkov, posameznega kmetijskega pridelka, živila ali živali za hrano ljudi in omejevala njihov uvoz in izvoz. S sprejetjem naših amandmajev pa bi omejili tudi cene semenskega in saditvenega materiala. Poleg tega bo lahko minister za kmetijstvo imenoval začasnega upravitelja kmetijskega gospodarstva v primeru, če kmetijski gospodar in člani kmetije ali zaposleni zaradi virusa ne bodo več mogli delati na kmetiji. Tukaj smo v razpravi na pristojnem odboru izrazili nekaj pomislekov glede pooblastil in pristojnosti začasnega upravnika. Menimo, da so tukaj potrebne ustrezne varovalke, da le-ta ne bi delal svojo lastno korist in v škodo kmetijskega gospodarstva, na kar je opozoril predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice. Zakon tudi omogoča hitro gradnjo začasnih skladišč za hrano in gozdno lesne sortimente, če bi bilo to v nadaljevanju epidemije novega koronavirusa potrebno, in daje Ministrstvu za kmetijstvo možnost, da z namenom omejitve širjenja novega koronavirusa prepove uvoz gozdno lesnih sortimentov.   V Poslanski skupini Levica bomo predlog zakona podprli. Opozarjamo pa, da se s predlogom zakona ne zagotavlja večja prehranska varnost države, kot v uvodnem delu navaja Vlada, in kar bi morala biti prioritetna skrb ministrstva. S tem predlogom zakona se zgolj omogoča sprejetje ukrepov, ki bi v slučaju, da bo izbruh koronavirusa covid-19, in zakon, ki ga danes sprejemamo, znova opozarja na nebovpijoče dejstvo, da je z našo kmetijsko in prehransko politiko vendarle nekaj narobe, kajti če bo epidemija trajala dalj časa, bomo omogočali prebivalkam in prebivalcem dostop do najnujnejših živil. En sam dan je trajala epidemija in smo že v kratkem pričakovali manko hrane. To seveda ni žal posledica koronavirusa, ampak kmetijske politike Evropske unije, ki je pisana na kožo veleposestnikom iz držav evropskega centra. To je v kombinaciji s praktično neobstoječo nacionalno kmetijsko politiko in popolno podreditvijo vladajoče politike diktatu bruseljskih birokratov povzročilo počasno, a vztrajno padanje naše samooskrbe. Solidarnost in sosedska pomoč sta tisto, kar slovenskega kmeta in podeželje rešuje že stoletje in vrniti se bomo morali k tem ponekod žal pozabljenim vrednotam. Potrebujemo sodelovanje namesto tekmovanja. Namesto subvencij za košnjo travnatih površin in sečno vinogradov bi morali subvencije usmeriti v revitalizacijo zaraščenih kmetijskih površin in gradnjo rastlinjakov za večjo samooskrbno s sadjem in zelenjavo. Spodbudimo prebivalstvo k splošni pridelavi hrane, k vrtičkarstvu in urbanim vrtovom, zagotovimo vsem dostopno seme in sadike ter zagotovimo portal za odprodajo ali izmenjavo viškov. Če kdaj, potem je zdaj čas, da se streznimo, se postavimo na noge in da se, ko bo epidemija mimo, na ravni Evropske unije o pogajanjih za novo perspektivo ne pogajamo samo za večje subvencije, ampak da opozorimo tudi na to, da nam skupna kmetijska politika, kakršna je, onemogoča razvoj, ki bi zagotavljal vsaj približno vzdržen nivo prehranske varnosti v državi v času, ko je treba zapreti meje, da je Slovenija specifična po majhnosti in razdrobljenosti kmetij in da ne mislimo tekmovati z velikimi, ampak zahtevamo vzdržno in primerno obravnavo.   Ker je vsaka kriza predvsem priložnost za spremembe, bomo v Levici predlog zakona podprli.
Podperdsednik Branko Simonovič
Hvala lepa.   Stališče poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov bo predstavila Iva Dimic.  Izvolite.
Hvala lepa. Spoštovani!   V Sloveniji smo priča izrednim razmeram. Ne moremo se spraševati in razpravljati, ali bomo ali ne bomo sprejeli predlaganih interventnih zakonov, ampak moramo stopiti skupaj in v teh izrednih razmerah zaščititi ljudi in državljane Republike Slovenije. Namen predloga zakona o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane je zagotovitev zadostne oskrbe prebivalstva s hrano v Republiki Sloveniji zaradi posledic epidemije in nalezljive bolezni covid-19 oziroma koronavirusa, preprečitve širjenja virusne okužbe, varovanje zdravja in življenja ljudi. Samooskrba s hrano je za državo strateškega pomena, zato se v Novi Sloveniji ves čas prizadevamo in zavzemamo za boljše možnosti kmetovanja in celostni razvoj podeželja. Žal smo to pomembno nalogo v Sloveniji zanemarili in postajamo čedalje bolj odvisni od nakupa živil v drugih državah. V kmetijstvu smo se v preteklih letih že srečevali z interventnimi zakoni za odpravo in blažitev naravnih nesreč, kot so bile pozaba, žled, suša, poplave, podlubniki. Vse naravne nesreče so, lahko danes rečemo, opozarjale na stanje v slovenskem kmetijstvu. Nizka samooskrba še posebej na zelenjavi, sadju in svinjskem mesu pa se danes v teh izrednih razmerah še bolj izrazito kaže.   Da bi lahko v času trajanja epidemije v največji možni meri zagotovili zadostno oskrbo s hrano za prebivalstvo, se lahko odredijo ukrepi, ki so predmet interventnega zakona. Danes so bili že našteti, zato jin ne bom še enkrat ponavljala. Je pa res, da bodo ukrepi lahko trajali največ šest mesecev in da predlog predvideva tudi globe za kršitve odredb. Tega še danes v stališčih nisem slišala, zato se mi zdi smiselno, da to tudi tukaj poudarim. Ob napovedi interventnega zakona s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo v Novi Sloveniji prejeli veliko vprašanj in razmišljanj. Na nas so se obrnili številni kmetje proizvajalci, pridelovalci in lastniki zemljišč na italijanski ter hrvaški strani meje. Povsem upravičena je njihova skrb, kako bo s prehodom mej in obdelovanju njiv ter vinogradnikov. Po zagotovilih, ki smo jih od ministrstva dobili danes, se odlok ne bo uporabljal za državljane Republike Slovenije in državljane Republike Italije dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča na obeh straneh državne meje in opravljajo kmetijska in poljedelska dela.   Veliko negotovosti je bilo tudi ob informaciji, da imamo mlečne viške. Kmetje so bili zaskrbljeni, da bo cena mleka padla ali da se bo odkup zmanjšal. Po zagotovilu ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprememb za pridelovalce mleka ni predvidenih ukrepov, saj se bodo viški usmerili v krepitev blagovnih rezerv. Po njenih besedah pa je tudi iz tujine kar veliko povpraševanja po našem slovenskem mleku.  Na nas so se obrnili tudi slovenski vinarji. Srečujejo se s padcem prodaje vin, posledica tega pa je izpad finančnih prilivov in težko finančno stanje vinarjev. Ukrepe skupaj pripravljajo ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za kmetijstvo ter ministrstvo za finance.   Velik izziv za Slovenijo predstavljajo tudi ukrepi na trgu z gozdno lesnimi sortimenti. Zavedati se moramo, da naša domača proizvodnja lahko predela od 600 kubičnih metrov posekanega lesa samo slaba 2 milijona kubičnih metrov lesa, ostalo se izvozi. Ob takih razmerah, kot so danes, se kaže mačehovski odnos do našega edinega naravnega bogastva, ki sicer ni nafta, je pa les in, kot kaže, se od žledoloma v letu 2014 do danes ni na tem področju praktično nič naredilo.   Čas je, da stopimo skupaj, poiščemo in sprejmemo rešitve ter zagotovimo varnost, svobodo in pravičnost našim državljankam in državljanom. Prav bi bilo, da se zavedamo pomena samooskrbe, vrednosti kmetijskih zemljišč in pridelave hrane. Država je suverena toliko, kolikor lahko zagotovi hrano svojim državljanom.   V Novi Sloveniji bomo zakon podprli.
Hvala lepa.  Stališče poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavil Marko Bandelli.   Izvolite.
Hvala, predsednik. Spoštovani!  S predlaganim zakonom se ureja možnost omejitve prometa kmetijskih pridelkov, živil in živali za namen hrane ljudi z namenom zagotavljanja zadostne oskrbe hrane na področju Republike Slovenije.   Kmetijstvo je gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena predvsem zaradi njegove večnamenske vloge. Temeljna naloga kmetijstva je pridelava varne in kakovostne hrane ter oskrba prebivalstva z živili. Živilskopredelovalna industrija v Sloveniji se zaradi izbruha koronavirusa spoprijema z motnjami in nestabilnostjo na trgu zaradi ovir pri prostem pretoku blaga in storitev, kapitala in oseb na enotnem notranjem trgu Evropske unije in tretjih držav. Slovenija ima visoko stopnjo samooskrbe, na kar moramo biti zelo ponosni, še posebej na področju mleka, mlečnih izdelkov, mesa in mesnih izdelkov. Zato je prav, da krepimo dodatne količine blagovnih rezerv za nemoteno oskrbo prebivalcev s temi izdelki v časi epidemije.   Konkretni ukrepi in omejitve za dobro državljanov in gospodarstva so potrebni, vendar nas v poslanski skupini SAB skrbi, da lahko ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z gospodarskim ministrom v skladu s predlogom zakona odredi omejitev prometa kmetijskih pridelkov, živil in živali za namen hrane ljudi. Strinjamo se, da bo lahko omejila tudi višino cene posameznega kmetijskega pridelka, živila ali živali za hrano ljudi.   S tem pozivamo tudi državljanke in državljane, da se v teh dneh poslužujejo živil, ki so na voljo, a si ne delajo večjih zalog, saj do izpada dobave hrane ne bo prišlo. Slovenija nima težav na področju mesa. V primeru da bo motena preskrba s svinjskim mesom, se bo treba pač poslužiti piščančjega in govejega. Pozivamo, da si državljanke in državljani okrepijo domače zaloge samo zato, da bi se čim manj zadrževali po trgovinah. Vemo, da je stiska ljudi ob takšnih negotovih dogodkih velika in se pogosto odrazi pri pretiranem nakupovanju zaloge hrane, zato še enkrat poudarjamo – zalog hrane je po navedbah pristojnih dovolj.   Tržni ukrepi v kmetijstvu niso nič neobičajnega. Največkrat so vezani na določeno programsko obdobje in se izvajajo več let ali pa so vezani na določeni proizvod in se izvajajo občasno. V veljavi so na področjih mleka in mlečnih izdelkov, vinogradov in vinarstva, čebelarstva, šolske prehrane in zunanje trgovine. Mednje spadajo tudi začasni izredni ukrepi na trgu s svežim sadjem in zelenjavo. Pomemben mehanizem podpore kmetijstvu so ukrepi državne pomoči, namenjeni kmetijskim gospodarstvom, ki so zaradi nezmožnosti dela, bolezni živali ali naravnih nesreč utrpeli izpad prihodkov. Žal pa smo tokrat v situaciji, ki moramo izvajati drugačne tržne ukrepe, ukrepe, ki bodo še naprej zagotavljali nemoteno oskrbo prebivalstva z živili in hkrati preprečevali širjenje novih okužb. Med predlaganimi ukrepi na področju začasnega upravljalca kmetijskega gospodarstva, kateri ukrep predlaga, da v primeru, če člani kmetije oziroma zaposleni na kmetiji zaradi virusa ne bodo zmožni dela, bo predlagan začasni upravljalec, ki bo imel enake pravice in dolžnosti kot nosilec kmetijskega gospodarstva. Menimo, da omenjeni ukrep lahko povzroči nevšečnost za nosilce kmetijskega gospodarstva. Predlaga se omejitev ali prepoved dajanja na trg gozdno lesnih sortimentov, sekancev in lesnih peletov z območja drugih članic EU ali uvoz iz tretje države, kar v Poslanski skupini SAB pozdravljamo, saj je Slovenija država z močno lesno industrijo. Cilj vseh predlaganih ukrepov je zagotoviti nemoteno oskrbo s hrano za prebivalce Republike Slovenije v času trajanja posledic z epidemijo novega koronavirusa na trgu gozdno lesnih sortimentov pa preprečevanje vnosa novi okužb.   V Poslanski skupini SAB omenjenim ukrepom ne bomo nasprotovali, temveč jih bomo podprli za dobro državljanov in državljank ter gospodarstva. Hvala in srečno Slovenija.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Desu bo predstavil Ivan Hršak.   Izvolite.
Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovana ministrica, kolegice in kolegi!   Predlog zakona, ki je pred nami, vsebuje pomembne interventne ukrepe na področju trga kmetijskih izdelkov, živil in živali s ciljem, da se v času trajanja posledice epidemije koronavirusa zagotovi nemotena oskrba s hrano za prebivalke in prebivalce Republike Slovenije. Prav tako uvaja tudi ukrepe na področju trga gozdno lesnih sortimentov s ciljem preprečevanja vnosa virusa na področju Slovenije in ohranitve zdravja ter življenja ljudi. Ukrepi, ki so bili v Slovenji v zadnjem času sprejeti: zapiranje šol, vrtcev, trgovin, z izjemo živilskih, prepoved organiziranih prireditev, omejevanje prehodov meje, ukrepi na letališčih in mnogi drugi, žal še niso bistveno zmanjšali širjenja virusne okužbe. Kako zelo hitro se koronavirus širi tako v Sloveniji kot v ostalih državah nam zgovorno kažejo podatki o okuženih, zbolelih in žal tudi umrlih. Posamezna mesta, pokrajine in države sprejemajo zelo podobne ukrepe, kot jih sprejemamo te dni pri nas. Vse več je apelov in pozivov državljankam in državljanom tako s strani zdravstvenega osebja kot politikov, da spoštujemo in upoštevamo sprejete ukrepe, da se držimo daljnih napotkov. Samo na tak način lahko pomagamo samemu sebi in vsem okoli nas. Z zaskrbljenostjo lahko spremljamo situacijo, v kateri se je znašla naša sosednja država, in vse napore je treba usmeriti v to, da se tak scenarij v zdravstvu ne odvije tudi pri nas. Treba je povedati, da je zakon o interventnih ukrepih začasen in da ureja odziv države v kriznih razmerah.  Postavlja se vprašanje, kako bo kriza vplivala na mednarodne blagovne tokove in oskrbo prebivalstva, nenazadnje tudi kako si bodo po izboljšanju nastalih razmer slovenski proizvajalci, ki so prisotni na tujih trgih ,opomogli. Vprašanj je v teh dneh zagotovo veliko. Treba je iti korak za korakom. Vendarle je v prvi vrsti treba poskrbeti, da se zagotovi nemotena oskrba s hrano v Sloveniji, in na nas je, da zaradi prehranske varnosti prebivalcev sprejmemo takšne ukrepe, ki bodo ključni na tem področju.   Vsebina interventnega zakona, tako predvideva možnost omejitve prometa s kmetijskimi pridelki, živili ali živali, omejitev oziroma prepoved izvoza ali uvoza živil, regulacijo cen kmetijskih pridelkov in živil, postavitev začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva, začasno postavitev skladišč za živila in gozdno lesne sortimente, ukrepe na področju veterinarstva, fitofarmacevtskih sredstev in semenskega materiala kmetijskih rastlin ter podaljšanje mandata organom Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki upravlja javne službe na področju kmetijstvu do novembra 2020.   V Poslanski skupni Desus bomo zakon o interventnih ukrepih seveda podprli, prav tako bomo podprli vložene amandmaje koalicije in tudi amandma Levice. Hvala.
Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.   Prehajamo na razpravo o členih in o vloženih amandmajih. Ker sta amandmaja Poslanske skupine Levica k 2. in 7. členu vsebinsko povezana, bomo o njih razpravljali skupaj.   V razpravo dajem 2. in 7. člen ter amandmaja Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja. Prosim za prijavo.   Besedo ima Lidija Divjak Mirnik.   Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči. Lep pozdrav, spoštovana gospa ministrica, kolegice, kolegi!   Bom zelo kratka. Ker smo v LMŠ konstruktivna opozicija, vse ukrepe, ki jih zakon predvideva, podpiramo, jih pozdravljamo, zato ker so potrebni. Upamo, da se bodo tudi odgovorno aktivirali takrat, ko bo to potrebno in tukaj, ministrica, vam zaupamo, da boste to storili ob pravem času.   Zdaj pa mogoče še samo en apel na Vlado. Res apeliram na Vlado, da vzporedno z vsemi temi ukrepi, ki so, spodbuja tudi samooskrbo pri ljudeh. Zakaj? Če se tega zavedamo ali ne, na teh ljudeh pravzaprav sloni naša usoda, zato bi pridelovalec hrane v Sloveniji moral postati naš ponos in pa nekdo, ki je vrhunsko cenjen. Pa ne bom zdaj govorila o tem, kaj morajo vse uboge branjevke prenašati, torej dajmo se zavedati, da so to trenutku, ko lahko tudi pademo kot ljudje, ko lahko pademo tako ali tako kot država. Zato, kot rečeno, bomo stvari podprli in upamo, da se tisti najhujši scenariji ne bodo zgodili. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima Violeta Tomić.   Izvolite.
Najlepša hvala.   Zelo sem vam hvaležna za namig, da boste naš amandma podprli. Kot veste, je Levica včeraj na matičnem odboru tvorno sodelovala pri debati in dala kar nekaj dobrih predlogov, ki jih bomo v nadaljevanju sej Odbora za kmetijstvo še razvijali, kajti vse tudi ne gre v ta zakon.   Pa če samo mi dovolite, da preberem za tiste, ki ne vidijo tega amandmaja, da dodajamo k 2. členu v prvem odstavku tudi omejitev višine cene semen, semenskega in saditvenega materiala. S tem predlaganim amandmajem Vladi dajemo možnost, da poleg možnosti omejitve cen kmetijskih pridelkov, živil ali živali omeji tudi cene semen, semenskega in saditvenega materiala. Če namreč omejimo samo prodajne cene kmetov, cene semen pa lahko gredo v nebo, potem lahko se zgodi v skrajni fazi, da kmet nima čisto nič od tega, da za semenski material da več, kot potem dobi po prodaji pridelkov, zato je to varovalo nujno. To predlagamo z namenom preprečevanja neupravičenega dvigovanja cen teh materialov, ki lahko vplivajo tudi na končno ceno izdelkov, ki jih Vlada na podlagi tega zakona lahko omeji. Poleg tega ti materiali predstavljajo ključno surovino v pridelavi hrane za prebivalce in so zato ključni del nujne preskrbe s hrano. Vemo, da v vsaki krizi prodajalec dviga cene. Na žalost že zdaj vidimo, da se dvigajo cene hrane, zaščitnih mask in jaz vedno poudarjam, da tisti, ki bo v bodočnosti imel v lasti hrano in vodo, bo vladar sveta. Žal se nam taki časi bližajo. Jaz vedno znova obžalujem, da smo dali koncesijo na naše vodne vire, recimo Costelo, v moji Beli krajini smo dali nekemu arabskim magnatu, tako smo prejšnji teden prodali tudi Semenarno in mislim, da moramo biti odgovorni. Gospod Šabeder, minister v prejšnji vladi, je bil zadnji direktor Semenarne Ljubljana, ki je rekel, da ni slovenske hrane brez slovenskega semena, in da ni samooskrbe brez slovenske hrane. Zato je slovensko seme in včasih so v smehu rekli, slogan je bil Naše seme, vaš uspeh«, Semenarne Ljubljana, ko je bil tisti sejalec, jaz celo poznam gospoda, ki je bil model za tega sejalca. Ampak to je bil res naš ponos. In moramo ohranjati semensko banko. Pomlad je in predvsem je treba kmetovalcem, vrtičkarjem in vsem, ki si bodo pridelovali hrano, omogočiti dostop do semena in tudi sadik, po domače flanc, ki ne smejo iti v nebo, morajo biti omejene.   Tako v 7. členu pa v prvem odstavku za besedilom »za hrano ljudi« dodamo besedilo »ali omejitev višine cene semen, semenskega in saditvenega materiala«. Skratka, določamo omejitev od začetka verige, ki je seme, do konca, ki je pridelek.   Poudarim pa naj, da je pomembno, da se danes v tej krizi res zavemo, kako pomembno je, da smo prehransko samooskrbni. Država naj bi začela bolj razmišljati o subvencijah za rastlinjake, za zbiralnike za vodo, za kompostnike. Mene so vedno motile in bila sem dokaj kritična tudi do prejšnjega ministra Židana, kajti naša samooskrbnost s sadjem in zelenjavo je zelo nizka in zdaj je čas, da končno preusmerimo subvencije, ki smo jih prej imeli za košnjo trave, travnika ali pa celo sekanje vinogradov, v prave stvari, v revitalizacijo zaraščenih kmetijskih površin in v dvig samooskrbnosti, se pravi v rastlinjake in podobne stvari. Tudi da poenostavimo postopke, kajti na seji odbora smo govorili o geotermalni energiji, ki se porablja kaskadno. Slovenija ima to srečo, nimamo nafte, nimamo zlata, bogate rude, kar je v bistvu naša sreča, kajti drugače bi bili tarča bogve kakšnih drugih napadov, vendar imamo geotermalno energijo. To je čudovita priložnost, da preusmerimo naš način razmišljanja. Do zdaj smo samo poslušali evropske direktive, zdaj pa postavimo Evropski uniji in Bruslju specifiko Slovenije, ki ima majhne razdrobljene kmetije, predstavimo jim to in zahtevajmo, da upoštevajo našo specifiko, da bomo lahko bolj samooskrbni.  Hvala vam za podporo pri amandmaju, kjer bomo zaščitili seme, sadike, setveni material in tako kmetom omogočili, da ne bodo cene teh njihovih osnovnih pripomočkov za delo šle v nebo. Hvala za vašo pozornost.
Podperdsednik Branko Simonovič
Hvala lepa.  Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja. Prosim za prijavo.   Besedo ima Nik Prebil.  Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči. Saj bom zelo kratek.   Kot je rekla kolegica, podpiramo ukrepe, ki pomenijo izboljšanje trenutne situacije. Sem pa mnenja, da ne glede na to, ali govorimo o teh ukrepih, tistih, ki so bili pri prejšnji točki, in pri tistih, ki še pridejo, je nujno, da se o njih pogovarjamo in da se do njih opredeli tudi stroka oziroma tisti, ki se jih bodo ukrepi neposredno dotaknili, saj le tako lahko pridemo do te tako opevane enotnosti in pomoči eden drugemu.   Jaz srčno upam, da se bo situacija, ki jo imamo, čim prej umirila, da pa se bomo na koncu vseeno iz vsega tega skupaj nečesa naučili, to je, da je kakovostna domača hrana pomembna in da je pomembno, da kmetijstvo spoštujemo in pa vanj vlagamo ves čas, ne samo takrat, ko pride do krize. Predvsem pa, da tudi povečamo to samooskrbo Slovenije. Vemo, da bo pomoč gospodarstvu nujna na skoraj vseh področjih in tudi da nekako lahko pomagamo slovenskim pridelovalcem. In to pomoč lahko ponudimo v okviru tega, da kupujemo čim več hrane oziroma živil, ki je pridelano v Sloveniji. Jaz mislim, da je to ukrep, ki lahko pomaga slovenskim pridelovalcem hrane, predvsem pa to, da se nekako poveča zavedanje, da je oskrba s kakovostno in domačo pridelano hrano nekaj, česar si ne morejo privoščiti vsi, zato moramo to vzdrževati in biti na to predvsem ponosni. Toliko. Hvala lepa.
Podperdsednik Branko Simonovič
Hvala lepa. Besedo ima mag. Andrej Rajh. Pripravi naj se Franc Breznik.   Izvolite.
Hvala lepa za besedo.   V Poslanski skupini SAB podpiramo vsa prizadevanja Ministrstva za kmetijstvo, da zagotovi nemoteno oskrbo s prehranskimi izdelki. Rad bi se odzval na nekatere izjave mojih predgovornikov. Samooskrba seveda je zelo pomembna. Moji predgovorniki so izpostavili izrabo geotermalne energije. Rad bi povedal, da ob geotermalni energiji, ki je pri nas na voljo, imamo mi na voljo ogromno odpadne energije iz Termoelektrarne Šoštanj, iz Nuklearne elektrarne Krško, iz Termoelektrarne Ljubljana, iz raznih sosežigalnic. To so v bistvu lokacije objektov, kjer bi mi lahko z vladnim dekretom zagotovili izrabo te odpadne toplote. Kar se tiče lokalno pridelane hrane, je to treba podpreti, ampak moramo se zavedati, da prihajajo tudi podnebne spremembe. Danes se soočamo z virusom, naslednjič bo finančna kriza, pričakujemo lahko tudi podnebne spremembe in zato bomo morali tudi prilagoditi kmetijstvo. Tu pride v poštev uvajanje tehnologij, kot je hidroponika, gre za pridelavo zelenjave in drugih poljščin v kontrolirani atmosferi brez potrebe po dodajanju herbicidov.   Želel pa bi to priložnost izkoristiti, ker smo bili prejšnji teden priča povečanemu ali pa mogoče tudi stihijskim nakupom, paničnim nakupom hrane in zelenjave. Vemo, da ima predvsem zelenjava, ki ni predelana, omejen rok trajanja. Pozivam državljane, da te zelenjave, sadja, ki so ga mogoče nakupili v paniki v prekomerni količini, ne zavržejo, ampak ga predelajo po receptu naših dedkov in babic. Spomnimo se, naši stari starši so pripravljali ozimnico in si na tak način zagotavljali prehransko varnost, mi pa moramo poskrbeti, da to hrano, ki jo danes imamo nakupljeno v prekomerni količini, po nepotrebnem ne zavržemo in da uporabljamo enega od znanih načinov konzerviranja te hrane. To je način odgovornega ravnanja s hrano in tudi morebitnega soočanja s trenutnimi kratkotrajnimi pomanjkanji kakšnega živila, do katerega lahko pride v danih razmerah omejenega gibanja. Hvala lepa.
Podperdsednik Branko Simonovič
Hvala lepa.   Besedo ima Franc Breznik.   Izvolite.
Najlepša hvala, gospod podpredsednik.  Nimam dosti časa na voljo, lahko bi samo povedal, da je pred nami interventni zakon o kmetijskih pridelkih, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov. Ta kriza, ki jo trenutno preživljamo, bo na novo prečistila vrednostni sistem, jaz bi rekel, velikega dela sveta. Prvič se bomo zavedali, kaj so nujne človeške potrebe in se bo moral človek vsaj v nekaterih zadevah vrniti k svojemu bistvu. Tu bi se moral strinjati tudi s kolegico, ki je prej govorila o vodi, o hrani, kar je osnova za obstoj. Čutim se nekako vsaj v nekem smislu v tem trenutku odgovornega za nekatere zadeve kot predsednik Odbora za kmetijstvo. Vsi tisti, ki ste tu zdaj odpirali zdaj pred mano nekatere razprave, smo že pred skoraj letom dni imeli sejo, kjer smo govorili ravno o problemih, ki nastopijo izven sezone. Slovenija ima takšno klimo, da ima tudi zimo, in Slovenija, moram povedati, ima skoraj nično proizvodnjo zelenjave in sadja izven sezone. Imamo nekaj manjših podjetij, in to je velik problem. Tudi samooskrba v zelenjadarstvu, kot veste, je skoraj 40 %, kar ni zanemarljivo glede na nekatere države. Ampak glede na to, kar ste govorili, smo lansko leto odprli to temo tudi za steklenjake, predvsem da so steklenjaki ogrevani z geotermalno energijo, zato da je naša konkurenčna prednost v geotermalni energiji. Steklenjake poznajo po celem svetu, pozna jih Nizozemska. Naša velika prednost pa je, da Nizozemska geotermalnega potenciala nima, Slovenija ga pa ima. In ravno v tistem najbolj revnem delu, bi lahko rekel, Slovenije. Zato je premislek o novi veji kmetijstva, nekateri jo imenujejo agrobiznis, ampak danes omogoča cela vrsta, jaz bi rekel temu, tehnologij, da rešujemo številne probleme človeštva in da lahko izkoreninimo lakoto. Številne tehnologije omogočajo tudi v Afriki, da ljudje lahko preživijo. Jaz večkrat poudarjam, ravno ob tej krizi, da je tem ljudem treba dati tehnologije, da se naučijo loviti ribe, kot bi rekli, in marsikateri problem danes lahko rešimo.   Zanimivost je tudi, da na eni izmed sej Odbora za kmetijstvo, ko smo imeli drugo sejo glede izrabe geotermalne energije za primer energetike, ne samo kmetijstva in tudi ostalih panog, je eden izmed lastnikov enega podjetja povedal kot zanimivost, da Nizozemci celo izrabljajo iz svojih termoelektrarn odvečni CO2. In ta CO2 dobesedno potem peljejo v steklenjake, kjer omogoča dodatno pospešeno fotosintezo in rast rastlin, sadja in vsega ostalega, kar pridelujejo. Tako da lahko vsak minus pridelamo tudi v svoj plus. Mislim, da bo po tej krizi Slovenija rabila en velik razmislek, kako naprej v tej zeleni zgodbi. Torej v zeleni tranziciji lahko svetu ponudi primer pametnih praks. Ravno zdaj v tem trenutku, ko bomo sprejeli te interventne zakone, upam, da bo ta kriza v kakšnem mesecu, dva, minila, upamo, potem pa mislim, da nek razvojni ciklus Slovenija nujno potrebuje. Moramo izkoristiti vse naravne danosti, vse znanje, vse tehnologije, ki nas lahko pripeljejo, da bomo ena pilotna država, država, na katero bomo ponosni tudi na te področju kmetijstva.   Naslednja moja misel pa je tudi pomembna – poklic kmeta, ali bo kmet končno postal cenjen poklic v Sloveniji. Slovenski kmet je v teh dneh po mojem eden izmed najbolj cenjenih poklicev. Jaz si želim, da slovenski kmet to tudi postane po tej krizi. In da vsak vsak del slovenske zemlje, ki je neobdelan, ljudje pospešijo, da se bo videlo, da se vse splača. Do sedaj je bila vsaka druga beseda v Sloveniji, češ, to se ne splača. Ko pa pride takšna kriza, ugotavljamo, da se vse splača, in da samooskrba Slovenije na področju hrane mora biti strateški element v državotvornosti v tej naši priljubi Sloveniji. To mora biti strateški premislek, ker kot zdaj vidimo v teh dnevih, ko se zapirajo določene prevozne poti, ko se zapira del evropske in svetovne logistike, lahko ugotavljamo, kako smo odvisni in kako smo postali odvisni v zadnjih desetletjih tudi od mednarodnih podjetij, organizacij, predvsem v tistih panogah, kjer nam ni potrebna ta odvisnost. Kar lahko sami pridelamo, lahko sami pridelamo, in ravno takšne politike, takšne panoge moramo pospeševati v naslednjih mesecih po tej krizi.   Bi pa v tej razpravi samo, ker nimam dosti časa, povedal še eno misel. Na mizo sem dobil celo vrsto ukrepov, ki jih je predlagala Slovenska ljudska stranka. Z marsikaterimi se strinjam. Predlagali so administrativne razbremenitve kmetov, ukinitev davčne blagajn s kmetijskega gospodarstva, vzpostavitev sistem oblikovanja cen itn. Jaz se strinjam in tudi lahko povem, da bomo vse te zadeve po tej krizi pospešeno reševali. V Slovenski demokratski stranki smo o teh problemih slovenskega kmetijstva, predvsem tistih manjših kmetij, ki imajo številne administrativne ovire, podajali številne rešitve, predloge. Ko bo te krize konec, se bomo teh problemov resno lotili. To je neka moja obveza, pa mislim, da bo tudi ministrica kaj rekla na to temo. Zavedamo se teh problemov, ampak ta interventni zakon in pomen tega interventnega zakona je predvsem zagotoviti stabilnost trga v tem kratkoročnem obdobju. Ponavljam, kratkoročnem. Kot veste, so številne rešitve tudi v tem zakonu vezane tam do sredine tega leta ali pa do konca leta. Resni ukrepi, ki bodo v prid kmetu, da bo imel kmet čim manj administracije in se bo bolj ukvarjal s kmetijstvom, ti ukrepi bodo pa sledili. Kot vidim, kakšna je zdaj med nami in v tem državnem zboru nastala neka složnost, upam, želim si, da se bo takšna složnost po tej krizi nadaljevala tudi pri sprejemanju številnih zakonov, ki bodo v prid slovenskega kmeta, slovenskega kmetijstva, dviga proizvodnje. Da lahko Slovenija postane tudi v vrhunskih kmetijskih pridelkih, ki imajo izjemno kvaliteto, izvoznica v naslednjih letih, da pokažemo te dobre prakse, o katerih smo na odboru govorili in o katerih bomo še govorili.   Ob tej priliki se zahvaljujem tudi ministrici za kmetijstvo, ki je že pred dobrim letom bila med prvimi, jaz sem takrat še v opoziciji, ki je podpirala točno to tehnologijo in se zavedala teh priložnost, ki jih imamo, da uvedemo kmetijstvo 21. stoletja in da izrabimo vse naravne potenciale, ki jih ima ta država. Ob tej priliki bi se rad zahvalil tudi vsem kolegom iz različnih poslanskih skupin tukaj v parlamentu za podporo tako na Odboru za kmetijstvo kot tudi danes v Državnem zboru.   Vsi ostali ukrepi, ki pa morajo iti v prid slovenskega kmeta, ki jih pa ni v tem interventnem zakonu, ker namen interventnega zakona, kot sem povedal, je, da rešuje kratkoročno stabilnost na trgu, pa bodo sledili. Jaz upam, da bomo imeli čas in priložnost, da bo ta koalicija vsaj trajala dve leti in da bomo lahko v teh dveh letih tudi za slovenskega kmeta sprejeli ukrepe, ki bodo dali podlago za to, da bo slovenski kmet postal pridelovalec, postal del gospodarske panoge in da bo poklic slovenskega kmeta čislan in spoštovan poklic, kot je bil nekoč v tem delu Slovenije. Najlepša hvala.
Hvala lepa.   Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja. Prosim za prijavo.   Besedo ima Violeta Tomić.  Izvolite.
Najlepša hvala, spoštovani predsedujoči.  Rada bi vas samo opozorila, da je Levica vložila dva amandmaja k 2. členu. Pravilen je drugi, ki je popravljen. Tako prvega umika, da ga ne bi po pomoti obravnavali in o njem glasovali.   Če se naj navežem na besede predsednika Odbora za kmetijstvo. V Levici se zelo dobro zavedamo, da brez kmeta ni hrane, in brez hrane ni življenja. In to je nekaj pomembnejšega, da status kmeta in vse, kar je s tem povezano, uredimo.   Rada bi spomnila, da virus ogroža tudi kmete, ki prodajajo na tržnicah, da bo treba nekaj urediti tudi glede tega. Pa glede na to, da imam še nekaj minut, bi se dotaknila tudi tega vprašanja. Govorili smo o tako imenovani borzi viškov, o portalu, ki ga zelo pozdravljam, ki bi bil preko KGZ. Mislim, da je prav, da prav vsi, ki zmorejo, pridelujejo hrano bodisi na urbanih vrtovih ali zelenicah ali kjerkoli, kajti danes se še ne zavedamo, da so trgovine, veletrgovine vse bolj prazne, predvsem so prazne sadja in zelenjave. Ogrožena je pa tudi dostava. Vemo, da so tovornjaki stali pred mejami in da bo to, žal, če bo ta izolacija trajala, tako še nekaj časa. Večino sadja in zelenjave smo uvažali iz Italije. Šoferji so bili v zelo težki situaciji in jaz osebno sem jim zelo hvaležna, da so to svojo nalogo dostojno izpeljali. Ampak ko sem šla kupit nekaj izdelkov, sem opazila dejstvo, ki me zelo bega, in to je, da trgovke, ki so prisiljene delati, nimajo zaščitnih mask, ne rokavic. Nihče ne testira mase ljudi, ki prihaja v trgovino. In te trgovke hodijo potem domov in imajo verjetno doma kakšne starostnike ali pa majhne otroke. Dajmo zaščititi ljudi, ki morajo delati, da mi normalno lahko funkcioniramo. Mi, ko vstopimo v prostor in prižgemo luč, se nam zdi samo po sebi umevno, da luč gori. Ampak nekdo stoji za tem. Hvala jim.   Tudi civilna iniciativa, ekološka iniciativa Ekoci je podala zelo dobro pobudo glede lokalne samooskrbe, kajti ko transport ne deluje, se moramo drugače znajti. V reviji Zarja so že 2015 predlagali, da bi gasilski domovi, ki jih imamo tisoč 340 ali nekaj takega, bili neke zbiralnice, saj imajo vso infrastrukturo, imajo klopi, imajo tudi mize in prostore, kamor bi lahko vsak, tudi kakšna stara mamka, prinesel pridelke, ki bi jih lahko bodisi menjali bodisi prodali. Ja, seveda, gasilci so tako in tako preobremenjeni, ampak mislim, da proti plačilu bi lahko vedno bil eden dežuren, ki bi to izmenjavo lahko peljal. Sedaj je pomlad in je tudi čas, da kmete usmerimo v sejanje namenskih poljščin za vrtce, šole, za domove za starostnike in za bolnice. Če bo kmet vedel, kaj bo sigurno šlo v odkup, bo to tudi rajši sejal. Sedaj potrebujemo te inovativne projekte in se veselim, da bomo lahko delali na teh spremembah v bodoče. Hvala.
Hvala lepa.  Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni interesa, zato zaključujem razpravo o amandmaju Poslanske skupine Levica k 2. in 7. členu.   V razpravo dajem 3.a člen ter amandma poslanskih skupin SDS, SMC, Nove Slovenije in Desus. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.   V razpravo dajem 6. člen ter amandma poslanskih skupin SDS, SMC, Nove Slovenije in Desus. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo o tem amandmaju.  Želi besedo predstavnica Vlade? Če ne želi, bom točko zaključil.   Izvolite, gospa ministrica.
Aleksandra Pivec
Jaz bi podala nekaj pojasnil oziroma odgovorov na tiste pobude in vprašanja, ki ste jih naslovili na mene.   Uvodoma bi želela poudariti, da mi je v veselje, da se v tovrstnih težkih situacijah, v kateri se je znašla Slovenija z nastopom virusa, vsi zelo dobro začnemo zavedati pomena kmetijstva, kmetijskega resorja in tega, da je to ključ do tega, da so slovenski prebivalci prehransko varni do tiste meje, do katere jim država in pa tisti, ki hrano pridelujejo, to lahko zagotavljamo. Hkrati nas to zelo senzibilizira in tudi pokaže na to, kako zelo smo odvisni od dostopa do tujih trgov, s katerih pridobivamo prehranske izdelke na nekaterih pomembnih področjih. Zato me veseli, da gre vaša podpora v smeri teh omejitev, ki jih z zakonom predvidimo. Vendar pa bi želela poudariti, ker je bilo s strani Poslanske skupine LMŠ izpostavljeno vprašanje, kakšne bodo omejitve oziroma kakšni bodo vplivi teh omejitev oziroma ukrepov po končanju te krize ali pa tega obdobja, v katerem se nahajamo, da z zakonom urejamo zgolj možnosti za omejitve, ki so povezane s trgom kmetijskih pridelkov. Zakon ne predvidi še nobenih omejitev, pač pa jih je glede na spremljanje situacije na trgu in zaznane morebitne motnje oziroma ogroženost na kakšnem od področij preskrbe s hrano potem možno odrediti z dodatnimi odredbami. Torej v primeru, da bi prihajalo bodisi do pomanjkanja kakšne skupine živil bodisi tudi do prevelikih količin, se jih potem z dodatnimi odredbami preusmerja. Kot je bilo danes že tudi omenjeno, dodatne količine in viške, o tem je govorila gospa Iva Dimic, prvenstveno najprej preusmerjamo v krepitve blagovnih rezerv, s katerimi želimo potem zagotavljati nemoteno preskrbo v primeru, ko bi bilo te blagovne rezerve treba aktivirati. Seveda jih krepimo najprej na tistih področjih, kjer je teh rezerv za neko krajše časovno obdobje zaradi krajšega roka trajnosti teh izdelkov in kot posledico tega, če bi začele nastajati prevelike količine, govorim predvsem na področju preskrbe z mesom, mesnimi izdelki in pa mlekom.   Kar se tiče omejevanja cen, se nam je zdelo prav, da ta ukrep postavimo, kajti zaznali smo že poskuse določenih dampinških cen na trgu, tudi poskuse različnih dobičkarskih priložnosti. V tem trenutku še ni bilo treba odreagirati, se nam pa zdi prav, da smo pripravljeni, da v primeru, ko bi prihajalo do tega v neki večji meri, tudi posežemo, tako da postavimo omejitve cen za posamezne živilske izdelke.   Pri celotni zadevi je treba posebno pozornost posvečati celotnim oskrbnim verigam, a pri tem paziti, da ne prihaja do izpada kakšnega od členov verig. Če do tega pride, je treba pravilno odreagirati in potem iskati bodisi domače dobavitelje bodisi tudi v tem primeru posegati s korigiranjem cen.   Izpostavili ste še področje samooskrbe. Ja, res je, da ta zakon ne zagotavlja večje prehranske varnosti na splošno. Mislim, da je to bilo izpostavljeno s strani Levice. Prav gotovo pa v trenutku, ko bi prišlo do kakršnegakoli izpada ali pomanjkanja, s tem zakonom lahko večamo prehransko varnost v primeru, bom zelo konkretna, da kakšen od pridelovalcev prednostno ne usmerja svojih živilskih izdelkov na tuje trge, vendar v primeru, da bi zaznali grožnjo pomanjkanja kakšne od skupin izdelkov na domačem trgu, omejimo ta izvoz in usmerjamo te izdelke na domači trg. Torej na nek način vendar tudi s tem lahko poskrbimo, da je oskrba z živili nemotena in s tem tudi prehranska varnost večja.   Jaz moram v tem trenutku tudi povedati, da mi na dnevnem nivoju spremljamo, ali prihaja do kakršnihkoli motenj v sistemu oskrbe s prehrano. Dnevno pripravljamo poročila in beležimo motnje ali pa predvidevanja, da bi v prihodnih dneh lahko do njih prišlo. Pripravljamo rezervne scenarije in tudi z veliko gotovostjo lahko zato zagotavljamo, da do teh moten ne prihaja in da smo na njih pripravljeni.   Kar se tiče subvencijske politike, ki je bila omenjena. Ja, subvencijsko politiko izrazito usmerjamo v to, da bomo krepili z novimi politikami predvsem rastlinsko pridelavo. Res je, da smo najbolj ogroženi na področju rastlinske pridelave, zato v ta kontekst štejem tudi vse tiste omenjene sodobne tehnološke pristope, rastlinjake, geotermalno energijo, izrabo odvečne toplote, kajti Slovenija v teh trenutkih prepoznava tudi to grožnjo, da bomo najhitreje doživeli izpad na področju sadja in zelenjave, če pride do zaprtja naših meja.   Gospa Iva Dimic je opozorila tudi na posledice po tem obdobju, ko bomo prišli iz tega obdobja, za katerega je razglašena epidemija oziroma je neke vrste krizno obdobje, da se na njih obračajo tudi različni sektorji, vinarji. Jaz sem prepričana, da se bodo na nas v kratkem obrnili vsi sektorji, kajti ti izpadi bodo zaznani na vseh področjih. V prihodnjih dneh, tednih, mesecih se bomo zato morali ukvarjati s tem, na kakšen način čim bolj blažiti posledice, ki so nastale v tem obdobju. Čeprav moram poudariti, da glede na to, da z različnimi odredbami v teh trenutkih posegamo v omejitve gibanja in tudi dela različnih skupin, si resnično prizadevamo, ker je to nujno za prehransko varnost in za nemoteno oskrbo, da kmete in živilskopredelovalno industrijo izvzemamo iz vseh teh uredb. Tukaj tudi gre moja iskrena zahvala – podali smo jo tudi z naslova ministrstva – vsem pridelovalcem, ki glede na to, da v teh trenutkih vsi delujemo zelo samozaščitniško in se zadržujemo daleč od množic ljudi, če je le možno izolirani v nekih družinskih okoljih, kmetje nemoteno delajo, prav tako živilska industrija in s tem skrbijo za to, da mi še vedno nemoteno hodimo v trgovine in se tam poslužujemo živilskih izdelkov. Torej resnično z vsem spoštovanjem, jaz upam, da vsa Slovenija tokrat prepoznava to pomembno vlogo kmetov, kmetijstva in tega, da morajo nemoteno delati tudi v okoliščinah, ki za to niso najbolj primerne.   Vprašanje je tudi bilo ali pa omenjeno, kako ravnati v teh trenutkih, da bi čim lažje prodajali izdelke na trgu. Jaz zelo pozdravljam tudi pobudo Ekoci, pa vendar, kot je že bilo tudi omenjeno, mi smo jo posredovali tudi na gasilska društva oziroma združenja. Resnično je v tem času izjemna zasedenost tudi te skupine, zato smo poskušali iskati tudi neke rezervne scenarije, vzpostavljena je borza Kupujmo domače v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarsko zbornico. Tja tudi usmerjamo vse pridelovalce, ki v tem trenutku lahko ponudijo svoja živila na trg, hkrati pa na drugi strani tudi spodbujamo povpraševanje, kajti še vedno se kuha v večjih javnih zavodih, bolnišnicah, policiji, vojski, da se poslužujejo nakupov preko te spletne borze. Ti spletni nakupi pa tudi omejujejo možnost širitve okužbe, kajti ne prihaja do direktnega stika z ljudmi.   Zaprosili smo tudi za večjo promocijsko kampanjo. Jaz moram povedati, da so se odzvali tudi mediji, prišli naproti in bomo to borzo in tudi na splošno nakupe, pozive k nakupu slovenske hrane, slovenskih živilskih izdelkov delali preko tistih medijskih hiš, ki so se na to odzvale. Hkrati pa tudi preko vseh spletnih socialnih omrežij intenzivno pozivamo ljudi, da naj kupujejo slovensko hrano, pa ne samo zato, ker je v teh trenutkih dostopna, ampak tudi zaradi tega, ker želimo s tem dati podporo tistim, ki v teh dneh resnično delajo v težkih okoliščinah in pogojih in tudi v nevarnosti, da to hrano nemoteno pridelujejo. Hkrati smo odprli na ministrstvu 24-urno dežurno mesto, na katerem podajamo tudi vse odgovore na vprašanja v zvezi z morebitnimi izpadi, ki se dogajajo tako na področju subvencijskih vlog, na področju različnih razpisov in tudi aktivnosti, ki jih izvajajo naše veterinarske, inšpekcijske in pa službe. Tako 24 ur na dan lahko kmetje in vsi, ki jih zanima karkoli v povezavi z našim resorjem, na dežurni številki in elektronskem naslovu dobijo vsa tista pojasnila, da bi delo čim bolj nemoteno teklo in da bi bila preskrba s prehranskimi izdelki v Sloveniji nemotena. Hvala.
Podperdsednik Branko Simonovič
Hvala lepa.   O amandmajih bomo odločali danes v okviru glasovanj.   S tem prekinjam to točko dnevnega reda.    Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA TO JE DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ZAČASNIH UKREPIH V ZVEZI S SODNIMI, UPRAVNIMI IN DRUGIMI JAVNOPRAVNIMI ZADEVAMI ZA OBVLADOVANJE ŠIRJENJA NALEZLJIVE BOLEZNI SARS-COV-2 (COVID-19) V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.   Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavnici Vlade mag. Lilijani Kozlovič, ministrici za pravosodje.   Izvolite.
Lilijana Kozlovič
Spoštovani predsednik, spoštovani prisotni poslanci in poslanke, lepo pozdravljeni!   Tudi v teh težkih trenutkih, ko vsak nekako poskrbi zase in za svoje bližnje, ima Vlada odgovornost, da poskrbi veliko širše, in tudi veliko odgovornost, da predvsem poskrbi za vse državljanke in vse državljane in pokrije prav vsa področja, kjer je treba izvesti nujne ukrepe. Med ta področja nedvoumno sodi tudi področje sodnih zadev, upravnih zadev, druge javnopravne zadeve in pa tudi področje izvrševanja kazenskih sankcij. Namen tega zakona je, da se prepreči širjenje virusne okužbe, da se s tem zavaruje življenje in zdravje ljudi, da se določi pravna podlaga, na podlagi katere lahko delujejo v nujnih primerih tako sodni organi, upravni organi, lokalne skupnosti in drugi nosilci javnih pooblastil in da se na pravno ustrezen način uredi izvrševanje pravic in obveznosti za to, da se izvedejo tiste, ki so za ljudi in celotno družbo nujne. Ti ukrepi bodo začasni. Trajali bodo dokler so razlogi, najdlje pa do 1. 7. 2020.   Če pogledamo, kateri so ti ukrepi. V sodnih zadevah roki za uveljavljanje strank in vsi drugi roki v sodnih zadevah ne tečejo. Ne velja pa to za sodne zadeve, ki se obravnavajo kot nujne. Predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dajemo pooblastilo, da lahko izmed teh zadev, ki so do sedaj določene kot nujne, še katero izvzame, če ugotovi, da ni potrebe po nujni obravnavi. V nobenem primeru pa ne more kot nenujne obravnavati preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost, če je v kazenskih zadevah tujec, ki nima prebivališča v Republiki Sloveniji, v izvršilnih zadevah v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preživninskimi obveznostmi, ki izhajajo iz zakona, in pa tudi v nepravdnih zadevah o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah. Na področju upravnih zadev, drugih javnih upravnih in prekrškovnih zadev prav tako roki ne tečejo, razen v zadevah, kjer obstaja nevarnost za življenja in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost, za premoženje večje vrednosti, če je od odločitve v zadevi odvisno preživljanje stranke in če je od odločitve odvisno uveljavljanje drugih pravic. Uvaja se še kar nekaj drugih ukrepov, ki zasledujejo namen zakona. Prav tako je na področju notarskih pisarn bilo treba določiti predsednici Notarske zbornice Slovenije, da ima pooblastilo za uvedbo začasnih ukrepov za omejeno delovanje notarskih pisarn, v primeru potrebe po popolnem zaprtju pa lahko o tem odloča le minister oziroma ministrica za pravosodje.   V javnosti in tudi na odboru je bilo največ pozornosti namenjene prav začasnim ukrepom, ki se uvajajo na področju izvrševanja kazenskih sankcij. V tem delu zakon prinaša začasne spremembe glede pozivanja obsojencev na prestajanje kazni zapora, premestitve obsojencev, prekinitve prestajanja kazni in predčasnega odpusta.   Zakaj so ti ukrepi potrebni? Že dolgo časa vemo, da so slovenski zapori prezasedeni. Republika Slovenija plačuje odškodnine zaradi neustreznih razmer in tudi število pravosodnih policistov je prenizko, kar ne zagotavlja ustrezne varnosti. Na že tako težke razmere, ki so trenutno v teh sistemih, smo uvedli tudi sorazmerne ukrepe, da preprečimo širitev okužbe in pomenijo manj ugodnosti za zaprte osebe. Vsakodnevni položaj pa nam kaže, da tudi ti začasni ukrepi, ki so bili sprejeti, niso dovolj. Omejitev stikov s svojci in s tem povezava z zunanjim svetom ter zavedanje, da imamo v enem zavodu že 8 oseb, ki so v izolaciji, kar pomeni, da jim moramo zagotoviti poseben prostor, pomeni določen nemir. Storiti želimo vse, da se prepreči širjenje okužb in zagotovi učinkovita izolacija primeru suma okužbe, dejansko pa tega ne moremo storiti, če imamo sedaj v prostorih v posamezni sobi po osem oseb.   Zato smo s predlogom interventnega zakona dopolnili ukrepe, poudarjam, dopolnili ukrepe, ki že sedaj veljajo. Prvi ukrep je torej pozivanje obsojencev na prestajanje kazni. Tukaj je dana možnost sodišču, da osebe, ki so sedaj na prostosti, pozovejo kasneje. Glede prekinitve prestajanja kazni naj poudarim, da je izjemnega pomena varnostna ocena. Tu se bo prekinitev izvedla … / izklop mikrofona/
Žal, gospa ministrica, je zmanjkalo časa.  Predlog zakona je obravnaval Odbor za pravosodje.   Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.  Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo mag. Dejan Kaloh.
Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Spoštovana ministrica, kolegi poslanci, poslanke ter seveda slovenski državljani, lep pozdrav!   Danes je pred nami predlog zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2, v skrajšani obliki covid-19, ki ga sprejemamo po nujnem postopku. Izbruh okužbe z virusom covid-19 ob koncu leta 2019 na Kitajskem se je februarja 2020 razširil tudi na druge države Evropske unije, zlasti na tiste, ki mejijo na Republiko Slovenijo. Sosednja Italija je v Evropi pravi epicenter tega virusa in posledice se močno odražajo tudi v Republiki Sloveniji, kjer je bila 12. 3. razglašena epidemija. Podlaga za razglasitev epidemije je strokovno mnenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. S predlogom zakona se na področju sodnih zadev, upravnih zadev in drugih javnopravnih zadev določajo začasni ukrepi, ki so usmerjeni v preprečitve širjenja virusne okužbe, varovanja zdravja in življenja ljudi in zagotovitev delovanja posameznih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter zagotavljanje in izvajanje pravic in obveznosti. Navedeno je nujno potrebno, da se preprečijo oziroma zmanjšajo negativni učinki širjenja nalezljive bolezni covid-19.   Ukrepi na področju sodnih zadev: zadržanje teka rokov teče podobno kot v času sodnih počitnic; nadgraditev ureditve 83.a člena Zakona o sodiščih in tako zaradi stanja, zaradi katerega se sprejema ta predlog zakona, rešitev možnosti, ki jih ima predsednik Vrhovnega sodišča, ki mora tako poleg skrbi za nemoteno delovanje sodstva tudi poskrbeti, da se sprejmejo takšni ukrepi, da se za ta čas prepreči širjenje virusne okužbe, varovanja zdravja in življenja ljudi ter še možnosti zaslišanja zadržane osebe preko videokonference. Ukrepi na področju pravnih in drugih javnopravnih zadev: prav tako se tudi tukaj podobno omogoči zadržanje teka rokov, določa se pravna podlaga za omejitev poslovanja državnih organov in drugih upravnih organov ter se daje pravna podlaga Vladi Republike Slovenije, da lahko sprejme tudi dodatne ukrepe, ki so nujni za preprečitev širjenja virusne okužbe.  Ukrepi na področju izvrševanja kazenskih sankcij stremijo k temu, da se s predlaganimi dodatnimi zakonskimi podlagami glede institutov pozivanja obsojenca na prestajanje kazni zapora, premestitve obsojencev, začasne prekinitve prestajanja kazni zapora in predčasnega odpusta direktorjev zavodov za prestajanje kazni zapora omogoča, da se v času epidemije virusne okužbe učinkoviteje spopadejo z izzivi, ki jih ta prinaša. Kot smo tudi že slišali, ukrep je tudi na področju delovanja notarskih pisarn, ki dajejo pravno podlago, da predsednik Notarske zbornice Slovenije sprejme začasne ukrepe v zvezi s poslovanjem notarskih pisarn, ki se nanašajo zlasti na način ali omejitev izvajanja uradnih ur za sprejemanje strank.   Kot rečeno, ukrepi iz predloga so začasni in njihovo trajanje je omejeno, saj veljajo le za čas do prenehanja razlogov zanje, kar ugotovi Vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 1. julija 2020. Naj spomnim, da je tudi Odbor za pravosodje včeraj dal zeleno luč predlogu zakona in skoraj brez izjeme na odboru podal oceno, da je predlagani zakon v tem trenutku dejansko smisel in zelo potreben. Prav tako Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora ni imela pripomb na predlagane amandmaje koalicije.   Jasno je, da v Poslanski skupini Slovenke demokratske stranke predlog predmetnega zakona podpiramo. Hvala.
Hvala lepa.   Stališče poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavila Tina Heferle.  Izvoli.
Hvala za besedo.  Danes, ko se vsi skupaj in vsak na svoj način spopadamo z virusom, ki nam je ohromil javno in družabno življenje, se vsi zavedamo, da je treba tudi nekatere celo vitalne funkcije države omejiti v delovanju, da bi pripomogli k preprečevanju širjenja virusa. Sicer se temeljnih dejavnosti naše države ne da popolnoma izključiti, saj od njih dobesedno zavisi obstoj ali neobstoj pravne države, da pa se nekatere izvajati v omejenem obsegu. Pri določanju takšnih varnostno-omejevalnih ukrepov je treba upoštevati razmerje med njihovo učinkovitostjo in med njihovo nujnostjo oziroma sorazmernostjo. Seveda pa je zdravje in varnost naših državljanov na prvem mestu.  V Poslanski skupini LMŠ večino ukrepov, ki jih zakon predvideva, pozdravljamo. Po našem mnenju so ti ukrepi potrebni za to, da tudi na ta način poskusimo zajeziti širjenje virusa in da hkrati zagotovimo našim državljanom, da svojih procesnih ali materialnih pravic, tako v sodnih kot v upravnih zadevah zaradi tega ne bodo izgubili. Prvotni predlog zakona je sicer imel kar nekaj formalnih pomanjkljivosti, ki smo jih zaznali tudi v naši poslanski skupini, a nas veseli, da je predlagatelj zakona v celoti upošteval priporočila in pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in tako odpravil te pomanjkljivosti. Nekateri ukrepi, ki so že bili sprejeti za preprečevanje širjenja virusa, bi v določeni meri lahko prizadeli pravice naših državljanov, zato je eden najbolj logičnih korakov ta, da se sprejme ukrep, s katerim se bo zamrznil tek vseh sodnih in upravnih rokov. S tem se v praksi omogoči, da posameznik ne bo izgubil svojih procesnih ali materialnih pravic, hkrati pa na drugi strani zamrznitev rokov velja tudi za sodišča in upravne organe. To pomeni, da bodo tudi sodniki in uradniki lahko počakali s posameznimi procesnimi dejanji, ki bi jih sicer morali opraviti. Ker gre tu predvsem za varstvo zdravja tako zaposlenih v pravosodju in upravnih organih kot tudi državljanov, ki so stranke v teh postopkih, smo v Poslanski skupini LMŠ te rešitve že na Odboru za pravosodje pozdravili in jih ocenili kot smotrne.   Tudi pri drugih ukrepih, ki jim današnji zakon sicer daje pravno podlago, bi bilo treba uporabiti načelo sorazmernosti, a žal temu ni bilo tako. Tu imam v mislih predvsem ukrepe, ki omogočajo prekinitev prestajanja kazni zapora in pa prekinitev pozivanja obsojencev na prestajanje zaporne kazni. Glede na to, da se danes vendarle ustvarja pravna podlaga tudi za ta dva ukrepa, želimo v Poslanski skupini LMŠ javno izraziti dvom in naše zadržke glede njiju. Po našem mnenju sta ukrepa prekomerna, nepremišljena in neodgovorna. V zaporih je za preprečevanje širjenja koronavirusa že sprejet varnostni ukrep prepovedi obiskov. Tega bi lahko nadgradili z recimo obveznim testiranjem paznikov in vsega drugega osebja, ki stopajo v stik z zaporniki, nadalje s testiranjem samih zapornikov in izolacijo morebitno obolelih. To vse so ukrepi, ki bi po načelu postopnosti in po načelu sorazmernosti morali priti na vrsto pred ukrepoma, ki ju danes sicer vlada uveljavlja s tem zakonom. Nadalje se nam postavlja vprašanje glede odpuščenih zapornikov. Kaj bo z njimi, kje in kako bodo bivali ta čas, ko se jim bo kazen zapora prekinila, ali bodo v hišnem priporu, se jim bo to obdobje, ko bodo doma, štelo v prestano zaporno kazen? Vse to smo na Odboru za pravosodje vprašali ministrico, a žal na naša vprašanja nismo dobili odgovorov. Nenazadnje v zakonu ni zapisano, kdo izmed zapornikov bo dejansko dobil ta odpustek, da se mu zaporna kazen prekine, vlada kot predlagatelj pa to prepušča arbitrarni presoji direktorjem zavodov za prestajanje zaporne kazni. Po našem mnenju gre tu za zelo nedomišljeno in neodgovorno rešitev. Zdravje zapornikov bi, kot že rečeno, lahko zagotavljali tudi z drugimi, manj rigoroznimi ukrepi, sploh zato, ker ni dorečeno, kaj se bo zgodilo z odpuščenimi zaporniki. Po našem mnenju je vendarle treba skrbi za zdravje zapornikov dati ob bok tudi skrb za splošno varnost državljanov in premoženja. Glede na glasovanje na odboru bo interventni zakon sprejet, z njim pa tudi ta dva ukrepa, zato nas žalosti, da zaradi teh dveh spornih členov ne moremo podpreti zakona, ki sicer ureja dobre in nujne ukrepe, zato naj bo naš današnji izražen dvom hkrati tudi apel odgovornim, da bodo ta dva ukrepa uporabljali kar se da odgovorno.   V Poslanski skupini LMŠ se bomo sicer pri zakonu vzdržali.
Hvala lepa.   Predrag Bakovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.   Izvoli.
Hvala lepa predsedujoči. Spoštovana ministrica, spoštovane kolegice in kolegi!   V prvi vrsti moramo poskrbeti za zdravje in življenje vseh nas, to je nenadomestljivo. Vse ostalo lahko počaka, zato moramo vse napore vložiti v to, da čim bolj preprečimo širjenje te izjemno nalezljive okužbe. Zato bodo začasno ustavljeni tudi sodni, upravni in ostali postopki. Sodišča po Evropi so zaprla svoja vrata. Odločajo samo o najnujnejših zadevah kot v času sodnih počitnic. In enako je tudi pri nas. Predsednik Vrhovnega sodišča je sicer že podpisal odredbo, da vsa sodišča odločajo samo o nujnih zadevah, danes pa sprejemamo še zakonsko podlago, ta interventni zakon. V času trajanja posebnih ukrepov ne bodo tekli roki v sodnih postopkih, vključno z rokom za vložitev ustavne pritožbe, vročala pa se ne bodo niti sodna pisanja. Sodišča bodo tako odločala samo o nujnih zadevah, kot so recimo preiskave in sojenja v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta oziroma omejena prostost v kazenskih zadevah tujcev, izvršilnih zadevah, v zvezi z vzgojo in varstvom otrok in preživninskimi obveznostmi in o zadevah glede pridržanja oseb v psihiatričnih ustanovah, zadržano osebo pa bo možno tudi zaslišati preko videokonference. Ti ukrepi lahko trajajo, dokler obstajajo razlogi za to, vendar najdlje do 1. julija 2020. Prav tako v času veljave tega zakona ne bodo tekli roki v upravnih in drugih javnopravnih zadevah. Tako bodo tudi upravne enote odločale samo o nujnih zadevah. Gre za ukrepe, ki so vezani na varstvo javnega interesa, kot je nevarnost za javni red in mir ali življenje in zdravje ljudi, pa tudi, če je to nujno zaradi nujnega in učinkovitega izvajanja oblasti. Kaj to pomeni, ni čisto jasno, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju. Iz pristojnega ministrstva so sicer sporočili, da gre za najnujnejše postopke, vezane na osebna življenjska stanja, kot so rojstvo otroka, smrt, podaljšanje osebnih dokumentov za nujne primere, nujno podaljšanje vozniških dovoljenj in nujno podaljšanje prebivališča. Upamo, da ne bo prihajalo do zmede in bodo ljudje vedeli, katere zadeve so nujne in katere ne in kateri roki tečejo in kateri ne.   Socialni demokrati se zavedamo, da so ti ukrepi nujni. Nujni, da se zagotovi varnost vseh zaposlenih, da se jim omogoči delo od doma, da pa se zagotovi tudi varnost vseh strank v postopkih, da ne bodo zaradi lovljenja rokov in raznih administrativnih opravil ogrožali svojega zdravja in zdravja drugih ljudi.   Posebnosti bodo tudi pri zapornikih. Obsojenec bo lahko predčasno izpuščen iz zapora, vendar le največ šest mesecev pred iztekom njegove kazni. Direktor zavoda za prestajanje kazni zapora bo lahko, če bo to potrebno, zaradi preprečitve širjenja okužbe za čas enega meseca prekinil prestajanje kazni zapora obsojencev, če za to ne bodo obstajali varnostni zadržki oziroma pridržki. Tukaj je treba opozoriti, da v nobenem primeru zaradi izpustitve zapornikov ne bo smela biti ogrožena varnost drugih ljudi. Zato apeliram na pristojne, da ta ukrep izvajajo izjemno previdno. Zavedati se namreč moramo, da govorimo o predčasnem izpustu ljudi iz prestajanja zaporne kazni, ki so bili pravnomočno obsojeni za različna kazniva dejanja, tudi huda. Izpust večjega števila obsojenih ljudi v obstoječih izrednih razmerah lahko občutno poslabša varnostno situacijo. Zavedamo se, da je že sicer težka situacija v zaporih, a treba se je zavedati tudi situacij, ki bi lahko nastale, če spustimo več teh ljudi na prostost. V primeru izpusta večjega števila ljudi, lahko tudi tvegamo, da se bo policija soočila še z dodatnimi problemi poleg obstoječih, ki jih že ima. Tukaj mislim na varovanje državne meje, ki je v teh trenutkih spet aktualna, kajti nelegalnih prehodov je veliko, vračanje teh ljudi v sosednjo Republiko Hrvaško, od koder so prišli, pa zaradi trenutne situacije ni mogoče oziroma je onemogočeno. Zato apeliramo na pristojne, naj razmislijo o tem, da teh določb ne bi uporabljali v primeru povratnikov in tistih, ki prestajajo kazen zapora zaradi hujših kaznivih dejanj. Upam, da nam uspe zajeziti ta virus. Do takrat pa bo potrebovali veliko potrpežljivosti in strpnosti. Zavedam se, da bodo posledice na vseh področjih našega življenja velike, vendar sem prepričan, da nam bo s skupnimi močnimi s pametnimi in hitrimi ukrepi države, predvsem pa z medsebojnim spoštovanjem in z doslednim upoštevanjem pravil in navodil strokovnih služb to tudi uspelo.   Socialni demokrati bomo predlog zakona podprli. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Mag. Dušan Verbič bo predstavil stališče Poslanske skuine Stranke modernega centra.   Izvoli.
Hvala lepa za besedo, podpredsednik Državnega zbora. Lep pozdrav ministrica, poslanka, poslanci!  Na področju nalezljivih bolezni obstajajo zakon in podzakonski predpisi, ki določajo organizacijo in ureditev spremljanja, obvladovanja ter odzivanja na pojav kot tudi nadzorovanja pojavljanja nalezljivih bolezni ter s tem zagotavljajo varovanje in ohranjanje zdravja prebivalstva. Država ima smernice in priporočila za hitro odzivanje ter pravočasno in sorazmerno ukrepanje v primeru epidemije nalezljivih bolezni, prav tako tudi načrt pripravljenosti in odzivanja, čemur smo priča v teh dneh, ko se izvajajo tako imenovani izredni ukrepi. A pričujoči zakoni kažejo, da ima država ustrezno zakonsko podlago predvsem za ukrepe zdravstvenega varstva pri zagotavljanju varstva pred nalezljivimi boleznimi oziroma ukrepe tako za preprečevanje kot tudi obvladovanje le-teh, saj so te v prvi vrsti javnozdravstveni problem. A ti ukrepi ne ogrožajo samo javnega in našega zdravja, ampak povzročajo tudi druge družbene posledice, ki jih bomo čutili dlje časa kot, vsaj upamo, bo trajala ta epidemija. Zato za njihovo obvladovanje oziroma vsaj za zajezitev ali za omilitev negativnih posledic potrebujemo tudi druge ukrepe, ki pa jih ne omenjeni zakon kot tudi načrt in veljavna preostala zakonodaja ne omogoča.   Na tej izredni seji Državnega zbora bomo zato morali obravnavati poleg tega tudi nekaj drugih predlogov zakonov po nujnem postopku, ki določajo začasne ukrepe, katerih namen je preprečitev širjenja virusne okužbe, varovanja zdravja, življenja ljudi, zagotovitve delovanja posameznih državnih organov, organov lokalnih samoupravnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil ter zagotavljanje izvajanja pravic in obveznosti tako od oblasti kot tudi od posameznikov. Kot ste že obveščeni, je zaradi epidemije na področju pravosodja predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na predlog ministrice za pravosodje že izdal odredbo o posebnih ukrepih v zvezi z izvajanjem sodne oblasti v času od 16. 3. 2020. Kot kaže pa slednja odredba ne rešuje težav, ki se pojavljajo s potekom materialnih rokov in časovne veljavnosti tega ukrepa, če se bo epidemija nadaljevala še po poteku roka s to odredbo. Materialni prekluzivni roki namreč niso podaljšljivi, razen med mobilizacijo, neposredno vojno nevarnostjo, izrednim ali vojnim stanjem in podobno. Poleg tega pa se je izkazalo, da se pojavljajo tudi težave z upravnimi postopki, vročanjem v notarskih zadevah in tudi v stanjih v zaporih, saj ti zaradi prostorske stiske ne morejo oziroma ne bodo mogli zagotavljati ustreznih ukrepov za izolacijo bolnih. Slovenski zapori so prenatrpani, poleg pomanjkanje kadra pa se uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, ki upravlja z njimi, sooča tudi z dejstvom, da se večina zaporov nahaja v starejših objektih. Zato so predlagani ukrepi v tem predlogu zakona, ki omogočajo premeščanje obsojencev iz razlogov preprečitve širjenja nalezljivih bolezni, prekinitev prestajanja kazni zapora obsojencu, kadar ne obstajajo varnostni zadržki, potrebni in nujni.  V Poslanski skupini Stranke modernega centra bomo predlog zakona seveda podprli.   In za konec. Naj spomnimo, da je z razglasitvijo koronavirusa kot globalne grožnje javnemu zdravju Svetovna zdravstvena organizacija že januarja letos pozvala države, da aktivirajo svoje načrte pripravljenosti. Takrat so nekateri zatrjevali, da se ne soočamo prvič v zgodovini s tako grožnjo in da smo se že v preteklosti pripravili na podobne situacije. Pričujoči predlog zakona več kot očitno kaže, da nismo pripravljeni. Zato upamo, da nam bo pričujoča epidemija v poduk in da bomo, ko bo največja grožnja mimo, pristopili k potrebnim spremembam veljavnih predpisov oziroma določitvi nekaterih, danes sicer začasnih, ukrepov kot sistemskih za prihodnje ukrepanje zoper tovrstne grožnje, in da bomo seveda ustrezno dopolnili omenjeni načrt pripravljenosti. Hvala za vašo pozornost.
Hvala lepa.  Stališče poslanske skupine Levica bo predstavil Željko Cigler.  Izvoli.
Spoštovani, spoštovana gospa ministrica.   Naj v izogib kakršnikoli dilemi takoj na začetku povem, da bomo v Levici predlog zakona podprli. Zavedamo se, da v času, ko je potrebno hitro odzivanje in sprejemanje rešitev, ki blažijo posledice epidemije, da je to ta čas prav sedaj. V tem delu v Levici podpiramo dosedanje ukrepe tako te kot tudi prejšnje vlade. Čeprav so nekateri izmed ukrepov zelo ostri, pa ocenjujemo, da vsekakor so ne le potrebni, ampak tudi nujni. Ne pristajamo pa na to, da je potrebno vse, kar vlada naredi, podpreti v tišini, brez razprave in brez pripomb. Še vedno imamo demokracijo in kar tako se ji ne nameravamo odreči. Vsaj v Levici ne. Trenutna situacija ne more in ne sme pomeniti, da bo zaradi izredne situacije državni zbor postal samo nemi stroj glasovanja, ki slepo prikimava vladi. V zadnjih dneh ob obravnavi paketa ukrepov, ki ga imamo danes v obravnavi, še enkrat, ki ga sprejemamo tudi danes, smo bili praktično zaradi vsakega vprašanja, pomisleka ali pa celo pobude takoj napadeni, da moramo biti državotvorni, enotni in da ni čas za razpravo. No, na tak način delovanja v Levici seveda ne pristajamo. Ne glede na situacijo, ne glede na razmere bomo še naprej pohvalili dobre ukrepe, nasprotovali slabim, kjer pa je možno, bomo predlagali tudi izboljšave. Še posebej ob dejstvu, da se vlada zelo intenzivno ukvarja z gospodarstvom, medtem ko se zdi, da je na delavce in še zlasti upokojence in nekatere ranljive skupine ljudi pozabila.   Ena izmed ranljivih skupin, kot je že mojih nekaj predgovornic in predgovornikov povedalo, so gotovo osebe na prestajanju zaporne kazni. Zakon, ki je pred nami, se nanaša na njih. Za temi osebami pa, vemo, so zelo različne življenjske zgodbe, situacije, zato preproste rešitve v obliki enomesečne prekinitve prestajanja zaporne kazni ali predčasni izpust v vseh primerih niso dober ukrep. V Levici smo zato na Odboru za pravosodje opozorili, da so na prestajanju zaporne kazni tudi ljudje, ki nimajo kam iti in ki jih zunaj ne čakajo družine in so v nezavidljivem socialnem in materialnem položaju in bi jim takojšnja izpustitev lahko stisko poglobila. Od ministrice za pravosodje, danes prisotne, smo dobili zagotovilo, da bodo upoštevani vsi vidiki in osebne situacije vsakega posameznika, zato vsekakor pričakujemo, da bo to tako. Še vedno pa v Levici menimo, da bi bila amnestija ali pomilostitev za vse tiste, ki so primerni za to, najbolj primerna rešitev.   V Levici bomo, kot rečeno, zakon podprli, saj vsebuje kar nekaj rešitev, ki pomenijo ustrezen odziv na to situacijo. Podpiramo omejitev delovanja sodišč in uprave, omejitev, ustavitev teka rokov, omejitve delovanja notariata in predčasne izpuste zaprtih oseb.   Ponovno pa pozivamo pristojni ministrstvi, da pripravita tudi vse druge ukrepe, ki so prav tako nujni, pa jih do danes še nismo videli. O čem govorim? Govorim o razmerah v domu za tujce in v azilnem domu, o prosilcih za azil in beguncih, ki so ujeti v begunskih taboriščih ali pa so ujeti na nevarni poti. Mislim tudi na vse tiste, in v Levici to izpostavljamo, ki zaradi izpada dohodkov ne bodo mogli odplačevati kredita za stanovanje, in posebej tiste, ki ne bodo mogli plačevati najemnine zaradi izpada dohodkov. Trenutna situacija bo marsikatero družino in posameznika spravila v materialno in socialno stisko, pa vseh tistih brez osnovnega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, na kar smo v Levici spomnili na Odboru za pravosodje, ki bodo ostali posledično brez dostopa do zdravstvenih storitev. To se ne sme zgoditi nobenemu državljanu oziroma prebivalcu Republike Slovenije. Zato je treba, tako kot ste na pomoč priskočili gospodarstvu, na pomoč priskočiti tudi vsem, ki smo jih našteli. Preprečitev izvršb in sprožitev osebnih stečajev s strani upnikov bi vsekakor morala biti tudi prioriteta. In takšnih potrebnih rešitev je še veliko. Nekaj smo jih že posredovali Vladi in pričakujemo, da jih bomo v Državnem zboru kmalu tudi obravnavali. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati bo predstavil Blaž Pavlin.   Izvoli.
Spoštovani podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovana ministrica, kolegice in kolegi!   Cilj predloga zakona je, da se na področju sodnih zadev, upravnih zadev in drugih javnopravnih zadev omogoči preprečitev širjenja virusa in hkrati zagotovi delovanje pristojnih organov oziroma nosilcev javnih pooblastil ter izvajanje pravic in obveznosti. Vsi ukrepi iz tega zakona ter aktov, sprejetih na njegovi podlagi, veljajo do prenehanja razlogov zanje. To ugotovi Vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu, vendar najdlje do 1. julija 2020.   Predlog zakona predvideva začasne ukrepe v sodnih zadevah, ukrepe v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, ukrepe glede notarskih pisarn ter ukrepe pri izvrševanju kazenskih sankcij. Zdravorazumsko je, da se v časih epidemije tako nalezljive bolezni počaka z določenimi administrativnimi postopki ter postopki na sodiščih. Odredba predsednika Vrhovnega sodišča ni dovolj za preprečevanje širjenja okužbe. Potrebujemo zakon, ki je širši in zato bolj učinkovit. Posebej pozdravljamo dejstvo, da se tako na področju sodnih zadev kot na področju javnopravnih zadev podaljšujejo roki za uveljavitev materialnih pravic iz zakona ter da se zakon ne osredotoča samo na roke znotraj že začetih postopkov. Še posebej se nam zdijo pomembni in potrebni začasni ukrepi na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Že dlje časa lahko spremljamo težave pri zagotavljanju ustreznih bivanjskih razmer v slovenskih zaporih, ki je pomembno tako za spoštovanje dostojanstva priprtih in zaprtih oseb kot tudi za zagotavljanje varnosti ter delovnih pogojev zaposlenih. V času epidemije je še kako pomembno, da zaprtim in pravosodnim policistom omogočimo normalne pogoje za delo ter s tem poskrbimo za njihovo zdravje in zdravje njihovih družin in vseh obsojenih. Morda je treba razmisliti o alternativnih oblikah prestajanja zaporne kazni pa tudi, kaj narediti z zaprtimi, predvsem pa priprtimi tujci, ki predstavljajo že več kot tretjino vseh zaprtih in priprtih v Sloveniji. Zdravje in življenja ljudi so na prvem mestu, zato lahko nekateri postopki počakajo.   Poslanci Nove Slovenije bomo predlog zakona podprli.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavil mag. Andrej Rajh.   Izvolite.
Spoštovani!   V zadnjih nekaj dneh smo se znašli v resni situaciji, ki je bila do nedavnega povsem nepredstavljiva. Trenutne razmere terjajo sprejetje nekaterih nujnih ukrepov, ki bodo pripomogli k preprečevanju širjenja bolezni covid-19 in s tem ohranjanju življenj in javnega zdravja. Dejstvo je, da je treba v nastali situaciji v čim večji meri omejiti kakršnekoli stike med ljudmi. Zavedamo se, da je stike nemogoče popolnoma omejiti, je pa naša dolžnost, torej dolžnost zakonodajalca, da naredimo vse, kar je v naši moči, da zaščitimo naše državljane. Vlada je tako med drugim pripravila zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni covid-19.  Pravosodni deležniki so na poziv ministrstva za pravosodje v preteklih dneh že sprejeli nekaj ukrepov z namenom preprečevanja stikov sodnikov, sodnega osebja, strank in drugih udeležencev v postopkih. S tem želijo preprečiti nadaljnje širjenje koronavirusa. Z zakonom se ureja pravna podlaga za določitev takšnih ukrepov, ki so usmerjeni v preprečevanje širjenja virusne okužbe, varovanje zdravja in življenje ljudi ter usmerjeno v zagotovitev delovanja posameznih organov. Namen zakona je tudi zaščita pravic državljanov v sodnih, upravnih in drugih javnopravnih zadevah. Predlog med drugim zadržuje tek procesnih rokov v sodnih postopkih, ki niso nujni in se v trenutnih razmerah ne vodijo. Poleg ta pa zadržuje tek materialnih prekluzivnih rokov za uveljavljanje pravic strank. V nujnih zadevah zadržanje rokov ne velja. V času veljave tega zakona ne teče niti rok za vložitev ustavne pritožbe. Prav tako predlog predvideva možnost izključitve javnosti za celotno ali del glavne obravnave. Podobno bo glede teka rokov veljalo tudi na področju upravnih in drugih javnopravnih zadev. V izogib stiku med ljudmi pa predlog onemogoča osebno vročanje pošiljk. Zakon se dotika tudi področja izvrševanja kazenskih sankcij, saj je treba poskrbeti, da se novi koronavirus ne bo širil v zavodih za prestajanje kazni. V slovenskih zaporih se namreč soočajo s prostorsko stisko, dodaten problem pa predstavlja pomanjkanje pravosodnih policistov, zato je v zavodih za prestajanje zaporne kazni v čim večji meri treba poskrbeti za varnost bivanja.   V Poslanski skupini SAB ne bomo nasprotovali ukrepom, ki jih je v trenutni situaciji pripravila nova vlada in so usmerjeni v zajezitev koronavirusa. Zdaj si moramo predvsem prizadevati, da smo enotni in si med seboj pomagati. V SAB dobro vemo, kaj pomeni vodenje države v krizi. Leta 2013 smo se borili z veliko finančno krizo. Toda takrat nismo imeli podpore opozicije, pa bi jo še kako potrebovali. A vedeti je treba, da smo vsi v istem čolnu in le skupaj nam bo uspelo. Še enkrat poziv vsem državljanom, da dosledno upoštevajo navodila pristojnih in s tem prispevajo k čimprejšnji ureditvi razmer. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil Jurij Lep.   Izvoli.
Hvala, predsedujoči. Spoštovana ministrica, kolegice in kolegi!   V teh dneh smo priča stanju, o katerem je še pred nekaj tedni rekli, da je možno samo v filmih. Slovenija se je dobesedno ustavila. Ustavilo se je javno življenje, ustavil se je javni promet, krivec je pa seveda znan. Vlada je zato že sprejela številne ukrepe, s katerimi se trudi zajeziti epidemijo koronavirusa. Eden od ukrepov je zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljivih bolezni, ki je danes pred nami.   Ukrepe je treba sprejeti na čim širšem družbenem področju in omejiti delo po možnosti na zgolj najnujnejša opravila. Vse to v interesu vseh državljank in državljanov Slovenije. 13. marca je predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damjan Florjančič izdal odredbo, s katero je odredil, da vsa sodišča od 16. marca 2020 opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen Zakona o sodiščih. Tako Notarska zbornica, Državno odvetništvo in Državno tožilstvo so prilagodili svoje poslovanje nadaljnjim usmeritvam, in sicer da se opravila v čim večji meri vršijo po telefonu in elektronski pošti. Predlog zakona tako želi zagotoviti ustrezno pravno podlago, da se v sodnih, upravnih in drugih javnopravnih zadevah z namenom varovanja zdravja in življenja ljudi ter delovanja organov tako na državni ravni kot tudi lokalni ravni ter nosilcev javnih pooblastil lahko sprejmejo takšni ukrepi, ki bi preprečili širjenje virusa in bolezni. Posledično želi z zakonsko dikcijo omočiti zadržanje teka procesov, procesnih rokov in preprečiti širjenje okužbe z novim virusom v zavodih za prestajanje zaporne kazni.   Jasno je treba poudariti, da so ukrepi začasni in da je njihovo trajanje omejeno. Trajali bodo le za čas do prenehanja razlogov zanje, kar bo ugotovila Vlada s sklepom. Nadejamo se, da bodo trajali najdlje do 1. julija 2020, kot je tudi zapisano in z absolutnim rokom predvideno. Zagotovo je predlog vzbudil največje zanimanje zaradi ukrepov na področju kazenskih sankcij, saj se predlaga, da se prekinejo postopki v zvezi s pozivom obsojenca na prestajanje zaporne kazni. Direktor zavoda za prestajanje kazni bi lahko po uradni dolžnosti zaradi epidemije prestavil obsojenca iz enega zavoda v drug zavod ali oddelek za čas enega meseca. Bo pa lahko prekinil prestajanje kazni zapora obsojencu, kadar ne bodo obstajali varnostni zadržki. Prav tako bo lahko predčasno odpustil obsojenca največ 6 mesecev pred iztekom zaporne kazni. Verjamemo, da bodo direktorji zavodov za prestajanje kazni dobro premislili in preverili vse podatke ter tudi pridobili ustrezna mnenja, preden se bodo odločili za katero od navedenih možnosti. Že sedaj je institut predčasnega odpusta možen, vendar največ za tri mesece pred iztekom kazni in v primeru, da direktor dobi ustrezno mnenje strokovnih delavcev s podlago, da se obsojenec ustrezno obnaša, si prizadeva pri delu, se aktivno udeležujejo drugih koristnih dejavnosti ter je prestal dve tretjini kazni.   Nenazadnje moramo vzeti v obzir da virus in bolezen ne izbirata. Če lahko z dodatnimi ukrepi preprečimo potencialno širitev oziroma slednjo zajezimo, ko in če se pojavi, pa je treba razmišljati v dobro vseh. Zavodi za prestajanje kazni se podobno kot nekatere druge ustanove srečujejo s prezasedenostjo in ob morebitnem pojavu virusa znotraj štirih sten bo težavno vzpostaviti primerno izolacijo okuženih in njihovo oskrbo. Zato je treba dopustiti možne scenarije, če do tega le pride. Ob vsem tem si prav tako ne želimo, da bi se okužili zaposleni, katerih, pa kot dobro vemo, že tako primanjkuje.   Slovenija je solidarna država, a vendarle se moramo vedno znova zavedati, da bi bila trenutna situacija brez vdanih in skrbnih delavcev tako v zdravstvu kot v teh dneh tudi prodajalk in prodajalcev v obleganih trgovinah, pripadnikov civilne zaščite, vojakov in pravosodnih policistov še hujša. Marsikdo je zadnje dni ostal doma. Nekateri celo preventivno. Slišimo pa tudi drugačne zgodbe. Zgodbe, kjer ni mesta za počitek in samoizolacijo, pa bi bila nujno potrebna. Imejmo tako v misli tudi vse tiste, ki morajo tudi v teh trenutkih biti na delovnih mestih, pa čeprav bi nekatera podjetja lahko za kratek čas preventivno zaprla vrata za boljši jutri vseh nas.   V Poslanski skupni Desus bomo zakon o začasnih ukrepih tako z veseljem podprli.
Hvala lepa.   Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členu in vloženem amandmaju.   V razpravo dajem 4. člen ter amandma Poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus. Želi kdo razpravljati? Vidim, da ni interesa za razpravo.   Želi morebiti še kaj dodati ministrica k stališčem poslanskih skupin? Želiš besedo? Dobro, vidim, da je samo en interesent.  Besedo ima Tina Heferle.  Izvoli.
Hvala lepa, gospod podpredsednik.   Nisem vedela, da imamo samo ta amandma. Jaz bom nekoliko širše kot zajema materijo ta amandma, ker se mi zdi pomembno opozoriti na nekatere stvari, čeprav sem že v stališču povedala, da v Poslanski skupini LMŠ večino ukrepov, ki jih ta zakon predvideva, podpiramo, jih razumemo in jih pozdravljamo. Hkrati pa moramo jasno in glasno izraziti skrb nad ukrepom prekinitve prestajanja zaporne kazni. V stališčih in pa v izvajanju ministrice sem zasledila, da se je v tem poglavju zakona o ukrepih pri izvajanju kazenskih sankcij dajalo poudarek predvsem ukrepu predčasne odpustitve iz zapora. Ta ni sporen, ta je res že predviden zdaj pod določenimi pogoji in mu v bistvu podaljšujemo samo to obdobje namesto treh mesecev šest mesecev. Če pogledamo zakon, ta interventni zakon ima v 12. členu, ki govori o tej prekinitvi prestajanja kazni zapora, dikcijo, ki je zelo široko zastavljena in daje v bistvu zdajšnjim direktorjem zavodov neko bianko pooblastilo ali pa neko moč, da brez kakršnihkoli ostalih pogojev odločijo, kdo izmed zapornikov bo odšel domov, komu se bo prekinila zaporna kazen.   Ministrica je obrazlagala to dikcijo, češ, da ima že sedaj direktor zavoda to moč. Tukaj v interventnem zakonu, verjamem, da so nenamerno naredili lapsus, ko se v 13. členu sklicujejo na zakon o izvrševanju kazni zapora. Tega zakona ni. Verjetno ste mislili Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, ampak pustimo to. Kar želim povedati, je to, če bi res želeli dikcijo člena zelo jasno in dobronamerno napisati, bi bilo treba tudi v 12. členu, ki govori o prekinitvi prestajanja kazni zapora, uporabiti podobno dikcijo, kot ste jo uporabili v 13. členu, ki govori o predčasnem odpustu. Tukaj ste lepo navedli, da direktor zavoda za prestajanje kazni zapora lahko iz razloga preprečitve širjenja epidemije virusa ob upoštevanju pogojev iz 108. člena pa zdaj Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, če pravilnega navedem, pač uporabi ta ukrep. Okej, v tem zakonu, se pravi v Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij so taksativno, torej določno našteti pogoji, pod katerimi lahko direktor zavoda nekoga predčasno odpusti. S tem ni nič narobe. Kot sem rekla, imamo pa velik pomislek in problem z 12. členom v interventnem zakonu, ki pa te dikcije nima. Se pravi, ne napotuje na uporabo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki, moram poudariti, prav tako predvideva prekinitev prestajanja zaporne kazni v 82. členu, ampak tudi v tem členu je taksativno navedenih sedem razlogov, nič več, sedem, pod katerimi potem lahko direktor odloči, da se kazen zapora prekine. Med temi razlogi so huda bolezen, poškodbe obsojenca, da ne naštevam vseh, si jih lahko preberete. Vendar želim poudariti – ti razlogi so jasno določeni in če katerega izmed teh razlogov ni, potem direktor ne more obsojencu, ki prestaja zaporno kazen, prekiniti te zaporne kazni in ga poslati domov. Po interventnem zakonu, ki pa je danes pred nami, pa, kot sem že omenila, dajemo direktorjem zavodov za prestajanje kazni zapora bianco pooblastilo, da ne glede na obstoj kakršnegakoli razloga izpusti posamezne zapornike domov. To je po našem mnenju, po mojem mnenju, pogumno, ampak skrajno neodgovorno. Ne gre za to, da tu ne bi zaupali direktorjem, v njihovo presojo, ampak gre za to, da če nimamo v normativnem delu zakona določenih pogojev, pod katerimi se nek ukrep lahko uporabi, imamo upravičeno skrb danes, da bi se lahko ta ukrep uporabil popolnoma arbitrarno, morda celo neupravičeno, ne vemo. In tukaj je ta naša skrb. Ker moramo vedeti, da tu gre za obsojene ljudi, ki še niso rehabilitirani, to sem poudarila tudi že na odboru, zaporna kazen je določena z namenom, da se zapornik rehabilitira v tem času. In zdaj, razlogi ministrstva oziroma ministrica je prej v dodatni obrazložitvi pa tudi že včeraj na odboru navajala, da so neki varnostni zadržki zajeti že tako ali tako v teh pripornih razlogih, da so tisti najbolj nevarni obsojenci v priporu in da se teh ne bo spuščalo domov, torej, da je ta varnostna ocena narejena. Pa to ni res. Ko berem člene tega interventnega zakona, nikjer v normativnem delu ne piše, da se ne bo, recimo, spuščalo pripornikov domov. Nikjer to ne piše. Ne piše niti, katerega izmed zapornikov se bo spuščalo domov, ali bodo to bolni zaporniki, okuženi ali bodo to zdravi pa se bo okužene držalo v zaporih. Situacija je popolnoma nejasna in ta arbitrarnost, ki jo bo imel direktor zavoda, je po našem mnenju res nevarna. Poleg tega kot sem že omenila tudi v stališču, niti v interventnem zakonu niti − ker se interventni zakon ne sklicuje na Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij − iz obeh teh zakonov ni razvidno, kaj se bo zgodilo, kako bodo obravnavani ti zaporniki, ki bodo poslani domov, ali bodo doma, bodo imeli hišni pripor, bodo lahko šli ven na sprehod, se bodo lahko gibali normalno. Nič od tega ni jasno določenega, vse je prepuščeno, ne vem čemu. Vi se sklicujete na obrazložitev zakona, ampak obrazložitev zakona ni zavezujoč del zakona. In niti v obrazložitvi zakona ne pišete o tem, kaj bo s temi zaporniki, ki se jim bo prekinila kazen zapora. Ne vem, če ste pomislili na žrtve teh kaznivih dejanj in teh obsojencev, ki bodo spuščeni domov. Stvar ni tako zelo preprosta, kot jo želite predstaviti, in kot sem povedala že v stališču, je kar nekaj ukrepov še pred tem lahko izvedenih, preden se poslužujemo tako skrajnih ukrepov, kot je izpust obsojencev praktično na prostost, ne vem, ali v hišni pripor ali na prostost, ni določeno. Lahko bi zamejili, kot sem že rekla, s testiranjem vseh deležnikov, ki stopajo v stik z obsojenci oziroma zaporniki, in bi že tukaj naredili neko sito. Lahko bi, ne vem, ministrica je prej rekla, sem zasledila, da imajo že sedaj 8 oseb v izolaciji v zaporu. So te osebe v izolaciji zaradi okužbe s koronavirusom, tega niste izredno povedali, pa morda, če ta podatek poveste. Ta varnostna ocena res manjka v tem zakonu. Po našem mnenju je to zelo skrajen ukrep in nas res žalosti, da zaradi tega člena, v bistvu enega člena ne moremo prevzeti te odgovornosti z vami, da podpremo zakon, ki sicer načeloma vsebuje vse ostale dobre ukrepe in zelo potrebne ukrepe, ampak žal se tukaj ne moremo usesti z vami na isti vlak.   Zato se bomo pri zakonu vzdržali. Hvala.
Hvala lepa.   Za besedo je zaprosila ministrica mag. Lilijana Kozlovič.
Lilijana Kozlovič
Hvala za besedo. Hvala tudi za vaše pripombe. Moram pa žal ugotoviti, da gre za nerazumevanje institutov pa tudi že sedaj veljavne zakonodaje. Vsi ti instituti so že sedaj v zakonu.   Če se najprej osredotočim na pozivanje na prestajanje kazni. Ko ste rekli, da sem omenila pripor. Nekomu, ki je v priporu, seveda ne gre pravica do prekinitve. Taka oseba pomeni, da je še v kazenskem postopku oziroma da je v postopku obravnave. V primeru, če je taka oseba obsojena, se jo samo razporedi v zapor, kajti pomeni, da je družbeno nevarna iz razloga, ker lahko obstaja ali begosumnost ali ponovitvena nevarnost. Torej osebe, ki se jih ne bo pozivalo na prestajanje zaporne kazni, so že sedaj na prostosti. Torej popolnoma enaka situacija, le da se jih sedaj ne bo pozivalo na prestajanje zaporne kazni, ampak se bo te osebe pozvalo kasneje, ko bodo razmere prenehale.   Glede prekinitve pravite, da je 12. člen neustrezen oziroma da ni pravilen, ni zakonit. Zakonodajno-pravna služba je ugotovila njegovo pravilnost in zakonitost. Namreč, sklicevati se ne moremo na 108. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij − tukaj se strinjam z vami, da smo navedli napačnega, v redakcijskem popravku bo tudi popravljeno. Dejstvo pa je, da se na njega ne moremo sklicevati zaradi tega, ker so v njem taksativno našteti primeri, kot ste rekli, jih je sedem, v katerih lahko direktor že sedaj, se pravi, če ne obstajajo varnostni zadržki, odredi prekinitev, vendar na prošnjo posameznega obsojenca. Dikcija, ki smo jo pa navedli v 12. členu, pa izrecno pravi, da lahko tudi direktor, torej po uradni dolžnosti zato, da prepreči širitev okužbe, ponovno poudarjam, po preveritvi varnostnih zadržkov, ki ne smejo obstajati, in tukaj zagotavljam, da se to ne bo zgodilo. Danes imamo na tem ukrepu 94 oseb, ki so izkoristile ta institut, pa ni nobenih težav. In tudi vsa ta leta, ko so direktorji izvrševali to svoje pooblastilo, ni bilo nikakršnih težav. Tako da ugotavljam, da danes izrekamo nezaupanje sistemu, ki je ves ta čas zelo dobro deloval in bo deloval po zagotovilu direktorja tudi naprej, same uprave, saj bo − prav zaradi tega odziva javnosti pa tudi v Državnem zboru − uvedeno dodatno strokovno nadzorovanje in pregled tudi z njegove strani, da bo zadeva v celoti v skladu z zakonodajo.   Varnostni zadržki, jih je pa kar nekaj, od samega kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno, od načina, kako je bilo to kaznivo dejanje storjeno, potrebno je tudi upoštevati, kako se ta oseba obnaša in vede v času, ko prestaja zaporno kazen. Pomemben vidik je, preveriti je potrebno, kako se bo okolje odzivalo v primeru, če se ta oseba vrne v to okolje, in pa pomembno je tudi, kako se bo oškodovanec odzval v tem primeru. Oškodovanec je tudi upravičen, torej žrtev je upravičena do tega, da dobi informacijo glede te osebe. Torej tu je vse uzakonjeno. In to so stvari, ki jih mora direktor, ko o tem odloča, že sedaj upoštevati.   Ali se bo izpustilo oziroma dovolilo prekinitev zdravim ali bolnim osebam? Državne inštitucije morajo ravnati v skladu z navodili, ki jih imamo v primeru okužbe. Torej, ravnati moramo tako, kot so priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje. To pomeni, če gre za osebe, ki kažejo znake, jih je potrebno izolirati, testirati in zanje poskrbeti. Če so bolni, je potrebno zanje poskrbeti, in za to bo poskrbel institut. Takih oseb se v nobenem primeru ne bo prepustilo samim sebi. Ravno tako tudi se ne bo prepustilo teh oseb v primeru, kot vi pravite, da bodo ostali brez sredstev ali podobno. Ne. V nobenem primeru. Tudi hišni pripor, ko pravite, hišni pripor je poseben institut, je torej pripor, ki se odreja v predkazenskem postopku. Nikakor se ne more odrejati v času izvrševanja kazenskih sankcij. Torej gre za nerazumevanje posameznih institutov.   Vprašali ste tudi glede oseb. Osem oseb imamo v izolaciji na Dobu. Da. Zaradi tega, ker je bil instruktor, ki je prišel do njih in izvajal delo, okužen, kar pomeni, da smo morali zagotoviti izolacijo za te osebe. To je bilo seveda tudi v javnosti, tako da je to javno znan podatek.   Še enkrat poudarjam, to, kar navajate, je pravzaprav tudi nomotehnično neizvedljivo v smislu, da bi se morali sklicevati na predpis, ki ureja popolnoma drugačno situacijo. Zakonodajno-pravna služba, še enkrat poudarjam, ni imela nikakršnih zadržkov. Zadržki, ki so bili, smo jih popravili, in zakon v celoti uskladili z njihovimi priporočili. Eden izmed spoštovanih poslancev, ki je predstavil stališče, je povedal, da so tudi zaporniki ljudje. Hvala.
Hvala lepa.  Replika, Tina Heferle.  Izvoli.
Spoštovana gospa ministrica, ne gre za moje nerazumevanje, gre pa za vaše nerazumevanje moje razprave. Verjetno, morda malce namerno niste želela razumeti. Jaz sem govorila o prekinitvi prestajanja kazni zapora in ne o predčasnem odpustu, o katerem ste vi govorili večino časa. In nisem rekla, da bi se moral pri 12. členu, ki govori o prekinitvi kazni zapora, sklicevati interventni zakon na ta 108. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ampak sem lepo navedla, da bi se lahko skliceval na 82. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki taksativno našteva sedem razlogov, zaradi katerih lahko direktor zavoda že sedaj prekine prestajanje zaporne kazni. Nekaj razlogov, ki jih zakon navaja, so hude bolezni, poškodbe, če zapornik ni sposoben opravljati vsaj ene od osnovnih življenjskih potreb, če mu umre njegov ožji družinski član ali če je kdo huje bolan, če je prekinitev potrebna, da obsojenec poskrbi za varstvo in vzgojo otrok in tako naprej. Torej, vi ste me narobe razumeli. Nisem govorila, da bi se moral 12. člen navezovati na 108, tu ste, verjamem, da namenoma naredili neko tako povezavo, da ste lahko potem svojo razpravo osredotočili predvsem na ta predčasni odpust, za katerega sem povedala, da za nas ni sporen. Sporna je prekinitev prestajanja zaporne kazni. Ker tudi ti varnostni razlogi, ki ste jih navedli, da priporniki še ne izvajajo zaporne kazni in da so v priporu, meni je to jasno, ampak priporni razlogi so trije: begosumnost, ponovitvena nevarnost in kolizijska nevarnost. A ne? Ni rečeno, da so vsi obsojenci, ki izpolnjujejo katerega izmed teh treh pripornih razlogov, nenevarni. In ni rečeno, da so vsi nevarni obsojenci v priporu. To ne drži in tukaj zavajate, ko razlagate, da je za varnostno oceno poskrbljeno. Ni.   In prej sem pozabila omeniti, pa ste zdaj vi v svoji razpravi. V obrazložitvi tega spornega 12. člena, ki govori o prekinitvi prestajanja zaporne kazni, govorite samo o tem, da so zapori prenatrpani. To ni v povezavi z nevarnostjo virusa, s katerim se zdaj soočamo.   In niste mi odgovorili ne na vprašanje, kam bodo ti zaporniki poslani, ko se jim bo prekinilo izvajanje zaporne kazni. Ali bodo doma? Tukaj sem uporabila izraz hišni pripor zato, ker je smiselno, da bi morali ostati doma, ne pa da se bodo kar prosto sprehajali naokrog. Zato ne gre za moje nerazumevanje institutov, ampak …
Kolegica, čas.
Imam še pol minute, kolega Tanko.
Repliko imate, zato je samo tri minute.
Tri minute? Okej. Hvala.
Hvala.   Želite odgovoriti?   Besedo ima mag. Liljana Kozlovič.   Izvolite.
Lilijana Kozlovič
Hvala.  Še enkrat bom poudarila, kar sem poudarila. Pripor se nanaša na institut pozivanje obsojencev na prestajanje zaporne kazni. V nobeni povezavi ga ne moremo obravnavati z institutom prekinitve. Glede prekinitve, če pogledamo 82. člen, se na njega ne moremo sklicevati, ker so to razlogi, ki so že v zakonu in so lahko samo, kadar obsojenec za njih zaprosi. Tu je še en dodaten razlog, zaradi katerega je tu v interventnem zakonu, in to je preprečevanje širitve koronavirusa, varovanje zdravja in življenja ljudi, torej obsojencev.   Kje bodo te osebe? V primeru prekinitve je treba preveriti, ali te osebe imajo vse pogoje, da se jim lahko kazen prekine. Te osebe bodo doma in bodo spoštovale vse ostale ukrepe, ki jih Vlada in Državni zbor sprejemata za to, da preprečita nadaljnje širitve koronavirusa. Hvala.
Hvala lepa.   Želi še kdo razpravljati? Še vidim interes za razpravo. Prosim za prijavo. Besedo ima Tina Heferle.   Izvolite.
Hvala.   Saj imam čisto malo časa, ampak, gospa ministrica, vi sami sebi hodite v nasprotje. Govorite, da se na razloge za to prekinitev izvajanja kazni zapora ne morete sklicevati, ker jih zakon sicer navaja, ampak ne gre za varstvo pred širjenjem tega virusa, hkrati pa potem govorite, da če pa, ko bo nekomu odrejena prekinitev izvajanje zapora, se bo pa preverilo te razloge. Ja, kaj zdaj, so razlogi ali niso razlogi? Posamezni direktor bo arbitrarno odločal o tem.
Hvala lepa.   Želite odgovoriti takoj?   Ministrica, izvolite imate besedo.
Lilijana Kozlovič
Ne moremo se na te razloge sklicevati, na primer, ali se lahko direktor sklicuje na to, da ima nekdo smrt v družini, ali iz tega razloga lahko prekine. To je prošnja posameznika. Stvari, ki se bodo preverjale, so tiste, ki sem jih naštela, torej varnostni zadržki, ne pa ti razlogi, ki so v zakonu našteti. Razlog je eden − preprečitev nadaljnjega širjenja bolezni in seveda varovanje zdravja in življenja ljudi. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima mag. Dušan Verbič.   Izvoli.
Hvala lepa še enkrat za besedo.   Moral sem se oglasiti ravno zato, ker je tovrstna razprava potekala na ta 12. člen, ki konkretizira prekinitev prestajanja kazni zapora. In ravno zaradi polemične razprave sem dolžan ta prvi stavek tega člena tudi prebrati. »Direktor zavoda za prestajanje kazni zapora lahko po uradni dolžnosti, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja epidemije virusne okužbe, za čas enega meseca prekine prestajanje kazni zapora obsojencu, kadar ne obstajajo varnostni zadržki.« In tukaj je ključno vprašanje sedanje razprave, ali mi zaupamo direktorju zavoda za prestajanje kazni, da bo objektivno, ne subjektivno, ocenil zaradi razloga, in to je epidemija, ali obstajajo varnostni zadržki do neke osebe, ki prestaja kazen zapora. Jaz moram priznati, da se tukaj ne strinjam, ker je bilo v razpravi rečeno tako imenovano bianco pooblastilo. To bianco pooblastilo ni samo od sebe, ampak je zgolj vezano za čas te epidemije in možnost, da se ta zadeva ustavi, prepreči ali kakorkoli odreagira, če bi ta okoliščina nastala. Moram priznati, da ko je govora o pooblastilu direktorja zavoda za prestajanje kazni, ki ima polno pooblastilo, polnomočenje, da izvaja vse aktivnosti v skladu z zakonskim in podzakonskimi predpisi, se pa tako na matičnem odboru kot tudi danes ni pa nobeden dotaknil, kaj pa je s pooblastili predsednika Vrhovnega sodišča, saj tam pa imamo možnost tudi v stečajih, prisilkah in podobno, da bi se morda lahko tudi to pooblastilo tako ali drugače, recimo temu, teoretično izrabilo. Jaz sem prepričan, da pri vseh teh nosilcih teh odgovornih pooblastil do tega sploh ne bo prišlo. In tisto, kar me nekoliko preseneča, kar se tiče tega 12. člena, to je omejeno, omejeno je zelo jasno z določbo »dokler traja ta epidemija«, in da se jo dobesedno prepreči in še časovno en mesec praktično pri tem. Jaz ne vidim tukaj nobene slabosti te določbe. Strinjam se tudi s povedanim, da Zakonodajno-pravna služba ni v nobeni zadevi tovrstne materije kakorkoli podvomila. Trdno verjamem, sploh pa s strani direktorjev zavoda za prestajanje kazni, ne enkrat, najverjetneje bo petkrat premislil, preden bo neko tovrstno odločitev sprejel, kajti to ni tako enostavno in je hudo resna zadeva. Absolutno se strinjam s tem predlogom zakona in obrazložitvami s strani izvršilne veje oblasti, ki so bile vezane na 12. oziroma 13. člen. Hvala lepa.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Vidim, da ne. Zato zaključujem razpravo. O amandmaju bomo odločali danes v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.     Prehajamo na 3.A TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH NA JAVNOFINANČNEM PODROČJU V OKVIRU NUJNEGA POSTOKA.   Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.   Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavniku Vlade mag. Andreju Širclju, ministru za finance.   Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Kolegi, kolegice, spoštovani poslanci, spoštovane poslanke!   Vlada je pripravila interventni zakon, s katerim zaradi posledic epidemije nalezljive bolezni covid-19 predlaga nabor ukrepov na javnofinančnem področju. V tem času je izredno pomembno, da država s pozitivnimi ukrepi prisluhe potrebam podjetnikov in podjetij, ki bodo zaradi posledic epidemije utrpeli škodo na poslovnem področju. Vlada predlaga nekatere ukrepe, da se jim poslovanje v oteženih časih olajša. S predlogom zakona pa se ustvarjajo tudi nujne zakonske podlage, da se omogoči zagotavljanje zadostnih sredstev za financiranje vseh ukrepov, ki bodo sprejeti s ciljem zajezitve epidemije in lajšanja posledic le-te.   Zakon predvideva sprejem ukrepov v več sklopih. V prvi vrsti so to ukrepi za administrativno razbremenitev zavezancev za davek ter administrativne razbremenitve poslovnih in javnih subjektov v povezavi s predložitvijo letnih poročil. Predvidevajo pa se tudi ukrepi za finančno razbremenitev zavezancev za davek. Poseben sklop ukrepov je namenjen tekočemu zagotavljanju finančnih sredstev, ki jih ob pripravi proračuna države ni bilo mogoče načrtovati. Dosedanji ukrepi Vlade za zajezitev epidemije virusa so bili usmerjeni v omejitev javnega življenja, s čimer se je neposredno posegalo tudi na področje poslovanja poslovnih subjektov in posledično izpolnjevanja davčnih obveznosti. Ukrepi po tem zakonu sledijo že sprejetim vladnim odredbam tako, da se zavezancem za davek in poslovnim subjektom omogoči daljši čas za varno pripravo podatkov in oddajo obračunov na način, da lahko zaradi podaljšanja rokov ohranjanja socialno distanco, namenjeno zajezitvi epidemije. Posledično se zamikajo tudi skrajni roki za sestavo informativnega izračuna dohodnine za leto 2019 s strani Finančne uprave Republike Slovenije in roki za vložitev za napoved za odmero dohodnine, če zavezanec informativnega izračuna ne prejme. Ta rok bo potekel konec avgusta 2020.   Zaradi razglasitve epidemije in sprejeti ukrepov se nastanek negativnih posledic predvideva tudi izvajanju poslovne dejavnosti, zlasti vpliv na obseg doseganja dohodkov poslovnih subjektov v tem času trajanja izjemnih okoliščin. Takim subjektom ta zakon omogoča lažje pogoje za spremembo prehodne akontacije in lažje uveljavljanje odloga oziroma obročnega plačevanja davčnih obveznosti. Za nemoteno izvajanje ukrepov, vezanih na epidemijo, bo treba v zelo kratkih rokih zagotavljati zadosten obseg sredstev. Ker tega ob pripravi proračuna države ni bilo mogoče načrtovati, se Vladi za obdobje trajanja epidemije daje večja pooblastila za prerazporejanje pravic porabe v okviru sprejetega proračuna države.   S predlaganim zakonom se določa tudi zadrževanje izvrševanja posameznih izdatkov v državnem proračunu za več kot 45 dni oziroma do sprejetja rebalansa proračuna države za leto 2020. Na ta način se želi v kar največji meri sredstva za odpravo posledic epidemije zagotoviti v okviru sprejetega proračuna. V izogib težavam s pripravo letnih poročil se podaljšujejo roki za predložitev zaključnih računov in letnih poročil skupaj za 2 meseca, s tem, da je možnost te roke tudi podaljšati.  V teh hudih časih je pomembno, da skupaj ažurno spremljamo in izvajamo vse aktivnosti za prilagajanje trajanja ukrepov za zajezitev epidemije, saj s tem pozitivno vplivamo na družbeno klimo v državi.  Če strnem, podaljšani so roki za oddajo obrazcev za davek od dohodka pravnih oseb. Ravno tako je dan odlog za plačilo davkov do 24 mesecev. In dan je tudi odlog za plačilo akontacije. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila dajem besedo predsedniku Robertu Polnarju.   Izvoli.
Gospod podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovani gospe in gospodje!   Odbor za finance je na 35. nujni seji danes kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada.   Na seji odbora so sodelovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.   V uvodni dopolnilni obrazložitvi je državna sekretarka z Ministrstva za finance predstavila cilje in namene predloga zakona. Pojasnila je, da s predlaganim zakonom Vlada namerava omeniti posledice epidemije virusa za podjetja in podjetnike na področju izpolnjevanja davčnih obveznosti in zagotoviti zakonske podlage, da se v okviru državnega proračuna zagotovijo zadostna sredstva za financiranje ukrepov, ki bodo sprejeti s ciljem zajezitve epidemije in blažitve njenih posledic.   Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da je služba v uvodu pisnega mnenja predlagala poenotenje trajanja ukrepov z opredelitvami v drugih zakonih, ki so v zakonodajnih postopkih. Služba je v pisnem mnenju podala tudi konkretne pripombe k posameznim členom, zlasti z vidika jasnosti in določnosti. Predstavnica službe je pojasnila, da vloženi amandmaji poslanskih skupin koalicije v pretežni meri zasledujejo mnenje službe.   V razpravi so poslanke in poslanci predlagane rešitve na splošno podprli ter pri tem izpostavili, da so razmere v Sloveniji izredne, zato je potrebno čim hitreje sprejeti nujne in izredne ukrepe za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic tako na gospodarskem kot na širšem družbenem področju. Glede narave ukrepov je bilo izpostavljeno, da gre za začasne ukrepe, katerih trajanje bo omejeno. Razpravljavci so se na splošno strinjali z rešitvami za podjetja in podjetnike na področju izpolnjevanja davčnih obveznosti in so večinoma podprli tudi rešitev na javnofinančnem področju, da se Vladi omogoči samostojno odločanje o prerazporeditvah pravic porabe v proračunu države. Izpostavili so, da se v luči izrednih razmer s tem Vladi daje velika pooblastila, kot jih do sedaj še ni imela, vendar je za to tudi odgovornost Vlade za odločitve in sprejete ukrepe toliko večja. Omenjeni podelitvi pooblastila Vladi za odločanje o prerazporeditvah pravic porabe v proračunu brez omejitev so nekatere poslanke in poslanci nasprotovali. Menili so namreč, da se s predlagano rešitvijo Državnemu zboru odvzema del njegovih pristojnosti ter izrazili bojazen glede pomanjkanja transparentnosti in kontrole ter morebitne nenamenske porabe javnofinančnih sredstev.   Po opravljeni razpravi je odbor v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval vložene amandmaje.  Odbor je sprejel amandmaje k 14 členom predloga zakona, ki so jih vložile poslanske skupine koalicije. Odbor ni sprejel dveh amandmajev Poslanske skupine Levica k 10. in 11. členu. Odbor pa je sprejel amandma Poslanske skupine Liste Marjana Šarca k 11. členu predloga zakona.   Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel.   Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji.   Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca bo predstavil Robert Pavšič.   Izvoli.
Dober večer vsem skupaj!   Zakon, ki ga obravnavamo, prinaša nekaj olajšanja za poslovne subjekte v trenutnih razmerah. Pozdravljamo predvsem podaljšanje rokov za predložitev davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti in obračuna davka od dohodkov pravnih oseb. Pozdravljamo preložitev skrajnega roka za sestavo in odpremo informativnega izračuna dohodnine za leto 2019. In pozdravljamo zamik skrajnih rokov za oddajo letnih poročil. To so ukrepi, ki ne bodo v že tako kriznih časih še dodatno obremenjevali administracije podjetij. Več vprašanj pa se odpira pri zamiku plačil davčnih obveznosti in akontacij dohodnine, kjer smo prepričani, da bi se dalo ta vprašanja rešiti drugače, predvsem pa bolj enostavno.   V Poslanski skupini Liste Marjana Šarca smo predlagali, da se izredna seja opravi jutri, s čimer bi pridobili vsaj nekaj časa, v katerem bi lahko skupaj s stroko pripravili optimalne ukrepe. A koalicija temu ni bila naklonjena. Zato bomo zaupali Andreju Širclju in njegovi odgovornosti ter zagotovilih, da zakon, po domače rečeno, stoji. Vseeno pa je v predlogu kar nekaj vsebine, ki zahteva vsaj premislek.  Predvsem se izpostavljajo vprašanja in pomisleki z vidika razmerja med izvršilno in zakonodajno oblastjo. Predlog zakona močno posega v načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršno in tudi sodno. Strinjamo se, da smo v obdobju izrednih zdravstvenih razmer, vendar ne v ustavnopravnem smislu. Zato transparentnost porabe javnih sredstev nikakor ne more in ne sme biti vprašljiva tudi v času razglašene epidemije. Podpiramo večino ukrepov, ne moremo pa dati Vladi bianco menice, da nepregledno preliva sredstva brez soglasja Državnega zbora, saj bo vso javno porabo nekega dne potrebno pokriti s proračunskimi prilivi in bomo posledice nepremišljenih ravnanj čutili še dolga leta po koncu aktualnih razmer. Zato morajo biti, glede na to, da je Slovenija ustavno parlamentarna demokracija, v vsak zakon vgrajeni ustrezni mehanizmi ravnovesja med vlado in državnim zborom. Vlada pa je dolžna obveščati in poročati parlamentu, ki zakone edini sprejema. V to smer je šel tudi naš predlog, ki pa ga je koalicija na odboru upoštevala le v delu poročanja Komisiji za nadzor javnih financ. Vsa ostala pooblastila pa je s podporo koalicije zadržala. Pa še tu smo se znašli v situaciji, ko je Komisija za nadzor javnih financ po imenovanju nove vlade tako rekoč obglavljena, prav tako KNOVS. Zato pozivam, da nemudoma pristopimo k pripravi novega razreza delovnih teles, predvsem pa obeh komisij. Parlament lahko tudi v trenutnih razmerah deluje in se lahko sestaja, zato Vlada ne potrebuje dodatnih izrednih pooblastil, ki so v vsebini tega interventnega zakona. Razglašena epidemija ne more in ne sem biti razlog za poseg v ustavno urjena razmerja, še posebej, ker nam je vsem v skupnem interesu, da se s krizo, kateri smo priča, uspešno soočimo in jo posledično obvladujemo tako s stališča javnega zdravja kot tudi z ekonomsko-poslovnega vidika. Prepričani smo, da ni utemeljenega političnega pravnega ali tehničnega razloga za potrditev takšnih določil, Vlada lahko v okviru obstoječih zakonskih okvirov razporeja proračunska sredstva in če se pojavi potreba po dodatnih prerazporeditvah, lahko zato pridobi podporo od Državnega zbora.   Zato smo v zakonodajni postopek vložili tri amandmaje, ki natančno določajo razmejitev oblasti in roke veljavnosti zakona. Vsi razen enega so bili na odboru gladko zavrnjeni. Sprejet je bil le eden, ki omogoča vsaj minimalno higieno vloge Državnega zbora.   Razmere, v katerih se je znašla Evropa in z njo Slovenija, so zelo resne. Od nas zahtevajo drugačne pristope. Vseeno pa se ne smemo odmikati od elementarnih ustavnih principov delitve pristojnosti. Če sprejemamo zakon brez predlaganih dopolnil, Vlada dobi tolikšen obseg pooblastil, kot ga v zgodovini samostojne Slovenije še nikoli ni imela. Glasovanje o tem bo danes dejansko pomenilo, da Državni zbor nima več nadzora na področju javnih financ. Ali se torej, kolegice poslanke in poslanci, strinjate s tem, da sami sebi omejite ustavne pristojnosti, našo ustavno pravico in dolžnost? Vlada bo z vašo pomočjo de facto prevzela funkcijo parlamenta, s čimer bo ukinjena vsa transparentnost.   Premalokrat to poudarjamo, zato naj se na koncu še enkrat iskreno zahvalim vsem ljudem, ki v teh težkih časih delate za nas, zdravstvenim delavcem, zaposlenim v policiji, vojski, v trgovinah z živili, v bankah, poštah, lekarnah, dostavnih službah, taksistom, prostovoljcem in vsem ostalim, ki lajšate težke dneve nam. Ostale pa bi še enkrat pozval, upoštevajte navodila in sprejete ukrepe, ostanite doma, marsikdo tega ne more storiti. In tudi vam, spoštovani kolegice in kolegi, želim vse dobro.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Matjaž Han.   Izvoli.
Hvala lepa. Spoštovani minister!   Zelo dobro je, da je tudi opozicija dala ta svoj opozicijski namen v predal in da ve, da se srečujemo s težko krizo v tej državi, pa kljub temu je današnji dan, bom rekel, naredil kar veliko opozicijskih vprašanj: od mask, višjih plač in tako naprej. Vendarle vemo, da smo v krizni situaciji, ki jo je treba reševati.   Pred nami je zakon o javnofinančnem področju. Ključni rešitvi tega predloga zakona sta dve. Na prvem mestu je ukrep, s katerim se odlaga roke za oddajo davčnih poročil ter zamika roke za plačilo davčnih in drugih obveznosti države. Gre v bistvu bolj za administrativne zadeve za naše podjetnike in dokler, to ponavljam že dva dni, dokler ne bomo v sistem pomagali podjetnikom z likvidnostnimi sredstvi, se zadeva ne bo rešila. In dokler bomo varčevali na samostojnih podjetnikih, na kulturnih delavcih, na drugih, bo zadeva vsak dan slabša. Drugi sklop rešitev pa je vezan na pooblastila Vladi za razporejanje sredstev, ki jih je pridobila z ukrepom začasnega zadrževanja izvajanja proračuna.   Kar se tiče prvega sklopa, torej odloga plačila davkov in prispevkov za prizadete subjekte, ta ukrep seveda podpiramo in menimo, da gre za minimalen potreben ukrep, ki bo vsaj na kratek rok ali pa vsaj delno pomiril nekatere podjetnike, seveda pa ne bo rešil ključne težave. Zato v SD menimo, da gre za vsekakor za ukrep v pravi smeri, in upam, Andrej Šircelj, minister, da bodo v kratkem sledili novi ukrepi, ki bodo bistveno bolj pomembni. Sedaj pa zamik rokov za oddajo davčnih obračunov in plačilo davčnih obveznosti daje pomemben signal delodajalcem, da bodo njihovi problemi vsaj naslovljeni, in ljudem, da je država pripravljena ukrepati.   Pomisleke pa imamo v drugem sklopu rešitev. Popolnoma jasno nam je Vlada, da država za spopad z nastalo krizo potrebuje likvidna sredstva, ki jih pa na kratek rok ni mogoče dobiti drugače kot v proračunu, to mi je jasno. In hvala bogu, da je proračun likviden. To je tudi prejšnja vlada omogočila. Tako je nova vlada ob prevzemu mandata takoj zamrznila izvajanje proračuna in tako zadržala 400 milijonov sredstev, ki niso neposredno vezane na izvajanje zakonskih nalog. V kakšnih drugih časih bi to povzročilo, verjemi te mi, velik odpor, v tej situaciji pa to ni bilo nekih velikih nasprotovanj. V kakšnih drugih časih bi tudi neka druga opozicija dosti bolj bila kritična do tega ukrepa, toliko izkušenj pa že imam, a tudi opozicija se zaveda in tudi Socialni demokrati svoje odgovornosti in za to svojo vlogo igramo zelo konstruktivno. Presenečajo nas predlogi Vlade, s katerim bi ta mimo zakona Državnega zbora popolnoma samostojno prerazporejala denar med proračunskimi postavkami, medtem ko bi pripravo rebalansa namesto v 45 dneh od danes izvedla šele 90. dan po zaključku epidemije. Lahko traja tri mesece, lahko traja tudi leto, to pa, spoštovani, so prehuda pooblastila Vlade, da to dela brez Državnega zbora. Razprava na odboru je pokazala, da je vladna stran le delno naklonjena večji transparentnosti in parlamentarnemu nadzoru, še vedno pa ne dovolj, da bi lahko mirno podprli tako velikanski prenos pooblastil. Če ne bi bilo Marka, verjetno še v tisti minimalni zgodbi opozicija ne bi uspela. Se vidi, da je dolga leta poslanec in da je bil tudi na izvršilni veji.   Za spopad s to situacijo moramo napeti vse sile in porabiti vse vire. Tega se vsi skupaj zavedamo. Izključevanja in nedemokratičnih odločitev pa si ne moremo privoščiti, ker tega privilegija ta država nima in tudi tega zaupanja med opozicijo in pozicijo bi bilo takoj konec, ker gre v bistvu za ljudi in smo vsi odvisni tudi od njih in moramo za njih delati.   Mi bomo ta zakon v primeru, da bo ta minimalni amandma podprt, ki ga je LMŠ dal, se pravi, da se bo enkrat mesečno poročalo na Komisiji za nadzor javnih financ, kako in na kakšen način Vlada ravna s proračunskim denarjem, kako ga razporeja, podprli. V nasprotnem primeru bo morala Vlada oziroma koalicija to sprejeti sama. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavila Monika Gregorčič.   Izvoli.
Hvala lepa. Lep pozdrav vsem!   Danes sprejemamo paket zakonskih predlogov, s katerimi se Vlada odziva na epidemijo koronavirusa. Pred nami je zdaj predlog zakona z javnofinančnega področja, nanaša pa se predvsem na preprečevanje škodljivih posledic v gospodarstvu. Do konca maja se tako po predlogu zakona podaljšuje časovni rok za oddajo poslovnih in davčnih bilanc, torej za dva meseca, do 31. maja. In hkrati se podjetjem in espejem omogoča odlok plačila davka za čas do dveh let oziroma se daje možnost plačila v največ 24 mesečnih obrokih. Država bo tako zavezancem pomagala z administrativnimi kot tudi s finančnimi oziroma davčnimi razbremenitvami. To bo olajšalo poslovanje gospodarskih subjektov, ki so na področju gostinstva, turizma, trgovine, pridelovalne industrije in drugih dejavnosti zaradi ukrepov Vlade in pa predvsem zaradi razmer na globalnih trgih izgubili sposobnost, da normalno poslujejo.   Ta zakon pa na drugi strani Vladi daje tudi večja pooblastila pri izvrševanju in pri prerazporejanju sredstev Državnega zbora. Pomembno je poudariti, da je bil prav na pobudo opozicije na današnji seji Odbora za finance sprejet kompromisni predlog, ki bo parlamentu omogočil dodatni nadzor nad temi večjimi vladnimi pooblastili. In zakaj so vsi ti ukrepi potrebni? Ker, kot veste, so pristojni pred nastopom te vlade zatrjevali, da smo na zaostrene razmere dobro oziroma ustrezno pripravljeni, da rigorozni ukrepi niso potrebni in so z njimi odlašali. A je v celoti očitno žal manjkalo pravočasno in strateško koordinirano načrtovanje in ukrepanje. Nova vlada je tako podedovala položaj, ki je nastal zaradi neupoštevanja vseh strokovnih opozoril in je bila primorana v sprejemanju ukrepov, ki so tudi po oceni SMC nujno potrebni in neizogibni. Izredne oziroma izjemne razmere pač terjajo tudi izredne in izjemne ukrepe. V le 6 dneh je ta vlada pripravila kar pet interventnih zakonov. Čas je torej za krizni menedžment in tega se zavedamo dobro tudi v parlamentu. Namreč že današnja seja se odvija pod posebnimi varnostnimi oziroma preventivnimi pogoji.   Še veliko bolj pomembno pa je, da se v teh kriznih razmerah prav vsi, koalicija in opozicija, zavedamo, da je potrebno delovati z roko v roki. Res upam, da mi politiki vsaj v teh razmerah ljudi ne bomo razočarali. Kot vse kaže, bo ta epidemija povzročila eno največji kriz v evropskem oziroma svetovnem merilu po drugi svetovni vojni. Celoten obseg ukrepov, ki bodo potrebni za omilitev, in tudi finančne posledice pa še zdaleč niso znane in jasne. Je pa nujen takojšnji odziv in moramo izkoristiti prav vsa razpoložljiva javna oziroma proračunska sredstva za zamejitev oziroma omejitev zdravstvenih, socialnih in gospodarskih posledic izbruha tega koronavirusa. Vlada je takoj po nastopu začasno zadržala izvajanje proračunov in 400 milijonov evrov preusmerila v proračunsko rezervo s ciljem, da zadosti zadostna finančna sredstva za nujne primer, vključujoč tudi nakupe zaščitne opreme. Naj samo poudarim, prej je bilo na tej postavki samo 10 milijonov evrov. In čeprav je Umar pretekli teden že prepolovil letošnjo napoved gospodarske rasti s 3 na 1,5 odstotka, pa se razmere dnevno zelo poslabšujejo in strokovnjaki opozarjajo, da je zaradi negotovosti in nadaljnje eskalacije epidemije možen celo okrog 10-odstotni padec BDP. Vladi zato v takšnih razmerah s tem zakonom omogočamo neomejeno prerazporejanje proračunskih sredstev, da bo lahko najprej s hitrimi ukrepi epidemijo zajezila in zagotovila potrebno zdravstveno oskrbo obolelim ter da bo lahko pomagala tudi zaposlenim in gospodarstvu.   V Poslanski skupini Stranke modernega centra bomo predlog zakona zato seveda podprli. Hvala.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Levica, bo predstavil Luka Mesec. Izvoli.
Hvala za besedo in lep pozdrav.   V Levici koronakrizo spremljamo od začetka in konstruktivno predlagamo tako prejšnji kot tej vladi ter podpiramo ukrepe, ki so dobri, sorazmerni in ki prispevajo k rešitvi. Tako smo podprli ukrepe, kar se tiče karantene, ukrepe, kar se tiče samoosamitve, zajezitve javnega življenja in podobno, tako podpiramo tudi ukrepe za pomoč gospodarstvu in tako naprej. Hkrati Vlado pozivamo, naj naredi več na nekaterih drugih področjih, kjer je do zdaj naredila premalo, ker kaže, da socialna kriza šele zares prihaja. Več bo treba narediti za samozaposlene. Druge evropske države so šle bistveno radikalnejše ukrepe kot naša. Konkretno, prispevke se jim oprošča, skandinavske države in Katalonija so šle tudi v subvencioniranje prekarcev, konkretno Katalonija je vsakemu dodeli 2 tisoč evrov, da bo lažje preživel to krizo.   Potem se je treba na tem mestu posebej zahvaliti vsem, ki v teh trenutkih odhajajo na delovna mesta in delajo za nas, od trgovcev, dostavljavcev, taksistov, delavcev v proizvodnjah, zdravstvenega osebja in tako naprej. Tukaj pozivamo Vlado, da je treba več narediti za njihovo zaščito in naložiti delodajalcem, da bodo bolje zaščiteni. In konec koncev več je treba narediti za varovanje rizičnih skupin, kot so domovi za upokojence, kjer bi bilo treba po našem mnenju vsak dan testirati zaposlene, ki hodijo ven in noter, da se izognemo kakšni mini epidemiji v kakšnem domu upokojencev, ki lahko povzroči ogromno smrti in hudih težav.   Kakorkoli, Vlada pa gre na nekaterih področjih predaleč. Danes je minister Hojs že praktično razglasil, da bo aktiviran tisti člen Zakona o obrambi, ki vojski podeljuje policijska pooblastila. Danes se piše po medijih, da naj bi Vlada razglasila izredne razmere, kljub temu da ljudje samoomejitve upoštevajo, da so ulice slovenskih mest prazne. In danes je v Državni zbor prišla tale rešitev, vtaknjena v zakon, ki se sicer dotika pomoči gospodarstvu, ki bi popolnoma vse pristojnosti za uravnavanje javnih financ iz Državnega zbora prenesla kar direktno na Vlado. Za to ni nobene potrebe. Državni zbor je danes pokazal, da je zmožen v enem dnevu urgentne zakone, interventne zakone sprejeti. Državni zbor je danes pokazal, da je zmožen v teh interventnih zakonih rešitve tudi izboljšati, konkretno ta zakon ima eno rešitev, ki jo je predlagal LMŠ, in jo je tudi koalicija sprejela. Zato ni nobenih potreb, ker ima Vlada po Zakonu o javnih financah manevrski prostor za prerazporejanje podprogramov, programov in politik v proračunu. Nobenih potreb ni, da se gre v popoln prevzem pristojnosti na Vlado, in to do jeseni, do 1. septembra, dokler naj bi to trajalo. Obratno, v Levici smo prepričani, da je to nevaren poseg, in sicer zato, ker nas skrbi, da bodo ti ukrepi izkoriščani za nelegitimno utrjevanje oblasti. Vemo, da stranka, ki to vlado vodi, odkrito simpatizira z režimi, kakršen je na Madžarskem Orbanov, in mislim, da nismo edini, ki nas v tej državi skrbi, da bo to netransparentno ravnanje s proračunom, ki ga bo zdaj Vlada vodila povsem sama, lahko izkoriščeno za to, da se izstrada tiste proračunske uporabnike, ki tej vladi ideološko ali pa politično ne ustrezajo.   In tukaj poudarjam, da bomo v Levici še naprej konstruktivno sodelovali pri iskanju rešitev, ki so smiselne, ki so sorazmerne in ki so potrebne. Hkrati pa bomo na vseh tistih področjih, kjer Vlada gre predaleč, na to glasno opozarjali in poskušali te predloge preprečiti. Tukaj vas uvodoma, gospod minister, opozarjam, da je ta ukrep, ki ste ga zapisali v zakon, torej poln prenos pooblastil glede javnih financ na vlado, lahko potencialno celo protiustaven.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati bo predstavil Jožef Horvat.  Izvoli.
Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister mag. Šircelj, kolegice in kolegi!  Soočamo se s krizo, ki je ni nihče predvideval, vsaj v dimenzijah pandemije ne. Soočamo se s situacijo, v kateri danes tudi v posebnih razmerah deluje, in hvala bogu, da deluje, Državni zbor. Ob tem ko sem se pri prvi točki dnevnega reda zahvaljeval vsem tistim, ki z nadčloveškimi napori premagujejo krizo zato, da lahko med drugim tudi mi funkcioniramo, se na tem mestu, si bom vzel par sekund, moram zahvaliti tudi službam Državnega zbora za to, da so nam omogočili, da Državni zbor sploh lahko dela. Imamo izjemne sodelavce v tej hiši, začenši z generalno sekretarko Državnega zbora in tako naprej.   Moram pa kljub vsemu na nekaj opozoriti, namreč Svetovna zdravstvena organizacija je v začetku januarja, letošnjega januarja, pozvala države k budnosti in k pripravam na morebitno krizo, na morebitno pandemijo. Koliko je prejšnja vlada ta poziv upoštevala, prepuščam političnim analitikom pa tudi medicinski stroki. Kar se sedanje vlade tiče, ministrstev, sem zadovoljen, da ljudi razumejo. Sedanja vlada ljudi razume. In še enkrat, pravzaprav v manj kot 100 urah od prisege prejšnji petek tukaj v tem zboru je Vlada pripravila sveženj ukrepov, prvih pet interventnih zakonov. To je, ponavljam, prvi sveženj in ni zadnji sveženj.   Vsi smo pravzaprav na istem čolnu in verjamem in vem, da bomo uspeli. Kriza gotovo ne bo kratkotrajna. Kot kaže stanje v svetu, smo pred dolgoročnejšimi izzivi, zato potrebujemo učinkovite, premišljene in celovite ukrepe. Ne bo noben problem, če zdaj ugotovimo, da smo v katerem od teh zakonov koga nenamerno spregledali, bomo to popravili, bom to nadoknadili.   Danes imamo na mizi zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju. Te ukrepe lahko razdelimo na ukrepe na davčnem področju in na ukrepe s področja javnih financ. Jaz tukaj lahko v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije zagotavljam, da koalicija in, verjamem, Vlada nima prav nobenih namenom, da bi zlorabljala to situacijo, ta zakon, ki daje Vladi seveda večja pooblastila. Kar pa je nujno in logično, krizno upravljanje preprosto zahteva, da Vladi damo več pooblastil. Komisijo za nadzor javnih financ bo vodila opozicija, ker ima opozicija tudi večino, ki bo lahko kadarkoli zahtevala od Vlade, od Ministrstva za finance, da ji poroča. Verjamem, da opozicija v tem pogledu ne bo zlorabljala.   Kar se tiče Nove Slovenije, mi bomo ta zakon podprli. Verjamem, da bodo ukrepi prijeli. Nismo pa in ne bomo nikoli pozabili na gospodarske subjekte, predvsem na malo gospodarstvo, ki je definitivno hrbtenica slovenskega pa tudi evropskega gospodarstva. Idealno bi seveda bilo, ampak idealnih rešitev žal ni, da ne bi v Sloveniji zaradi te krize izgubili niti enega samostojnega podjetnika, niti enega podjetnika. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavil Marko Bandelli.   Izvolite.
Hvala, predsedujoči. Spoštovani!   Recesija na vrata Evrope trka že nekaj časa. Danes je jasno, da je skorajda neizbežna. Pred nami je eden izmed petih interventnih zakonov, ki bo omilil negativne ekonomske posledice, ki jih bo imela epidemija koronavirusa. Zaradi zajezitve nalezljive bolezni se z zakonom določajo ukrepi, ki zavezancem zagotavljajo lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti in poslovanje, vezano na davčno zakonodajo. Za voljo lažjega organiziranja dela od doma in začasne prekinitve delovnega procesa zakon podaljšuje roke za izpolnitev obveznosti po davčni zakonodaji. Podaljšujejo se tudi roki za predložitev zaključnih računov in letnih poročil. Omogoča se odlok ali obročno plačilo za akontacijo davka in za davčni odtegljaj brez obveznosti pačila obresti. Podaljšanje rokov gospodarskim subjektom omogočajo, da lažje premostijo to krizno obdobje, kar v Poslanski skupini SAB pozdravljamo. Zakon omogoča zagotovitev dodatnih sredstev, ki jih pri pripravi proračuna države ni bilo mogoče načrtovati. Vlada je sprejela sklep, da bo potreben rebalans proračuna za leto 2020, zaradi česar je začasno zadržano izvrševanje proračuna za vse neposredne proračunske uporabnike. Izdatki javne uprave se zmanjšujejo za 30 %. Nedotaknjene ostajajo le plače. Prihranjen denar iz naslova varčevanja v javni upravi bo namenjen zajezitvi in odpravi posledic, ki jih bo imela epidemija koronavirusa. A to ne bo dovolj, saj naj bi bil prvi sveženj ukrepov nove slovenske vlade vreden kar 980 milijonov evrov. Izkušnje iz zgodovine kažejo, da se nobena kriza ne začne iz enakih vzrokov in na podoben način kot prejšnja. V SAB vemo, kaj pomeni vodenje vlade v hudi krizi leta 2013. Podpore in pomoči, h kateri danes pozivamo, takrat v opoziciji nismo imeli. In verjemite, zato še kako dobro vemo, da je Vladi danes treba pomagati in jo podpirati.   Zakonu ne bomo nasprotovali, a kot del zakonodajnega telesa smo dolžni opozoriti na določbo 11. člena zakona, ki daje Vladi možnost prerazporeditev pravic porabe v proračun brez omejitev. Ne glede na krizne razmere, mora določilo vsebovati varovalko, ki bi omejila prerazporejanje denarja iz postavk, ki zagotavljajo plače, pokojnine in socialne transferje. Določilo je bilo toliko bolj sporno, ker je prvotni predlog Vlade povsem izključil zakonodajno telo, kar je sedaj sanirano z amandmaji, na podlagi katerih je dolžna Vlada o prerazporejenih sredstvih mesečno poročati Komisiji za nadzor javnih financ. Po razglasitvi prenehanja epidemije pa je dolžna celotno poročilo predočiti Državnemu zboru.  Sporna sta bila tudi 13. in 14. člen predlaganega zakona. 13. člen je določal, da lahko Vlada sama spremeni roke, določene v tem zakonu, 14. pa, da Vlada sama s sklepom določi, kdaj ta zakon preneha veljati. V Poslanski skupini SAB menimo, da je, ne glede na izredne razmere, še vedno treba upoštevati osnovno ustavno načelo delitve oblasti. Če se vsebina zakona spremeni, mora o njej odločati zakonodajno telo in ne izvršilna veja oblasti. Enako velja za prenehanje veljavnosti tega zakona.   Zavedati se moramo, da je bil v letu 2008 po izbruhu svetovne gospodarske, finančne in celo politične krize javni dolg večine držav precej manjši, kot je danes. Zato bo reševanje prihajajoče krize še težje. Ravno zato je pomembno, da ne ponavljamo napak iz preteklosti. Pozivamo politične opcije in vse slovenske prebivalce, naj stopijo skupaj. Edino enotna država in spoštovanje ukrepov nam bosta pomagali rešiti življenja, skrajšati obdobje izrednih razmer in preprečiti dolgoročne finančne posledice. Vse morebitne napake Vlade bomo lahko popravili, a človeških življenj ne bomo mogli nikoli povrniti.   V Poslanski skupini SAB zakonu ne bomo nasprotovali.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil Robert Polnar.  Izvoli.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe in gospodje!   Značilnost epidemiološke krize, s katero se v državi spopadamo, je neugodno, nelagodno in zaskrbljujoče stanje, ki ogroža ljudi in premoženje ter vpliva na ustaljene življenjske in poslovne tokove. Zato bi takšno stanje želeli čim prej odpraviti. Gre za nezaželen in časovno omejen proces, na katerega je mogoče le omejeno vplivati, izidi tega vplivanja pa so lahko zelo različni. Naš cilj je uspešno obvladanje.   S Predlogom zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju je Vlada pripravila ukrepe, ki bodo za gospodarstvo pomenili likvidnostno pomoč države z odlogom plačila davkov. Tako bo mogoč odlog plačila davka dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb, akontacije davka ali davčnega odtegljaja za čas do dveh let oziroma plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, zaradi upada prihodkov, ki jih povzroča epidemija. Odlog plačila davka ne bo obremenjen z zaračunavanjem obresti po 2-odstotni obrestni meri, kakor velja sedaj, ko za dovoljene odloge plačila davkov veljajo tudi znatno ostrejši pogoji. Pričakujemo, da bo taka oblika likvidnostne pomoči podjetjem omogočila obstoj in zagotovitev pogojev za poslovno in finančno prestrukturiranje v razmerah zmanjšanega ali presahnjenega povpraševanja in upadajočega denarnega toka. Tako bo ta ukrep, poleg drugih ukrepov, pomembno pripomogel k omejevanju negativnih finančnih posledic na novo vzpostavljenega poslovnega okolja.   Zakon predvideva tudi ukrepe administrativne razbremenitve: podaljšanje rokov za predlaganje davčnega obračuna in za predložitev zaključnih računov in letnih poročil.   Za delovanje države je eden ključnih ukrepov do priprave rebalansa proračuna, da se z zakonom da pooblastilo Vladi Republike Slovenije za začasno omejitev izvrševanja izdatkov proračuna države. S tem bo zadrževano izvrševanje izdatkov predlagatelju finančnih načrtov za več kot 45 dni oziroma do sprejetja rebalansa proračuna države za leto 2020. Predvideno je, da bo Vlada predlagala Državnemu zboru rebalans proračuna države najkasneje v 90 dneh po prenehanju razlogov za ukrepe, uvedene s tem zakonom.   Kriza prinaša razmere, ki zahtevajo zelo hitro sprejemanje odločitev, te pa morajo biti po možnosti čim bolj pravilne. Časovni in odločevalski pritisk je v kontrastu z vzroki in potekom nastajanja krize, kar je običajno dolgoročnejši proces. Značilnosti razmer, v katerih se nahajamo, zahtevajo drugačen pristop k vodenju, kakor je to v normalnih razmerah. Te značilnosti se odražajo predvsem v močno omejenem razpoložljivem času za odločanje v celotnem dogajanju, ki je izjemno pospešeno, v stroških potrebnih sredstev in časa, ki so ekstremno povečani. Omejena so materialna sredstva, na katere se je mogoče pri izbiri ukrepov nasloniti. In prav tako je omejena razpoložljivost primernih informacijskih virov za odločanje. Najpomembnejši ukrep za hitro upravljanje in vodenje proračunske politike je, da bo Vladi omogočeno odločanje o prerazporeditvah pravic porabe