37. nujna seja

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

18. 3. 2020
podatki objavljeni: 18. 3. 2020

Transkript

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.  Začenjam 37. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da bodo kot nadomestni člani danes z nami sodelovali Lidija Divjak Mirnik na mesto Nine Maurovič, nato med nami tudi pozdravljam Matjaža Hana, ki je na mesto Marka Koprivca in Jožefa Horvata, ki je na mesto Ive Dimic.  Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem, predlog Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plač, nujni postopek.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNEM UKREPU DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČ, nujni postopek. Gradivo ste prejeli. Predlog zakona in mnenje Zakonodajno-pravne službe sta objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Prejeli ste pa tudi pripombe in predloge amandmajev Obrtno-podjetniške zbornice, Odvetniške zbornice, Gospodarske zbornice Slovenije ter skupne pripombe Olimpijskega komiteja, Rdečega križa, Zveze prijateljev mladine Slovenije, Centra nevladnih organizacij, Planinske zveze Slovenije, Nacionalnega foruma humanističnih organizacijah, Notariat ter sindikalnih zvez konfederacije članic, Ekonomsko socialnega sveta. Imamo tudi vložene amandmaje, to so koalicijske poslanske skupine ter poslanske skupine Levica.  Na sejo smo vabili Vlado, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravno službo, Državni svet. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 61. seji odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, zato ga bo odbor obravnaval na podlagi 126. in 143. člena Poslovnika.  Pričenjamo drugo obravnavo zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želijo predlagatelji zakona, to je Vlada podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Minister, beseda je vaša.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci dobro jutro.  Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo ta predlog Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače še v prejšnji ekipi. Se jim zahvaljujem za to delo in se jim zahvaljujem tudi za kvaliteten prenos znanja in informacij naprej, predvsem strokovnih službam ministrstva. Vsi skupaj smo tekom vikenda in teh dveh dni tega tedna vložili nekaj dodatnega napora, saj se razmere v zvezi s koronavirusom tako zdravstvene kot sicer gospodarske iz dneva v dan spreminjajo, čemur smo vsi skupaj priča. Zakon je pripravljen predvsem z namenom ohranitve čim več delovnih mest zaradi razmer na trgu, ki so in ki bodo nastale kot posledica izbruha virusa COVID-19. V delovnih razmerjih želimo ohraniti, zadržati čim več ljudi, ohraniti njihove pravice in s tem zmanjšati pritisk na brezposelnost. Na drugi strani pa želimo olajšati položaj delodajalcem, saj se posledice virusa že odražajo v celotnem slovenskem gospodarstvu, še posebej v panogah turizma, gostinstva, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelovalnih dejavnosti, v katerih obstaja tudi tveganje zmanjšanja potreb po delavcih. Zakon uvaja institut, ki je povezan z intervencijo države, in sicer institut delnega povračila nadomestila plače v primeru začasnega čakanja na delo. Dovolite, da na kratko pojasnim kaj to pomeni. Država bo torej na podlagi interventnega zakona delodajalcem priskočila na pomoč v dveh primerih, v prvem primeru, ko delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev in jih bo zato napotil na začasno čakanje na delo. V tem času bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo plače. V tem primeru bo breme delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo deljeno, in sicer 60 % tega bremena bodo nosili delodajalci ter ostalih 40 % pa država. V drugem primeru, ko delavec zaradi individualno odrejene karantene z odločbo ministra za zdravje ne bo mogel opravljati dela, bo tudi v tem primeru upravičen do nadomestila v višini 80 % osnove za nadomestilo plače, v tem primeru pa bo celotno breme tega nadomestila nosila Republika Slovenija. To obdobje delnega prejemanja povračila nadomestila za namen začasnega čakanja bo lahko trajalo največ 3 mesece oziroma za obdobje odrejene karantene. V predlogu zakona so prepisani jasni pogoji, ki jih bodo morali delodajalci izpolnjevati, v kolikor bodo želeli uveljaviti to delno nadomestilo plače. Naj izpostavim ključno, ki je pisna zaveza delodajalca, da ohrani delovno mesto delavcu na začasnem čakanju na delo še vsaj 6 mesecev po začetku začetka začasnega čakanja na delo. Poleg tega bo delodajalec moral še predložiti opis poslovnega položaja, na podlagi tega vpisa pa bo moral delodajalec izkazati, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev pri delodajalcu in se odločijo napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo. Pred sprejemamo odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo se bo moral delodajalec o tem posvetovali s sindikati v podjetju oziroma s svetom delavcev, če teh pri delodajalcu ni, pa pred sprejemom odločitve obvestiti delavce na njim običajen način, torej v podjetju običajen način. Napotitev delavca na začasno čakanje na delo se bo izvajala s pisnim obvestilom delavcu o napotitvi na začasno čakanje na delo, v obvestilu pa bo delodajalec določil čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo ter nadomestilo plače. Delodajalec ima tudi možnost, da delavca pozove, da se vrne na delo, lahko pa ga na začasnem čakanju na delo nadomesti z drugim delavcem, vendar mora o tem predhodno obvestiti zavod. Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo v elektronski ali pisni oblik, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.  V zaključku te uvodne predstavitve želim jasno izpostaviti, da do delnega povračila nadomestila plače ne bo upravičen delodajalec, ki je davčni dolžnik, neplačnik plač in prispevkov za socialno varnost, kršitelj delovnopravne zakonodaje ali nad katerim je bil uveden postopek insolventnosti. Pravila so jasna in na tem bomo tudi bdeli. S tem predlogom zakona so bili na delovnem posvetu seznanjeni tudi člani ekonomsko-socialnega sveta, torej socialni partnerji, ki so podali svoje predloge in ti predlogi so bili v največji možni meri tudi že upoštevani. Predlog zakona je sedaj pripravljen za sprejem po nujnem postopku, imamo pa še nekaj nujnih amandmajev, saj želimo, da bi s tem ukrepom lahko pomagali v tem prvem krogu, ko se trudimo najprej za zdravstveni boj proti virusu in potem hkrati že sprejemamo prve ukrepe za pomoč gospodarstvu, zajeti kar se da širok krog in omiliti te prve stiske delodajalcev in ker smo nekako tako tudi skupaj s kolegi iz Ministrstva za gospodarstvo presodili bi želeli tudi pomagati enemu krogu samozaposlenih, ki je v tem prvem valu posledic za gospodarstvo najbolj prizadet, številni že zapirajo svoje espeje in jim želimo tudi pomagati, zato smo pripravili še nekaj amandmajev, dva amandmaja za katere bomo prosili, da jih na odboru sprejmemo, vključimo v ta zakon. Hvala. Toliko za enkrat.
Hvala lepa.  Želi besedo Zakonodajno-pravna služba? Lenča Arko Fabjan, izvolite, beseda je vaša.
Lenča Arko Fabjan
Hvala.  Besedo želim kljub temu, da smo pripravili pisno mnenje v kratkem času, ki nam je bilo na razpolago in glede na to, da smo nekaj amandmajev dobili na klop, se pa posamezna vprašanja glede predlaganih zakonskih rešitev še vedno odpirajo in tudi prvi predlogi amandmajev teh dilem, vprašanj ne pojasnjujejo. Predlog zakona v bistvu ureja delno povračilo izplačanih nadomestil plače in pa povračilo nadomestil plače delavcem glede na odrejeno karanteno. Zdaj že prvo vprašanje, ki se tukaj pojavlja je tudi glede na naslov zakona, ki reče o interventnem ukrepu ali gre to za en ukrep ali gre za dva ukrepa ali se ukrepa morebiti izključujeta, in sicer glede na to, da je delno povračilo izplačanih nadomestil plače časovno omejeno, lahko v tem času pride tudi do prekinitev, kar izhaja iz obrazložitve k 3. členu, iz zakonskega besedila pa to ne izhaja in po oceni Zakonodajno-pravne službe bi to moralo biti jasno v zakonu določeno.  Drugi problem, ki se v bistvu pojavlja, je izplačilo plače zaradi odrejene karanten, je pa ta, da karantena še ni bila odrejena. Zato je vprašanje kdaj, kako bo prišlo sploh možnosti uporabe tega ukrepa, bila je pa z odredbo razglašena epidemija. To so te uvodne zakonske določbe, ki so nejasne, menimo pa, da bi bilo treba tudi opredeliti kaj se šteje kot plača Zakon o delovnih razmerjih vsebuje različne termine oziroma opredeljuje osnovno plačo in plača je samo del osnovne plače, zato bi bilo treba pravice, ki delavcu na začasnem čakanju na delo pripadajo oziroma ne pripadajo, določno navesti. Pri pripravi zakona smo izhajala tudi Zakon o delnem subvencioniranju delovnega časa, ki je že predvideval določene subvencije in ena določba na primer, ki se pogreša v tem pregledu zakona, je prepoved izplačila nagrad organov vodenja in nadzora v času subvencioniranja. Vprašanje je tudi zakaj so določeni oziroma ukrepi vezani na uvedbo likvidacije ne pa morebiti že, ko se začne stečaj in prisilna poravnava. Ti ukrepi štiri oziroma predlogi za amandmaje štirih poslanskih skupin v ostalem delu mnenja sledijo, razen na novo je amandma za nov 15. člen, ki govori o delovnem času v letu 2020, zato Zakonodajno-pravna služba s tem opozarja oziroma postavlja vprašanje ali je jasno obdobje glede na to, da poslovno leto ni nujno enako koledarskemu letu. Kolikor smo uspeli predlog za amandmaje Poslanske skupine Levica, se je pa zastavilo vprašanje že pri amandmaju k 2. členu, kjer se predlaga, da se je v bistvu upravičeni delodajalec, bi pa želela samo to dodati, da po Zakonu o delovnem razmerju je v bistvu to vsak delodajalec s sedežem v Republiki Sloveniji. Toliko uvodoma. Hvala.
Hvala lepa. Predlagam, da obravnavo opravimo na način, da razpravljamo o vsakem členu in glasujemo o amandmaju. Po glasovanju o amandmajih pa na koncu še glasujemo o vseh členih skupaj.  Ali kdo temu nasprotuje? Če, ne odpiram razpravo k 1. členu. Še prej postopkovno, gospod Horvat, izvolite.
Hvala lepa gospod predsednik. Lep pozdrav ministru, sodelavcem in vam kolegice in kolegi.  Najbrž mine boste zamerili, če bom postopkovno predlagal pol ure odmora, da uskladimo amandmaje. Saj razumemo, da se dejansko situacija dobesedno iz ure v uro spreminja in želimo zdaj s tem zakonom na današnji dan, 18. 3. 2020 zaobjeti in dejansko, ja kvalitetno zaobjeti čim širši krog prizadetih, pač prizadetih zaradi epidemije. Poleg tega smo tudi prisluhnili Zakonodajno-pravni službi in še nekaterim, ki ste jih uvodoma omenjali gospod predsednik, ki so pisali Državnemu zboru v zvezi s tem zakonom.  Torej, postopkovno predlagam pol ure odmora za usklajevanje amandmajev. Lep prosim. Hvala lepa.
Odrejam polurni odmor oziroma začnemo točno ob 9.00.
Nadaljujemo sejo in odpiram razpravo k 1. členu h kateremu imamo amandma poslanskih skupin koalicije in še za nov naslov poglavja. Torej najprej odpiram razpravo o 1. členu in vloženem amandmaju. Želi kdo razpravljati? Besedo ima Miha Kordiš. Izvolite, Miha Kordiš.
Hvala za besedo, predsedujoči. Ker gre za razpravo o 1. členu bom posegel nekoliko širše in potem zožil na predstavitev amandmajev, ki smo jih k interventnemu zakonu predložili v Levici, zato, ker epidemija s katero se soočamo ni zgolj zdravstvena kriza, ampak zelo verjetno tudi sprožilec recesije. Vemo, da v roku enega desetletja bomo imeli opravka s podnebnim zlomom oziroma že imamo opravka s podnebnim zlomom, pa imamo samo še kakšno desetletje časa, da se nanj odzovemo. In to kako bomo v tej državi rokovali z odzivom na epidemijo, bo določilo kapacitete družbe s katerimi se bo zmožno spoprijeti z ostalimi izzivi 21. stoletja. Kar je epidemija razkrila zelo grobo in zelo hitro je kako zelo ranljiv je globalni ustroj gospodarstva. Globalni kapitalizem in tržna ekonomija je počepnila praktično v trenutku. Borzni indeksi so v prostem padu, dobavne verige so se pretrgale, tudi tržna organizacija zdravstva je pokazal vse svoje omejitve pa ne globalno. Slovenija ni izvzeta iz te globalne slike, tudi pri nas je enako. OB prvi priložnosti je kapital pritekel pod krilo države, čeprav je recimo še po zadnjih podatkih za leto 2018 realiziral 4,2 milijardi čistega dobička. In seveda je prav, da država z interventnimi ukrepi poseže v prosti trg, prav je da pomaga ohranjati delovna mesta, kar s subvencijami za plače v tem zakonu tudi počne, ampak hkrati se moramo zavedati, da trenutna organizacija gospodarstva ni vzdržna ne za resen spoprijem z epidemijo neke daljše ročnosti. Vemo, da bomo na cepivo čakali vsaj leto in pol, kaj šele na recesijo, ki jo ta epidemija lahko sproži in na podnebni zlom, ki za naslednjim vogalom tudi kuka naprej. Potrebna je temeljna reorganizacija gospodarstva in ukrepi s katerimi se Slovenija odziva na Koronavirus morajo to odražati. Pri tem subvencioniranju plač gre še vedno za zasebna podjetja in se na ta račun spet brez pogojno rešuje zasebni kapital in njegove dobičke, ponavljam, spet. In tu mislim, da so ukrepi sicer pravilni, ne bi jih pa smela država dati od sebe »no strings attached«, to kar zdaj dela, to da jih daje praktično brezpogojno, morali bi se vprašati kako lahko to pomoč podjetjem namenimo na način, da bo opravljanje teh podjetjij boljše in da se bo tudi delavski standard v teh podjetjih dvignil. Konkretno moralo bi sorazmerno za prejeto pomoč pogojevati koristi za zaposlene vsaj za večja podjetja. Zdaj več različnih scenarijev je kako to lahko storimo, lahko bi država v zameno za pomoč prejela določene deleže v podjetju in preko teh deležev pripeljala k upravljanju podjetij zaposlene, lahko bi dala pomoč podjetjem pod pogojem, da sorazmeren delež svojega lastništva ta podjetja predajo recimo delavskim zadrugam in tu imam čisto prvo krovno, strateško, če želite vprašanje za gospoda ministra. Ali ste v tej smeri kaj razmišljali vsaj za večja podjetja? Vi prihajate, gospod minister iz, recimo temu krščansko-socialne struje vaše stranke, verjetno so vam ideje Janeza Evangelista Kreka precej blizu in me zanima, če ste kaj razmišljali o tem, da bi k upravljanju podjetij prepustili delavske zadruge, sorazmerno z ukrepi za katera podjetja zaprosijo. Vemo, da je recimo Francija kot odgovor na popoln kolaps trga dala ven razmislek o nacionalizaciji zelo velikih podjetij. Ne pravim, da moramo v to smer iti, pravim pa, da pomoč, ki jo država daje zasebnemu kapitalu, ne sme biti brezpogojna. In imamo vse razloge za to, da se ne zaustavimo pri tem, da zgolj odpremo državno malho in damo zasebnikom denar, ampak da posežemo tudi globlje. Za začetek lahko podremo diskusijo pri moralnih razlogih. V dobrih časih, gospe in gospodje, iz gospodarske zbornice nočejo deliti niti centra ustvarjenega bogastva s skupnostjo, ki jim to bogastvo omogoča niti zaposlenimi ne. Spomnimo, te isti gospe in gospodje, ki danes zahtevajo poglabljanje ukrepov in pričakujejo, da jim bo država pokrila čisto vse stroške za plače, so že en mesec nazaj rušili minimalno plačo in izdajali navodila kako se lahko izigra zaposlene za to zakonsko povišico, ki jim jo zakonodaja namenila, pa nasprotujejo socialnim pomočem in lobirajo za nižje davke in standarde. Povsod je ključni argument, da do taki socialni ukrepi in ukrepi za delavske plače poseg v prostori trg. Evo pride pa najmanjši znak težav, hop, gremo do države, gremo do davkoplačevalskega denarja. In če bo država namenila denar za reševanje zasebnega kapitala mora poskrbeti tudi da bo za zaposlene po tej intervenciji boljše, ker brez tega nismo naredili nič. In nismo se pripravili na vse posledice, ki jih izbruh koronavirusa prinaša in na druge izzive, ki so epidemiji tesno za petami. Lahko pogledamo ne samo na preteklo delovanje trga in njegovih ključnih nosilcev v zasebnem sektorju v tej državi, lahko se zaustavimo tudi pri tem kako se gospe in gospodje iz GZZS odzvali na čisto trenutno situacijo, pa na trenutne interventne ukrepe. Veliki industrijski obrati še kar naprej delajo, čeprav so to rizična mesta okužbe, imaš proizvodnjo halo, notri pa par sto ljudi, sočasno s tem, ko država pravilno ugaša družabno življenje, ampak profitna mašinerija se mora očitno vrteti naprej, kolesa se morajo obračati ne glede na ceno za človeška življenja in ne glede na ceno za delavsko zdravje. Tudi v sektorju trgovine, pa samo velike verige v sektorju trgovina realizirajo pol milijarde evrov čistega dobička oziroma so ga v letu 2018, pa ne morejo niti zaposlenim ponuditi niti najosnovnejše zaščite. In kako ta podjetja delajo s prekarnimi delavci? Pojdite na Instagram, odprite si profil delozlom. Ljudi serijsko odpuščajo zelo grdo, zelo grobo ali pa še posebej v storitvenem sektorju preden je prišlo do prepovedi jih silijo, da delajo nezaščiteni na rizičnih delovnih mestih. Zdaj pa hočejo, da država pokrije celo plačo, če delavca pošljejo na čakanje. S takim kapitalističnim razredom in s tako tržno organizacijo gospodarstva se mi ne moremo soočiti z izbruhom globalne epidemije kot je koronavirus ali z prihajajočo naslednjo recesijo ne globalno ne znotraj naše države.  Drugi razlog, ki presega zgolj moralni razlog družbene pravičnosti, je vprašanje gole gospodarske vitalnosti. Za nami je skoraj desetletje gospodarske rasti in če prisluhnemo temu kaj imajo gospe in gospodje iz GZS-ja za povedati se to bere tako kot da oni nimajo akumulacije niti za en mesec plač. Še enkrat, v letu 2018 pa 4,2 milijarde evrov čistega dobička. Istočasno v krizi, ko je to najbolj pomembno, niso sposobni zagotoviti blaga in storitev, pa nas čakajo še dodatne krize. Ponavljam, podnebni zlom, recesija. Tudi iz tega razloga je potrebno temeljiti predrugačiti kako se gospodarski kompleksi v tej državi opravljajo in v Levici smo na stališču, da bi bilo smiselno začeti delati na vpeljati demokracije v podjetjih, ker delavci so tisti, ki so organsko zainteresirani za to, da firma dobro dela, pa da hkrati dela v korist skupnosti. To, kar so kapitalisti pokazali, je pa popolnoma odpoved kakršnegakoli skupnega dobrega in odpoved interesa za delavsko zdravje. Za zaključek. Epidemija koronavirusa je prvo opozorilo kriznega obdobja. Kako bomo odgovorili nanjo sedaj bo določilo kako vitalni smo, da se spoprimemo s preostankom 21 stoletja. Obstoječi model gospodarstva z globalizacijo in zasebnim lastništvom produkcijskih sredstev ni sposoben poskrbeti za potrebe ljudi. Celo druge večje države znotraj Evropske unije so to začele spoznavati. Zdaj moramo ukrepati v drugačni smeri preden bo prepozno in začeti z reorganizacijo gospodarstva. To je nek strateški razmislek, gospod minister zanima me, če ste v tej smeri torej, da se v zameno za državno pomoč zahteva prilagoditve opravljanja podjetij, ki bodo na prvo mesto postavile potrebe prebivalstva ne pa dobiček. Če ste pripravljeni v tej smeri kaj narediti?  H konkretnemu zakonu, ki ureja subvencioniranje izplačila plač pa smo predložili tudi nekatere amandmaje, in sicer predlagamo, da se nadomestila za čakanje namenja ne samo gospodarskim družbam in zasebnemu kapitalu, ampak vsem inštitucijam, ki delajo. Saj kultura tukaj ni nič manj vredna, ali kakšna druga inštanca, ki ne dela za trg in ne dela za profit, pa bo morala ravno tako poslati ljudi domov na čakanje. Poleg tega tudi določeni zavodi v javni lasti upravljajo s kakšnimi gospodarskimi podjetji in popolnjujejo svoje proračune na tržni način, tudi oni bodo trpeli izgubo dohodka in zato pač predlagamo, da se v 2. členu navedek »gospodarska družba ustanovljena po Zakonu, ki ureja gospodarske družbe, zadruge ali fizična oseba« nadomesti z besedo »delodajalec« glede na komentar zakonodajne službe, lahko rečem delodajalec s sedežem v Republiki Sloveniji. To je prvi amandma. Skratka, če se dela interventne ukrepe za subvencioniranje plač za čakanje, naj se to naredi za vse, ne pa samo za privatnike.  Drugi ukrep, ki ga predlagamo je, da so tudi ljudje, ki izostanejo iz dela zaradi tega, ker morajo poskrbeti za svoje otroke, vrtci, šole so zaprti in tako in ki izostanejo iz dela zaradi tega, ker je javni promet zaprt, upravičeni do 80 odstotnega nadomestila. To je treba priznati kot višjo silo. Trenutno nadomestilo je samo 50 odstotno za čakanje. Tako da predlagamo, da se za tiste delavce, ki morajo mirkati na svoje otroke, ki ne morejo priti do delo zaradi tega, ker ne vozijo avtobusi, ne vozijo vlaki in tako naprej, nadomestilo dvigne na 80 odstotkov in ne ostane samo na 50 odstotkov.  Tretji amandma k temu zakonu je podrobnejša opredelitev tega, da se delovnega obsega za posameznega delavca ne sme povečati. Torej, že trenutni zakon predvideva, da se delavcem, ki so na čakanju oziroma na delu od doma in tako naprej v kriznih časih ne sme nalagati nadur. Mi predlagamo, da to razširimo s formulacijo povečanega obsega dela v neenakomerno razporejenem ali začasno prerazporejenem delovnemu času. To je za to, da je določba malo bolj diht(?).  Imam pa na temo naših komentarjev h konkretnemu predlogu zakona še naslednje točke: Zakonodajno-pravna služba je v predstavitvi svojega mnenja izpostavila vprašanje izplačila nagrad. Se pravi, zdaj bodo določena podjetja pokasirala državno pomoč, hkrati pa interventni zakon, isti zakon, ki jim omogoča, ki jim to državno pomoč omogoča ne zapisa možnosti izplačila nagrad menedžmentom in nadzornim organom. Se pravi, nek kapitalist bo poslal delavca na čakanje, zaprosil bo za državno pomoč, dobil bo državno pomoč, na koncu leta si bo menedžment tega istega podjetja izplačal za 100 tisoč evrov nagrade. Hipotetičen primer. Zlahka se lahko zgodi glede na to, kaj smo videli v preteklosti in kaj zdaj gledamo tega, kako tako zvani gospodarstveniki delajo s podjetji in z zaposlenimi.  Potem imamo tu koalicijski amandma, da se prenašanje izpada ur, ki ga morajo delavci opraviti razpotegne iz 6 na 12 mesecev. To je boljše kot vaši originalni amandmaji, je pa slabše od rešitve, da preprosto delavci, ki so na čakanju niso dolžni kasneje notri prinašati izpada ur. Mislim, zakaj bi ga? Če sedaj niso poklicani v proizvodnjo, če sedaj ostajajo doma, če so zdaj na čakanju ali pa prihaja do dela od doma, zaradi tega ker upada naročila, ker ni toliko biznisa, pomeni prinašanje notri ur za izpad v kriznem času samo to, da se jih bo še bolj izkoriščalo, ko tega kriznega časa ne bo več. Tukaj mislim, da bi morali preprosto ukiniti to, da morajo zaposleni, ki ostajajo zdaj doma notri prinašati ure. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima Matjaž Han. Pripravi naj se Janja Sluga. Izvolite.
Spoštovani minister, državni sekretar, spoštovane kolegice in kolegi! No, če kaj, mislim, da zdaj ni čas za filozofiranje. Zdaj moram, po moje začetki ukrepati. Ukrepi morajo biti hitri, predvsem pa morajo biti, po moje ukrepi zelo usklajeni. Jaz sem opozicijski poslanec in se zavedam s kakšno težavo se ta moment Vlada ukvarja in bi verjetno danes sprejel eno odločitev, ki je lahko jutri že drugačna. To smo videli tudi, bom rekel, na samem zdravstvenem sistemu, zato jaz upam, da predvsem na zdravstvenem sistemu država se bo izkopala iz te krize oziroma svet, da se bo izkopal iz te krize. Jaz mislim, da nas čaka eno dolgotrajno, eno boleče, predvsem pa drago obdobje, ki po tem obdobju ne bo več tako kot je bilo. Če smo še 2008 kričali in govorili, da je kriza priložnost, jaz mislim, da tega stavka več ne bomo mogli izreči, ker ta kriza ne vem kakšno priložnost bo lahko ljudem in državam dala. Po mojem mnenju, da ne bo zdaj to predvsem izzvenelo, kot da / nerazumljivo/ človek, ki prihaja iz Socialnih demokratov. Logiko bodo mogle države obrniti pri, nasploh pri delovanju države v sistem bo treba spustiti likvidnostni denar. Zdaj, po moje ni čas za varčevanje, ampak zdaj pa res misim, da ni čas za varčevanje, če se bo hotela vsaka država posebej na nek način rešiti, bo mogla, ko bo zdravje omogočalo, ko bo sistem omogočal začeti z investicijami, začeti z vsem tem zadevam, da bomo prišli, bom rekel približno v nekaj letih na neko normalno razmerje. Zato, jaz sem bil včeraj na SNAV-u, tam je, ne vem, če sicer lahko to povem, ampak saj je bilo tudi v medijih, minister za finance je jasno povedal, da fiskalnega pravila večni, da je tudi Fiskalni svet rekel, da imamo tu zakon tako napisan, da pač države lahko počnejo kot je. Dobra prednost in to je tudi fajn, da / nerazumljivo/ pohvalne, je ta moment, da ta država ima še likvidnostni denar, to je in če bomo rekli, da je to zasluga prejšnje vlade, nič hudega, če tudi kdaj kakšno kritiko sprejmemo, je pomembno, kako bomo sedaj odreagirali.  Zdaj, ne bi se strinjam z Mihom, ki je rekel, da, pa bom rekel iz straha in tudi iz poznavanja, tovarne je treba zapreti. Ja, ampak mi če bomo nekatere tovarne zaprli, dragi moji so take specifike, da jih nikdar več ne bomo vžgali oziroma zagnali nazaj. Zato je potrebno preskrbeti predvsem, da bodo ljudje na delovnih mestih približno dobro zaščiteni, da jim bo država dala dosti opreme, zaščitne opreme, da bodo lahko ljudje kar se da varno na nek način delali. Verjemite mi, ljudje si želijo delati. Ljudje ne bodo izkoriščali priliko in doma bili, zato ker pač želijo doma biti, ker vedo, da jutri, pojutrišnjem bo treba plačati položnice in ta moment je veliki problem pri vseh segmentih družbe, od najmanjšega samostojnega podjetnika, ki je samozaposlen, pa do velikih sistemov. Meni za velike sisteme ta moment ni toliko strah. To kar je rekel Miha, jaz verjamem, da so akumulirali denar, da imajo za dva, tri mesece plače, ampak potem se bo tudi tam ustavil. Verjamem pa, da je turizem, da je gostinstvo, da je ta panoga dobila po mojem največji problem, ker vi veste, da se je v turizem, v gostinstvo zadnje obdobje zelo investiralo, hvala bogu narod je investiral, čez noč so zaprli svoje objekte in nimajo od kje več plač dati. In mene so moji prijatelji, ki imajo gostinske lokale, ki imajo tudi kakšne hotele, ki so investirali in niso kapitalisti, so investirali s krediti z prihranki naprej in mogoče ta zakon sploh ne bo pomagal, ker ne bodo imeli od kje plače dati, da bodo lahko potem dobili subvencionirano nazaj, to je problem, zato moramo mi še drug ukrep, ki upam, da bo v teh dneh prišel, da bodo lahko prišli do nekih sredstev, kjer bodo lahko dali plače ljudem, ki so danes doma. Zato sem rekel na začetku, da je treba te ukrepe istočasno narediti in jih bo verjetno potrebno tudi čez nekaj časa kakšen ukrep spremeniti, ga ugasniti, pa novega odpreti. Tega si, upam vsi tisti, ki smo v življenju kaj skozi dali, zavedamo. Jaz sem danes moram reči in to mi je bila zelo modra ideja, ko sem se peljal v Ljubljano ob 7-ih zjutraj poslušal radio, mislim, da je ena gospa socialna delavka ali ne vem kaj je, tudi, se opravičujem, nisem si zapomnil ime, ampak ideja o tem, da vsi samozaposleni, najkrajše je rekla tako, da bi dobili kot če bi bili na zavodu, se pravi, da bi dobili tistih 800 evrov plače in bi mu tekla delovna doba in tako naprej. To so kulturniki, samozaposleni, espeji in tako naprej. Ker jaz se strinjam, če bo država samo rekla, da ni treba dva, tri, štiri mesece nič plačati, potem se bo pa to na nek način vse zvalilo, da bodo mogli plačevati, ljudje bodo v krizah, zato bodo prej vlekli poteze ali bodo firme ugasnili in tako naprej. Tako, da tu kaj se mi zdi, da je treba razmisliti. Moram reči, da nekaj ne razumem tako države kot tudi nekaterih firm, ki pa v teh časih delajo velike dobičke, trgovska podjetja, da se razumemo. Trgovska podjetja, glede na to koliko letimo v trgovine, po mojem ne občutijo krize, nasprotno, govorim za trgovsko podjetje, delajo več kot decembra. Ampak, da niso nekateri zaščitili delavce, trgovke in ta moment trgovke poleg zdravstvenega osebja in da ne bi / nerazumljivo/ civilne družbe, ki se ukvarja s civilno zaščito, mislim, da so najbolj izpostavljene trgovke v teh trgovskih centrih. In bi šele zdaj država, Nacionalni inštitut za javno zdravstvo nam da nalogo kako se moramo obnašati, kako morajo biti trgovke zaščitene, to se meni zdi, oprostite, nemogoče. In zato se mi zdi, da je treba te trgovce zaščititi. In moramo nekaj vedeti, včeraj je tudi predsednik Vlade nekaj rekel, s čemer se je za strinjam, eni bodo doma, eni bodo pa delali, ker delajo zato, da funkcionira ta država, ker če bomo vsi doma, ne bo ta država funkcionirala in bo treba ljudi tudi nagraditi in ne more biti isto tisti, ki je doma in tisti, ki dela isto plačan ta moment, ne more imeti trgovka še kar, ki v bistvu rešuje, da smo malo bolj mirni, da imamo hladilnike polne, kateri si ga lahko privoščit, imeti pa zdaj plačo isto kot nekdo, ki je doma. To je treba razmisliti. To so stvari, o katerih je treba tudi malo življenjsko pogledati. Ker nekateri delajo, da lahko nekateri živimo ta moment. Če sem včeraj dobil informacijo, da na energetskem sektorju v državi je 18 ljudi neki dispečerjev, ki ne vem kaj počnejo, na Elesu, ki so edini, ki v bistvu sistem peljejo in so že nekaj časa v karanteni v službi. To so ljudje, ki jim je treba reči enkrat hvala, ki jih je treba na nek način ne pohvaliti, ampak imamo malo probleme. Tako, da zdaj jaz, glejte, ker amandmaje dobivamo, verjamem, da je vsak amandma dobronameren ta moment. Mi ta moment, Socialni demokrati ne želimo tekmovati na novinarskih konferencah in ne želimo tekmovati z amandmaji, želimo pa v takih razpravah pomagati, raje eno uro časa vzeti, pa mogoče kak amandma popraviti, ker bo tudi ta razprava, ki je danes tukaj, pomagala, da bomo kakšen člen popravili, ki bo vsaj na kratki rok pomagal ljudem. Prosim pa čim prej spraviti denarja, da bodo lahko ljudje mirni, tisti, ki so mogli zapreti svoja podjetja, ki so jih mogli zapreti svoja podjetja, da bodo vedeli, da bodo lahko svojim ljudem, ki so jih dali na čakanje, izplačali ne vem na datum plače. To se mi zdi ključno, ker bodo in on in ljudje delavci malo bolj mirni. Tako, da mi bom vse amandmaje podpirali resnično. Mi smo tudi včeraj dali naše predloge, neki že upoštevani v tem zakonu, neki samo vlada vidi, saj nas kličejo ljudje. Jaz veliko pričakujem, sicer ta zakon je pomemben, pričakujem od jutrišnjega zakona, ki ga še nismo videli, ki ga bo Ministrstvo za finance pripravilo, ta se mi zdi ta moment tudi ključen, ki bo omogočil, da bomo prišli do denarja, da bodo prišli ljudje do denarja, da bodo lahko funkcionirali. Hvala lepa.
Hvala.  Repliko ima Miha Kordiš. Potem je pa minister prosil za besedo. Izvolite, Miha Kordiš.
Hvala za besedo.  Kolega Han, mogoče se nisva razumela oziroma sem premalo to predlagal. Treba je intervenirati, treba je podjetjem pomagati zagotovo, še posebej tistim malim, ki nimajo akumulacije, delajo v storitvenem sektorju in že tako se komaj prebijajo iz meseca v mesec. Govoril sem pa še o večjih podjetjih, ki načeloma imajo akumulacijo in so glavni akterji, ki stojijo za GZS in izigravajo izplačevanje minimalne plače samo v imenu dobička in zaposlene silijo v delo v nevarnih pogojih, trgovinska panoga in velike trgovske verige so zagotovo eden izmed teh eklatantnih primerov, kjer ljudje delajo ne zares zaščiteno, kapital pa pobira dobičke. Evo za ta podjetja, pa mislim, da je potrebno zaposlene nagraditi. Zdaj, če so res tako vitalna, da ne morejo v epidemiji ugasniti in zaposleni tam riskirajo svoje zdravje, potem je te zaposlene treba prepoznati in to ne samo z večjimi plačami ne samo s tem, da država celo da denar za njihove plače, medtem ko njihovi kapitalistični šefi si izplačujejo nagrade in ne vem kaj še vse, ampak, da se spremeni tudi upravljanje s temi podjetji na način, da se ukrepe, ki jih podjetja prejmejo, pretopi v sodelovanje delavcev pri upravljanju. Ker kapitalistični menedžment se je očitno izkazal za nesposobnega, da poskrbi za dobavne verige, da poskrbi za osnovne potrebe ljudi kot je zdravje na delu in jih zanima samo profit. In če želimo priti resno skozi epidemijo Koronavirusa tudi na način, da bo ta država dovolj vitalna za obetajočo se recesijo in podnebni zlom, potem moramo reorganizirati gospodarstvo sedaj in takoj.
Izvolite, gospod minister, Janez Cigler Kralj.
Janez Cigler Kralj
Najlepša hvala, predsednik.  Hvala lepa obema poslancema za to prvo razpravo.  Lahko vidimo, da vsi skupaj razumemo trenutek, da so razmere težke in da še ne vemo kaj nas čaka. V prvi vrsti zdaj zagotavljamo dovoljšnje količine zaščitne opreme za vse, najprej za najranljivejše, najprej za zdravstveni sistem, potem za najranljivejše, ki jih imamo tudi v okviru našega ministrstva, to so starostniki, starejši, ljudje s posebnimi potrebami in mislim, da takoj za tem, ko bodo te potrebe zadovoljene, pridejo tudi na vrsto vsi ostali. Opreme ni dovolj, ampak se zagotavlja mislim, da z današnjim dnem ena večja pošiljka in upam, da bo čim prej prišlo tudi do vseh teh na katere sta oba poslanca opozorila, ki zagotavljajo zato, da mi lahko normalno živimo.  Naj rečem, da je to prvi ukrep, prvi interventni zakon od treh, ki so sedaj pripravljeni. Poslanec Han je že omenil, drugi interventni zakon bo s področja pravosodje, tretji pa bo s področja Ministrstva za finance. Mi smo želeli tudi dati prvi predlog ukrepov, prvo roko gospodarstvu, da bi preprečili tudi strah ali pa paniko, da bi ljudi pomirili, jim pokazali, da država spremlja stanje in da jim želi pomagati v tej stiski.  Delovni proces tam kjer je to še najbolj potrebno, seveda mora iti naprej. Sem pa sam kot minister tudi že pozval delodajalce, da naj zagotovijo res dovoljšno zaščitno opremo in tudi usposobljenost za njeno uporabo, zato da ne bodo delavci izpostavljeni tveganjem. Tudi koronavirus se da z enimi dokaj preprostimi zaščitnimi ukrepi ustaviti ali preprečiti in mislim, da smo vsi skupaj tukaj poklicani temu, da se najbolj samozaščitimo.  Glede možnosti nadomestila za brezposelne za vse samozaposlene. O tem smo razmišljali. Zdaj v prvi fazi smo se odločili za to kar smo predlagali. Seveda pa ne izključujem možnosti, da bomo v prihodnje ukrepe stopnjevali, ampak zaenkrat smo ocenili, da bo to prva nujna pomoč gospodarstvu.  Jaz se bom moral zdaj opravičiti, ker imam sejo Vlade ob 10.00. Nadomestila me bo državna sekretarka Mateja Ribič, ki ima tudi tu ekipo in bo seveda naprej sodelovala v razpravi. Hvala vam za to, da razumemo, da je to res ena kriza, ki lahko pričakujemo, da bo trajala nekaj mesecev. Vsi skupaj pa tudi računamo na to, da bo gospodarstvo po tej krizi se lahko hitro postavilo na noge in Ministrstvo za delo, ki ga tu predstavljam, bo vsekakor naredilo vse, da to pomagamo in omogočimo po tej krizi, ko premagamo virus.
Hvala lepa. Besedo ima Janja Sluga. Pripravi naj se Nataša Sukič. Izvolite.
Saj jaz mislim, da v resnici, to kar sta že oba predgovornika poslanska kolega povedala, je tisto kar bo rdeča nit današnje razprave in mislim, da se danes bolj ali manj poslanci na teh nekih skupnih točkah lahko poenotimo. Mislim, da imamo tudi vsi približno enaka pričakovanja od intervencije države v takih primerih. Tisto kar je pa treba se zavedati pa je, da prvič morajo biti ukrepi hitri in drugič, da se morajo ukrepi sproti odzivati na situacijo. Jaz razumem to kar imamo danes na naših mizah, tudi še tisto, kar sledi na ostalih dveh odborih, kot prvo tisto najnujnejšo intervencijo in jo pozdravljam. Pričakujem seveda, da jih bodo sledile še ostale tudi v smislu premembe, mogoče tudi tistega kar imamo na mizah, ne samo sprejemanja novih ukrepov, zaradi tega, ker dejansko nihče od nas pa tudi država ne more vedeti kako bodo stvari tekle, kako se bo potrebno odzivati, kaj nas še vse čaka in kaj nam še vse sledi. Je pa zagotovo tukaj milijon različnih situacij v katerih se posamezniki, podjetja, delodajalci takšni in drugačni seveda danes nahajajo. In jaz tukaj se pa vseeno ne bi mogla strinjati, da moramo narediti eno ločnico med tistimi velikimi, ki imajo neke kumulacije pa tistim majhnimi. Jaz mislim, da vsak od njih se nahaja v zelo specifični situaciji. In ja, seveda velika podjetja imajo neke kumulacija in bi jaz tudi pričakovala in to se strinjam s kolegom, da se te kumulacije v tem trenutku izrabijo za reševanje za nastale situacije, ne zgolj pričakuje samo intervencija države. Po drugi strani se je treba zavedati, da gre tu za zelo velike delodajalce, ki zagotavljajo kruh številnim. Da pa seveda na drugi strani se pa majhna podjetja, samostojni podjetniki, posamezniki, obrtniki in tako naprej nahajajo zopet v neki drugi zelo specifični situaciji, kjer je nemogoče jemati iz nekih rezerv, ker teh rezerv ni. Zato je seveda dobro in sem zadovoljna, da smo uspeli nekako tudi v ta interventni zakon, če ravno se nahajamo na odboru za delo in če ravno ta zakon spada pod resor za delo, zdaj z amandmaji kljub vsemu, kljub temu začetnemu nestrinjanju, da ta materija sem spada ali ne, sem vesela, da je prišlo do tega sodelovanja, da je prisotno tudi Ministrstvo za gospodarstvo na tem odboru in da smo nekako prišli do nekega skupnega zaključka, da je pa vendarle potrebno tudi v tej verziji pomisliti na samozaposlene in se dodajajo ti amandmaji k 11. členu oziroma se dodaja 11.a in 11.b člen, ki nekako zajema nekatere, pa bom rekla, po mojih pričakovanjih začetne ukrepe za samozaposlene, ker menim, da jih je treba še dodatno premisliti, da je mogoče treba še dodatno kakšne ukrepe zraven za samozaposlene tudi narediti. Ampak vendarle, tisti prvi korak v tem okviru je nekako narejen.  Zdaj, tisti, ki ste spremljali, prebrali vso gradivo, lahko smo videli, da je včeraj tekom celega popoldneva in še tudi pozno zvečer so prihajali razno razni odzivi, razno raznih organizacij, združenj, zbornic in tako naprej. Zato, seveda je zdaj kar veliko število pripomb na posamezne člene, veliko število tudi predlogov za amandmajev. Nekateri od teh predlogov so bili upoštevani. Nekateri so bili celo predebatirani med socialnimi partnerji in nekaj rešitev že tam sprejet in tako naprej. Zato smo se zdaj v tej pavzi, ki je bila med tem časom dogovorili, da je potrebno vse kar je prišlo še enkrat temeljito preučiti, da ne bomo kakšne poteze narobe potegnili kljub vsemu brez potrebe v tem trenutku. Zato sem podprla to, kar je bilo skupno razmišljanje koalicijskih poslancev, da je v tem trenutku potrebno pustiti odprte člene, vse člene, ki bi morebiti bili lahko še do jutri, se pravi do seje Državnega zbora popravljeni, zato da se jih še enkrat pogleda, še enkrat uskladi, vse tiste amandmaje, ki so tehnične narave in ki so danes koalicijsko bili pripravljeni in potem jutri vso zadevo še sfiniširati. Iz tega razloga bomo v SMC vse koalicijske amandmaje seveda podprli. Kar zadeva amandmajev Levice, jaz sem jih sicer zelo na hitro pogledali, ker smo jih pred kratkim šele dobili, ampak menim, da se v največji možni meri nanašajo na tisto, kar so nam tudi združene sindikalne centrale poslale, kot njihove pripombe in predloge, zato že kar napovedujem, da to kar so združene sindikalne centrale poslale tudi sama v veliki meri, ne vsega, v veliki meri podpiram in pričakujem in je bil tudi to dogovor, da se glede tega tudi že odzovemo in upoštevamo in to v največji možni meri. So pa nekatere stvari, ki jih sindikati predlagajo, pa so bili prehodno že dogovorjene stvari in odločitve drugačne, kot jih zdaj ponovno izpostavljajo. Zato, kot rečeno puščamo odprte vse člene in jih do jutri potem še posaniramo kar je potrebno tudi s temi odzivi.  Zdaj, dobili smo tudi odzive Gospodarske zbornice in jih tudi pogledali. Dobili smo tudi predloge Olimpijskega komiteja in na te se moram posebej odzvati.   (nadaljevanje) Seveda med te delodajalce, ki bi morali dobiti neko podporo, neko subvencijo, neke ukrepe države, spadajo tudi društva, zavodi in tako naprej, ampak tisto, kar je bilo skupno ugotovljeno in s čimer se jaz seveda lahko strinjam, je, da so ti v zelo različnih situacijah kar zadeva samo financiranje, kar zadeva njihove tržne deleže, ki jih pridobivajo, kar zadeva način njihovega financiranja in funkcioniranja na trgu in tudi seveda kar zadeva izpada njihovega dohodka. Zato je nekako v tem trenutku nepredstavljivo, da bi vse te lahko potegnili na en sam skupni imenovalec. In tisto, kar je moj apel na tem mestu prisotnima ministrstvoma pa tudi vsem ostalim, tukaj govorim tudi za področje kulture, da glede na vse te velike razlike med temi vsako področje, vsak resor pripravi ukrepe tudi za društva, tudi za zavode in tako naprej, s svojega področja. Zakaj? Zato, da bodo ti ukrepi čim bolj učinkoviti, da bodo res pisani na kožo posameznim društvom in zavodom, da ne bomo v tem trenutku z nekimi skupnimi ukrepi potegnili nekaj, kar v dejanskem svetu potem ne bo imelo nobenega učinka. Zato še enkrat apel vsem ministrstvom, da po svojih področjih to pregledajo in te ukrepe tudi za društva, zavode in tako naprej kot rečeno še pripravijo.  Tisto, kar je bilo tudi zjutraj s strani Zakonodajno-pravne službe izpostavljeno in smo se tudi strinjali, da je nekako pri nekaterih členih še potrebno dodatno obrazložiti tisto, kar je zakonodajno pravna služba opozorila, da ni bilo upoštevano. Tudi jaz tu izražam pričakovanje, da bo to še narejeno.  Kljub vsem pa se lahko, če se navežem na ta 9. člen in tisto, kar je kolega Kordiš že izpostavil, da se tudi meni ne zdi prav in pravično torej, da podjetje, ki bo zdaj s strani države subvencionirano, potem v nadaljnjih mesecih izplačuje neke enormne nagrade svojemu poslovodstvu. Tu se moram žal strinjati. Ne zdi se mi prav, ne zdi se mi pravično, želela bi si, da bi tako varovalko v ta interventni zakon kljub vsemu ali pa v katerega drugega, ki ga mogoče še pripravljamo oziroma pripravljate po ministrstvih, da bi tako varovalko nekako vnesli. Jaz razumem, da se lahko nekako razmere v samem podjetju po tem, ko se bo pričujoča kriza, nekako, ko bo usahnila, lahko zelo hitro izboljšajo. Lahko pride do nekega pozitivnega zopet poslovanja in tako naprej, vse to razumem, ampak kljub vsemu se mi ne zdi prav vzeti subvencije države, potem pa si seveda nekih nagrad izplačevati.  Tisto, kar je še tudi moj apel, je, da seveda je potrebno vsem delodajalcem – majhnim, velikim, srednjim, katerimkoli – seveda pomagati, poskrbeti za zaposlene. Tudi zaščita zaposlenih, ne morem mimo informacije, ki je bila v medijih mislim, da ene tri dni nazaj, da se je zgodilo, da lekarniški delavci poleg trgovcev, o katerih smo danes že govorili, ampak to mi je pa še posebej nepojemljivo, da zaposleni v lekarnah na svojih delovnih mestih niso bili zaščiteni. To mi je nepojemljivo zato, ker gre tukaj za ljudi, ki pa vendarle imajo neko osnovno znanje. In da je prišlo do tega, da so ti zaposleni, ki so tam za to, da vse ostalo funkcionira, ki so tam za to, da nudijo nek osnovni support, pa niso bili na delovnem mestu zaščiteni in se je veliko število njih okužilo in so celo nekatere lekarne primorani bili zaradi tega zapreti, to mi je res nepojemljivo. Res mi je nepojemljivo. In točno tako kot je bilo danes rečeno – so ljudje, ki si enostavno dopusta in ostati doma v teh dneh ne morejo privoščiti, ker morajo neke osnovne zadeve funkcionirati. In zato bi bilo res pričakovati, da se te ljudi zaščiti, da delodajalec za njih poskrbi in tudi jih potem ustrezno nagradi. Da ne se ne bomo pogovarjali samo o tem, kako bomo subvencionirali tiste, ki ostajajo doma, ampak se moramo pogovarjati tudi o tem kako bomo nagradili tiste, ki delajo. To se mi zdi zelo pomembno in na to zagotovo ne smemo v resnici pozabiti. Tisto, kar bi pa še želela, ker bom potem tudi v nadaljevanju morala iti, me bo kolega poslanec tudi moral nadomeščati, ker imam še druge obveznosti, bom kar zdaj pri tej razpravi predlagala, da se pri vloženih amandmajih, ki so bili zdaj predlagani s strani koalicijskih poslanskih skupin, popravi ena napaka, ki se je pripetila. Namreč, tu imamo napisano najprej amandma k 1. členu k naslovu zakona, potem pa v nadaljevanju še enkrat k 1. členu, kjer piše za 1. členom se doda nov naslov poglavja, ki se glasi, potem pa navajam, prvič ukrep delnega povračila nadomestila plače. Tu je napaka, ki se je pripetila in lepo prosim, da se ta besedica »za« popravi z besedico »pred«. Na ta način se verjetno tudi zamenja vrstni red glasovanja predvidevam, tako da to posebej opozarjam. Prosim, da se ta napaka popravi in upošteva ta moj predlog. Potem bi pa še dodatno z namenom, kot sem že prej povedala, da določeni členi ostanejo odprti, da se lahko upošteva tudi še tisto kar je prišlo s strani posameznih predlagateljev, da se upošteva, bi želeli pustiti odprti tudi 11. člen še do jutri, zato predlagam amandma odbora še k 11. členu, in sicer predlaga se sprememba oziroma popravek v naslovu, da bi se ta glasil: »zagotavljanje sredstev za povračilo nadomestil« in ne zgolj »samo zagotavljanje sredstev« kot je to zdaj, kot rečeno z namenom tega, da člen za morebitne kasnejše popravke ostane odprt. Bi pa še eno stvar opozorila, ker so se nekateri na mene obračali tudi s temi predlogi. Namreč ni samo pomembno kako bomo ohranjali likvidnost, kako bomo v bistvu pomagali plačati tiste delavce, ki ostanejo doma, kako bomo podjetjem pomagali, ker jim odpove dobaviteljska veriga, ker se jim zmanjša povpraševanje in tako naprej. Potrebno je razmišljati tudi o tem kar smo v zadnjih dneh slišali, pozive, celo v medijih kjer AJPES in FURS pozivata zavezance, da se držijo rokov za predložitev poročil. Tukaj je tudi naš apel in verjamem, da Ministrstvo za gospodarstvo tudi že išče rešitve. Namreč, ti zavezanci, če bodo njihovi zaposleni ostali doma ali pa če bo v tem času, kar je v tem času realno, nezmožno izpeljati skupščine ali pa občne zbore za društva in tako naprej, to v tem času ni možno, kar pomeni, da se tudi ni možno držati rokov, ki jih predpisujeta FURS in AJPES za oddajo poročil, da je potrebno tudi to upoštevati in te roke podaljšati, zagotovila so z ministrstva, da bo to upoštevano, da to sicer ni predmet tega zakona, ki ga imamo zdaj na mizi, ampak enega drugega, ampak, da bo to upoštevano, to pa želim samo povedati za gledalce, ki nas spremljajo, ker so ti apeli bili in mislim, da je potrebno tudi v tem delu iti nasproti zavezancem. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima Nataša Sukič. Pravi naj se Aljaž Kovačič.
Hvala za besedo, predsedujoči. Saj bom poskušala biti čim bolj kratka, koncizna, jedrnata, da ne zavlačujemo. Vsi se zavedamo razsežnosti te krize, tako da naj kolega Hana nič ne skrbi, da bom kaj filozofirala. Bi se pa še enkrat dotaknila samozaposlenih. Veseli me, da smo vsaj delni korak naredili v to smer, ker najprej je bilo rečeno, da naj bi to problematiko reševalo Ministrstvo za gospodarstvo in me veseli, da je pristojno Ministrstvo za delo prepoznalo urgentnost situacije 119 tisoč zaposlenih ta trenutek v Sloveniji, samozaposlenih, ki so pa, kot vemo, posebej ranljiva in občutljiva skupina. Gre pogosto za delavce v prikritih delovnih razmerjih, za honorarne sodelavce, ki navsezadnje honorarno sodeluje tudi z velikimi ali pa srednje velikimi ali pa manjšimi gospodarskimi subjekti, ampak pač na honorarni način, se pravi, da so samozaposleni, da so odprli espeje in tako naprej. Vemo, da je in tudi podatki iz leta 2017 jasno kažejo, da je ta skupina prebivalstva, se pravi samozaposleni, dejansko vedno, torej situacija je zelo nestabilna, sploh, če nima nekih permanentnih naročil ali nekaj takega in je zelo izpostavljena tveganju revščine. Sami podatki iz leta 2017 kažejo, da je pod pragom tveganja revščine živela skoraj tretjina teh samozaposlenih. Se pravi predstavljajmo si, to je okoli 40 tisoč samozaposlenih. Zato dejansko moramo, jaz pozivam in apeliram zelo senzibilno, zelo suptilno pristopiti k tej problematiki. Zdaj mene malo, sicer je neka poteza delno, mi smo v Levici nabor predlogov ukrepov pripravili, za en korak ste naredili v to smer, da naj bi prišlo do odloga plačila teh prispevkov, jaz bi rada mogoče opozorila na to diskrepanco, da delodajalcem se dajejo s tem zakonom interventnim nepovratna sredstva, tem, ki so pa dejansko najbolj ranljivi, najbolj izpostavljeni, jih ni malo, navsezadnje gre za nove oblike dela, ki se favorizirajo v tej družbi in mlade se vse bolj potiska v situacijo, da morajo biti samozaposleni in tako naprej, tem pa se daje v bistvu odlok, kar pomeni pravzaprav brezobrestno posojilo. Tako, da mogoče tukaj ni ravno enakega pristopa, pa bi opozorila, da mogoče pa le premislimo tudi do jutri navsezadnje, pa poskušamo nekako enakopravno izenačujoče nastopati v to smer. Tukaj na tej točki se torej ne bom več zadrževala. BI pa še enkrat opozorila še na dva predloga, ki smo jih pripravili v Levici in o kateri bi bilo smiselno mogoče kar takoj razmisliti, ne odlagati, ker če ne bo to itak na mizi verjetno kaj kmalu glede na res situacijo, ki je, ki ima strašljive razsežnosti za vse nas državljanke in državljane ne glede na to ali smo v gospodarstvu ali smo v javnem sektorju ali smo samozaposleni ali brezposelni ibn tako naprej. Skratka, gre za pomoč samozaposlenim in prekracem, ki so ostali brez dela, ta trenutek čisto brez dela, se pravi s tem tudi čisto brez vira dohodkov. Mi predlagamo, da bi se za obdobje med 1. 4. 2020 in 1. 7. 2020 za enkrat za tri mesece, upajmo, da bo krize res konec v tem času, da če so pretekle mesece ti zaslužili manj od neto minimalne plače, da jim država nameni pomoč v obliki doplačila do neto minimalne plače, se pravi do 700 evrov neto, ali pa če imajo doma oskrbovane družinske člane, naj jim država omogoči pomoč v višini otroškega dodatka v enakem znesku kot če bi bila oseba prejemnik minimalne plače. To se nam zdi ta trenutek zelo nujen ukrep, ker ti ljudje dejansko, kot rečeno, že ves čas živijo na minimumu, to je treba vedeti, navsezadnje vsak mesec odvajajo za prispevke 402 evra plus akontacija dohodnine, ki ti jo določi FURS, tako da okoli 500 evrov na mesec ta oseba da samo za te namene in potem šele s preostankom denarja, ki ga težko zasluži, nestabilno služi, nima prilivov vsak mesec, vam povem iz lastne izkušnje, ker kot samozaposlena v kulturi sem ta status živela od 2003 dokler nisem postala poslanka in vem kako to poteka, včasih imaš večji priliv, včasih ga nimaš in tako naprej, je to zelo težko. Tako, da apeliram, da premislite do jutri, da bi vendarle še to vpeljali, vnesli v zakon. In še opozarjam na posebno kategorijo, to so naši študenti, ki marsikateri študent, vemo, da enostavno ne more živeti, če nekako ne dela še študentskega dela, ne preživi, ne more plačati ne najemnine, ne hrane ne nič. Zato predlagamo, da država omogoči, da bi vsi ti študentje lahko zaprosili za dodelitev izrednih štipendij v višini državnih štipendij v tem za enkrat trimesečnem obdobju, ker upajmo, da dalj časa ta kriza vendarle ne bo trajala, res upamo, če ne pa pač v obdobju od 1. 4. 2020 do 1. 7. 2020. Toliko zaenkrat. Če pa bo seveda, če boste to sprejeli, vnesli notri pa seveda bomo sproti videli, kaj bo situacija prinašala in se bodo morda, upajmo sicer, da ne potem ta obdobja podaljševala, ampak saj pravim, srčno upam za vse nas, da bo kriza čim krajša, da jo bomo z odgovornim ravnanjem uspešno prebrodili. Tako, da resnično apeliram in prosim za posluh za ljudi, kih ni malo, skoraj 120 tisoč jih je ta trenutek v Sloveniji in to so tudi naši delavci navsezadnje, ali pa naši bodoči intelektualci in delavci, se pravi študentje, ki živijo dobesedno na robu že ves čas. Zdaj pa v tej krizi pa še posebej so prvina udaru, tako da hvala zaenkrat.
Hvala. Besedo ima Aljaž Kovačič, pripravi naj se Marjan Pojbič.
Hvala za besedo predsednik. Spoštovana državna sekretarka, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi! Vsi se nekako strinjamo, da smo v krizi, da moramo hitro sprejemati ukrepe, sam pa bi tudi dodal, da morajo ti ukrepi, če prav so sprejeti hitro biti tudi premišljeni, ob tem pa ne smemo ogroziti demokracije, ki jo imamo v Sloveniji, da bi kar na hitro sprejemali neke ukrepe na lepe oči, če lahko tako rečem. Tudi danes so, razumem situacijo, dobili kar nekaj amandmajev na mizo, tako da seveda v Poslanski skupini LMŠ podpiramo vse predloge, ki gredo v smeri zagotovitve neke varnosti, obenem pa tudi bomo kar nekaj zadev podprli na zaupanje ministrstvu, kajti danes kot ste omenili niti ni časa vse podrobno proučiti, tako da v tem vidiku zaupamo ministrstvu in upam, da so dobro preštudirali zadeve.  Zdaj, v samem zakonu je bilo že kar nekaj povedanega, sam bom dejansko izpostavil neke zadeve, ki jih mogoče ni v zakonu in bi bilo smiselno, da so. Razmere so vsem poznane, večkrat je bilo danes tudi opozorjeno, da se iz minute v minuto zadeve spreminjajo, tako je tudi ta predlog sprejela oziroma pripravila Vlada Marjana Šarca na razmere, ki so bile tedaj, danes so razmere že drugačne, zato tudi sprejemamo neka dopolnila. Mislim, da bi se tudi morali vprašati, ko sprejemamo omenjene interventne zakone kaj bo v času po krizi, da se neka socialna stiska ljudi ne bo poslabšala, da se položaj v samih podjetjih za tem delavce ne bo poslabšal in da bodo še vedno imeli vse pravice, ki jih imajo danes.  V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca od začetka gledamo na zadeve celostno. Veseli me, da so danes v teh amandmajih, ste povedali, da bodo tudi notri samozaposleni, kar do zdaj ni bilo možno. Tu ne vem, zakaj se je izgubilo, v časih nekako prelaganje iz enega ministrstva na drugo, kajti ko sem se sam pozanimal, so mi na ministrstvu rekli, da so samozaposleni gospodarski subjekti, da ne morejo biti v tem zakonu. Zdaj očitno gre, tako da bi mogoče vseeno te pravne službe lahko v bodo nekoliko hitreje te zadeve razjasnile, da s ene bi zadnji čas ubadali s takimi malenkostmi, kaj gre v kateri zakona, ampak da lahko dejansko ljudem pomagamo. Že danes je je povedalo, da gre za več kot 120 tisoč ljudi. Tudi sam nekako podpiram, da bi mogoče šli v tej smeri, v odlog odplačila, ampak v odpis plačila prispevkov z te tri mesece, kajti vemo, da samozaposleni večina danes nima dela in tudi naslednjih mesecih, letih bodo zelo težko nadoknadili ta denar in si potem za nazaj plačali te prispevke. Se mi zdi, da dejansko samo prelagamo stroške, ki bi jih imeli danes na leto ali dve. Tako, da mi je mogoče bolj smiselno, da se naredi odpis plačila teh prispevkov.  Nekaj predlogov je že notri, bi jih kar naštel kaj mi predlagamo, se pravi prispevki za socialno varnost pa odpis. Potem pomoč samozaposlenim v primeru, da ne morejo opravljati dela zaradi varstva otrok, nadomestilo 50 procentov plače zadnjih teh mesecih, potem tudi čakanje na delo doma za samozaposlene, ter tudi najemnine in krediti za samozaposlene v celoti tudi Vlada tudi tega vprašanja kako je s krediti.  Zdaj glede delavcev bi izpostavil, me je kar nekaj prijateljev kontaktiralo, ki so v tujini. Dejansko ne vedo kako se bodo vrnili v Slovenijo. Slovenska podjetja, ki delajo za tuja podjetja, ki posreduje delavce si dejansko ne morejo privoščiti, da bi odpovedali delo v tujini in dejansko ti delavci so prepuščeni tam sami sebi, ne vedo kdaj se bodo sploh lahko vrnili v Slovenijo, da se mogoče vpraša tudi kako se bo tem pomagalo oziroma da se jim zagotovi vrnitev domov.  Študentje so bili že izpostavljeni od moje prehodnice. Tu se je zgodila neka veriga, da po moje ni bilo najbolj modro, če tako lahko rečem, da smo študente izselili iz študentskih domov, kajti študentje imajo v študentskih domovih najemno pogodbo, podobno kot jo imamo če nekdo živi v najemniškem stanovanju, avtomatsko ko podpiše pogodbo se mu tam naredi tudi začasno prebivališča. Dejansko jih kar nekaj tam stalno živi. Zdaj s tem odlokom so se morali izseliti, obenem pa opravljajo tudi neko delo, ki se še vedno opravlja in dejansko zdaj študentje več ne mrejo živeti ne Ljubljani, ne v Mariboru, ne tudi na Primorskem in tudi recimo ti študentje, ki so opravljali delo, na primer na bencinskih črpalkah, na recimo v lekarnah, zdaj ne morejo več opravljati tega dela, kajti dejansko nimajo ve teh krajih kje bivati. Obenem tudi nimajo s tem odlokom niti prevoza. Se pravi, dejansko smo tudi onemogočili tem študentom da delajo, ob tem najverjetneje primanjkuje delovne sile na teh področjih. Obenem smo tudi ogrozili njihov socialni status in me zanima na kakšen način se bo Vlada rešila teh predlogov. Zdaj, kolegica Sukičeva je dala en predlog glede štipendij, kar je sicer dokaj všečen predlog, ne vem pa če je država zmožna ravno za vse študente zagotoviti za tri mesece štipendij. Si pa vsekakor želim, da bi tem študentom pomagali na način, da bo lažje tudi njim preboleti te mesece.  Tukaj bi izpostavil tudi morebitno izkoriščanje delodajalcev. Tudi sam sem slišal za nekaj primerov, ko se delodajalci odločajo, da sovje zaposlene pošiljajo na dopuste. Vemo kako je zakonsko dopust urejen in moje mnenje je, da je to nezaslišano, da sedaj delodajalec kar na lastno pest delavca prisili, da gre na dopust, kajti dopust je zakonsko urejen in tudi delavec sam razpolaga z njim.  Zdaj, delodajalcem vsekakor podpiramo, da jim moramo pomagati, tudi zaradi njih je v prvi vrsti ta zakon, da bo čim manj posledic, ko se bo prišlo iz krize. Vendar, kot sem že rekel, že moramo ob tem tudi paziti, da ne krajšamo oziroma manjšamo pravic delavcem, kajti brez delavcev tudi ni delodajalcev.  Zdaj, prebral sem te predloge, ki jih je dala Gospodarska zbornica Slovenije. Zdaj se ne bi vseh dotikal, bi pa enega izpostavil s katerim se absolutno ne strinjam. Se pravi, da se zniža globa za kršitve, se pravi, da so globe za kršitve previsoke. Tega dejansko ne razumem zdaj. Če je kršitev je kršitev in ne glede na to kakšna je kršitev se ne sme dogajati. Zdaj, Gospodarska zbornica tu nekako gleda očitno v smeri, da če bodo kršitve manjše, bodo bolj to kršili. Se pravi, kar je za mene nezaslišano, da dajo sploh takšen predlog.  Zdaj, nekaj je bilo že izpostavljeno tudi glede pripomb, ki smo jih dobili vsi, vse poslanske skupine na mejle od Olimpijskega komiteja Slovenije, Rdečega Križa, Zveza prijateljev mladine, potem Centra nevladnih organizacij, Planinske zveze, Nacionalnega foruma, humanitarnih organizacij, tudi od Odvetniške in Notarske zbornice, tu me zanima, če se lahko ministerstvo prosim opredeli do teh predlogov. Tudi kolegica Sluga je povedala, da se bo odprl člen, da je možno tudi na plenarni seji še vedno vlagati amandmaje tudi na to področje, ampak nas vseeno zanima, če se lahko ministrstvo opredeli do teh predlogov teh organizacij.  Na koncu bi dodal, da se v je tej krizi tudi dokazalo, kako pomembne so vse javne storitve, še posebej javno zdravstvo, kajti v Sloveniji javno zdravstvo omogoča pomoč vsem, ki danes zbolijo, vidimo kaj se dogaja v državah, ki nimajo dobrega javnega zdravstva. V Združenih državah Amerike je dejansko totalni kolaps, do tri dni nazaj so dejansko zanikali obstoj tega virusa. In dejansko lahko še enkrat vidimo kako pomembno se je zoperstaviti vsem, ki želijo zdravstvo sprivatizirati. Ob tem bi se tudi zahvalil vsem, ki danes delajo, da ne bom posebej izpostavljal dejansko vsem zdravstvenim delavcem, potem tistim, ki delajo v policiji, vojski, trgovcem v trgovini, potem farmacevtom zaposlenih v bankah na poštah in dejansko vseh, ki si v teh kriznih časih si mogoče želijo ostati doma, pa ne morejo biti, kajti po drugi strani veliko ljudi ima možnost biti doma, pa tega ne izkoristijo oziroma kršijo to neko družbeno sprejemljivost. Še enkrat pa prosim, da vse oziroma pozivam s tem kar sem zaključil, da se vsi držijo navodil in dejansko v največji meri se izogibajo stikov in so dejansko doma. Toliko za enkrat. Hvala.
Hvala. Repliko ima Nataša Sukič, izvolite.
Saj čisto na kratko apropo tega zakaj se sem pa tja med ministrstvi podaja žogica glede samozaposlenih. Ja, saj, mislim v bistvu bi bilo najbolj smiselno, da bi Ministrstvo za gospodarstvo znotraj interventnega zakona premišljeno in celostno pristopilo k tej problematiki, a ne vemo sicer zakaj se to ni zgodilo, zato pač ja, seveda Ministrstvo za delo je pristojno za ljudi, ki delajo, tako da meni je vseeno katero ministrstvo. Do jutri je še čas, saj vem, da se hiti, ampak vendarle stvari so jasno predočene, lahko se tudi lahko rečemo premišljeno pristopi k temu, saj tudi če kdaj hitiš ne pomeni, da nisi premišljen, kadar so predlogi popolnoma jasni, kadar ni nekega zamegljevanja. Samo to sem hotela reči. Dajmo čim prej ukrepati, če ne znotraj interventnega zakona, kar bi bilo najbolj smiselno, potem v tem zakonu. Hvala.
Hvala. Besedo ima Marijan Pojbič. Pripravi naj se Soniboj Knežak.
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Torej, najprej moram povedati, da sem sam zelo zadovoljen, ko sem poslušal razpravo večine opozicijskih poslank in poslancev in vsaka vam čast moram reči, da razmišljate državotvorno razen enega posameznika, ki blebeta neumnosti, niso za poslušati, in to je Miha Kordiš. Jaz mislim, da z njim bo treba enkrat razčistiti neke stvari, ali bo šel na kako izobraževanje ali kaj, da bo razumel kdo je tisti, ki v tej državi ustvarja in neha naj napadati tiste, ki delajo za njega, ki delajo za to, da prejema plačo, to so obrtniki, podjetniki, tisti, ki ustvarjajo in seveda zaposleni na njihovih podjetjih in ga prosim, da neha s takimi neumnostmi, ker to ni več za poslušati, tak človek nima pravice sedeti tu v Državnem zboru, resnično, resnično vam povem. Zelo mi je žal, da v takih danih zapletenih okoliščinah nekdo zlorablja za blebetanje. Tega si nihče tukaj ne more dovoliti. Vsi ostali, torej poslanke in poslanci iz opozicije, moram reči, da ste razpravljali zelo državotvorno in to cenim. Jaz mislim, da je sedaj pred nami zelo zahteven čas, ker moramo ostati trezni, moramo držati skupaj in se zavedati, da je pred nami situacija, ko brez tega, da bomo sodelovali, da si bomo med seboj pomagali, da bomo držali skupaj, bo zelo težko rešljiva. Mi smo že prejeli eno situacijo, ki se nam je zgodila, ker niso bile stvari zapeljane tako kot bi morale biti in imamo danes veliko, veliko posledic. Danes je bilo velikokrat odprto vprašanje zakaj delodajalci ne delijo svojim zaposlenim zaščitnih sredstev in tako dalje. In če vam dam podatek, da je bilo na zalogi 1760 mask, potem vam je vse jasno kdo je za to kriv. To je neverjetno. In seveda zaradi tega, ker me je včeraj še poklical podjetnik, ki se ne morejo, ker nimajo kje nabaviti teh stvari, sedaj se stanje, hvala bogu, na tem področju bistveno izboljšuje in danes bi naj prišlo pet milijonov mask, ki so nujne potrebne za to, da se bodo razdelile tudi med podjetnike, obrtnike oziroma vse tiste, da bodo lahko zaščitili delavce, ki morajo delati, na žalost so nekatere stvari, ker enostavno ne morejo sedeti doma in čakati, da ne govorim o zdravstvu, da ne govorimo o, bom rekel cel kup takih storitev, ki jih morajo ljudje izvajati ne glede na to situacijo. In jaz sem tudi zelo vesel, da sem včeraj poslušal predsednika, ko je govoril, seveda Janez Janša, ko je govoril na seji sveta za nacionalno varnost, kjer je zelo jasno povedal, da bodo tisti, ki delajo dobili 100 % plačo zraven. To je povedal in jaz mislim, da ste to slišali. Med drugim je povedal tudi da vsi ti zakoni intervencijski, ki jih sedaj sprejemamo, so izjemnega pomena, zato, ker problemov je enormno, če lahko temu tako rečem in hvala bogu, da poskušamo narediti vse v danih okoliščinah kot je to možno. Napovedal pa je krovni intervencijski zakon, ki ga pripravljajo vsa ministrstva skupaj in ki bo pravočasno sprejet. Sedaj v tem trenutku je daleč najpomembnejše in daleč najbolj ključno zagotoviti vse potrebno zato, da bodo ljudje zdravi. To je primarna naloga. Poleg tega pa vsi ti intervencijski ukrepi, ki so sedaj na mizi, hvala bogu, so pravočasni in prepričan sem, da bodo reševali marsikatero kritično stvar, ki jo je potrebno rešiti. Potem pa pride pravočasno ta krovni intervencijski zakon, ki bo pa vse te pripombe, ki smo jih danes slišali, zagotovo, če bo le mogoče upošteval in jih potem tudi reševal. V tem trenutku je za nas temeljno in ključno vprašanje zdravje ljudi in jaz mislim, da je ta Vlada v teh nekaj dni pokazala maksimum v danih okoliščinah. Če bi bilo predhodno stanje malce drugačno in če bi vlada Marjana Šarca pravočasno odreagirala na to stanje, mi danes ne bi bili tu kjer smo, ampak smo reki, da se ne bomo pogovarjali o tem kar je bilo v preteklosti, ker na to vpliva nimamo, delati moramo za danes, jutri in pojutrišnjem. In to ta Vlada dela, to delamo vsi, ki danes tukaj sedimo in verjamem v to, da bo tako tudi v prihodnje, da to krizo prebrodimo in da se ne delimo na levico, na ne vem koga, ker je bilo danes tudi, sem poslušal gospo Sukič, je bila izjemno odkrita, iskrena in se vidi, da v teh okoliščinah tudi nekateri poslanci Levice ravnajo državotvorno in tako naj ostane, da ta virus spravimo na kolena in da zagotovimo našimi državljankam in državljanom, da bodo lahko varno živeli v tej državi in da jim bomo pomagali, da bo njihovo zdravje tudi, da njihovo zdravje ne bo ogroženo in to je naša skupna naloga in to verjamem, da smo to sposobni skupaj narediti. Ta zakon, ki ga pa imamo na mizi, ga podpiram in tudi z amandmaji tako kot so pripravljeni ga bom tudi z veseljem podprl. Hvala lepa.
Repliko ima Miha Kordiš. Še prej bi pa prosil vse poslance, da se vzdržijo neprimernega naslavljanja kolegov poslancev, lepo prosim.
Hvala za besedo, predsedujoči. Pozdravil sem namen zakona, ki je ohranjanje delovnih mest, ampak ti pomagaš podjetjem in rešuješ podjetja lahko v imenu dela in za podporo zaposlenih, lahko pa to počneš za kapital in za ohranjanje dobičkov. Ampak trenutno se zdi, da s tem interventnim zakonom Vlada gre po tej drugi poti po kateri ne bi smela iti. Medtem ko bodo podjetja prejemala državno pomoč bodo hkrati lahko izplačevala menedžerske nagrade. to pomeni, da se bodo javna sredstva, ki jih bodo podjetja prejela, pretopila tudi v dodaten dohodek menedžmenta. To ni reševanje delovnih mest, to je subvencioniranje kapitala in tega istega kapitala, ki je še včeraj rušil minimalno plačo tega istega kapitala, ki je v lanskem letu realiziral 4,2 milijarde čistega dobička. To je problem na katerega sem opozoril in kriza ne sme biti izgovor, epidemija ne sme biti izgovor zato, da se siromaši proračun in javno blagajno, ki naj bi koristil celotni skupnosti za dodano podporo dobičkom kapitalistov, ki jih imajo že zdaj več kot preveč, izkoristi naj se ga za podporo delavskemu razredu, vladne prioritete pa zelo lepo očrtuje naslednje. Kapital, GZS-ejvci in njihovi prijatelji bodo prejeli zaradi epidemije nepovratna sredstva. Kaj naj bi dobili delavci prekarci, espeji in tako naprej? Brezobrestni kredit. To ni v redu, gospe in gospodje.
Hvala. Besedi ima Soniboj Knežak. Pripravi naj se Jožef Horvat.
Hvala predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Morem reči, da sem bil zadovoljen prejšnji teden, ko smo imeli hiringe in je minister za gospodarstvo že v samih hiringih predstavil eno kopico ukrepov zavedajoč se resnosti krize s katero se soočamo. Ta današnji zakon je bil delno že uporabljan tudi v prejšnji krizi v letu 2008. Jaz vem, ker sem delal na kadrovskem področju v enem izmed večjih podjetjih in ki smo v enem delu hčerinske družbe ta zakon okrog subvencije uporabili in moram reči, da nam je pomagal, da je dobre ukrep, da je pomagal, da smo tiste krizne mesece preživeli, da smo redno izplačevali plače, tak da sam menim, ukrep se mi zdi kot tak seveda dober.  Pridružujem se tudi mnenju predhodnika glede tega poziva dejmo se zavedati resnosti situacije. Nenazadnje, ne vem komu še kaj ni jasno. V naši neposredni bližini 350 ljudi vsak dan umre. Ta številka se zvišuje. Mi se danes moramo pogovarjati o ukrepih ne pa obračunavati z obstoječim modelom gospodarstva, pozivati k reorganizaciji gospodarstva zdaj in takoj, pa naprej. Saja nenazadnje spoštovani kolegice in kolegi kaj pa delamo s temi ukrepi. Podpora delavskemu razredu, saj to delamo, da bodo ljudje imeli plače, da bodo lahko zagotavljali v naslednjih mesecih, ko se podjetja soočajo z bistvenim upadanjem proizvodnje, lahko preživela. Zdaj, razlika med krizo, ki je bila v letu 2008, ki je bila dejansko kriza pohlepa, napuha in pa finančna kriza, pa je bila predvidljiva, se je v bistvu lahko napovedalo ukrepe in so tudi relativno, v doglednem času lahko šli iz te krize. Kar se danes soočamo, nihče ne ve povedati, kaj bo čez 10 dni. Nihče vam ne zna povedati, stanje v Sloveniji, Evropi čez 10 dni. Nekaj novega, nekaj nepredvidljivega, ljudje se tudi temu primerno odzovejo. Poglejte prve reakcije ljudi, kaj jih je bilo strah, karantena. Normalno so odreagirali in so začeli iti v trgovine, ker ni bilo dosti komunikacije. Nihče ni povedal, da bodo trgovine skoz odprte. Se pravi, tiste osnoven potrebe.  Drugo kar bo, pa meni verjemite, če ne bomo uspeli z ustreznimi ukrepi v naslednjih mesecih zagotoviti tudi prihodke ljudem, je pa to tista največja kriza s katero se bomo soočali ko ne bo financ, ko ne bo denarja, da boš lahko šel v trgovino pa nabavil osnovne stvari, potem bomo imeli velike težave. Zato pozdravljam vse ukrepe, ki gredo v to smer, da pomagamo gospodarstvu da preživi. Seveda jaz ne mislim, samo gospodarstvo. Povsem upravičena opozorila, espeje podpiramo, smo tudi včeraj kot eden izmed naših predlogov dali predlog Vladi. Moram tudi reči, da me veseli, da je Vlada odprta za predloge. Saj tako je bilo zaenkrat. Saj nenazadnje, to ni problem Vlade, to je problem vseh nas s tem kar se soočamo danes.  Zdaj, okrog teh ukrepov. Jaz jih podpiram. Morebiti moj pomislek pa bi bilo morda za razmisliti okrog tistega določila, ki govori, da morajo podjetja podpisati izjavo, da šest mesecev potem ne bodo odpuščala. Zdaj, tisti, ki malo poznate kako se zadeve na trgu pa v podjetju odvijajo, mislim, da je to kar dosti zavezujoča izjava, ki jo boš težko dal. Nihče ne ve v kakšnem razmerju, v kakšni meri bo še delovali, ne vem avtomobilska industrija, ker pri nas tudi precej teh podizvajalcev zaposluje. Ne vemo za dva meseca naprej kaj šele za šest mesecev. Jaz bi razmislil, da damo predlog, da ne bodo odpuščali v času prejemanja nadomestil s strani države. To se mi zdi nekako smiselno, bo pa verjetno prišlo, če se bo zadeva stopnjevala, da bodo podjetja čez tri, štiri, pet mesecev zapirala tovarne, ne samo posameznike.  Zdaj, okrog te debate, ali smo bili pripravljeni, ali nismo bili, se strinjam, da je za nazaj škoda izgubljati časa, bi pa opozoril na nekaj. Jaz sem govoril v teh dneh kar z nekaj gospodarstvenih, tudi z direktorjem največjega podjetja iz kraja kjer izhajam, 700 zaposlenih. Kontinuiran delovni proces, se pravi proces, ki se ga ne da zaustaviti. Da bomo vedeli o čem se tudi pogovarjamo v tej naši državi, da ne živimo samo od storitev, ampak od proizvodnje. Proces, ki traja 14 ur na dan, 365 dni, približno 8 do 10 let kot je življenjska doba peči, naj si bodo to steklarne, mislim, da je podobna zgodba tudi Talum, železarne in tak naprej. Se pravi, ti peči ne moreš v petek ugasniti pa v ponedeljek vžgati. Ko enkrat ugasneš, je zadeva končana. Je peč za podret, traja okrog leto, 12 mesecev, da dobiš nov potreben material za obnovo, približno dva meseca, da ga postaviš. Vmes izgubiš trd. Skratka, jaz si ne znam predstavljati, da bo do tega enkrat prišlo. V podjetju, kot sem rekel, so se obrnili na mene, ker imajo težavo. Oni so se organizirali še pred temi ukrepi. Ne vem, da že več kot en teden merijo temperaturo s vsem zaposlenim, da so približno dvema tretjinama zaposlenih omogočili delo od doma, nekaj koriščenja starega dopusta, imajo pa težave, tako kot je bilo omenjeno z dobavo teh zaščitnih sredstev. Maske, me je direktor klical, da jih imajo nekako še za nekje do ponedeljka. Me veseli, da je danes informacija da prihaja kar precejšnje število. Jaz bi tukaj apeliral, ne vem, verjetno ni pravo ministrstvo, da se te maske dajo tudi podjetjem, ki morajo zagotavljati proizvodnjo, da bodo lahko zaščitili svoje zaposlene in da tu naredimo čim več, ali je to preko civilne zaščite ali nekako sistem, če že kaj pripravljate, bi prosil, kak odgovor na to.  Se pa strinjam tudi s predlogom in razmišljanjem, kot ga je dal prej kolega Kordiš, pa se mi zdi to čisto samoumevna ta ukrep, da izplačila nagrad poslovodstvu pa nekako vežemo tudi na te finančne pomoči, ki jih dajemo s strani države. Ampak, čeprav verjame, da bo kaj drugega, kot izplačilo nagrade problem kako preživeti v teh naslednjih mesecih pri nas.  Vse ukrepe, ki gredo v smer hitre razrešitve, bova s kolegom z veseljem podprla. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima Jožef Horvat, pripravi naj se Jurij Lep.
Hvala lepa gospod predsednik.  Dovolite mi kolegice in kolegi in tudi predstavniki ministrstev, da se najprej zahvalim za potrpežljivost in razumevanje, da ste nam omogočili, da smo lahko na začetku te seje lahko uskladili amandmaje, hvala ker razumete, hvala tudi slovenskemu gospodarstvu, ki v teh dneh bije hude bitke. Gospodarstvo jaz razumem kot delavce, delojemalce in delodajalce, da se razumemo. In jaz sem tudi pozdravil ukrepe prejšnje Vlade, ki so bili sprejeti 12. marca. Danes smo 18. marca in je situacija povsem drugačna. Če bi zakon pisali jutri bi ga drugače napisali. In ja, tudi hvala za razumevanje, da se vsi zavedamo, da je pravzaprav vsaka zakonodaja živa, ta interventna pravzaprav še najbolj. Da bom lahko časovno racionalen, lahko povem samo, da se strinjam z večino povedanega, kar sta povedala kolega Matjaž Han in Soniboj Knežak, ki zelo dobro razumeta kako deluje gospodarstvo. V duhu tega zakona je bistvo samo to, da ohranimo delovna mesta in gre samo za področje plač in prispevkov. Za to gre. In hvala tudi veliki večini razpravljavcev, ki razumete, razumete, da tukaj zdaj ni čas, da tekmujemo v politični tekmi, kdo bo prvi. Vesel pa sem, da vsi za to mizo razumemo kaj je prvo. To pa je zdravje. Veste, če bomo vsi bolni, ne bomo potrebovali niti fabrik, ne trgovin. Se pa najbrž vsi strinjamo ali pa vsaj velika večina, da ga ni gospodarskega sistema in ga nikoli ne bo na svetu, ki ga ne bi takšna pandemija vrla k stečaju. Še morda na moja osebna pa nepomembno razumevanje oziroma dočutovanje. Bil sem udeleženec vojne za Slovenijo. Takrat mi je bilo lažje kot danes, ki sem takrat vedel natančno, kdo je sovražnik, kje je, kako močen je. Danes pa ga ne vidim, ne vem kje je. Podprl bom v imenu Poslanske skupine Nove Slovenij vse napore in še enkrat hvala vsem, predvsem opozicijskim poslancem, ki prispevate s svojimi predlogi že danes izboljšavo zakonodaje, ki šele prihaja. Mi smo zakonodajna veja oblasti in sem zadovoljen, da vsi skupaj poslušamo kaj nam govorijo ljudje iz gospodarstva, iz družbe in tako dalje in da poskušamo z ukrepi čim bolj   (nadaljevanje) blažiti situacijo, ki nas je pač, ki nas je pač doletela.  Hvala lepa za zdaj, gospod predsednik.
Hvala. Besedo ima Jurij Lep. Za njim pa sem se tudi jaz priglasil k besedi.  Izvolite.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav državnim sekretarjem, kolegice in kolegi.  Jaz bom poskušal to mojo razpravo razdeliti na dva dela ni biti čim bolj konkreten.  Se pravi, ena stvar je subvencioniranje zaposlenih pri d.o.o.-jih in pri s.p.-jih, ki imajo zaposlene. To je ena zgodba, ki je bila tudi že v zakonodaji v osnovi pripravljena, kar je v bistvu prav. Pa da malo osvetlim, da bomo vedeli, gre se za 80 % plače, čisto konkretno, za zaposlene in od tega krije delodajalec 60 %, država 40 %. To je osnovna zadeva, da boste vedeli, da tudi delodajalci v tem slučaju morajo dati nekaj svojega iz akumulacije, se pravi iz svojih prihodkov.  Ne glede na to, da je zdaj situacija, kakršna pač je, mi delamo za to interventni zakon. To pomeni beseda interventni, da je interventni. Se pravi, da je zaradi tega, nastale situacije, ki jo zdaj imamo, pač to sprejemamo. In jaz verjamem, da bo tudi vlada in tudi mi poslanci pa te odbori dovzetni za spremembe tega interventnega zakona v prihodnosti. Ker vemo, da se to lahko spreminja iz ure v uro ali pa iz dneva v dan. Tako, da iz tega stališča morate vedeti, da imamo pred sabo ta zakon, ki je kompromis ljudi, ki so ga tu pripravljali in tudi dejansko naših poslanskih skupin, tako koalicije kot sedaj opozicije. In verjemite mi, da bi posameznik, če bi pripravljal zakon, bi mogoče kaj drugače naredil, ampak tu pred nami je zakon, ki je v tem momentu sprejemljiv in sem zelo vesel, da ga bomo tudi hitro probali skozi spraviti.  Kot sem povedal, ta prva zgodba je subvencioniranje zaposlenih pri delodajalcih.  Druga stvar, kar pa sem tudi vesel, da smo danes v koaliciji uspeli spraviti skupaj in tudi dodati stvari in člen, ki se nanaša na samozaposlene, se pravi s.p.-je, ki v bistvu so samozaposleni brez zaposlenih. V tem slučaju nismo uspeli ali pa nismo uspeli naša poslanska skupina spraviti skozi, da bi bilo to plačilo, da bi bilo oproščeno. Ampak vsekakor je to kompromis in če imamo, da se bodo vsi prispevki in davki odložili za več kot dve leti. Mislim, da je predlog na mestu in da bomo v tem stališču tudi sedaj v tem momentu pomagali samozaposlenim, s.p.-jem, da bodo lahko to krizo skozi spravili. Iz izkušenj pa vem, da vsaka stvar, ko se govorimo o nekih mesecih, dveh, treh mesecih, če se v teh mesecih zaustavi proizvodnja, se ustavi neko delo, se ustavijo trgi, ni povezav, potem ko zopet zaženemo zgodbo zopet traja nekaj mesecev. Tako, da verjemite mi, da če bodo ostala ta podjetja recimo zaprla neko zgodbo za mesec, dva, tri, toliko časa bomo dotrajali, da bomo zopet zagnali novo verigo. Tako, da s tega stališča sem vesel, da smo pač uspeli vsaj v tem momentu dodati 11.a člen in 11.b člen, se pravi, da so tudi upravičenci samostojni obrtniki pa samozaposleni, kar je ta prvi korak v pravo smer. Osebno pa tudi mislim, da res nebi bilo higienično in prav, to se pa moram, res redko se strinjam z gospodom Kordišem, da si bi zdaj izplačevali lastniki podjetij neke nagrade pa mislim, da najmanj, kar je, je nemoralno tudi, če si po zakonu lahko. Ampak v vsakem primeru bomo imeli to na očeh in to je edina stvar, ki bi mogoče v prihodnosti ali pa čez kak teden, štirinajst dni pač dal predlog ali pa, da se dogovorimo in damo to tudi v ta zakon ali pa v naslednji zakon. To bi moralo biti tudi dobro, da se vedo, da imamo vsi svoj del, bom rekel krize in pa te odgovornosti, da spravimo zgodbo skozi.  Kar se tega tiče ne bom našteval člene, ker členov je veliko in kot sem prej povedal, veliko ljudi je to skozi pripravljalo in tudi smo uskladili in mislim, da je prav, da to hitro sprejmemo tudi, če bo kakšna napaka, kar sigurno bo, verjemite mi, da bo. Ampak dejstvo je to, da smo lahko tudi čez mesec dni ali pa že prej se zopet sestanemo in bomo rekli »tu smo ga pa polomili«. Nič narobe, če grešimo, ampak v tem momentu je važno, da ljudje dobijo občutek, da ne bodo v tej situaciji zapostavljeni in da ne bodo imeli sredstev za samo življenje. Vem pa, ne bo tako kot je bilo.  Dejstvo je, da gre zahvala ljudem, kot že marsikateri pa vsi govorimo, tistim, ki zdaj delajo, ki so na delovnih mestih, ki ne morejo biti doma, mora biti razlika in to je bilo tudi rečeno, kot je že kolega Pojbič povedal. Tudi jaz sem slišal, da se mi zdi, da vlada predlaga, da bodo tisti, ki pa delajo, bodo dobili nekaj več. Koliko več ne vem, ampak, skratka s tega stališča je prav, da tudi se jim zahvalimo, tistim, ki opravljajo to, bom rekel tako delo, ki je zdaj pač zelo nujno. Da ne bom / nerazumljivo /, jaz se strinjam, naša poslanska skupina DeSUS bo podprla vse amandmaje poslanskih skupin koalicije in pa zakon, ki je v celoti, bomo tudi ga bomo jutri sprejeli. Mislim, da bomo jutri lahko že rekli, da imamo neko stvar na mizi in bodo firme in pa samozaposleni pa s.p.-ji mirni in bodo lahko živeli naprej normalno. Hvala.
Hvala lepa.  Za besedo je prosil predstavnik vlade Simon Zajc. Beseda je vaša.
Simon Zajc
Hvala, gospod predsednik. Saj na kratko glede aktivnosti ministrstva za gospodarstvo in glede amandmaja za samozaposlene.   Naše ministrstvo je zdaj v zdajšnji situaciji zadolženo za nabavo vse zaščitne opreme, ki jo nabavljamo preko blagovnih rezerv. Potem naprej, za samo razdelitev te opreme, tu govorimo o respiratorjih do zaščitnih mask in tako naprej, pa za to bo pa poskrbela civilna zaščita.  Naročili bomo 326 respiratorjev in več milijonov mask. Prva pošiljka mask naj bi prispela danes, tu govorimo o milijonu in pol, potem pa še v ponedeljek naprej dodatni milijoni mask. Tako, da bo mask za Slovenijo za vse poklice za vse ljudi v prihodnjih dneh potem dovolj.  Drugi ukrepi so namenjeni temu, da gospodarstvo v tem času – in delovna mesta – ne utrpijo prevelike škode. Moramo se zavedati, da ob tem, ko zapremo določene dejavnosti, do posledic seveda bo prihajalo. Popolno vsega se ne bo dalo nadomestiti, tega se moramo zavedati. Mi, kar počnemo je to, da ko bo zdravstvena nevarnost, se pravi nevarnost okužb z virusom, ko teh nevarnosti ne bo več, da v tistem trenutku naprej država, gospodarstvo in delovna mesta v polno, v čim bolj polni meri naprej ponovno zaženemo in da teh posledic ne bo prehudih.  To so bili ukrepi tako za podjetja in danes tudi za samozaposlene. Tukaj govorimo za vse oblike samozaposlenih, torej ne gre samo za samostojne podjetnike, govorimo tako o kulturnikih kot novinarjih, odvetnikih, zasebnih raziskovalcih, poklicnih športnikih in tako naprej. Na nobenega ne želimo in ne bomo pozabili. Zdaj, v tem prvem delu, današnjem delu, govorimo o odlogu plačil prispevkov za 3 mesece. Ta plačila bo potem potrebno do leta 2022, do konca marca, poravnati, po zdajšnjem predlogu. Če bo ta kriza uspešno managirana in tudi ustavljena, potem ne bomo potrebovali podaljševati teh mesecev oziroma dodajati nadaljnje. Če pa ne, pa seveda bomo morali zelo odzivno to zakonodajo spreminjati.  Zagotovo že tudi razmišljamo in bo potrebno razmisliti ne samo o tem, da odložimo to plačilo, ampak tudi o tem kako jim kompenziramo nek izpad dohodkov. To bo v prihodnjih dneh dodatno tudi dorečeno – vse take ukrepe seveda moramo uskladiti tudi z ministrom za finance, da bodo potem te ukrepi dobro tudi sami delovali.  Dodatno, kar še tudi pripravljamo, so pa že ukrepi za po tem, ko bomo lahko ponovno zaganjali cikel. To so pa tisto, kar je že tudi poslanec Han v svoji razpravi omenil, to je pa tisto, da bo potrebno seveda pomagati, da se ta razvojni investicijski cikel ponovno čim hitreje zažene, da bodo posledice te krize, ki jo je povzročil virus, čim manjše. Še na razpravo poslanke Sluga bi se odzval, glede roka za oddajo poročil na AJPES. Že včeraj je vlada sprejela zakon v katerem ta rok premikamo na konec maja. Tako, da te pripombe, ki prihajajo k nam tako s strani posameznih podjetnikov, podjetij, organizacij kot s posameznih poslanskih skupin, seveda obravnavamo in jih / nerazumljivo / seveda upoštevamo in se vam zahvaljujemo za vse te vaše predloge.  Kot pa sem že povedal – to bo zelo živa materija in bomo, upam, da čim manj teh ukrepov še primorani sprejeti, ker bo kriza pravočasno ustavljena oziroma širjenje virusa. Če pa ne, pa seveda bomo morali te ukrepe nadgrajevati zato, da bodo posledice, da bo izguba delovnih mest čim manjša.
Hvala.  Zdaj bom se sam vključil v razpravo. Za mano je potem Miha Kordiš, naj se pripravi ponovno. Všeč mi je bilo… Kdo? Repliko na? Okej.  Izvolite.
Ja, hvala, saj bom zelo kratka.  Še enkrat sprašujem, spoštovani gospod Zajc, glejte. Prej sem opozorila, da gospodarstvu se dajo nepovratna sredstva, samozaposlenim pa se samo odlaga, nekaj prelaga, da bodo potem vračali, ne vem, pozneje za nazaj kot brezobrestno posojilo. Ampak opozarjam – to je najbolj ranljiva skupina, ki bo najtežje nadomestila izpad. Gospodarstvo si bo lažje opomoglo in hitreje opomoglo, ti ljudje pa vprašanje tudi kako se bodo nazaj vtirili v te procese. Marsikdo bo tudi izgubil neke zadeve, ki jih je delal permanentno in bo moral se na novo vzpostavljati. Tako, da ponovno apeliram, da se oprosti plačilo teh prispevkov samozaposlenim vsaj za 3 mesece od 1. 4. do 1. 7., ne pa preloži. To je res, res apel. Hvala.
Dobro, to ni bila replika, je bila bolj razprava. Dajte se držati kadar je replika, replike.  Jaz bi pa k temu razmišljanju, povem danes, ko se je obrnilo proti koncu, posebej Jurij Lep.  V bistvu je ta današnja kriza, ta pandemija ustavlja celotno življenje. In v gospodarstvu je tako pomembno tako proizvodnja, bi rekli in ponudba in na drugi strani potrošnja. Torej moramo obe strani gledati – ohranjati firme, da delujejo, kakor se da in da tiste, ki so v večjih likvidnostnih težavah ne propadejo, ne zginejo s tržišča. Ker sestaviti neko ekipo, nekaj, kar deluje, traja leta. V takem kriznem obdobju lahko izgubimo pomembne člene. Zato mislim, da je pomoč gospodarstvu nujna in potrebna, da se ohranja tisto, kar se da ohranjati. In na drugi strani tudi pomoč potrošnji. S tem je to, ko je v gospodarstvu, ko damo ljudem, zaposlenim, da ne bodo odpuščeni, da ne bodo izgubili dela, da jim, da imajo dohodek, s tem tudi zagotavljamo potrošnjo. Saj veste, v ekonomiji imamo dve smeri. Sicer tista, potrošnja je malo močnejša, tista, ki je na ponudbeni na strani, tista, ki je na potrošni strani. Tudi / nerazumljivo / kar je pomembno. Pomembno je oboje, ker to zagotavlja gospodarski krogotok in drugače ne gre.  Strinjam se tudi z razpravljavci, ki so rekla, da je materija, silno hitro se menja. Pred nami je zdaj, saj vidite neke skupne seje, razmišljanje Evrope. In pri teh razmišljanjih moramo vedeti – v Evropi smo, v eni širši skupnosti. In smo tudi v evroobmočju, kjer imamo centralno banko, mi nimamo več lastnega denarja, ne? In tam je resno razmišljanje o dodatnih emisijah denarja, v bistvu o sproščanju mas za te namene, da se ta kriza prebrodi in da se krogotok, da tako rečem, ohranja. Zanimivo pri tem je razmišljanje tudi našega ekonomista, ki je / nerazumljivo / Svetovna banka, Federal reserve in zdaj je pri eni zelo skrivnostni in pa malce nepoznani banki, s katero smo se mi tudi srečali, banka za mednarodno poravnavo is Basela. Precej skrivnostna, ampak tam, kar on pride tam, je zdaj tam svetovalec, ampak kaj pride njihovo razmišljanje, imajo pa velik vpliv nedvomno na svet. Z njo smo se srečevali pri secesiji iz Jugoslavije, ko smo šli pač v samostojno, ne, in tam se v bistvu nekje nekateri zmenijo in določajo. No, in zanimivo od Egona Zakrajška, ko nebi pričakoval sem zadnjič bral, da predlaga, da bi bil eden tak nekonvencionalnih ukrepov: vsakemu državljanu Evrope dati 2 tisoč evrov kredita, brezobrestnega, brez roka zapadlosti.  Torej je treba razmišljati o nekih ukrepih, da zadevo zadržimo, da zadeve grejo naprej – od proizvodnje, da imajo ljudje plačo, da lahko trošijo, ker eno brez drugega ne gre.  Tako, da bi pozdravil in imejmo razumevanje za te ukrepe, da mogoče bo katere spremeniti, nekatere dodati, ampak dajmo to, da se odvije in da gre zadeva naprej in da speljemo do konca. Zdaj pa besedo ima ponovno Miha Kordiš.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Naj še enkrat poudarim, da pozdravljam namen zakona, da zaščiti delovna mesta. Podjetjem v času epidemije je potrebno pomagati. Ampak ti to pomoč lahko izpelješ na dva načina.  En način je, da rešuješ podjetja s tem, da okrepiš in podpreš zaposlene delavce. Lahko pa rešuješ podjetja na način, da podpreš kapital in njegove dobičke.  In v tem hipu zgleda, da vlada hodi po tej drugi poti. Milijonski kapital bo prejel nepovratna sredstva, tudi v nekajmilijonskem obsegu. GZS-jevim se namenja nepovratna, nepovratne milijone. Potem imamo pa tu samozaposlene, delavce prekarce, obrtnike, kakorkoli jim želite reči – njim se pa niti prispevkov ne odpisuje, ampak se jim prispevke samo odlaga. Pa so prvi, torej kapitalisti, realizirali v letu 2018 4,2 milijarde evrov čistega dobička in milijarde še pred tem, delavci prekarci pa že sredi največje konjunkture komajda pridejo čez mesec, ali pa še to ne. Tu mislim, da se odražajo zelo zmotne prioritete. Če se porablja javni denar za intervencije v gospodarstva – in prav je, da se porablja, še posebej v času krize, ko je popolnoma jasno, da je trg zatajil in pogrnil na celi črti – naj se ga porabi za to, da se podpre najšibkejše, najranljivejše, javno korist. To pa pomeni podporo zaposlenim, podporo delavskemu razredu. Ker trenutno je situacija taka, da še posebej tisti kapital, ki dela v velikih trgovskih verigah, izkorišča krizo za profiterstvo, sočasno pa zaposlenih ne zaščiti primerno. Mislim, tudi v industriji ni kaj dosti bolje. Pa ni vsa industrija taka, da preprosto ne more ugasniti in kasneje nazaj normalno prižgati.  Na Instagramu obstaja profil delozlom, razmeroma nova stvar, ki je pred časom začel objavljati izpovedi zaposlenih. In v zadnjem tednu se je osredotočil na zgodbe, povezane s koronavirusom. Pa vam jih bom nekaj teh zgodb prebral, zato da boste vedeli kdo so tisti in kakšni so tisti akterji v gospodarstvu, ki naj bi jim zdaj namenjali sredstva.  Evo, tole je prva izpoved: »naš šef je danes sklical vse zaposlene-
Gospod poslanec. Prosil bi-
A mi lahko prosim ne skačete v besedo, predsedujoči?
Prosim, da, nehajmo brati zadeve, ki jih lahko sami preberemo, ne? Samo povedati in prosim na kratko, ker so še drugi prijavljeni.  Hvala lepa.
Mislim, predsedujoči, imam vso pravico tukaj izpostaviti določene napake v vladi strategiji soočanja s to krizo. Zelo konkretno, boste takoj slišali.  Citiram: »v Acroniju oziroma v celotnem SIJ-u vsem / nerazumljivo /«, pazite to, »/ nerazumljivo / s pršilom in eno razkužilo v celi proizvodnji«.  Proizvodnja v o delu, pričevanje: »proizvodnja dela normalno; na sestanku pozvali delavce naj se čuvajo, naj ostanejo zdravi, da bodo lahko delali; župan pozval direktorja, naj zapre proizvodnjo, njegov odgovor se je glasil, da bi bilo s tem 5 milijonov evrov izgube; trije otroci pri zaposlenih pozitivni na koronavirus, vendar sta starša še vedno v službi in ne doma v karanteni; logist pozitiven, delavka z znaki virusa ostala doma, vsi, ki so bili v njeni neposredni bližini, morajo v službo«. Zaposlenih 1800 ljudi.  Res? Te gospodarske akterje bomo reševali z javnim denarjem, brezpogojno?  Jaz sem čisto za to, da se podjetjem da denar, samo naj se postavi določene pogoje za izboljšanje položaja delavskega razreda. Konkretno mislim, da bi morala ta podjetja vključevati zaposlene v svoja upravljanja – ker managementu je popolnoma vseeno, celo sredi epidemije, za delavska življenja in delavsko zdravje.  Naslednja: »mami dela v tovarni, kjer delajo železne ulitke, stružijo jih, oblikujejo« itd., itd. »delo je zahtevno, sploh za ženske. Potem pa pridemo še na situacijo s korono v Sloveniji. Bi se ta firma lahko zaprla vsaj en teden? Da ne omenjam tega, da so nekaj delavcev prejšnji teden odpeljali iz službe zaradi suma na okužbo. Še več, delati morajo še to soboto - in to vse tri izmene. Nihče ne omenja nobene prekinitve dela zaradi virusa, ogroža se delavce. Spet je navadni delavec najmanj vreden, RIP Slovenija«.  Naslednje: »Mercator skladišče. Pravi šef, da zaradi izrednih razmer je delovna sobota. In jaz mu rečem, da me ne bo. Pridem včeraj na šiht, cca 70 folka na izmeno, pravi »veš, da je bila sobota delavna?«. Jaz vem sem rekel šefu, da me ne bo in glej ga zlomka dobim disciplinski ukrep. Se pravi, zaposleni ni hotel priti na delo na izredno delovno soboto in dobil disciplinski ukrep. Ni hotel priti pa, zaradi razmer, ki jih povzroča korona virus in tako naprej. Teh zgodb je neomejeno. Skoraj ni večjega podjetja skoraj v državi, ki ne bi imelo take zgodbe in jaz mislim, da če dajemo denar za zaščito teh delovnih mest, za katero je očitno lastnikom in menedžmentom toliko vseeno, da delavce silijo, da se trenejo za tako, čeprav ne bi bilo nujno potrebno razen iz vidika njihovega dobička, potem mora postaviti pogoje, da se delavce bolje zaščiti in da se jih nekako kompenzira za prejeta kompenzera, za tista javna sredstva, ki jih država namenja. Tukaj bi bila okvirna pobuda, ki bi jih dal, da se oblikuje delavske zadruge in da se za sorazmerni delež državne pomoči zaposlene vključi v lastništvo – kolektivno – in opravljanje s temi podjetji. Lastniki in menedžment so se diskvalificirali. Diskvalificirali so se moralno, sedaj sem vam prebral kaj delajo in kako jim je zelo vseeno za javno zdravje in diskvalificirali so se upravno. S tem, ko neprestano evocirajo prosti trg, potem pa hop prvi znaki krize in se obrnejo na državo za pomoč, medtem ko v času »debelih krav« realizirajo dobičke in jih ne delijo ne zaposlenimi in ne s skupnostjo. Sedaj v krizi pa naj bi jim država financirala »aman« vse. Prvi korak, ki bi ga res morali narediti v tej zgodbi kompenzacija in pogojevanja državne pomoči s skupno blaginjo in za zaščito delavcev bi bil, da se nobeno podjetje, ki prejme javna sredstva ne more poslužiti izplačila nagrad svojim nadzornim in menedžerskim organom. To je tako higienski minimum od minimuma pa verjetno bi bilo treba narediti še kaj dalje, ker sedaj brez državne pomoči kapitalisti grozijo z odpuščanji. Nič čudnega, da v Franciji razmišljajo o temu, da bi nacionalizirali vsa večja podjetja. Trg je zatajil, tukaj potrebujemo neko koordinacijo, za to, da nam organizira preskrbo. Rabili bomo vsaj leto in pol kot sem lahko včeraj prebral, da pridemo do cepiva. Korona ne bo šla kar tako stran sama od sebe. Poleg tega vse kaže, da je sprožila naslednjo recesijo. Jaz bi si želel, da bi lahko v roku nekaj mesecih nazaj prišli na manj krizni tempo delovanja družbe, ampak eden tanker iz Kitajske, da so stvari narejene, da pridejo sem, da se nadaljuje proizvodnja veriga potrebuje 3 mesece in zadnji tankerji sedaj »do kajo«, potem bo sledil mrk oziroma vsaj somrak v teh verigah. Firme na Kitajskem, ki so jih zaprli, zaradi korona virusa bodo potrebovale mesece in mesece, da se sploh vzpostavijo nazaj. Tako, da s čimer se soočamo je tako polletni, enoletni izpad dobave, zaradi globalizacije kakšno imamo: neenak razvoj, koncentracija proizvodnje v enem koncu sveta, dezorganizacija proizvodnje na drugem koncu sveta. Mislim, da se moramo odzivati kot skupnost z ukrepi, ki vzamejo do ugled tudi te obete, ki nam jih namenja korona virus in globali kapitalizem.  Skratka, pomagati podjetjem. Pomagati na način, da se zaščiti delavca ne, da se zaščiti kapital in s posebno pozornostjo pomagati tudi samozaposlenim delavcem, prekarcem.  Hvala.
Najprej ima repliko Soniboj Knežak, potem je proceduralno Karmen Furman in potem Matjaž Han. Še prej bi pa rad pozdravil med nami Gregorja Židana, ki je namesto Janje Sluge in Aleksander Reberšak namesto Ive Dimic. Sedaj bo končana ta proceduralna ima besedo, potem Lidija Divjak Mirnik še prej pa bomo naredili 15 minutno pavzo, ker moramo prezračiti.  Najprej replika,  (nadaljevanje) potem prvo proceduralno od Karmen Furman, potem pa pavza.  Izvolite.
Hvala, predsednik.  Bom kratek. Kolega Kordiš jaz te razumem in te tudi podpiram v tem boju za delavske pravice pa z zaščito delavstva. Sam sem tudi eden del poklicne kariere, ampak ne, lepo te prosim, ne populistično posploševati zadeve. To, kar bereš take zgodbe se dogajajo – sigurno – sem pa trdno prepričan, da je velika večina delodajalcev bila odgovornih, da poskušajo imajo pa težave. Imajo težave kot sem prej rekel dobiti maske. Cela država jih nima. Lepo vas prosim, ni sedaj taka situacija, da bomo posploševali in se bomo s takimi zadevami … Težka situacija, res je težka situacija. Tako da prosim ne posploševati. Velika večina delodajalcev – jaz trdim -, da je odgovornih do svojih zaposlenih.  Hvala lepa.
Hvala.  Besedo ima Karmen Furman.  Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči.  Jaz bom pa dala eno kritiko na današnjo vaše vodenje seje odbora!  Namreč predsedujoči smo v nekih izrednih kriznih razmerah, tukaj sprejemamo interventni zakon in glede na to kaj mi dajemo navodila našim državljanom naj se omejujejo v svojem druženju bom rekla, da smo danes mi tukaj zelo slabi vzgled. Namreč, 3 ure smo že tukaj zaprti v tej sobi od 25 do 30 oseb poslušamo pa predvsem bralne vaje posameznega poslanca in nenehno polemiziranje. Jaz bi prosila, da vse tiste, ki danes razpravljajo tukaj naj jih omejite, da se osredotočijo na vsebino razprave, na vsebino zakona, ki je tukaj naj bodo konstruktivne in da se seja čimprej zaključi.
Hvala za pripombo, ampak Poslovnik še vedno velja in demokracija še vedno velja. Moram opozoriti se pa strinjam z vašim priporočilom in prosim jaz tudi vse se omejite na vsebino, o čemer razpravljamo. Prosil sem brez bralnih vaj in sedaj odrejam do 11.20 pavzo, potem je pa na vrsti Lidija Divjak Mirnik.
Nadaljujemo.  Lidija Divjak Mirnik, beseda je vaša.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.  Lep pozdrav spoštovana državna sekretarka, državni sekretar, kolegice in kolegi! Jaz bom sledila navodilom, da naj smo kratki in jedrnati vsebinsko in bom to tudi naredila tako kot vedno.  Resnosti te krize se vsi zavedamo. Ni časa za populizem in tega v LMŠ ne počnemo in to se mi zdi korektno. Je pa potrebno tudi zelo korektno povedati, da je bivša Vlada glede na tisto situacijo, ki je takrat bila na znane podatke, ki so bili naredila in sprejela ukrepe, ki so pač takrat bili nujni in med drugim predlagala tudi ta zakon, zato se mi zdi nekorektno, da se obračunava z bivšo Vlado. Tudi je nekorektno, da se obračunava z delodajalci pa še s kom drugim. Jaz predlagam, da skupaj držimo.  Sedaj pa še pozdravljam ukrepe, ki so na mizi, vendar moramo kljub temu biti previdni, da nas ne bo, potem bolela glava, ker vse premalo pozabljamo, da tudi čas po koroni bo prišel in takrat bo tudi zelo zanimivo. Dve vprašanji oziroma predloga imam v kontekstu tega, o čemer se danes pogovarjamo.  Prvič. Gospa državna sekretarka bi vas vprašala, ker me tudi kličejo iz študentskih domov, kjer sem bila prej zaposlene tudi iz ljubljanskih študentskih domov to so javni zavodi, vendar so sofinancirani izključno iz najemnin, ki jih dobijo od študentov. V tem trenutku velja uredba, da se pač študente izselilo, vendar ne vseh, ker je toliko in toliko tujih študentov v Sloveniji na študiju in tudi naši se niso vsi izselili tudi iz razloga ali kakšnih socialnih, družinskih razmer ali pa še kakšnih drugih – o nekaterih je prej govoril že kolega Aljaž – tako, da ljudje de facto oziroma študentje de facto bivajo v študentskih domovih v tem trenutku. Moje vprašanje je ali lahko tudi študentski domovi koristijo ukrepe tega zakona? Bi res želela ta odgovor tukaj.  Sedaj pa še, kar se tiče ukrepe za samozaposlene. Jaz jih seveda pozdravljam, da se vključijo ti ukrepi za samozaposlene glede prispevkov. Vi predlagate v tem trenutku, da se naredi samo odlok za dve leti jaz pa predlagam, da glede na situacijo poiščemo kakšno drugo bolj smiselno bolj korektno rešitev in to je 100 % odpis vsaj za te tri mesece. Če pa to ne gre pa predlagam, da razmislite vsaj o 50 % odpisu in pa 50 % odlogu za dve leti tako kot ste vi predlagali. Meni se zdi korektno, da tudi ne samo kulturnikom tudi vsem   (nadaljevanje) frizerkam, vsem ostalim, ki skrbijo za nas pa jih mogoče dostikrat pozabljam, stopimo korak bližje, če lahko stopimo tudi večjim delodajalcem, zato – še enkrat – predlagam 100 % odpis prispevkov za samozaposlene. Če pa to ne gre pa vsaj 50 % odpis za samozaposlene in 50 % odloka za dve leti.  Hvala lepa.
Hvala.  Repliko ima Miha Kordiš.
Hvala.  Lahko rečete, da obračunavam z delodajalci, ampak samo prebral sem zgodbe iz proizvodnje, ki niso omejene na eden, dva tri obrate, ampak so splošne. Vam bom prebral še kakšno.  »Pozdravljeni. Kljub pandemiji moramo delavke proizvodnje Iskra mehanizmi v Kamniku še vedno delati normalno. Znano je, da je v enoti naše firme v Lipnici proizvodnja, zaradi okuženega zaustavljena v Kamniku pa kot, da ni nič. Res, da smo dobile napotke o ne grupiranju med pavzami, a kaj, ko smo v proizvodnji v tesnem stiku druga z drugo in da, zaradi proizvodnega traku vsaka isti kos pridemo v roke vsaj dvakrat. V sobi kjer delamo nas je tudi več kot 30 hkrati. Ne vemo kaj narediti in na koga se lahko obrnemo. Vodilne zanimajo samo kosi, že zdavnaj nam je jasno, da jih za naše zdravje ne zanima prav nič.« Naslednja. »Vemo, da dobite milijon takšnih sporočil, ampak vseeno…
Pardon.  Poslanec, to ni replika! Vam vzamem besedo, zato ker …
Ali mi lahko ne jemljete besedo, predsedujoči. Vodenje vaših seje je katastrofalno slabo vi pa meni neprestano jemljete besedo za moje replike.
Pa če berete in zlorabljate repliko. Nimate besede več, ker zlorabljate repliko.  Hvala lepa.
: Vi zlorabljate pozicijo predsednika odbora.
S tem je lista razpravljavcev zaključena. Za besedo je še prosila gospa iz Zakonodajno-pravne službe.  Izvolite.
Lenča Arko Fabjan
Hvala za besedo.  Pri pregledu predlaganih amandmajev odbora ugotavljamo neskladje med predlaganimi rešitvami in sicer med novim tretjim odstavkom v 1. členu in novim 11.a členom. Neskladje je v tem, da se v 1. členu rešitev nanaša izključno na gospodarstvo, opredelitev upravičenca v 11.a členu pa se ne nanaša samo na gospodarstvo, saj pravi: »kdorkoli opravlja katerokoli pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost«, da je opredelitev upravičenca širša. Zato menimo oziroma ena od možnih rešitev se kaže, da bi v 1. členu črtali besedilo za gospodarstvo in uvodoma dodali naslednje besedilo, da bi se začetek stavka glasil takole: »S tem zakonom se za upravičence iz 11.a člena tega zakona ureja tudi odlok plačila prispevka.«  Hvala.
Hvala.  Vlada.
Gospa _________
Se strinjamo s tem bomo to uredili.
V redu, v nadaljevanju boste to uredili.  Sedaj gremo k glasovanju.  Izvolite.
V imenu Poslanske skupine bi prosila za 15 minut pavzo pred glasovanjem, da se v koaliciji določene stvari še dogovorimo in predvsem bi se želeli pogovoriti glede 9. člena in teh nagrad, kar je bila dilema prej, da vidimo, če je potrebno, da člen ostane odprt.
Sprejemam pobudo. Odrejam 15 minutno pavzo do 11… / medsebojno pogovarjanje/ Po tem bo postopkovno.   (nadaljevanje) Sedaj odrejam pavzo do 11.45.
V redu. Nadaljujemo sejo.  Besedo ima Lidija Divjak Mirnik.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo! Jaz bi samo proceduralno prosila, če lahko gospa državna sekretarka odgovori na dve moji vprašanji. Torej prva, kar se tiče študentskih domov in drugo predloga LMŠ o 100 % odpisu za samozaposlene.
Izvolite.
Gospa _________
Hvala lepa za besedo.   (nadaljevanje) Glede samih javnih zavodov je situacija takšna, da smo zelo proučevali to zadevo. Problem, ki se je tukaj pojavil je, da ne bi prišlo do dvojnega financiranja. Zelo težko je namreč ugotoviti, iz katerih virov so zavodi vsi financirajo. Tukaj moram reči, da niso samo študentski domovi so tudi domovi za starejše, ki tudi za enkrat niso tukaj notri vzeti. Nobeden v bistvu od sogovornikov ni znal točno določiti kriterija kako bi se to zapisalo. Je pa nekako načelno dogovorjeno, da bi vsak resor poskrbel za svoja društva, za svoje javne zavode in za vse te pravne subjekte, da ne bi izpadli ven ravno, zaradi tega, ker je način financiranja zelo različen, ker določeni tudi tisti, ki se financirajo recimo skoraj samo iz državnega proračuna imajo določen delež sofinanciranja tudi iz tržne dejavnosti in tukaj bo potrebno določiti neka merila, ki pa jih bo lahko vsako resorno ministrstvo, ker najbolj pozna svoje javne zavode, društva in ostale.  Glede vašega predloga za 100 % odpis za te tri mesece ali pa 50 % odpis in 50 % odlok je zadeva takšna, da za enkrat je predlog, da je odlok plačila prispevkov do leta 2022. Ta rok je zelo dolg, je dveletni in v tem času sem prepričana, če bo potrebno bodo potekala tudi usklajevanja in tudi že pogovori potekajo v tej smeri kako bi se lahko samozaposlenim bolj pomagalo to se pravi ne samo z odlokom. Ta odlok prispevkov je za to, da sedaj ne rabijo plačati in da niso finančno obremenjeni razmišlja in usklajuje se pa tudi o predlogih recimo podobnih predlogih kot ste jih tudi vi predlagali, ampak je to tudi stvar usklajevanj v prihodnosti časa za to bo pa še dovolj.
Hvala lepa.  Sedaj se mi je javila še Nataša Sukič. Pravi, da bi imela zelo pomembno vprašanje za Vlado.  Izvolite.
Se opravičujem pravkar sem dobila vprašanje, na katerega smo si pozabili in sicer, da naj bi za samozaposlene ta odlok veljal. Sprašujem, ki so imeli neki dolg, ki naj bi … Počakajte samo malo, da preberem, ker sem sedaj to dobila. V glavnem, ki imajo dolga 50 evrov ali kaj do sedaj, da naj bi bili izvezi iz te ugodnosti, ampak to so ravno tisti, ki so tako na robu ali že tako pod pragom revščine, da verjetno, zaradi tega imajo ta dolg, ker niso mogli plačati in sedaj bodo ravno ti, ki so v najbolj težkem položaju očitno izvzeti. Sprašujem ali je to res, ki niso torej poravnali prispevka za februar v celoti ali so ti ljudje izvzeti iz tega? To je vprašanje.  Hvala.
Izvolite.
Gospa _________
Hvala za vprašanje.  V zakonu je sedaj predvideno, da kdor je davčni dolžnik, da ni upravičen do načina pomoči kakor ga zakon predpisuje, ker verjetno tudi, potem tisto neplačilo prispevkov ali kakršnokoli dolžnik ni bil posledica korona virusa, ampak posledica kakšnih drugih dejanj. Tako da, za enkrat je tako, da davčni dolžniki niso upravičeni do tega subvencioniranja.
Izvolite. Predstavite se.
Katja Rihar Bajuk
(Katja Rihar Bajuk) Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.  Samo eno stvari bi še dodala. Tukaj je v predlogu zakona je predviden oziroma v amandmajih, da morajo biti te obveznosti poravnane na dan 31. 3. Mi bomo do naslednjega branja bomo popravili ta datum na 12. 3., ko je bila razglašena epidemija.
Hvala.  Zaključujem razpravo o 1. členu. Gremo na glasovanje. Najprej glasujemo o spremembi imena tega poglavja, za nov naslov poglavja. Glasujemo.   (nadaljevanje) Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sprejet nov naslov poglavja.  Sedaj pa gremo k 1. členu amandmaja poslanskih skupin koalicije. In sicer, tako mi je posredovan kakor je bilo tudi na pripombo s strani Zakonodajno-pravne službe in s soglasjem Vlade se glasi tako: »S tem zakonom se za upravičence iz 11.a člena tega zakona ureja tudi Odlok plačila prispevkov za socialno varnost. Kot ukrep za zmanjšanje negativnih posledic za gospodarstvo se črta torej za zmanjšanje negativnih posledic, zaradi pojava virusa.« Glasujemo.  Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 1. členu sprejet. Odpiram razpravo o 2. členu in vloženih treh amandmajih. In sicer najprej bomo glasovali… Odpiram razpravo. Izvolite, kdo želi razpravljati?  Zakonodajno-pravna služba, izvolite.
Lenča Arko Fabjan
Hvala za besedo.  Tudi v zvezi s tem členom bi rada opozorila na neskladje in sicer glede na predlagani novi 15. člen. Ta novi 15. člen v prihodnji odločbi se nanaša na referenčno obdobje in ga opredeljuje drugače kot je v Zakonu o delovnih razmerjih. Predlagana rešitev 2. člena v šestem odstavku v prvi alineji pa reče: »V referenčnem obdobju v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.« Se pravi, v enem delu imamo rešitev referenčnega obdobja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, potem pa v prihodnji ureditvi rečemo ne glede na to ureditev. Se pravi, ali velja ureditev Zakona o delovnih razmerjih ali ne? Menimo, da vsebina 15. člena ni potrebna umestitev v predhodno določbo, ampak gre lahko to v drugi člen, ne zadošča pa zgolj prenos vsebine iz enega člena v drugega poseči bo treba tudi v to prvo alinejo se pravi »ne se sklicevati na zakon, ki ureja delovna razmerja, če določamo drugačno ureditev in izjemo od tega zakona.«  Hvala.
Vlada, izvolite.
Gospa _________
Bomo pripravili to spremembo do seje Državnega zbora. Je pa mišljeno referenčno obdobje interventnega zakona.
Hvala.  Prehajamo na glasovanje. Najprej k amandmaju k 2. členu in sicer Levice. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (8 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Glasujemo še o poslanskem amandmaju koalicije.  Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma poslanske skupine koalicija   (nadaljevanje) k 2. členu sprejet.  Odpiram razpravo za novi 2.a člen podan s strani Poslanske skupine Levica. Ni razprave. Gremo k glasovanju.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da amandma Poslanske skupine Levice k 2. členu 2.a ni sprejet.  Odpiram razpravo k 3. členu. Želi kdo razpravljati? Tukaj ni amandmaja.  Gremo naprej. Odpiram razpravo k 4. členu in vloženemu amandmaju poslanske skupine koalicija. Če ni razprave gremo na glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 4. členu sprejet. Odpiram razpravo k 5. členu in amandmaju poslanske skupine koalicija. Če ni razprave prehajamo na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 5. členu sprejet.  Odpiram razpravo o 6. členu zakona in amandmaju poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo.  Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 6. členu sprejet.  Odpiram razpravo o novem 6.a členu, ki je podan s strani Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (9 članov.) Ugotavljam, da amandma k 6.a členu ni sprejet.  Odpiram razpravo o 7. členu in vloženem amandmaju poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo.  Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 7. členu sprejet.  Prehajamo k 8. členu in amandmaju koalicije k 8. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo.     (nadaljevanje) Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 8. členu sprejet.  Prehajamo k 9. členu k amandmaju Poslanske skupine Levice. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da je amandma Poslanske skupine Levica ni sprejet.  Prehajamo k 14. členu in k amandmaju k 14. členu Poslanske skupine … Pardon. Prehajamo k 11. členu. Je malce zmešnjave, se opravičujem! V redu. Hvala lepa za pomoč. Najprej imamo amandma za novo poglavje, da se doda novo poglavje, ki se glasi: »Odlok poročila prispevkov«, potem je amandma k 11. členu, kjer samo naslov člena spremenimo in za 11. členom … V redu. Najprej glasujemo. Izvolite.
Moram samo dva stavka reči. Drži, nič se ni spremenilo, kriza v državi je in parlament bom rekel hitro sprejema zakonodajo. Zakaj to govorim? Jaz sem sedaj na neki način na posvetu delovnem pri predsedniku Državnega zbora, vendarle rekel, da mogoče probamo na petek prestaviti sejo, ker še čakamo danes eden zakon za finance, ki bo še verjetno še hujši, še močnejši in bi mogel še bolj prijeti , če mene vprašate seveda ni bilo te možnosti. Zakaj to govorim? Zato, ker jaz bom ta amandma sicer podprl, zato da bo člen odprt, ampak jaz mislim, da je vsebina tega amandmaja je malo težavna. Samostojni podjetniki, samostojni kulturni delavci, tisti ljudje, ki živijo od svojega dela ne verjamem, če bodo lahko čez tri mesece povrnili vse te stroške, ki bodo sedaj nastali – do leta 2022 -, ampak za tri mesece. Ta izpad, ki ga bodo imeli sedaj te tri mesece bog vari, da naslednjih še tri meseca nikdar ne bodo ponovili nazaj, zato podpiram ta amandma, ampak verjetno v tej ihti smo naredili kakšno napako, kakšno pomanjkljivost in bomo morali kakšen zakon na novo popravljati in tako naprej, zato mogoče v razmislek kakšen dan več časa si vzeti ne bi bil problem. Ker kaj? Dogaja se, da dobivamo na minuto sporočila, pisma. Javnost je prestrašena. Kot sem rekel mi bomo ta amandma sprejeli, mislim pa, da ne rešuje tistega, kar bodo te ljudje na neki način doživel. Dobro je, da smo jih v ta zakon dal, ker če tega ne bi bilo danes smo ta amandma sprejeli na pobudo vseh, ampak mislim, da bomo imeli v nadaljevanju problem, zato bomo razmišljali v naprej.  Hvala.
Hvala.  Besedo ima Nataša Sukič, nato pa Lidija Divjak Mirnik.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Seveda pridružujem se temu, da je pomembno, da je to vgrajeno, ampak malo smo to res na hitro in bi bilo treba res zadeve premisliti. Recimo tisto, kar sem prej opozarjala. Samozaposleni plačujejo vedno prispevke za eden mesec za nazaj in v mesecu marcu je bila razglašena ta kriza in oni so sedaj odrezani, marsikdo od njih je odrezan od zaslužka. Datume je 31. 3 do kdaj naj bi plačali za mesec februar, za nazaj   (nadaljevanje) v bistvu prispevke, ampak če oni nimajo novega priliva denarja enostavno tega ne bodo mogli plačati, zato bi predlagala, da se ta datum spremeni na 29. 02. ne pa 31. 03. To je izjemno pomembno za to izjemno ranljivo skupino. Ne, da oni ne bi želeli plačati, oni preprosto ne bodo mogli plačati o tem je stvar in zato so te stvari po eni strani pomembno, da se jih ureja po drugi strani pa res gremo malce na glavo in bomo nekaj naredili in marsikaj bomo tudi mogoče slabo naredili in to je lahko zelo problematično. Dajmo mogoče tako kot je kolega pred menoj opozoril hiteti malce bolj počasi, premišljeno. Res premišljeno, da ne bomo vsak teden nekaj nadgrajevali in popravljali po nepotrebnem in vzbujali dodatno nelagodje med to populacijo, kjer sami veste, da je splošno družbeno nelagodje sedaj v igri, zaradi situacije, v kateri smo. Ni treba še stopnjevati s takimi po eni strani dobronamernimi ukrepi, ki pa so preuranjeni in potem delamo napake.  Hvala.
Hvala.  Besedo ima Lidija Divjak Mirnik in za besedo je, potem prosila tudi predstavnica pravne službe.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči.  To kot sta povedala že moja predhodnika. Mi govorimo tukaj o frizerkah, kozmetičarkah, urejevalkah nohtov v veliki večini tudi o ženskah samozaposlenih. Jaz bi res vljudno prosila še enkrat Vlado, da razmisli o tem, kar smo predlagali v Listi Marjana Šarca torej, da 100 % odpišemo za te tri mesece prispevke samozaposlenim. Če pa to ne gre vsaj za 50 % odpišimo prispevke samozaposlenim za te tri mesece, 50 % pa jim odložimo za 2 leti. Res je oni so čez noč ostali brez vsega in če nimajo nekih prihrankov, za kruh ne bodo imeli ne pa, da bodo imeli za to, da bodo prispevke plačali. Bomo podprli ta 11. člen, ki ga predlagate, ker s tem vsaj odpiramo in pustimo možnost, da še jutri na seji oziroma kadarkoli pač bo damo amandma in to zadevo spravimo skozi v dobrobit vseh teh ljudi.  Hvala lepa.
Hvala.  Izvolite, Lenča Arko Fabjan.  Beseda je vaša.
Lenča Arko Fabjan
Hvala za besedo.  Želela sem se odzvati glede na predlagano vsebino 11.a člena, kjer so se v razpravi navajali posamezni datumi.  Sedaj upam, da se razumemo. Datum, ki je v drugem odstavku 11.a člena določen se nanaša na datum za stanje davčnega dolga, ne naša se na datum za plačilo prispevkov. Meja do upravičenosti do predlaganega ukrepa pa je, da davčni dolg ne znaša 50 evrov ali več. Kot jaz razumem je za enkrat predlagani datum pravilen, ker datume, ki jih mi premikamo nazaj na primer na 12. 03. ali celo 29. 02. pomenijo, da mi davčnemu zavezancu danes oziroma z uveljavitvijo zakona povemo, da on davčnega dolga ne bi smel imeti pred 14-dnevi oziroma pred enim mesecem nazaj. Če pa je datum zamaknjen naprej pa mogoče davčni zavezanec, ki ima davčni dolg 50 evrov ta dolg poravna in je upravičen do predlaganih ukrepov.  Hvala.
Hvala.  Za besedo je prosila zopet Nataša Sukič.
Poglejte, še enkrat poudarjam!  Samozaposleni vedno plača za nazaj. Ja, 29. 02. naj bi bilo tisto stanje, ko naj bi on imel davek, ki bi ga seveda ta človek marca meseca zaslužil denar, da bi lahko to poravnal, ampak ta človek meseca marca več ne zasluži denarja in tega ne bo poravnal, zato je treba premisliti, da se jih mogoče še za februar oprosti, da sem bolj jasna in da je mogoče, potem konec januarja tista, ko se gleda davčni davek in se februarja razbremeni, ker ti ljudje pač takšno je življenje samozaposlenih vam povem s prve roke. Če nimaš, nimaš in 500 evrov skupaj z akontacijo dohodnine približno pride, to je katastrofa sedaj lahko za nekoga, resna katastrofa. Prosim vas, dajte to mogoče še premisliti do jutri, še bolje bi bilo do pojutrišnjem kot je kolega Han predlagal, ampak to verjetno ne bo tako, ampak dajmo res to popraviti, če se da.  Hvala.
Ponovno, ZPS.  Izvolite.
Lenča Arko Fabjan
Hvala za besedo.  Občutek imam, da smo govorili o vsebini dveh različnih členov. In sicer, moja pripomba se je nanašala na 11.a člen, ki določa presečni datum za stanje davčnega dolga. Določba, ki ureja oziroma našteva mesece, za katere naj bi se odložilo plačilo prispevkov je pa prvi odstavek 11.b člena. Če bi sledili vaši rešitvi, potem je ta mesec april, ko zapadejo prepozen se pravi, da bi morali vključiti že mesec marec, se pravi, smo govorili o dveh različnih členih. Tako, da se sedaj razumemo.  Hvala.
Hvala lepa.  Še Vlada.
Gospa _________
Hvala lepa.  Tukaj bi samo še to povedala, da v 11.a členu v drugem odstavku zadnja alineja, tretja alineja tudi prihaja do spremembe in sicer napisano je za enkrat, ki je na dan uveljavitve tega zakona pričel s postopkom prenehanja upravljanja dejavnosti sprememba bo, ki je do dneva uveljavitve tega zakona pričel s postopkom prenehanja opravljanja dejavnosti.
Hvala.  Še kdo? (Ne.)  Gremo na glasovanje. Najprej glasujemo, da se doda novo poglavje k 11. členu.  Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Prehajamo k odločanju o glasovanju k amandmaju k 11. členu, naslov člena se spremeni v tem primeru. To je amandma poslanske skupine koalicija.  Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Prehajamo k glasovanju za novi 11.a, 11.b in 11.c člen. To je amandma poslanske skupine koalicija. Prosi se za besedo!  Izvolite.
Lenča Arko Fabjan
Hvala za besedo.  ZPS ima pomislek glede 11.b člena in sicer v drugem odstavku, ki pogojuje tek zamudnih obresti s tem, da so bili plačani vsi prispevki. Menimo, da besedilo v primeru plačila vseh prispevkov ni potrebno, ker se to razume, če nisi ti plačal vseh prispevkov, ki tečejo zamudne obresti od leta 2020. Menimo, da je treba dopustiti možnosti, da davčni zavezanec kljub temu, da ima odloženo plačilo prispevkov del prispevkov poravna do konca marca 2020. Za tisti del, ki ga pa ne poravna mu pa od tega datuma tečejo zamudne obresti in verjetno bi bilo, potem treba določiti, po katerih določbah se pravi katera višina zamudnih obresti.  Hvala.
Vlada.
Gospa _________
Se strinjamo s tem in bomo skupaj z Ministrstvom za finance pripravili predlog v zvezi s temi usmeritvami.
Hvala lepa.  Še kdo? (Ne.)  Glasujemo.  Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma poslanske skupine koalicije sprejet.  Odpiram razpravo k 12. členu. Je kdo za razpravo?  Gospod Han, izvolite.
Jaz se opravičujem, ker malo skačem, ampak glede na to, da smo v izrednih razmerah in bom rekel iz minute v minuto razmišljaš ali se s vsakim glasovanjem, ki si ga storil naredil prav ali si naredil kakšno napako ne vemo.   (nadaljevanje) Mi bomo sedaj, jaz ne vem ali ima država verjetno ve koliko je espejev, imamo podatek, ampak moramo odkriti so eni espeji, ki delajo preko interneta globalno in verjetno v tem času še bistveno dobro služijo. So pa eni espeji, ki jih je država, zaradi, ker je pač to morala to narediti, zaradi odloka enostavno zaprla in te espeji ne bodo dobili nobenega evra več, nobenega. To, kar je že prej gospa Divjak rekla, ne bodo gostinci, majhne trgovine, frizerke in tako naprej, da ne govorim o kulturnikih, da ne govorim o samozaposlenih in še na drugih področjih. Ali ne bi bilo bistveno manj administracije … Tisti espe, ki nobenega računa ne bo izdal pač bo za tri mesece bil oproščen prispevkov in gotovo in bo bistveno lažje, ker tukaj bomo komplicirali, spravili v težave in kaj? Samo podaljševali bomo agonijo nekaterim, ki čez dve leti ne bodo mogli te zadeve poplačati, ker frizerka tistih glav, ki jih je v teh mesecih mogla ostriči jih ne bo ponovila nikoli več nazaj, razlike pa niso takšne. To sem mogel še enkrat povedati. Tudi tisti kulturnik, ki je na odru nastopal ne bo od tega odra več dobil, ne bo, zaradi tega več čez mesec, dva meseca nastopal. Ne vem včasih bi bilo lažje narediti, prerezati, država bi malo manj dobila, ker drugače bo devala država socialne transferje. Iz enega žepa v drugi žep.  Hvala lepa.
Hvala.  K besedi se je prijavila še gospa Sukič.
Ja, še na eden aspekt bi opozorila, ki sploh ni zajet pri tej zgodbi o samozaposlenih.  Namreč, samozaposleni plača socialne prispevke, plača pa tudi akontacijo dohodnine, ki je kot nekako pavšalno določena glede na pričakovan priliv v tistem letu. To se pravi, jaz recimo sem konkretno ne vem plačevala 80 evrov na mesecev Fursu vsak mesec in na ta aspekt smo pozabili. Se pravi tudi socialne prispevke ne bo rabil sedaj plačati bo moral Fursu kljub temu plačati teh ne vem 80 stol več evrov mesečno, akontacija dohodnine glede na pričakovani dohodek, ki itak na koncu ne bo takšen kot bi bil, če bi bile razmere normalne. Povrnjeno bo pa dobil šele prihodnje leto pri obračunu dohodnine. Človek, ki bo v stiski, ki ne bo imel niti za stroške niti za osnovno prehrano niti za najemnino ali za na primer, če je podnajemnik ali podnajemnica bo moral kljub temu to odvajati, če ne pride do izvršbe na računu ali do blokade računa. To se je treba zavedati. Prosim, da tudi ta aspekt si zapišete in imate v mislih. Za to je res malce preveč hitimo. Ta zadeva zgodbo o samozaposlenih je, kar kompleksna in je treba tako kot je tudi kolega opozoril niso vsi samozaposleni v isti poziciji – eni bodo blazno dobro služili, ogromno njih se bo pa sedaj sesulo – in je treba tudi to razložiti. In je res najbolj preprosti način tisti, ki ne izda računa pomeni, da nimajo dela - pika – in tisti so tista ogrožena skupina. Tisti, ki izda račun nima problema, tisti še vedno dela. Res te aspekte je treba premisliti. Saj ni tako zelo zapleteno, ampak tako kot se mi sedaj lotevamo je res malo preveč na hitro. Prosimo, dajmo to nekaj narediti!
Vlada ima besedo, potem pa Lidija Divjak.
Gospa _________
Hvala lepa.  O teh zadevah, ki sedaj govorite to naj bi bilo nekako zajeto tudi v interventnem zakonu Ministrstva za finance. Bi pa mogoče izpostavila še eden aspekt. Ni tako enostavno, da se samo reče, da tisti, ki ni izdal nobenega računa v tem času, ker določeni bodo izdali račune sedaj v teh mesecih za delo, ki so ga opravili do sedaj. To so pa tudi vsi tisti espeji storitveni, ki izdajajo račune za nazaj in bodo v tem času krize izdali kar nekaj računov. Ne bodo pa, potem izdali račune, ko bo kriza mimo, ker njim se bo pa poznalo v tistem času, potem da ni nobenih računov. Sem želela samo povedati, da ni tako enostavna zadeva, se pa razmišlja o tem.
Hvala.  Lidija Divjak, izvolite.
Bom kratka. Jaz se zavedam vsem teh pasti tudi tistih, ki namerno ne bi izdali, potem računov, zato mogoče dajmo zadihati dvakrat in še malo premisliti in stvari naprej peljati. Jaz se strinjam z marsičem, s čim ste rekli. Dejstvo pa je, če grem samo na mojo frizerko. Ona je mogla zadevo zapreti, konec amen in pika. Jaz ne vem od kod bo ona vzela 400 evrov za prispevke plus akontacijo dohodnine, ne vem koliko ima. Dajmo prosim res malo upočasniti in zadihati, ker bomo, če bomo zakon sprejeli si boste vi v administraciji naredili dosti več dela kot, da če danes predihamo zadevo, premislimo pa jo jutri oziroma v petek na seji sprejmemo tako kot je treba. Saj nam je vsem jasno. Želimo pomagati tudi tistim samozaposlenim, ki nimajo dela v tem trenutku in ga še verjetno kakšen mesec ali dva ne bodo imeli.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Še kdo? (Ne.)  Odpiram razpravo k 13. členu. Tukaj ni amandmaja. Ni razprave.  Odpiram razpravo k 14. členu in vloženem amandmaju poslanske skupine koalicija. Odpiram razpravo. Če ni razprave prehajamo na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Prehajamo k 15. členu, kjer imamo amandma poslanskih skupin koalicije. / medsebojno pogovarjanje/  Se opravičujem. Odpiram razpravo k 14. členu in amandmaju Poslanske skupine Levica. Če ni razprave, glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da je amandma Levice k 14. členu ni sprejet. Prehajamo k 15. členu, kjer se srečujemo s spremembo in popravkom naslova. Za novi 15.a člen amandma. Odpiram razpravo, se kdo javlja? (Ne.) Glasujemo najprej o naslovu poglavja.  Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da smo spremembo naslova sprejeli.  Prehajamo k drugemu amandmaju za novi 15.a člen poslanskih skupin koalicija. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo.  Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Sedaj pa še moramo glasovati o naslovu celotnega zakona, o spremembi naslova, ki po novem po predlogu poslanskih skupin koalicije se glasi   (nadaljevanje) »Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov«. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo.  Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Sedaj pa je pred nami še glasovanje o vseh členih skupaj. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo o vseh členih skupaj.  Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti.  Ugotovitev sprejete amandmaje se vključi v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora.  S tem zaključujem drugo obravnavo zakona na matičnem delovnem telesu. V kolikor se strinjate bom poročevalec na Državnem zboru sam, če bo.  Zaključujem tudi 37. nujno sejo odbora.  Vsem se zahvaljujem za udeležbo in vas lepo pozdravljam.  Ostanimo zdravi!