Dober dan!

Vse članice in člane Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino lepo pozdravljam enako vabljene ter ostale prisotne!

Pričenjam 13. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti sicer samo eden poslanec gospod Ferenc Horvat, na seji kot nadomestni član in članice odbora s pooblastili sodelujejo gospod Jožef Horvat namesto Tadeje Šuštar, gospa Andreja Zabret namesto Lidije Divjak Mirnik in gospod Jože Lenart namesto Aljaža Kovačiča.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: 1. točka - Sofinanciranje investicij v objekte šolske in predšolske infrastrukture v lastni občin s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom je določen takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Smo torej pri 1. TOČKO DNEVNEGA REDA.

Na spletni strani Državnega zbora je s sklicem objavljeno naslednje gradivo: zahteva Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanski demokrati za sklic nujne seje odbora z dne 4. september 2019 ter dopis Skupnosti občin Slovenije z dne 9. september 2019. K točki dnevnega reda sem vabil predlagatelja zahteve Poslansko skupino Nove Slovenije Jožefa Horvata, ministra za izobraževanje, znanost, šport in mladino dr. Jerneja Pikala, dr. Andreja Bertonclja ministra za finance, Tina Kampla direktorja Urada Republike Slovenije za mladino, Berto Menart župana Občine Logatec, Skupnost občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije.

Besedo dajem predlagateljem zahteve za sklice seje, predstavniku Poslanske skupine Nova Slovenija, gospodu Jožefu Horvatu.

Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala lepa za sklic te seje odbora na zahtevo Nove Slovenije - krščanski demokrati.

Lep pozdrav državni sekretarki, odličnim gostom, predstavnikom slovenskih občin in tudi vam kolegice in kolegi!

Zakaj ta zahteva z naslovom točke dnevnega reda »Sofinanciranje investicij v objekte šolske in predšolske infrastrukture v lasti občin«? Zato, ker mi v Novi Sloveniji ocenjujemo, da je vzgojno izobraževalni proces ključen, najpomembnejši proces, če želimo našo slovensko družbo ohranjati, jo razvijati, če želimo, če hočete prvošolčke, ki so pred štirinajstimi dnevi prvič prestopili šolski prag pripraviti na bodočo družbo, na digitalno družbo, če hočete, na družbo, v kateri bodo opravljali poklice, ki jih še danes ne poznamo, zato se nama zdi izjemno pomembno, da otroke postavimo v ospredje. Mi jih v vseh naših programih imamo v ospredju in zato je nujno potrebno, da tem otrokom zagotovimo kar najboljše, ne dobro, najboljši vzgojno-izobraževalni proces in za to potrebujemo odlične učitelje, ki smo jim sedaj koliko toliko uredili plače, potrebujemo pa tudi infrastrukturo ali pa domače rečeno prostore, učila, laboratorije itd… Gospe in gospodje Zakon o lokalni samoupravi kot eno od izvirnih nalog občin med drugim določa tudi skrb občin za predšolsko in šolsko vzgojo otrok na območju posamezne občine. Najprej. Zakon o vrtcih v 28. členu določa, da se iz proračuna občine zagotavljajo sredstva za investicijsko vzdrževanje in sredstva za investicije v nepremičnine in opremo javnih vrtcev lahko pa tudi vrtcev s koncesijo. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 82. členu pa določa, da se iz sredstev lokalnih skupnosti zagotavlja sredstva za investicije za javne osnovne šole. Slovenske občine in njihova združenja že dlje časa opozarjajo, da država občinam za delovanje ne namenja sredstva skladno z zakonskimi obvezami, ki jih imajo občine. Povprečnina občinam bi morala znašati 630 evrov na prebivalca. Reprezentativne organizacije občin so tudi zavrnile Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin. S predlogom se spreminja formula za izračun primerne porabe občin, ki zgolj prerazporeja uteži in s tem finančna sredstva med občinami, medtem ko prepotrebnih finančnih sredstev za resnično decentralizacijo Slovenije ne zagotavlja. Za enkrat Vlada občinam predlaga povprečnino v višini 573 evrov in pol na prebivalca, kar nikakor ne rešuje hude finančne podhranjenosti zlasti seveda manjših podeželskih občin. Kolikor sem seznanjen z razprave s kolegom Liscem, ki sedi poleg mene so današnja pogajanja med tudi propadla tako, da povprečnina oziroma glavarina očitno ostaja naprej na tej številki kot sem jo povedal in ponavljam 573,5 evra, kar je za 56 evrov in pol manj kot kažejo izračuni, da bi občine potrebovale takšno glavarino torej 630, če bi želeli izvajati vse naloge, ki jih občine po zakonu imajo. Posebej akuten problem, kolegice in kolegi, na področju investicij v objekte šolske in predšolske infrastrukture je v objektih, ki so v lasti občin. Na to opozarjajo vsa reprezentativna združenja občin in posamezni župani. Nekaj tega imate tudi v gradivu. Še posebej kot rečeno v občinah, kjer beležijo veliko priseljevanje prebivalstva. Skupnost občine Slovenije je julija predstavila izračun, po kateri bi morale glede na trende gibanja učencev slovenske občine do leta 2023 zagotoviti dodatnih 14 tisoč 251 mest v osnovnih šolah. Te analize so natančno narejene, saj se da na podlagi projekcij to eksaktno narediti. Na podlagi podatkov vidimo, da se bo število otrok v osnovnih šolah povečevalo do leta 2023. Mi pravimo, hvala bogu, če se bo povečevalo. Najbolj zasedene bodo osnovne šole v mestnih občinah in sicer bodo največje potrebe do leta 2023 v Mestni občini Ljubljana dodatno 3 tisoč 334 otrok. V Mestni občini Kranj dodatno 629 otrok, Mestna občina Maribor 666 otrok, Mestna občina Celje 471 otrok, Mestna občina Novo mesto 384 otrok, Mestna občina Koper 435 in Mestna občina Velenje dodatnih 282 otrok v osnovnih šolah. Seveda število otrok ne bo naraščalo v vseh občinah, žal. V kar 49 občinah se bo število otrok v osnovnih šolah zmanjševalo. V Ljutomeru bo tako do leta 2023 manj 55 otrok, v Mestni občini Murska Sobota 42 otrok manj in v Vodicah 50 otrok manj. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v oddelku rednih osnovnih šol povprečno 19 učencev. To pomeni, da bodo slovenske občine v naslednjih letih morale zagotoviti približno 750 dodatnih oddelkov. Tukaj so projekcije zelo jasno. Račun je kristalno jasen. Pri tem pa posebej opozarjamo na 40. člen Zakona o osnovni šoli, ki v osnovnih šolah uvaja možnost izvedbe pouka v v manjših učnih skupinah,ki so prilagojene zmožnostim otrok. V drugi in tretji triadi to možnost učencev ponujajo praktično vse slovenske osnovne šole, praktično vse. Zato bodo dejanske prostorske potrebe po osnovnih šolah še višje, kot sem jih predstavil. Na področju predšolske vzgoje moramo opozoriti na določbe pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. V 19. členu je določeno, da je potrebno na otroka zagotoviti praviloma 4 kvadratne metre, vendar ne manj kot 3 kvadratne metre, notranje igralne površine. Prehodno obdobje se izteče 1. septembra 2023. Po tem datumu bodo morale občine zagotavljati vsem otrokom predpisano igralno površino.

Pričakovati je, da se bo število otrok v oddelkih vrtcev, ki so starejšega datuma izgradnje, zmanjšalo. Občine bodo tako morale zagotoviti dodatne oddelke v javnih vrtcih in razpisati koncesije, skladno z določbami 10. člena Zakona o vrtcih. Ker so občine dolžne sofinancirati izvajanje programov v vrtcih, več vključenih otrok pomeni tudi, jasno, višje stroške občine. Kot opozarjajo vsa reprezentativna združenja občin, bo povišana povprečnina občinam za leto 2020, torej, še enkrat, 573 evrov in pol na prebivalca in obljubljeni prihranki države na področju delovanja občin, komajda pokrila povišanje stroškov občin, ki izhajajo iz naslova dviga plač v javnem sektorju. Upam, da bojo o tem spregovorili predstavniki Združenj občin oziroma gospodje župani. V dodatnih razvojnih sredstvih za občine tako ne moremo govoriti.

Stanje na področju šolske in predšolske infrastrukture je alarmantno - je alarmantno – saj občine ne morejo zagotavljati kvalitetnega vzdrževanja infrastrukture in zagotavljati potrebnih novih kapacitet in pozor, zadnji razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je sofinanciral izgradnjo šolske in predšolske infrastrukture, v lasti občin, je bil objavljen daljnega leta 2011, torej je minilo 8 let. Pristojno ministrstvo bi za izvedbo novega 4.-letnega razpisa, po katerem bi sofinanciralo investicije v 10 vrtec in 10 osnovnih šol, potrebovalo dodatnih 25 milijonov evrov. Te številke si nismo izmislili mi, poslanci Nove Slovenije, te številke navajajo ministrstvo, pristojno za šolstvo in izobraževanje in bom tudi kasneje jih predstavil. In kaj je zdaj ključno? Teh sredstev v proračunu ni zagotovljenih, lahko pa bodo, morda na četrtkovi seji Vlade, če sem prav informiran, bi naj Vlada v četrtek sprejela proračun, no, če ne ta četrtek, bo kakšen naslednji četrtek.

Za konec, dragi kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki ministrstva, razpis za sofinanciranje investicij lokalnih skupnosti v predšolsko in osnovnošolsko vzgojo s strani ministrstva, se lahko pripravi, ko je, seveda, zagotovljen ustrezen obseg proračunskih sredstev, ki omogoča sofinanciranje večjega števila investicij v vrtce in osnovne šole, v obdobju vsaj štirih let. Skladno s kriteriji in pogoji razpisa, se za sofinanciranja izberejo tisti projekti, ki se izkažejo za najbolj potrebne. Število izbranih projektov za sofinanciranje, pa je odvisno od obsega zagotovljenih proračunskih sredstev ministrstva. Trenutni proračun Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ne omogoča izvedbe tega razpisa. Pristojno ministrstvo je evidentiralo potrebe po novih investicijah v vrtce in osnovne šole, ter pričakovanja lokalnih skupnosti, po zagotovitvi sredstev, s strani države, je pa za izvedbo novega razpisa potrebno zagotoviti, še enkrat, najmanj 25 milijonov evrov, v naslednjih štirih letih. Poslanska skupina Nove Slovenije – Krščanskih demokratov predlaga, da zaradi izredno pereče problematike Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino o tem opravi razpravo in po končani razpravi sprejme naslednje sklepe.

Prvič: Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino predlaga, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport preveri normative in standarde za področje vzgoje in izobraževanja. V okviru preverbe poskuša identificirati morebitne normative in standarde, katerih sprememba bi občinam prinesla prihranke, ne da bi se zmanjšala kvaliteta vzgojno-izobraževalnega procesa.

In predlog drugega sklepa: Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino predlaga Vladi Republike Slovenije, da v proračunu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za prihodnja štiri leta zagotovi dodatnih 25 milijonov evrov za izvedbo razpisa za sofinanciranje investicij v objekte šolske in predšolske infrastrukture v lasti občin.

In še, spoštovane kolegice in kolegi. Rad bi samo postregel s poslanskim, z odgovorom na poslansko vprašanje kolega Lisca, ki ga je poslal ministru, dr. Andreju Pikalu, in minister aprila letos odgovarja. Vprašanje, eno od vprašanj pa je bilo takšno: Koliko sredstev bo država v letih 2019 in 2020 namenila predvsem za obnovo starih vrtcev oziroma dozidave vrtcev? Minister odgovarja: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bo lahko pripravilo razpis za sofinanciranje investicij v predšolsko in osnovnošolsko vzgojo v primeru zagotovitve zadostnih proračunskih sredstev v obdobju štirih let. Okvirna ocena potrebnih sredstev za izvedbo sofinanciranja investicij v vrtce in osnovne šole znaša najmanj 25 milijonov evrov. Zaradi primanjkljaja sredstev ministrstvo trenutno še ne načrtuje razpisa.

Tako da kolegu Liscu se zahvaljujem, da je identificiral ta problem, nismo mi edini, nismo prvi, ta problem je na mizi, na nas, kolegice in kolegi pa je, prav zdaj, ko se dela osnutek oziroma predlog proračuna, da mi opozorimo na te zadeve in poskušamo pritisniti na vlado, da ta sredstva, torej minister Pikalo je zračunal najmanj 25 milijonov v 4 letih, da ta sredstva zagotovimo.

Pa da ne bom diskriminatoren, še poslansko vprašanje, naslovljeno na Vlado, naslovila pa ga je kolegica Lidija Ivanuša. Kar nekaj vprašanj. Tretje vprašanje: Kdaj bo vlada oziroma Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport znova sofinanciralo gradnjo vrtcev in osnovnih šol preko javnih razpisov? In odgovor na to vprašanje, Vlada odgovarja: Razpis za sofinanciranje investicij lokalnih skupnosti v predšolsko in osnovnošolsko vzgojo se lahko pripravi, ko je zagotovljen ustrezen obseg proračunskih sredstev, ki omogoča sofinanciranje večjega števila investicij v vrtce in osnovne šole v obdobju vsaj štirih let. Skladno s kriteriji in pogoji razpisa se za sofinanciranje izberejo tisti projekti, ki se izkažejo za najbolj potrebne, število izbranih projektov za sofinanciranje pa je odvisno od obsega zagotovljenih proračunskih sredstev ministrstva. Trenutni proračun Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ne omogoča izvedbe tega razpisa, pri tem pa velja poudariti, da se aktivnosti za zagotovitev sredstev izvajajo že dlje časa in se bodo tudi nadaljevale.

In še Vlada, a ne, kolegici poslanki: Pristojno ministrstvo je evidentiralo potrebe po novi investiciji v vrtce in osnovne šole ter pričakovanja lokalnih skupnosti po zagotovitvi sredstev s strani države, je pa za izvedbo novega razpisa potrebno zagotoviti najmanj 25 milijonov evrov, kot že navedeno, se bodo aktivnosti za zagotovitev sredstev za investicije v javne vzgojno-izobraževalne objekte nadaljevale tudi v prihodnje.

Tako odgovarja Vlada kolegici poslanki maja letos. Spoštovane kolegice in kolegi, hvala za vašo pozornost, za ta moj, se opravičujem, nekoliko daljši uvod, ampak stanje je alarmantno, je akutno, pred seboj imamo otroke v naših vrtcih, imamo otroke v naših osnovnih šolah in imamo seveda tudi najbrž enotno stališče, da je treba krepiti sistem javnega šolstva. No, po naše, to zdaj ni tema, je v sistemu javnega šolstva, so tudi zasebne osnovne šole in zasebni vrtci.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Hvala, spoštovani kolega Horvat. Tudi jaz se strinjam s teboj v eni sicer konotaciji, ki glih ni bila v mojem stilu, da hvala bogu imamo več otrok, s tem se res vsi strinjamo in ta je res pravo izhodišče za začetek.

Obveščam vas, da je spoštovani kolega magister Dejan Kaloh tukaj z nami namesto Žana Mahniča, zdaj pa besedo dobi državna sekretarka na Ministrstvu za finance, magistrica Saša Jazbec, izvolite.

Hvala lepa za besedo, lepo pozdravljeni.

Jaz se bom oglasila v začetku. Najprej bi opravičila ministra dr. Bertonclja, ki je na ekonomsko-socialnem svetu, kjer predstavlja paket, proračunski paket, ki bo šel v četrtek na vlado.

Glede tega, kar je pa povedal gospod Horvat, bi pa rada v uvodu tega samo pojasnila par številk, jaz sem bolj za številke, in vas … Prosim? In vas pač opomnila na stvari, ki jih z vidika Ministrstva za finance moram, glede samega, potem glede same vsebine in tako, bo pa potem se opredelil minister Pikalo.

Tako da mogoče za začetek številka, ki ne drži, iz vašega uvodnega izvajanja, gospod Horvat, občine so za letošnje leto dejansko dobile povprečnino v višini 573,5 evra. To je torej znesek, ki ga dobijo za to, da občine izvajajo zakonske naloge v svojih občinah, se pravi v tistem kontekstu, kjer smo občani, da opravljajo pač te, da rečem, javne službe za nas. To, o čemer govorimo zdaj, so pa v bistvu investicijski transferji, in denar za investicijske transfere dobivajo občine v bistvu še ločeno tudi od države oziroma na napako, ki sem pač, mislim, na številko, ki sem pa vas želela opozoriti, je pa, da je bila ta vrednost za letos, medtem ko to današnje, današnji pogovori o povprečnini za prihodnji dve leti, so pa postregli z drugimi številkami, se pravi za leto 2020 bo povprečnina v višini 588,3. To je bil predlog, ki temelji – pardon, se opravičujem, 589,11 za 2020 in 588,30 za 2021 – teh dveh številk si ni izmislilo Ministrstvo za finance, ampak sta bili dobljeni na podlagi upoštevanja zakona. Se pravi, izračuna se na podlagi Zakona o financiranju občin, kakšne naloge so imele, koliko stroškov so imele z opravljanjem zakonskih nalog občine v preteklih štirih letih, in povprečje se uporabi kot osnovo potem za pogovore o povprečnini za prihodnja leta. Tako da ti dve številki sta različni in v bistvu, če bi pogledali, iz letošnjega na prihodnje leto je iz naslova povprečnine, ki je sicer, pravim, za ta del, za moje pojme, pač manj pomembna, bodo občine pač dobile 32 milijonov več.

Rekli ste tudi, kar ne drži, da bo povprečnina, ki je letos bila plačana občinam, da bo komaj pokrila stroške, ki so nastali kot posledica stavkovnega sporazuma in drugih razlogov, zaradi katerih rastejo stroški dela, kar tudi ne drži. Opravili smo preračune, občine so letos dobile 45 milijonov več kot leto poprej, v tem so bili pa stroški dela približno polovico tega zneska. To so vse preračuni, ki jih imamo, ki smo jih delili, tako da tukaj vas samo faktološko popravljam.

Zdaj pa, če gremo naprej na investicije. Investicije v, torej tudi za investicije dobivajo občine en določen del tudi v skladu z Zakonom o financiranju občin. V letošnjem letu je znašal 3 % primerne porabe, nepovratna sredstva, in 3 % primerne porabe, povratna sredstva, Se pravi, to je približno, zdaj bom zaokrožila, 35 milijonov je bil težek razpis za občine za investicije v letošnjem letu, medtem ko je v predlogu oziroma za naslednje leto v predlogu proračuna za 2020 se ta odstotek nepovratnega dela zvišuje s 3 na 4 in povratni del znižuje na 2, se pravi, to je dodatnih približno 12 milijonov več integralnih sredstev za investicije. In v letu 2021 naj bi bilo tega še eno odstotno točko več, se pravi je na 5 plus 1, se pravi, iz tega naslova bodo občine že primarno dobile, kolikor sem povedala, več denarja. To je samo v bistvu kot povratna informacija.

Glede, potem, samega razreza in v bistvu sklepov, ki jih predlagate, bi pa želela poudariti to, kar sem pač napovedala. Mi imamo od leta 2013 v Ustavi napisano ustavno načelo. Leta 2015 je bil sprejet Zakon o fiskalnem pravilu, ki omejuje ne samo državni proračun, ampak vse enote sektorja država. Preko 2 tisoč 700 jih je, občine so ena od njih. Od 2017 imamo zelo dejaven Fiskalni svet, ki spremlja, kaj se dogaja na tem področju, in veste, da pač izdaja mnenja in komentira. Vi zelo dobro veste, da je za letošnje leto, da so v bistvu proračunski dokumenti, cel paket, da rečem, za 2019, da so v ustavni presoji na podlagi mnenja Fiskalnega sveta, da se gibljemo po robu teh fiskalnih zmožnosti. Tako da jaz bi v tem kontekstu rada samo povedala, da na Ministrstvu za finance pripravimo proračunskega razreza za posamezne resorje, se pravi, za vladne, za nevladne, za pravosodne, proračunske uporabnike, potem pa znotraj tega razreza vsak resor po svoji presoji ob upoštevanju zakonskih obveznosti in prioritet pripravi optimalen finančni načrt, kot ga lahko pripravi.

In zdaj, ko sem bila pač skupaj z ministrom na ekonomsko-socialnem svetu, je pač, vse te stvari v bistvu govorimo ves čas, da imamo fiskalen okvir, da to ni kaprica Ministrstva za finance, to je bila skupna odločitev v tej državi, da ga imamo, da se ga držimo, in da pač moramo v letih, ko je gospodarska rast višja, ustvarjati kakšne presežke, ne vsega porabiti, da si pač pripravljamo zalogo za manj dobre čase. Mi smo si pač v preteklosti nakopali, da tako rečem, 25 milijard dolga iz, da rečem, rednih proračunov, tako da je treba pač se teh zavez, ki smo si jih sami dali, se je treba držati. In da rečem, da s proračunom ponavadi ni nihče zadovoljen, ampak da se gremo pač umetnost možnega. Samo za zadnji proračun, se pravi za zadnja dva proračuna 2020, 2021, je bilo približno 600 milijonov več, ne vem, če bi temu rekla želja, verjetno potreb kot možnosti, ampak če pač želimo imeti okrepljeno fiskalno upravljanje, če pač želimo slediti temu, kar smo si napisali, potem pač pripravljamo tak predlog, kot mislimo, da je še javnofinančno vzdržen in ga potem pač damo Vladi, Ministrstvo za finance kot predlagatelj Vladi v potrditev, ko ga vlada potrdi, postane to pač predlog Vlade z vsemi proračunskimi vrsticami, ki jih posamezni resorji za posamezne namene namenijo, in v končni fazi potem ste tukaj poslanci tisti, ki v bistvu imate končno besedo in ki sprejmete proračun za posamezno leto.

Jaz bi toliko za uvod, potem pa, če bo kakšno konkretno vprašanje, se pa lahko potrudim še s kakšnim dodatnim odgovorom.

Hvala lepa.

Hvala, gospa državna sekretarka.

Besedo ima minister za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jernej Pikalo.

Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik, in seveda spoštovani poslanke, poslanci in ostali predstavniki tudi lokalnih skupnosti.

Zdaj mene veseli, čeprav bo izgledalo mogoče včasih smešno, da lahko imamo danes to razpravo. Veseli me zato, ker, kot ste sami rekli, je to naša skupna skrb. Zatorej hvala, da ste sklicali ta odbor, zato da se lahko pogovarjamo o tem kako investicije v osnovne šole ali bolje, da bom zelo natančen, sofinanciranje investicij vrtce in pa osnovne šole občinam ne poteka tako, kot bi moralo.

Zdaj, to ne poteka ne od včeraj, ne od predvčerajšnjega ampak seveda od leta 2011. Leta 2011, kot mi vsakem dopisu in za vsakega mi je žal, ki ga moram podpisati, mi napišemo »od leta 2011 pač zares ni bilo razpisa za sofinanciranje občinam za vrtce in osnovnošolsko infrastrukturo«. Zdaj, raje vam ne povem, da ko sem prišel – ampak to je v tej luči pravzaprav nepomembno – ko sem prišel na ministrstvo leta 2018, da smo neke stvari iz leta 2008 poplačevali. Ampak o tem raje kdaj drugič. To vam povem zgolj in samo ilustracija, kakšen zaostanek pravzaprav zares imamo. Torej, leta 2011 je bil zadnji razpis, ki je zagotavljal 21,5 milijona evrov proračunskih sredstev, od tega je 7,5 milijonov zagotavljal za vrtce. In tu je šlo za zagotavljanje 11 izbranih projektov. 14 milijonov je bilo namenjeno za osnovne šole in spet je šlo za sofinanciranje izbranih desetih projektov. Torej, skupaj smo imeli 21 projektov, od malih rekonstrukcij in dozidav, pa seveda do celovitih novogradenj. Ministrstvo za izobraževanje, vsaj kakor se jaz spomnim, pa me bo mogoče kdo dopolnil, nikoli ni zares financiralo dokumentacije – to so občine naredile same. Financirali pa smo gradbena obrtniška dela in pa seveda inštalacijska dela, kot rečeno v različnih deležih, tudi tako kot določa Zakon o financiranju občin, torej v različnih deležih od 60 do 100 %.

Tisto, kar ste citirali, je seveda tudi naše mnenje. In razveseljiva novica v tem smislu je, če bo seveda ta Državni zbor, še prej pa vlada v četrtek potrdila proračun in bo razrez proračuna, da bomo, seveda takoj ko bo proračun postal veljaven, tudi izvedli razpis. V enem letu 5 in v naslednjih letih naslednjih 5 milijonov. Torej, zdaj, če bi to raztegnili na 4 leta ampak seveda nimamo štiriletnega proračuna, potem bi to bilo 20 milijonov v štirih letih. zdaj, če mene vprašate, seveda je to premalo. Ampak premalo je zaradi tega, zato ker, ja, skoraj desetletna luknja. 10 let je od leta 2011 in skoraj desetletna luknja, kot rečeno, na tem področju zija. In mi imamo, vsaj planiranih in upam, da se to v tem procesu ne spremeni, kot rečeno, vsako leto 5 milijonov in seveda bomo zelo hitro, takoj ko bo mogoče, tudi objavili razpis za sofinanciranje. Pri nas je namreč to vedno šlo po razpisu in ta razpis je pa bil v dveh formah, v dveh oblikah – včasih je bil skupen, včasih je pa bil tudi posebej za vrtce in posebej za osnovne šole. Tako, da to bomo videli potem kaj je najbolj optimalno, čisto iz tega vidika, da pridemo do, da čim prej pridemo do rezultatov in seveda potem tudi sofinanciranje.

Mi bi seveda želeli, da je tempo tega sofinanciranja višji. Želeli bi, da se ta tempo, če drugače ne, če pač je ta realnost pri kateri smo, kajti ministrstvo ima pravzaprav edina, bom tako rekel, razvojna sredstva, ki jih ima, so sredstva za znanstveno-raziskovalno dejavnost, nekaj za visoko šolstvo ter edino, kar še potem preostane od zares razvojnih sredstev, je sofinanciranje občinskih investicij, o čemer danes govorimo. Vse ostalo so transferji, so plače, so, če hočete, zakonske obveznosti. In to je tudi tisto, kar je premier večkrat v zadnjih dneh spomnil, torej na izrazito neugodno strukturo proračuna. To je samo končni odraz te zgodbe.

Torej upam, da bomo dvignili tempo in upam, če že to ne, pa da bomo vsaj v letih 2022 in pa 2023 lahko nadaljevali. Kajti mi bi lahko izvedli tudi štiriletni razpis, seveda za to potrebujemo soglasje Ministrstva za finance za leti 2022 in 2023. Za leto 2022 bi lahko bilo 80 % investicijskih sredstev, za leto 2023 60 %, to nam, kakor razumem, zakon dovoljuje, tako da mi se definitivno trudimo v to smer. Bi pa, če bo volja tega Državnega zbora tako in jaz bom rekel, da bom vesel, če bo volja tega Državnega zbora, če bi pa seveda bila sredstva višja že za leto 2020, bi bil pa tudi jaz izjemno vesel.

Naj bo toliko za uvod, pa bomo potem verjetno še kaj rekli.

Hvala.

Hvala, gospod minister.

Sedaj dajem besedo še vabljenim na to sejo. Povabljena sta gospod Tadej Bevčan iz Skupnosti občin Slovenije, nato pa gospod Berto Menard, župan občine Logatec.

Izvolite.

Hvala najprej za povabilo na to današnje srečanje. In se pridružujem ministrovemu mnenju, ko je omenil, da je dobro, da se o teh stvareh tudi pogovarjamo tukaj v Državnem zboru.

Občine smo, jasno, finančno še nekoliko podhranjene. Tudi ta sistem povprečnin in tudi dogovorov, ki so bili na poti pa danes niso uspeli kljub temu povečanju, ki ga je državna sekretarka predstavila, so premajhna za to, da bi lahko uspešno izvrševali naše naloge na področju vzgoje in izobraževanja v smislu zagotavljanja infrastrukturnih pogojev, bodisi za vrtce bodisi za šole.

Številke, ki so bile predstavljene, torej 13 tisoč 500 mest v osnovnih šolah, tem številkam lahko dodamo še mest, ki manjkajo v vrtcih. In če te številke nekje preračunamo v investicije oziroma potrebne novogradnje, lahko kar hitro govorimo o 75 milijonih evrov za potrebe investiranja v osnovne šole. In to ob pogoju, da bi se dejansko vsa ta mesta dejansko razdelila skladno s povprečjem naših učenk in učencev na posamezen oddelek, pa vemo, da temu ni tako ampak predvsem v manjših krajih so ti oddelki manjši. Če tem 75 milijonom dodamo, jasno, vsaj še enkrat toliko tudi za sofinanciranje investicij v vrtce, se nam številka podvoji, torej 150 milijonov – in to samo za novogradnje, brez upoštevanja oddelkov, ki so po različnih občinah seveda nujno potrebni samih prenov. Tako, da govorimo res o zelo visokih sredstvih, ki jih občine potrebujemo in bomo dolžne in bomo morale seveda v prihodnosti zagotavljati za samo izvedbo teh investicij.

In tukaj je v bistvu naše sporočilo, bom rekel relativno preprosto - sami enostavno ne zmoremo. Iz sredstev, ki jih kot občine imamo, ne zmoremo pokrivati vseh teh investicij. Zato si seveda tudi mi želimo, da pride do razpisov Ministrstva za izobraževanje za sofinanciranje izgradnje vrtcev in šol. In ta sredstva nam bodo, jasno, še kako prav prišla. Številke, ki so bile doslej predstavljene s strani gospoda ministra, torej sredstva, ki so predvidena za prihodnje obdobje, so po moji oceni manjša od tisti, se pravi potreb, kjer so projekti praktično že pripravljeni, kjer že čakajo na sofinanciranja. Kaj šele za vse tisto, kar se bo še sproti pojavljalo v naslednjem obdobju.

Zagotovo nam vsako povišanje, ki bo doseženo v tem obdobju priprave in sprejemanja proračunov za prihodnji 2 leti, bodo dobrodošla in kot Skupnost občin Slovenije absolutno podpiramo današnjo razpravo in tudi prizadevanja Državnega zbora za to, da se ta sredstva povišajo.

Gospod Berto Menard, izvolite.

Spoštovani gospod predsednik, cenjeni minister, gospe in gospodje, prav lep pozdrav v mojem imenu in v imenu občine Logatec.

Logatec je hitro razvijajoče-se mesto s podeželjem. In skozi to imamo tudi veliko priseljeni, okrog 180 do 200 rojstev vsako leto, kar nas zelo veseli. Tudi se zavedamo, da smo v preteklosti in tudi danes več pojedli, kot smo v tej naši državi zaslužili. Zavedamo se pa tudi, da smo to našo lepo državo dobili samo skozi kultura, ki je bila v preteklosti, seveda današnje dni zelo močna. Zavedamo se tudi, da je samo znanje tisto, ki nam bo to lepo državo ohranilo. Kajti znanje, ki ga prodamo skozi pošteno delo je tisto, ki nas pelje naprej in tudi da kvalitetno življenje.

V Logatcu smo prišli do stiske, ko s proračunom ne moremo zagotavljati vseh potreb, ki so nam nekako zadane. Zato smo se s pismom obrnili na vse tiste poslance, ki so na našem območju bili izvoljeni, poslali tudi na ministrstvo in tudi v Državni svet, tako da sem vesel, da je danes do tega dogovora prišlo in upam, da bomo s skupnimi močmi rešili ta problem.

Mi imamo 3 osnovne šole, ki so vse polne. Želimo zamenjati tudi šolski okoliš, zato ker v Rovtah je nekaj še prostora. Seveda na obeh šolah, v dolenjem Logatcu Osnovna šola Osem talcev in v gornjem Osnovna šola Tabor, pa bo treba nekaj nazidati, prizidati, nekaj imamo težav s poplavnimi študijami vendar te stvari rešujemo. Problem bomo imeli s finančnimi sredstvi. Očitano nam je bilo, da smo bili pasivni, da nismo na tem področju nič naredili, vendar v preteklosti smo imeli mi zalogo, našo vojašnico, kjer je bilo zelo veliko razredov za naše učence. Vendar leta 2014 smo imeli žled in takrat se je Ministrstvo za obrambo, tudi civilna zaščita odločila, da te prostore ima za svoje potrebe in kakor veste imamo danes gor tudi begunce in prosilce za azil.

Tako, da vemo, da si moramo sami pomagati. Pričakujemo pa od države, da bi dobili neko sofinanciranje. In na pogovor / nerazumljivo / sem vesel, da se v to smer razmišlja. In upam, da bomo skupaj ta problem rešili.

Prav je tudi tako, kot je razmišljal gospod Horvat, da je treba normative še enkrat prevetriti. Kajti zdi se mi, da so ti normativi previsoki in da bomo z našimi sredstvi, z našo dodano vrednostjo, ki jo naša podjetja zaslužijo, težko to tudi peljali. Mi se velikokrat zaženemo v neke standarde, zadaj pa nimamo sredstev, da bi to pokrivali.

Glejte, smo pred novo finančno perspektivno. V novi finančni perspektivi so večinoma namenjena spet sredstva za mehke vsebine, mi pa osnovnih stvari, infrastrukture še nimamo urejene. Nekatere evropske države so si v novi perspektivi, si bodo zagotovile, da bi ne za mehke ampak za trde vsebine še nekaj sredstev bilo in se mi zdi, da bi bilo prav, da tudi naša država, ki na tem področju, področju infrastrukture smo še zelo šibki, naj si bo področje šolstva, vzgojnega varstva, kulture, cest, vodovoda in drugega, da ne naštevam, kajti to so teme za druge odbore.

Še enkrat hvala lepa, da ste ta odbor danes sklicali. Upam, da ste me razumeli, da sem v stiski. Rad bi pomagal, mi smo občina, ki nismo zadolžena skoraj nič, okrog 200 tisoč evrov za vrtec v Rovtah, ki smo ga tudi s pomočjo ministrstva zgradili.

Še enkrat pa poudarjam – sem vesel ko vidim mlade mamice ko vozijo dvojčke. Na podeželju je zelo veliko otrok, kar je tudi razveseljivo, kajti samo otroci so pravi razvoj družbe na katerem vsi mi slonimo.

Še enkrat hvala lepa in upam, da bomo skupaj uspeli.