Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! Začenjam 17. nujno sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da je zadržan in da se današnje seje ne more udeležiti poslanec Anže Logar. Na seji kot nadomestni članici s pooblastili sodelujeta poslanka Nina Maurovič namesto poslanke Andreje Zabret iz Poslanske liste Marjana Šarca in poslanka mag. Bojana Muršič namesto poslanca Matjaža Hana iz Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Dodatnih predlogov v zvezi z dnevnim redom nisem prejel, zato bomo nadaljevali v skladu z dnevnim redom, ki ste ga prejeli z vabilom. In sicer je 1. TOČKA DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O OKVIRU ZA UPRAVLJANJE PRORAČUNSKEGA INSTRUMENTA ZA KONVERGENCO IN KONKURENČNOST ZA EUROOBMOČJE. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 12. 9. 2019 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Predlagatelj stališča je Vlada. Odbor bo kot matično delovno telo točko obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. Svoje poročilo bo posredoval pristojnemu odboru, to se pravi Odboru za zadeve Evropske unije.

K točki dnevnega reda so vabljeni predstavniki oziroma sta vabljena predstavnika Ministrstva za finance. Najprej dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance gospodu Dragonji, da poda uvodno obrazložitev. Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Dobro jutro, spoštovane poslanke, poslanci. Danes imamo bolj zgodnjo uro in Vlada prosi tudi Državni zbor, Odbor za finance, da poda podporo uredbi o okviru za upravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje.

Treba je reči, da gre za nov instrument za vodenje ekonomske politike, ki so ga finančni ministri, predvsem evroskupine, pripravljali, o njem razpravljali kar praktično celo lansko leto in nadaljevali s temi razpravami še v letošnjem letu. 14. 12. 2018 so bila stališča finančnih ministrov evroskupine s tem v zvezi usklajena, tako da se postopek v bistvu pridobivanja mnenj in podpore držav članic evroskupine sedaj nadaljuje.

Na kratko bi predstavil kako bo ta instrument deloval in predvsem kakšne cilje bo instrument zasledoval glede na to, da gre za nove instrumente.

Gospodarska in finančna kriza, ki je v preteklih letih zajela Evropsko unijo in širše celoten svet, je tudi v Evropi zahtevala hitre korektivne ukrepe. Evropska unija se je takrat odzvala predvsem s sprejetjem ukrepov za ohranitev stabilnosti in celovitosti evroobmočja, predvsem stabilnosti evra. Instrumenti, ki so bili vpeljani v letih 2013 in 2014 so bili predvsem instrumenti na področju monetarne politike. Enotni sklad za reševanje bank in ESM – evropski sklad za stabilnost euroobmočja. Ni pa v tem obdobju bilo izrazito sprejetih instrumentov, ki bi podpirali fiskalno politiko držav evroobmočja. Zato so se dopolnjevale različne pobude, ki bi dodatno zagotavljale ojačanje stabilnosti evra tudi na fiskalnem področju. Eden od davkov krize je, da države članice euroobmočja s ciljno usmerjenimi strukturnimi reformami morajo povečati odpornost svojih gospodarstev, dodatno pa še z določenimi možnostmi intervencij na področju investicij.

Tako kot sem povedal so na vrhu držav euroobmočja 14. 12. 2018 voditelji unije pooblastili evroskupino, da pripravijo predloge za uvedbo proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje.

Države članice so uskladile, da euroobmočje potrebuje tovrstni instrument in da naj tovrstni instrument postane del proračuna unije. Ključno je, da to tak proračunski instrument prispeval k odpornosti ekonomske in monetarne unije, ker bi podpiral izvedbo reform in delno tudi naložb, ki so namenjene obravnavi izzivov na področju konkurenčnosti in konvergence v državah članicah euroobmočja.

Kot sem poudaril gre za nov proračunski instrument, ki bo veljal za države evra in za države, ki so vključene v sistem EMR-2, ki bo spodbujal države k izvedbi napovedanih reform z neke vrste finančnimi spodbudami. Na tak način bi države euroobmočja vzporedno vodile fiskalno in ekonomsko politiko in delovale usklajeno s ciljem večje stabilnosti ter prispevale k ekonomski in socialni konvergenci. Predlagana uredba ureja področje vodenja oziroma upravljanja tega instrumenta. Ta temelji na procesih in časovnici evropskega semestra, ki je že dobro uveljavljen in ki predstavlja podlago za usklajevanje ekonomskih politik znotraj unije in držav članic.

Na podlagi uredbe bi bil Svet za ekonomske in finančne zadeve, v katerih bi imeli glasovalno pravico samo države članice euroobmočja, zadolžen za sledeče naloge: sprejem splošne strategije in nadzora v zvezi z reformami in naložbami v euroobmočju in pa za določanje smernic za posamezne države v zvezi s ciljem reform in naložb, ki jih bo podprl ta proračunski instrument.

Predlagana uredba zlasti določa, da bo Svet vsako leto v okviru proračunov o ekonomski politiki euroobmočja določil strateške usmeritve glede reformnih in naložbenih prioritet za euroobmočje kot celoto. Nato pa sprejme poročilo s smernicami za posamezne države naslovljeno na vse države članice euroobmočja, o ciljih reform in naložb, ki bodo podprte v okviru proračunskega instrumenta.

Države članice euroobmočja se lahko odločijo ali bodo predložile predloge reform in naložb v okviru proračunskega instrumenta in zahtevale oziroma prosile za sofinanciranje tega načrta. Proračunski instrument lahko določi minimalno nacionalno stopnjo sofinanciranja kot odstotek skupnih stroškov reform in predlaganih naložb. Svet bo na podlagi ocene komisije ugotovil, za katere države članice se šteje, da se soočajo z resnim upadom gospodarske aktivnosti, da bi se prilagodile nacionalne stopnje sofinanciranja v okviru prihodnjega proračunskega instrumenta.

Pričujoča uredba o upravljanju proračunskega instrumenta je v prvi vrsti korak k njegovi vzpostavitvi, ni pa še to dokončno operacionaliziran instrument na evroskupini in ostalih odborih sveta poteka nadaljnja razprava o konkretnih rešitvah glede lokacije sredstev. To se pravi o ključih, o načinu financiranja, o možnosti sofinanciranja in na splošno o umestitvi tega instrumenta v večletni finančni načrt. Prav tako še ni jasnega dogovora o višini sredstev, ki bodo znotraj proračuna namenjena za ta instrument.

Za Slovenijo kot članico euroobmočja bi ta instrument lahko predstavljal dodatno finančno spodbudo za uveljavljanje in izvajanje reform ter tudi za spodbujanje določenih naložb, zato je bilo načelno stališče tekom teh razprav o vzpostavitvi tega instrumenta pozitivno. Minister se je s tem v zvezi posvetoval s finančnimi ministri držav euroobmočja. Posebej se je na to temo pogovarjal tekom svojega srečanja z vodjo evroskupine, s portugalskim finančnim ministrom Centeno?. Na osnovi teh konzultacij se je minister odločil, da predlaga Vladi in Državnemu zboru, da ta instrument podpremo.

Predlog, ki je oblikovan in za katerega prosimo za potrditev, je, da Republika Slovenija podpre predlog okvira za opravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost in s tem sprejetje uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepu za opravljanje instrumenta. Okvir za upravljanje predstavlja predpogoj za dokončno oblikovanje in uveljavitev delovanja samega instrumenta, katerega končne rešitve še niso določene.

Način upravljanja novega instrumenta kot je predlagan v uredbi spodbuja okrepitev dialoga med institucijami Evropske unije zlasti med evropskim parlamentom, Svetom in komisijo s ciljem zagotavljanja smernic za ekonomsko politiko glede reform in naložb, ki jih bo podprl nov proračunski instrument.

Toliko bi bilo v povzetku, če pa bodo vprašanja, pa bomo lahko zagotovili še konkretne odgovore. Hvala lepa.

Hvala, gospod državni sekretar. Gospe in gospodje, toliko za uvod. Sedaj pa odpiram razpravo. Kdo želi razpravljati? Poslanec Jani Ivanuša, za njim poslanec Jožef Horvat. Prosim, kolega Ivanuša.

Lepo dobro jutro vsem skupaj prisotnim. Čisto kratko vprašanje ali pa dve mogoče. Gospod državni sekretar je povedal kaj ta instrument prinaša na področju euroskupine. Mene pa zanima, čeprav ste rekli, da večina sredstev še ni znana – to še niso določili. Tu je potem jasno, da potem ni niti odgovora, če ni sredstev. Če bomo ta okvir potrdili, me zanima časovnica. Sedaj neki okvir potrdimo, kako dolgo bo še potrebno, da bo potem to, kako bi rekel, na mizi dokončno. Toliko. Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec. Kolega Horvat, prosim, imate razpravo.

Hvala lepa. Gospod predsednik, kolegice in kolegi, spoštovani državni sekretar, lep pozdrav. Naj uvodoma povem, da Poslanska skupina Nove Slovenije podpira stališče Republike Slovenije o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za upravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje. Eden od ključnih razlogov je, ki ga je navedel tudi gospod državni sekretar za nas za Slovenijo, ki smo članica euroobmočja, da novi instrument predstavlja dodatno finančno spodbudo za uveljavljanje in izvajanje reform ter naložb. Mislim, da je to ključno in si samo želim, glede na to, da bo to uredba, ko bo enkrat začela veljati, da bi jo dejansko v Sloveniji dosledno spoštovali. Na tem področju nismo ravno glavni junaki, ampak zdi se mi, da je ta instrument, ki ga definira ta uredba, izredno pomemben. Torej za uveljavljanje in izvajanje reform ter naložb.

Tudi sam želim izpostaviti, kar je bilo uvodoma povedano, Evropska unija je sprejela kar nekaj instrumentov, ki so zagotavljali in zagotavljajo večjo odpornost gospodarstva Evropske unije na krize, ki so bile in bodo. Danes lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da prav zaradi sprejetih odločitev na ravni Evropske unije evropsko gospodarstvo raste že sedmo leto zapored. Je pa na tem področju nekaj vprašanj, na katere Nova Slovenija opozarja in včasih se mi zdi, da – na primer priporočila Evropske komisije jemljemo kot da niso naša, kot da jih je nekdo poslal ne vem s katerega planeta.

Mi podpiramo evropski semester, ki – sedaj lahko z gotovostjo lahko vsi rečemo – je dal in daje dobre rezultate. In poglejte ravno Evropska komisija je junija letos v okviru evropskega semestra objavila predlog priporočil za posamezne države glede njihovih gospodarskih politik za naslednje dvanajst do osemnajst mesečno obdobje. V njih države članice poziva ali pa lepše rečeno svetuje naj se ustrezno odzovejo tako na že dlje časa prisotne kot nove gospodarske in socialne izzive ter izpolnijo svoje skupne ključne cilje, da bi tudi tako lahko dosegli posodobitev evropskega gospodarstva. Komisija je za Slovenijo junija letos izdala tri priporočila, ampak ta niso izdana letos junija prvič, ampak se ponavljajo. Dovolite, da jih na kratko preletim.

Prvo priporočilo: V prvem priporočilu, ki se nanaša na javne finance Komisija Slovenijo poziva naj doseže srednjeročni proračunski cilj v letu 2020. Upam, da nam bo to uspelo zahvaljujoč izjemni gospodarski rasti, ki se žal v mandatu te vlade ohlaja. Ne bom šel v podrobnosti. Vsak si to priporočilo lahko tudi sam prebere. Dejstvo pa je, da za vzdržnost javnih financ mora Slovenija sprejeti in izvesti reforme v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi, to govorimo že leta in leta, ki bodo zagotavljale kakovost in dostopnost. Prav tako mora zagotoviti dolgoročno vzdržen in ustrezen pokojninski sistem. To govorimo že leta in leta. Med drugim tudi s prilagajanjem zakonsko določene upokojitvene starosti in omejevanjem zgodnjega upokojevanja. Slovenija mora okrepiti zaposljivost nizko usposobljenih in starejših delavcev z izboljšanjem skladnosti med izobraževanjem in usposabljanjem ter potrebami na trgu dela. Tu imamo po našem mnenju vedno večji razkorak. Na eni strani potrebe na trgu dela, na drugi strani pa usposabljanje in izobraževanje. Potrebno je prisluhniti potrebam trga dela, vseživljenjskemu učenju in uvesti aktivacijske ukrepe tudi z izboljšanjem digitalne pismenosti. O tem v zadnjem času veliko govorimo, malo naredimo in tukaj tudi Evropa na področju digitalne ekonomije in digitalne družbe drastično zaostaja na primer za Severno Ameriko. O tem kdaj drugič.

Drugo priporočilo, čisto na kratko, se nanaša na izboljšanje delovanja in konkurenčnosti trga in poslovnega okolja. Komisija zato v okviru tega priporočila Slovenijo poziva naj podpre razvoj trga lastniških vrednostnih papirjev, naj izboljša poslovno okolje z zmanjšanjem regulacijskih omejitev in upravnega bremena, naj izboljša konkurenčnost, profesionalizacijo in neodvisen nadzor pri javnem naročanju ter naj izvede privatizacijo v skladu z obstoječimi načrti. Te načrte imamo. Sklep Državnega zbora.

In tretje priporočilo je naložbeno in opredeljuje prednostna področja investiranja skladno s predhodno opravljeno analizo in cilji na ravni Evropske unije. Komisija tako Sloveniji priporoča naj z naložbami povezane gospodarske politike osredotoči na raziskave in inovacije, nizko oglično? in energetsko tranzicijo, zagotavljanje trajnostnega prometa, zlasti železniškega in okoljsko infrastrukturo, pri čemer naj upošteva regionalne razlike v razvitosti.

Zaključujem še enkrat. Nova Slovenija podpira stališče, ki ga predlaga Vlada Republike Slovenije in bomo budno spremljali kako se bo ta uredba v Sloveniji izvajala, ko bo enkrat začela veljati. Za Slovenijo bi bilo dobro, da jo dosledno spoštujemo. Hvala lepa, gospod predsednik.

Hvala, gospod poslanec. Gospe in gospodje, zelo decidirano imamo danes točko dnevnega reda, in sicer je tudi precej omejena. Govorimo o okviru za upravljanje določenega proračunskega instrumenta. Prosil bi, da v bodoči razpravi, približno pol ure imamo še časa, se orientiramo predvsem na to kar je odlok o okviru. Želi še kdo razpravljati? Poslanec Luka Mesec, za njim prijavljam razpravo sam. Kolega Mesec, prosim.

Hvala za besedo in lep pozdrav. Nisem toliko navdušen kot moj predhodnik. Mislim, da bi bilo treba ta priporočila, ki nam jih Evropska komisija daje brati z zrnom soli oziroma da bi bilo treba do njih držati vsaj neko minimalno kritično distanco, ne pa samo navdušeno povzemati. In sicer Evropska komisija ali pa kurz Evropske unije kot tak, ni bil, kot je rekel Jožef Horvat, ključ do robustne gospodarske rasti v Evropi, ampak ravno obratno. Po krizi bi v naslednjih letih 2008 do 2015 ali pa tudi do sedaj, težko našli regije v svetu, ki je imela hujše gospodarske in politične probleme kot je Evropska unija. In tudi to, da imamo danes Evropo dveh hitrosti, da imamo raznorazne čudne desničarske režime na oblasti po Vzhodni Evropi in deloma tudi na jugu, čeprav se sedaj nekoliko spreminja, je posledica gospodarske in socialne krize, ki so jo povzročile evropske politike in evropski način reševanja krize.

Kar mene skrbi je pri tem proračunskem instrumentu, da se Evropska unija iz tega ni prav veliko naučila. Sam ga berem na način, da bodo investicijske politike pogojevali z varčevalnimi ukrepi. Se pravi, da bomo šli, kako bi rekel, s pol hitrosti v isto smer naprej, kot smo bili doslej. Če so sedaj spodbujali samo varčevanje, se sedaj zavedajo, da je treba tudi nekaj investirati, ampak še vseeno bodo pogoj za investicije varčevalni ukrepi in še vseeno bo teža za reševanje krizna nacionalnih državah, ki pa kot veste, so danes javnofinančno v bistveno slabšem položaju kot so bile pred desetletjem. Večina jih je močno zadolženih in tukaj bi se bilo treba pogovarjati o drugačnem pristopu do bodočih kriz. Predvsem se bo treba pogovarjati o javnih investicijah, ki bi jih nudila Evropska centralna banka, Evropska investicijska banka, sami brez pogojevanja in brez stiskanja držav v neko novo varčevanje.

Mislimo, da bi bilo treba s slovenske strani nasloviti neko kritično mnenje o tem instrumentu in zato tudi ne podpiramo mnenja kot ga je predlagala Vlada.

Hvala lepa. Gospe in gospodje, če upoštevamo to, kar je temelj tega okvira, o katerem danes razpravljamo, je treba po mojem mnenju poudariti, da končne rešitve tega, kar je tukaj zamišljeno, se pravi instrumenta za konvergenco in konkurenčnost še niso določene. To je tisto, kar moramo najprej upoštevati. SE pravi, da se pogovarjamo o okviru. Ta okvir tudi ne bo predstavljal obremenitve za proračun Evropske unije, kar je tudi obrazloženo v obrazložitvenem memorandumu.

Je pa nekaj po mojem mnenju bistveno. Gre za dva nivoja. Se pravi gre za strateške usmeritve, ki jih lahko Svet za ekonomske zadeve pri Svetu Evropske unije usmeri na celotno euroobmočje, se pravi na vse članice, ki imajo evro kot svojo valuto in pa tisto, kar je oblikovanje smernic za posamezno državo, s katerimi se določajo reformne in naložbene politike, ki so relevantne predvsem na konkurenčnost in pa za istosmernost. Tukaj je vpliv Sveta Evropske unije prevladujoč. In ta vpliv bo v bodočih aktivnostih soočen s prostovoljno naravo sodelovanja držav članic, katerih valuta je evro, v tem proračunskem instrumentu. To je posebej poudarjeno tudi v gradivu. Gre za prostovoljno naravo sodelovanja držav članic. Tukaj vidim, da bo vsaka država imela možnost zagovarjati lastno konsistentnost, v kolikor bo pač sposobna. Ker nekaj je treba vendarle poudariti. Tisto kar pridobivamo priporočil s strani Evropske unije ima eno samo značilnost. Čisto vse se nanašajo na povečevanje odhodkov državnega proračuna za katerokoli dejavnost govorimo. Hkrati pa nam ta ista Evropska unija omejuje zlasti v okviru fiskalnega pravila oziroma fiskalnih pravil uporabo proračunskih odhodkov. To pomeni, da gre za svojevrsten medikament ponujen s strani institucije Evropske unije, ki konzumenta, v tem primeru Republiko Slovenijo, v isti sapi paralizira in stimulira. Mi lahko rečemo samo to, da takšnih zdravil niti ne potrebujemo.

Tisto kar je v perspektivi potrebno poudariti je, da bo potem, ko bo okvir določen in ko bo okvir določen in ko bo proračunski instrument začel veljati, potrebno v njega tudi določen znesek financirati s strani Slovenije. Tega zaenkrat mislim, da še ni znano, če so kakšne perspektive v tem pogledu odprte, prosim državnega sekretarja, da na to odgovori. Definitivno pa je, zlasti kar se tiče naložbene politike, to verjetno tudi priložnost za Slovenijo, da ob ustreznem lastnem deležu pridobi dodatna evropska sredstva za financiranje pomembnih investicij. Iz tega vidika se mi zdi ta proračunski instrument potreben, pomemben in ga seveda tudi v DeSUS bomo podprli.

Na ta način tudi končujem. Ali želi še kdo razpravo? Če ne, potem, državni sekretar gospod Dragonja, izvolite imate besedo.

Hvala lepa, gospod predsednik. Na vprašanje gospoda Ivanuše glede časovnice. Časovnica bo vezana na dinamiko sprejema večletnega finančnega okvirja za obdobje 2021-2027. Posebej finsko predsedstvo je najavilo, da bo oktobra, ko bo tudi Evropska komisija konstituirana v novi zasedbi, se bodo nadaljevala intenzivna pogajanja glede večletnega finančnega okvirja in znotraj tega bodo jasno tudi finančni kabariti? tega instrumenta lahko postavljeni. Za primerjavo na grobo lahko podamo eno sliko. Znotraj večletnega finančnega okvirja je trenutno za kohezijo, instrument, ki ga vsi dobro poznamo, predvideno okoli 29,5 milijard evrov po ocenah iz leta 2018 oziroma 371 milijard po tekočih cenah. Sedaj ta novi proračunski instrument bo bistveno nižji. Zaenkrat je beseda o obsegu podpore strukturnim reformam, ki bi bil nekje na nivoju 20 do 25 milijard evrov, medtem ko pa razprave o obsegu podpore za investicije v tem delu še ni, se še ni konkretizirala in bo sestavni del pogajanj o večletnem finančnem načrtu.

Slovenija bo imela možnost - ravno priporočila, ki jih v okviru evropskega semestra izda Evropska komisija in verificira Evropski svet - dejansko zaprositi potem tudi za sofinanciranje teh strukturnih reform, ki ste jih, gospod Horvat, poudaril. Vključno tudi z investicijami, s tem da je del, ki bo namenjen za spodbujanje investicij in pogoji zato še pravzaprav manj dorečeno. V prvi etapi, tako ocenjujemo na Ministrstvu za finance, da bo predvsem v prioriteti podpora strukturnim reformam in da bo evroskupina kot celota namenila državam članicam, ki so v evroskupini dodatne spodbude skozi ta instrument.

Na razpravo gospoda Mesca glede vodenja evropske ekonomske politike, To je širša tema ali je evropski način reševanja krize bil ustrezen ali ni bil ustrezen, pač druge države, kot je na primer ZDA, jasno mislim na predvsem drugih osnovah vodijo. Ampak ključno mislim, da bi se morali v načinu delovanja tega instrumenta za naprej osredotočiti potem katere od teh reform, ki smo jih identificirali, ki nam jih je predlagala tudi Evropska komisija bi lahko podprli s tem instrumentom. Naslednje kar se tiče področja investicij kako bomo dodatno kreirali pogoje za oživitev naložb. Tukaj pa ne gre samo za naložbe iz javnih sredstev, to se pravi iz proračunov, financirane po načelu proračunskega financiranja, ampak predvsem tudi širše naložbe z vidika spodbujanja naložb v zasebnem sektorju in samo kombinacija teh dveh mehanizmov potem lahko ali pa teh dveh tipov naložb lahko zagotavlja potem tudi prispevek ali pa spodbudo k gospodarski rasti. Toliko bi dodal.

Etapa, ki je vezana še potem na operacionalizacijo mehanizmov za spodbujanje investicij, še sledi.