18. nujna seja

Odbor za pravosodje

18. 3. 2020
podatki objavljeni: 18. 3. 2020

Transkript

Vse članice in člane odbora vabljeni ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Pričenjam 18. nujno sejo Odbora za pravosodje. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora, opravičena je iz Poslanske skupine SD, poslanka mag. Meira Hort, na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo Martko Bandelli v imenu Poslanske skupine SAB.  Ker k danemu dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik kater od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O ZAČASNIH UKREPIH V ZVEZI S SODNIMI, UPRAVNIMI IN DRUGIMI JAVNOPRAVNIMI ZADEVAMI ZA OBVLADOVANJE ŠIRJENJA NALEZLJIVE BOLEZNI SARS-CoV-2, NUJNI POSTOPEK, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada in je bil 16. 3. 2020 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 17. 3. 2020, predlog amandmajev odvetniške zbornice Slovenije z dne 17. 3. 2020, predlogi amandmajev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 18. 3. 2020. K tej točki so bili vabljeni: Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za javno upravo, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Sodni svet pa je svojo prisotnost opravičil. Amandmaji se lahko vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih. Do tega trenutka so amandmaje vložile poslanske skupine SDS, SMC, NSi in Desus in sicer k 1., 3., 4., 5., 6., 8., 9., 10. in 12. členu. Amandmaji so bili vloženi 18. 3. 2020. Predlagatelj zakona je predlagal obravnavo predlogov zakonov po nujnem postopku, Kolegij predsednik Državnega zbora je na 60. seji, 16. 3. 2020 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.   Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in morebitnih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, nato pa glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  Želi predstavnik predlagatelja zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Izvolite, besedo ima Ministrica za pravosodje, mag. Lilijana Kozlovič.
Lilijana Kozlovič
Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo, poslanke in poslanci, prav lepo pozdravljeni!  Tudi predlog zakona, ki je pred vami, določa začasne ukrepe v svodnih, upravnih in drugo javnopravnih zadevah in pa tudi pri izvrševanju kazenskih sankcij. Tudi gre pravzaprav za podlago, ki jo imamo v Ustavi, namreč 15.člen določa kako se izvršujejo človekove pravice in sicer z zakonom, imamo tudi v 32. členu, ki govori, da se človekove pravice lahko omejijo zato, da se prepreči širitev nalezljivih bolezni in pa tudi v 42. členu, ki dopušča v takih primerih, da se omeji zbiranje in združevanje, pa seveda tudi zakon o nalezljivih boleznih v 39. členu daje pooblastilo, da se v takih primerih lahko sprejemajo ukrepi za zajezitev širitve nalezljivih bolezni. Pomembno je, da gre za omejen čas trajanja in sicer dokler trajajo te razmere. Dano je pooblastilo Vladi, da lahko to ugotovi in se seveda prekine, najdlje pa lahko trajajo ti ukrepi do 1. 7. 2020. seveda, če bi se pa to nadaljevalo, se pa ta rok tudi podaljša. Torej namen je, da se prepreči širitev virusa, varovanje zdravja in življenja ljudi, nadalje da se določijo pravne podlage, da lahko državni organi, organi lokalnih skupnosti in pa nosilci javnih pooblastil opravljajo svoje delo, pa tudi omogoči zadržanje teka procesnih in materialnih rokih, razen v nujnih zadevah in pa posebej smo naslovili tudi izvrševanje kazenskih sankcij zato, da se tam prepreči širitev virusa, in da se zagotovi varnejše okolje tako za osebe, ki so na prestajanju zaporne kazni ali na priporu in pa, da se tudi zagotovi varnost sodnih policistov.  Na kratko o posamezni vsebini glede sodnih zadev. Gre za to, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v nujnih zadevah. Nujne zadeve so opredeljene v 83. členu Zakona o sodiščih, je pa dano pooblastilo predsedniku Vrhovnega sodišča, da z odredbo lahko še zmanjša nabor teh nujnih zadev, razen v kazenskih zadevah, ko gre za preiskavo ali gre za sojenje za priprte osebe oziroma za tujce. Nadalje, če gre za zadeve v zvezi z varstvom in vzgojo otrok in preživninske zadeve in pa za primere, ko se pridrži osebe v psihiatričnih bolnicah, torej v to ne more poseči. Lahko pa, dali smo tudi pooblastilo, da predsednik Višjega sodišča v primeru, če sodišče ne more iz teh tehtnih razlogov opraviti ta nujna dejanja, tukaj smo imeli v mislih predvsem, če pride do tega, da ni kadra ali kakorkoli, da lahko določi tudi drugo stvarno pristojnost sodišče, da opravi ta nujna dejanja. Dana je tudi pooblastilo, da se lahko javna, glavna obravnava v celoti izključi za javnost ali pa samo njen del. V upravnih zadevah potem prav tako roki ne tečejo, razen v nujnih zadevah, torej gre za to, da roki za procesna dejanja strank za materialno izpolnitev pravic in pa tudi procesni rokih vseh teh organov, ki odločajo, bodo pa ponovno začeli teči osem dni, ko prenehajo razlogi za stanje. Nujne zadeve kot smo rekli, gre pa od primera do primera. Torej za vsak posamičen primer se bo odločalo ali gre za nujne zadeve. Večina teh je opredeljena v 144. členu ZUP, pomembno pa je, da če se bile odločbe izdane že prej pred sprejetjem zakona, da je potrebno nujno obvestiti stranko, da ti roki tečejo zato, da teh rokov ne bo zamudila.  Glede vlaganja vlog. Torej se ne prihaja v institucije, ampak se te vloge lahko tudi brez varnega podpisa elektronskega vloži pisno in pa tudi ustne obravnave so izključene, prav tako se javno naznanilo se lahko uporabi torej možnost razglasitve na e-portalu.  Glede prekrškov prav tako roki ne tečejo, če pa gre za nujne zadeve, je prav tako potrebno obvestiti stranke, da torej teče postopek, da se je začel in da teče.  Glede vročanja se torej ne vroča z osebnim stikom, torej ni osebnega vročanja razen v nujnih zadevah. Vladi je dano pooblastilo, da tudi druge ukrepe lahko sprejme, predvsem so v mislih organizacijski. Posebno poglavje je namenjeno izvrševanju kazenskih sankcij, to pa iz več razlogov vemo, da so to osebe, ki so, gre za posebnost oseb, prav tako lahko imajo posebne okoliščine. Imamo prostorsko stisko zelo veliko, imamo več pripornikov in zapornikov kot imamo kapacitet. Poleg tega imamo pa zelo veliko težave zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov in je potrebno tukaj zelo zelo skrbno naslavljati to problematiko na nek način, če so domi ostarelih rizične osebe, je tudi tukaj vsak ukrep, je zelo pomembno zagotavljati varnost njihovega bivanja. Tudi tukaj smo dali torej možnost, ker do sedaj je bilo to samo na predlog obsojenca, smo dali direktorju zavoda možnost, da lahko poziv na prestajanje kazni, torej tukaj ne tečejo roki, torej se kasneje lahko, ko bo to prenehalo, se bo pozivalo na prestajanje zaporne kazni, lahko premestijo obsojence znotraj inštitucij, ne more seveda pripornikov premeščati. Prekinitev zastajanja kazni zapora tudi lahko po uradni dolžnosti en mesec, za čas enega meseca, izjemoma se lahko tudi podaljša. Zelo pomembno pa je, da mora narediti tukaj varnostno oceno. Torej gre za to, da oceni ali lahko ta oseba zlorabi to prekinitev. Pomembno je, da presodi za kakšno kaznivo dejanje je obsojen, na kakšen način ga je storil, kakšen odnos ima do tega žrtev, pa tudi kako v njegovem okolju kamor bo prišel, sprejemajo to, da je prekinite prestajanja kazni. In pa predčasen odpust. Torej lahko se največ šest mesecev pred tem, pred iztekom kazni se lahko predčasno odpusti.  Še eno določbo imamo za notarje, ki so prosili in sicer smo notarske zbornice dali pooblastilo, da lahko sprejema ukrepe za to, da zavaruje varno zdravje in življenje ljudi. Toliko. Za vprašanja sem vam pa seveda na voljo.  Hvala.
Hvala ministrici.  Morda želi besedo še predstavnica Ministrstva za javno upravo? Ne želi. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Besedo ima gospa Katarina Kralj.  Izvolite.
Katarina Kralj
Hvala za besedo gospod predsednik.  V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili pisno mnenje. S predlagateljem smo se dlje časa intenzivno usklajevali v različnih fazah postopka, tako da ugotavljamo, da so naše pripombe razen pripombe k prvemu odstavku 4. člena ustrezno upoštevane v amandmajih štirih poslanskih skupin. Glede pripombe, ki ni bila upoštevana, pa so bila dana pojasnila predlagatelja. K predlaganim amandmajem nimamo pripomb.  Hvala.
Hvala.  Ugotavljam, da predstavnika Državnega sveta verjetno ni med nami, mnenje Državnega sveta pa tudi nismo prejeli.  Preden bomo začeli razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih še eno obvestilo. V imenu Poslanske skupine LMŠ je danes z nami prisoten poslanec Edvard Paulčič.  Sedaj pa odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Zanima me kdo želi besedo? Izvolite, besedo ima poslanec Verbič.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav ministrica, državni sekretarji in vsem ostalim prisotnim!  Ne bom dolg, bi pa samo par besed rad vseeno izpostavil. Dejstvo je, da v celoti podpiram predlog zakona ker menim, da je še kako potreben in vmesen zaradi tako imenovanih tovrstnih pravnih praznin obstoječe zakonodaje in dejansko ta predlog zakona kot rečeno tudi podpiram. Ker se v nadaljevanju nimam namena oglasiti, se bom dotaknil potem še kar se tiče vloženih amandmajev. Tudi vloženi amandmaji s strani koalicije v celoti podiram kajti menim, da je prav, da so nekako vloženi skladno s stališčem Zakonodajno-pravne službe. Bi pa ob tej priliki, ko sem pri teh amandmajih, vseeno še izpostavil vprašanje in bi prosil, če se ministrica za pravosodje nekako tudi zavzame stališče do vloženih amandmajev, ki so ravnokar prišli na mizo in to je s strani Poslanske skupine LMŠ.  Naslednja zadeva, ki bi jo rad izpostavil je, kajti prisotna je tudi državna sekretarka Ministrstva za javno upravo, gospa Ban. Pri pregledu vseh teh gradiv in podobno moram priznati, da me malce moti težišče tovrstnih zadev predvsem v preventivni zaščiti je vezano na Ministrstvo za pravosodje. Osebno menim, da bi morali za te tako imenovane upravne dele, upravne postopke in vse kar je povezano z javnoupravnimi zadevami, posvetiti tudi nekoliko pozornosti, zato pozivam in prosim državno sekretarko, da skupaj z načelniki upravnih enot, ki vemo, da jih je 58, vemo da upravne enote vsaj kar se tiče upravnih notranjih zadev se še vedno dogajajo neke aktivnosti na nivoju osebnih stikov s strankami, da se nekako zagotovi tudi tem nekako dodatno zaščito skupaj z načelniki upravnih enot kjer se ocenjuje, da je potrebno. Govorim predvsem za tiste dele in naloge, ki so vezane na upravno-notranje zadeve.  Za konec. Tudi to s tem predlogom kar se tiče zaporov in podobno, tukaj sem na stališču in apeliram na vodstvo zaporov, da ne bodo zlorabili tovrstnih zakonskih določil kar se tiče sprememb in da bo resnično šlo v celem interesu predvsem za zaščito zdravja praktično vseh ljudi. Toliko za enkrat pa hvala lepa.
Hvala.  Naslednja ima besedo poslanka Tina Heferle.
Hvala za besedo.  Jaz bom, glede na to, da je tudi moj predhodnik malo širše razpravljal kot ta 1. člen, bom tudi jaz malo širše. V Poslanski skupini LMŠ večino ukrepov, ki jih zakon predvideva, pozdravljamo in so po našem mnenju potrebni, zato da tudi na tak način nekako zajezimo širjenje virusa in da hkrati zagotovimo našim državljanom na svojih procesnih in materialnih pravic, tako usodnih kot tudi v upravnih zadevah ne bodo izgubili.  V tej luči je torej zamrznitev sodnih rokov in pa upravnih rokov seveda nujna. S tem bomo na drugi strani tudi sodnim in upravnim organom omogočili, da opravo posameznih postopkovnih oziroma procesnih dejanj odložijo in da o posledici tega ne o nastal molk organa, kot je sicer v skladu z našo zakonsko ureditvijo to določeno. Skratka podpiramo, da se zavoljo varnosti zdravja sodnikov, pravosodnih sodelavcev, uradnikov in pa na drugi strani tudi strank v postopku vsi sodni in upravni postopki spravijo na nek minimum in na tiste najbolj nujne.  Kar nekaj pripomb je sicer dala na zakon Zakonodajno-pravna služba, ampak nas veseli na tej točki, da je predlagatelj vse pripombe upošteval. Imamo pa v LMŠ resne pomisleke glede posameznih ukrepov, ki se tičejo prestajanja zaporne kazni obsojencev. Tudi po vloženem amandmaju Vlade, je po našem mnenju ta ukrep še vedno nekoliko preoster in nekako ne sledi načelu postopnosti oziroma načelu sorazmernosti. Seveda v prvi vrsti je pomembno zdravje tudi zapornikov, a se na tem mestu v Poslanski skupini LMŠ čutimo nekako dolžne, da to opozorimo na sorazmernost predlaganih ukrepov. Po našem mnenju so ti ukrepi, torej da se obsojencev ne pokliče na prestajanje zaporne kazni, in da se obsojencem, ki že prestajajo zaporno kazen, to prestajanje zaporne kazni prekine, torej ti ukrepi so prekomerni oziroma vsaj zelo široko zastavljeni, če vemo, da se recimo lahko v tej fazi sprejme pred tem še kakšne druge varnostne ukrepe kot recimo, sprejeto je bilo že prepoved obiskov v zaporih, nadalje bi lahko uvedli testiranje paznikov in drugega osebja, ki dejansko prihajajo v stik z zaporniki, potem kasneje morebitna izolacija zapornika, ki zboli oziroma, če ta ni hospitaliziran. Saj pravim, tukaj imamo pomislek glede tega vidika sorazmernosti. Če pa že ti ukrepi vseeno ostanejo v veljavi, pa je vendarle potrebno ob bok skrbni za varnost zdravja zapornikov dati tudi skrbi za splošno varnost ljudi in premoženja, glede na to, da ti obsojenci še niso bili rehabilitirani. Zato smo v naši poslanski skupini pripravili amandmaje, kjer bi po vzoru Kazenskega zakonika, ki deli kazniva dejanja na hujša, s tem mislim v smislu predpisane zaporne kazni, to tudi upoštevali tukaj. Predlagani ukrepi bi tako ne bi veljali za obsojence, ki so bili obsojeni na zaporno kazen pet let ali več. Med tem, ko za obsojence, ki so bili obsojeni na nižjo zaporno kazen pa bi ta ukrep bil veljaven.  Glede na to, da gre za že obsojene storilce, smo kot v pojasnilo, smo za ločnico vzeli dosojeno kazen in ne določen razpon kazni zapora, kot je to navada v kazenskem zakoniku in naj na tej točki preberem besedilo obeh predlaganih amandmajev. Amandma k 10. členu se glasi: » Ne glede na prvi odstavek tega člena se postopki v zvezi s pozivom obsojenca na prestajanje kazni zapora ne prekinejo v kolikor je obsojenec obsojen na zaporno kazen v trajanju pet let ali več.« In še amandma k 12. členu, ki se glasi: »Ne glede na prvi odstavek tega člena, prekinitev prestajanja kazni zapora ni mogoča za obsojenca, ki je obsojen na zaporno kazen v trajanju pet let ali več.« Kratke obrazložitve so tudi v predlogu za amandmaje. Po našem mnenju je taka dopolnitev smiselna, pravična in bo omogočila tudi neko širše zaupanje javnosti v te ukrepe in preprečila morebiten strah ali pa pomisleke, ki so se že nenazadnje pojavili tudi v javnosti glede tega ukrepa.  Sicer se nam tukaj poraja tudi vprašanje glede spuščenih zapornikov. Bodo ti v hišnem priporu? Bodo nadzirani? Kdo jih bo nadziral? To vse je pomembno in nekako ni urejeno v tem zakonu, zato sprašujem gospo ministrico. Kako bodo te zadeve urejene? Nenazadnje verjetno niste imeli v mislih, da bi izpuščeni zaporniki bili kar prosto po Prešernu doma.  In še čisto nenazadnje imam vprašanje še glede 9. člena, ki Vladi daje podlago za določanje še dodatnih ukrepov. To je sicer precej širok in nedorečen pojem, kjer je manevrski prostor zelo velik, kar pa seveda na nek način dela ta zakon vsaj v tem delu ne dovolj predvidljiv, s čimer krhamo nekako to pravno varnost. In pa še, zelo podobno glede tretjega odstavka 6. člena sprašujem gospo ministrico. Zakaj se tukaj širi nek nabor izjem, kjer se upravni roki ne bi prekinili. Dodana je namreč izjema, pa citiram iz zakona, če je to nujno potrebno zaradi nujnega in učinkovitega izvajanja oblasti neke amandmaje ste tudi na tem področju vložili, pa vendar, še vedno dikcija ostaja zelo široka in nekako nedoločna in je v popolni diskrecijski pravici upravnega organa, da določi kateri so tovrstni ukrepi, ki bi upravičili to izjemo. Zato me zanima, če lahko dobimo glede tega nek primer situacije za katero ste predvideli tako ureditev v zakonu.  Hvala za enkrat.
Hvala.  K besedi se je javil še poslanec Željko Cigler.
Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovana gospa ministrica!  Na začetku bi rad povedal, da bomo v Levici zakon podprli, ampak kljub temu gre za interventne ukrepe, smo v eni krizi in mislim, da je nek minimum razprave potrebno opraviti to kar se zdajle dogaja.  Res gre za nujne interventne ukrepe, ki pa lahko imajo konkretne, dosti tudi škodljive posledice na posamezne kategorije prebivalstva, če so premalo premišljeni in pomanjkljivi, sploh ker imamo na mizi ukrepe, ki neposredno prizadevajo posledice posameznih skupin prebivalstva kot sem prejle povedal in že zdaj se govori, bodisi o zapornikih ali pa tujcih, beguncih, še posebej delavcih.  Epidemija vpliva na vse prebivalstvo in nekatere skupine ljudi je potrebno obravnavati ločeno zaradi specifičnih situacij v katerih se nahaja. In kot je bilo že zdaj s strani predgovornikov povedano, osebje ki predstavlja zaporno kazen, so vsekakor v specifični situaciji, v prenatrpanih zaporih in prav ta situacija jasno preprečuje omejevanje širjenja virusa in je lahko zelo hitro problematična. To smo videli tudi na drugih takih primerih, ki so se dogodili zlasti v domovih upokojencev ali pa bolnišnicah ali tudi šolah. Upam, da so bili na drugi strani sprejeti tudi kakšni blažilni ukrepi kar se tiče zapornikov, predvsem ki bodo vzdrževali eno moralo in preprečevali tudi hude psihološke stiske, tisti ki bodo ostali zaprti. Na primer, da se bo omogočilo brezplačno klice sorodnikom, ki jim je sicer onemogočen zdaj pred, upravičeno, seveda obiskovanje, in da bodo imeli več časa za telefonske pogovore. Pa sprašujem, je ministrstvo oziroma uprava za izvrševanje kazenskih sankcij razmislila o paketu tovrstnih ukrepov?  Druga stvar se nanaša na omejitev oziroma začasno prekinitev vseh postopkov v zvezi s prestajanjem zapornih kazni in tudi režim pozivanja na prestajanje zaporne kazni. Ampak tukaj bi vseeno prosil ministrstvo za pojasnilo, ali je takšen splošen za vse veljaven ukrep res najbolj primeren. O čem govorim? Sicer to ni stvar najbolj tega zakona, neposredno, bi vseeno prosil za pojasnilo, če je bila posebna skrb namenjena primerom, ko čakanje mogoče ni najbolj na mestu, še posebej z vidika žrtve. Namreč nasilje v družini, grožnja s smrtjo, spolno nasilje, to so ti primeri o katerih razmišljam in ali je ministrstvo proučilo te različne situacije. Tukaj je seveda treba preprečiti, da bi o tem podaljšanem času storilcu oziroma obsojenemu omogočili, da se ponovno znese nad žrtvijo oziroma ali nadaljuje s kaznivimi dejanji.  Dalje. Imamo pa tudi konkretno vprašanje v Levici glede še ene ranljive skupine za katero je težko rečemo, da naj še počaka mesec ali dva, in to so postopki na podlagi Zakona o tujcih in Zakona o mednarodni zaščiti. Kako bo poskrbljeno za to ranljivo skupino? Namreč ne gre pozabiti tudi na azilni dom ali pa dom za tujce in v tem pogledu sta v podobni situaciji kot so zapori, ki so vsekakor prenatrpani. Če bi se tukaj začelo ukvarjati, pojavljati problem širjenja bolezni. To je treba upoštevati.  Naprej bi imel še eno vprašanje glede razkoraka med obrazložitvijo in členi zakona. Namreč v obrazložitvi predloga zakona piše, da se uvaja možnost zaslišanja zadržane osebe preko video koference. Med samimi členi zakona pa te opcije ni navedene in tukaj bi prosil za pojasnilo, zakaj ta možnost izpade in zakona oziroma, če se motim, ki je navedena.  Zdaj pa kar se tiče stečajnih postopkov. Gre predlog bolj k zaščiti podjetja. Gospodarstvo je res tisto, ki je je bilo danes center pravzaprav vseh ukrepov med tem, ko ukrepov za delavce, za ranljive skupine teh ukrepov ni. Namreč država ni prepovedala vseh ne nujnih dejavnosti. Velika proizvodnja podjetja namreč še vedno delajo, proizvodne hale so tudi polne delavcev, ki so v neposredni bližini in drug drugega, kar ne vpliva dobro na prenos te bolezni, se pravi, to bo, prvič, podaljšalo čas omejevalnih ukrepov, če se bo bolezen širila, saj so to idealni pogoji za širjenje kot sem povedal.  Po drugi strani pa bo zaradi daljšanja obdobja omejevalnih ukrepov, če se bo bolezen razširila, tudi škoda za gospodarstvo večja. Prej, ko bomo maksimalno omejili možnosti za širjenje okužb, prej bo minila potreba po omejevalnih ukrepih v katerih skoz ta zakon zdajle govorimo in seveda skozi druge zakone. Ne pa, da smo v situaciji, ko vodstvo podjetja dela od doma, 100, 500 ali pa tisoč delavcev pa dela v prenatrpanih proizvodnih prostorih. In nedopusten je princip, da delali bomo dokler bo kaj za delati ali pa dokler ne bodo vsi zboleli. In svojimi ukrepi bi država morala preprečiti, da je dobiček postavljen pred zdravje in pa življenje ljudi.  Vemo tudi kakšna je situacija pri samozaposlenih. Čez noč so ostali brez dela in brez prihodkov. Podobno velja tudi za študente. Delavci, ki delajo preko študentskega servisa seveda. Delavci na čakanju imajo nizke prejemke. Zaposleni za določen čas so popolnoma nesigurni v situaciji. Položnice pa vemo, da prihajajo, kredite je treba odplačevati oziroma samozaposleni, eni morajo plačevati prispevke, nimajo pa zaposlitve. Zato bi pozval Ministrstvo za pravosodje in seveda tudi koalicijo, da pripravi tudi dopolnila v tej smeri, lahko tudi vzamemo si še nekaj časa, da se te stvari pripravijo. Ne vem koliko bo možno to v tem kratkem času narediti. Ob trenutni situaciji je potrebno ves čas imeti tudi pred očmi sisteme, ki jih imamo v državi, na primer, zdravstvenega, kjer se vsekakor kažejo rezultati enega podfinanciranja in pa tudi privatizacije, ki se tukaj zadaj dogaja v preteklosti. In enaka situacija kot v zdravstvu, ki sem jo omenil, se zaradi premajhnih sredstev, ki se dajejo v sistemu, kaže tudi v sistemu kazenskih sankcij in kaznovalne politike kot take. In nič od tega ni možno bolj, v boljšo smer spremeniti, če se ne zagotovijo dovolj velika sredstva. Vidimo, da v Sloveniji smo lahko veseli in zadovoljni, da imamo relativno še vedno zelo dobro delujoč sistem primarnega zdravstva in tudi sekundarja, tako da za enkrat še bolezen se obvladuje.  V Levici smo že večkrat tudi dejali, da podpiramo vse ukrepe, ki so bili sprejeti in pozivamo ljudi, da se jih držijo. Vseeno pa smo priča tudi nekaterim povsem nepotrebnim dejanjem ali pa ukrepom te Vlade. Prva stvar, ki je zbodila v oči je bila slika vlade v maskah s filtri in imamo zdravstvene delavce, ki nimajo ustrezne zaščitne opreme, imamo kopico delavcev, ki delajo v lekarnah, v trgovinah, na bencinskih črpalkah in še bi lahko našteval, ki te opreme nimajo. Tudi oni opozarjajo, da brez ustrezne zaščite opreme že tudi zbolevajo, imajo ogromne skupine delavcev tudi na teh področjih, ki so nujne za tekoče življenje v državi, ki če prenehajo z delom, se postavi vprašanje ali se bo lahko njihova dejavnost, čeprav je nujna, nemoteno nadaljevala naprej in to je po mojem nedopustno na kar opozarjam.  Druga taka kritika in v včerajšnjem Delu je prof. dr. Cviter zelo dobro na njo opozoril, s konkretnimi primeri, vsebinskimi opozorili, pa leti na prenehanje testiranja. Svetovna zdravstvena organizacija poziva…
Jaz res, samo trenutek, jaz vas res ne bi rad omejeval pri razpravi, ampak dajmo se prosim držati današnje točke dnevnega reda in predlaganega zakona in razpravljajmo o členih in amandmajih, ki jih na mizi. Verjamem, da bo možno razpravljati o vsej problematiki na seji Državnega zbora, ko bodo širše odprti zakoni in res prosim, dajmo se držati točke dnevnega reda.
Sem razumel, hvala lepa.  Zaključim z zadnjo stvarjo in to je obveščanje javnosti. Namreč do 13. marca smo lahko bili vsak dan priča novinarski konferenci, ki smo jo vsi državljanke in državljani spremljali da vidimo kaj se je v državi na tem področju koronavirusa dogaja, kjer so predstavniki ministrstev tako za zdravje, zunanje in notranje zadeve Nacionalnega inštituta za javno zdravje in civilne zaščite javnost obveščali kaj se tukaj dogaja. Ob nastopu nove Vlade pa se je situacija popolnoma spremenila. Predstavnikov Nacionalnega inštituta za javno zdravje praktično ne vidimo več. Ustanovljen je nekakšen krizni štab, ki podatke redko in selektivno deli z javnostjo in ta štab je v celoti praktično izrinil stroko. Zato v Levici koalicijske stranke pozivamo, da prenehate s tovrstnimi praksami in enkrat za spremembo ljudi postavite pred lastne interese.  Hvala lepa.
Hvala.  Naslednjo ima besedo poslanka Anja Bah Žibert.
Hala lepa za besedo.  Jaz bi končala ali pa začela tukaj kjer je končal gospod Cilger. Dajte res nehati lastne interese postavljati pred sabo, pa se začnite zavedati kaj se v državi dogaja.  Zdaj se v teh dneh sprejemajo številni ukrepi tudi zato, ker smo veliko tega zamudili. Vemo, da se pod nujno morajo nabaviti številni zaščitni materiali, ki jih nimamo. Zavedamo se, da tako krizni štab kot Vlada nenehno delujejo 24/7, samo zato, da bi omilili tisto kar se umiliti da. In danes imamo pred sabo Predlog zakona o začasnih ukrepih, spoštovani, o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni. Sem vesela, da kljub temu, da je Vlada to morala narediti po nekem hitrem postopku, ni bilo časa za poglobljene razprave, se je dalo tudi z amandmaji kar je bilo mogoče neusklajenega rešiti in Zakonodajno-pravna služba je povedala, da je vse kar je bilo problematično z amandmaji tudi rešeno. To je bistveno, spoštovani. Se pravi, imamo mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je povedala, da so stvari na svojih mestih, imamo predlog in to je edino o čemer moramo danes razpravljati, če res potrebujemo. Vse ostalo je ta trenutek za moje pojme blamaža tistih, ki poskušajo na poceni način nabirati politične točke v času, ko moramo v državi stopiti skupaj. In še enkrat, sploh pa se mi zdi podlo in nesramno, da govorimo o tem, da v okviru štaba, ki je, ne delujejo strokovnjaki. Včasih je fino pogledati kakšen CV pa ne tako omaloževati ljudi, ki delajo za to, da rešujejo stvari v državi.  Zdaj, jaz seveda amandmaje kot Slovenska demokratska stranka, saj smo jih tudi sopodpisali, podpiramo. Imam pa resno vprašanje, ministrica, samo za to, ker so prišli tudi amandmaji Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki se nekako ne tičejo samo tega odbora, ampak tudi drugih in me zanima vaše mnenje, kaj menite ali se to nekako uredi v tem zakonu ali pa se prepusti, da se zadeve urejajo tudi v drugih zakonih. To se mi zdi ključno ta trenutek, da vemo. Se pa zahvaljujem vsem, ki so kooperativni v teh trenutkih in dajo vse od sebe, da to krizo čim hitreje premoremo.  Drugih amandmajev v Slovenski demokratski stranki ne podpiramo ta trenutek, kajti postopno se mi zdi ta trenutek res, oprostite, nekoliko v primerjavi s tem, da moramo v prvi vrsti zagotoviti varnost ljudi, varnost in zato, da bomo nekako to skupaj prebrodili pa preživeli, se mi zdi postopnost nekoliko drugotnega pomena. In verjamem, da je ministrstvo proučilo dobro, čeprav gre za neke ukrepe, ki se mogoče na prvi trenutek zdijo nenavadni, ampak mi smo v nenavadnih razmerah, spoštovani. V nenavadni situaciji in prav je, da odreagiramo kar se da čim bolj učinkovito.
Hvala.  Naslednji ima besedo poslanec Marko Bandelli.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Mi v stranki SAB glede teh amandmajev koalicije, ki so prišli, gre za uskladitev mnenja Zakonodajno-pravne službe, tako da mi tem ne nasprotujemo. Bolj se mi odpira vprašanje in mislim, da se odpira to vprašanje marsikomu, ki ni pravnik, ki ne razume točno za kaj točno to gre in bi rad malo bolj, da mi razložite točno ta 11. in 12. člen, ker tukaj res, pravzaprav 12. in 13., se opravičujem, ker tukaj ne razumem točno kaj dobrega bi lahko to prineslo. Tukaj je trajanje prekinitve kazni zapora se lahko zaporniku podaljšuje dokler obstaja razlog za prekinitev. Kdo to odloča kakšen razlog je pravi kakšen razlog ni pravi? Ali je to v rokah direktorja, on sam reče, da prekinemo, lahko tudi za več let. Se pravi, lahko prekinemo kolikor hoče, če vidi razlog v temu. Se pravi, tukaj nisem dobro razumel, da ne razumemo tudi ljudje, enostavni, takšni kakršen sem jaz in kot so ostali, ki poslušajo in ki sprašujejo točno kaj to pomeni.  Zdaj, ali je to ta zadeva tudi lahko morda napisana na roko ali pa za koga tudi, da bi prekinili to kazen, predvsem v 13. členu. To mi res ni jasno. Direktor zavoda za prestajanje kazni zapora lahko iz razloga preprečitve širjenja epidemije virusa. Kako lahko prepeči širjenjem, primer virusa, s tem, da odpusti enega iz zapora tri mesece prej kakor je zakonska… Na kakšen način, kje? Mislim, ali mi lahko to obrazložite, jaz tega ne razumem. Zdaj bi radi mi izpustili ven iz zapora določene ljudi prej, da ne bi, da bi preprečili, tukaj piše, da bi preprečili širjenje epidemije virusa. Kje? V zaporu? Se pravi, je treba v zaporu kontrolirati tisti, ki prihaja notri. Tukaj na vratih imamo vse, ki imamo ljudi, ki te prekontrolirajo, temperaturo, na letališčih, na postajah želez…, povsod kamor je treba, ki v zaporu, koliko ljudi je tam. Koliko ljudi je tam, ki bi morali kontrolirati paznike? Jih ni tisoče. Zaradi tega bi morali mi zdaj odpustiti ljudi šest mesecev prej kolikor zapade kazen zaradi tega. Jaz mislim, da je tukaj v ozadju kakšna druga zadeva, je interes, da se spusti marsikoga ven predhodno ali pa na tak ali drugačen način. Mislim tukaj bi rad malo, da mi razčistite ta pojem, ker me to zelo moti. Najbolj absurdno pa je razlog, da kazni zapora se s sproščanjem zapornih kapacitete zasleduje cilj preprečitve širjenja nalezljive bolezni in s tem da, ker ni kapacitet, se pravi, je premalo prostora notri in dajmo jih izpustiti ven. Pa kako? Se pravi, ker imamo premalo kapacitet v zaporih, dajmo jih spustiti šest mesecev prej ven. Ali je to rešitev? Ali nismo mi pred leti, se mi zdi, celo en zakon, ne vem, neka investicija je bila narejena ne vem koliko milijonov za nek nov zapor. Nič ni še štartalo, nič ni šlo naprej. Mislim, da je bilo to leta 2008, če ne grešim. 30 milijonov, če ne zgrešim, investicija za nek nov zapor. Poglejte, imam en spomin glede tega. Se pravi, bomo spuščali ljudi ven, ker ni prostora v zaporih. Ali pa bomo rekli, spuščamo jih ven, ker tako ne bomo dali možnost širjenja epidemije. Mislim, dajmo razumeti točno kaj hočemo s to zadevo. Jaz nič, saj pravim, ponavljam, nisem nič proti določenih reči niti amandmajev ali kar je, ampak samo obrazložite meni jasno, da razumem jaz in razumejo ljudje, ki nas gledajo kaj s tem hočemo doseči.  Hvala lepa.
Hvala.  Kot zadnji ima besedo mag. Dejan Kaloh.
Predsednik, hvala lepa za dano besedo.  Poglejte, kolegica Bah Žibert je bila dovolj jasna. To je zelo resna, smrtonosna kriza. 500 kilometrov od nas je epicenter te epidemije v Lombardiji. Jaz srčno upam, da bo zdaj enotnost koalocije, opozicije se tudi na tem odboru pokazala. Prej mislim, da je kolega Breznik vodil ravno Odbor za kmetijstvo, kjer so soglasno potrdili ta zakon o teh izrednih ukrepih, tako da, to je en tak, bi rekel, dobronamerni apel, ker dejansko ljudje zelo blizu nas umirajo in bog ne daj, da bi se to začelo tudi v Sloveniji zaradi tega, ker bi zdaj preveč / nerazumljivo/ ker bi rekel na nek način iskali dlako v jajcu ravno pri teh, naj v navednicah, preširoko zastavljenih ukrepih, ko sicer verjamem dobronamerno njihovo opozorilo gospa Heferle. Ampak poglejte, jaz mislim, da je tudi ministrica prej pa tudi verjetno bo še kaj povedala, opozorila tako na prostorsko stisko kot na pomanjkanje pravosodnih policistov. Tukaj je seveda tudi kolega Bandellija za razumeti na kakšen način se bo ta ukrep v praksi uvaja, pa vendarle poglejte, to je začasna prekinitev prestajanja kazni. Začasna. Že beseda implicirana to začasnost, potem gredo ti ljudje nazaj za rešetke. Ampak tudi tam so ljudje v, ne vem, če je kdo bil v zaporu ali pa imajo kakšne notranje informacije, tudi tam so ljudje zelo na kupu, v menzah in ne vem, na športnih igriščih, tako da, ta ukrep gre v bistvu v tej smeri kot vsi drugi, se pravi, da se onemogoči zbiranje večje skupine ljudi, ker mogoče je že kdo notri okužen med zapornike, ni toliko poanta, če bo kakšen obiskovalec prišel okužen, kaj če je že notri kdo okužen in bo to potem šlo zelo hitro naprej, tako da ta začasen ukrep v zvezi s prestajanjem zaporne kazni je povsem na mestu. Je pa res, da je zdaj nekako v javnosti se zbuja oziroma se izpostavlja zgolj zdaj ta segment, to je zdaj vrsta teh ukrepov v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi administrativnimi ukrepi, tako da, še enkrat spomnimo, da predlaganima amandmajema Zakonodajno-pravna služba ni imela nobenih pripomb, tako da jaz tukaj res mislim, da zdaj po odgovorih s strani pristojnega ministrstva, da boste potem opozicijski poslanci tudi na nek način zadovoljeni, da potem res še enkrat apeliram na to resno krizo, ki jo zdaj aktualna Vlada res pospešeno ustavlja glede na to, da prejšnja ravno ni bila učinkovita, prej nasprotno, tako da, bodimo konstruktivni pri resnih stvareh.  Hvala.
Za dopolnitev svoje razprave se je javila še poslanka Tina Heferle.
Hvala. Bom čisto kratka.  Rada bi se odzvala na izvajanje kolega Kaloha, ki je omenil nevarnost, da bi že zdaj bili kakšni zaporniki v zaporu in bi bili okuženi. Ja, to je nevarnost, ampak potem bi moral biti zakon oziroma ukrep zastavljen tako, da se zagotovi odstranitev teh zapornikov. Tukaj v zakonu ni navedeno kdo bo dobil ta odpustek, pa tudi če zasačen. Stvar bi bila malo bolj sprejemljiva, če bi bila zastavljena tako, da bi se zamrznilo izvajanje zaporne kazni za okužene zapornike. S tem bi zagotovili tako varstvo njihovega zdravja kot tudi varstvo zdravja preostalih zapornikov, ki bi bili zdravi in ki bi pač lahko ostali v zaporih. Morda kakšen komentar ministrstva za to.
Hvala.  Preden dam besedo predstavnikom ministrstev, bi imel samo še jaz eno vprašanje.  Glede vseh teh prekinitev prestajanja kazni in glede pozivov na prestajanje kazni me zanima, kako bo to urejeno za tiste tujce, ki že danes prestajajo kazen. Ali bodo prav tako odpuščeni iz zapora? Vemo, da bodo težave verjetno pri izročanju teh zapornikov matične države. Vemo, da večina sosednjih držav je že ali pa še bo zaprla svoje meje.  Potem bi pa še prosil za stališče ministrstev do oziroma Vlade do predlaganih amandmajev, ki so jih predlagala, ki jih je predlagala zbornica odvetnikov in ZZZS. Hvala.  Besedo dajem državni sekretarki na Ministrstvu za javno upravo, Urški Ban.
Urška Jurman
Najlepša hvala gospod predsedujoči za besedo. Najprej lep pozdrav vsem poslankam in poslancem tudi z moje strani.  Morda čisto kratek moj odziv. Gospod Verbič je ugotovil, d zakon, ki je pred vami danes, daje prvenstveno težišče na sodne zadeve, pa vendarle je v tretjem delu zakona urejanje tudi ukrepov v upravnih zadevah in drugih javnopravnih zadevah. Zakon torej poleg sodnih ureja tudi poslovanje v upravnih in drugih javnopravnih zadevah v katerih vodijo upravne in druge postopke upravni organi, naj si gre to za ministrstva, organi v sestavi ministrstva in tudi kot je gospod Verbič povedal, upravne enote. Potem so tukaj še drugi državni organi kadar izvršujejo upravno funkcijo, informacijski pooblaščenec, na primer razne samostojne agencije pa tudi občine in nosilci javnih pooblastil. Kar je gospod Verbič opozoril, mi smo s strani ministrstva z vsemi naštetimi v kontaktu, posebej z upravnimi enotami in tudi občinami navodila, priporočila, delovanje, način delovanja v teh danih trenutnih kriznih razmerah usklajeno z ministrstvom, se določa in ta komunikacija, ki je trenutno zelo intenzivna, redno poteka.  Kar se tiče nujnih zadev, ki so bile tudi omenjene. Roki za stranko in tudi organ se prekinejo kadar gre za nujno zadevo. Se pravi, zadevo v katerih je treba nujno izvesti postopek oziroma odločiti kjer je ogroženo življenje in zdravje, kjer je ogroženo premoženje večje vrednosti, javna varnost, javni red, uveljavljanje pravic od katerih je odvisno preživljanje oseb, drugi postopki od katerih je odvisno delovanje države. Nujne zadeve, ki jih je treba izvesti zaradi učinkovitega izvajanja oblasti, za dosego namena zakona so na primer inšpekcijske zadeve, če je ukrepanje nujno, nekatere izvršilne zadeve, če bi bile povezane z nujno izvršbo večjih zneskov, kjer bi dolžnik s svojim ravnanjem preprečil izvršbo in oškodoval državo, lahko tudi za tujsko oziroma migrantske zadeve, če bi bilo treba izdati upravni akt in ga izvršiti. To mislim, da je pojasnjeno s tem v zvezi s tem členom, ostalo pa mislim, da bo ministrica še za ta drugi del odgovorila, če je pa še kaj, sem pa še na razpolago.  Hvala lepa.
Izvolite. Besedo ima ministrica za pravosodje.
Lilijana Kozlovič
Hvala.  Bom najprej odgovorila na zastavljena vprašanja, pa bi se potem na koncu opredelila še do amandmajev LMŠ, odvetniške zbornice pa ZZZS.  Torej najprej glede 9. člena, torej kateri so tisti organizacijski ukrepi, ki naj bi jih Vlada, se pravi, tisti dodatni ukrepi, ki bi jih Vlada imela kot pooblastilo, ki bi jih lahko sprejela. Torej v vsakem primeru v obrazložitvi je navedeno, da gre za organizacijske in druge podobne ukrepe, torej ne gre za nikakršne ukrepe kjer bi bilo potrebno sprejeti spremembo zakona, torej gre za organizacijske, se pravi, da drugače organizira delo na drugi lokaciji ali kakorkoli. Vemo, da tudi obstaja že sedaj možnost v zakonu, da lahko tudi znotraj državnih organov razporeja javne uslužbence, bo pa v pripravi je zakon, da se lahko tudi širše, da se lahko razporeja v širši javni upravi, kajti dogajalo se bo to, vidimo, tudi govorim zdaj za pravosodje, vedno več je pozitivnih okuženih in bo potrebno nekako zagotavljati opravljanje nujnih nalog, tako da bo potrebna na ravni vlade verjetno sprejemati ukrepe s katerim bomo te nujne naloge tudi med zaposlenimi lahko sploh opravljali.  Glede tretjega odstavka 6. člena je gospa Urška Ban razložila. Sedaj kar se tiče ukrepov glede ZIKS, torej gospod iz Levice je spraševal. Vrsto ukrepov smo sprejeli. Zavedati se moramo nekaj, da gre res tukaj za posebno kategorijo ljudi, so v različnih osebnostih okoliščinah. Veliko ljudi je tudi na različnih antidepresivih in podobno. Vsak ukrep, ki se sprejme, ker so to osebe, ki so zaprte, ima lahko za posledico, pa se je tudi že dogajalo, lahko velike izglede, nepredvidljiva ravnanja s čimer ogrožajo zdravje in življenje znotraj in tudi samih pravosodnih policistov. Pravosodnih policistov imamo izjemno malo. Trenutno, se pravi ukrepe, ki smo jih sprejeli, obiskov ni že kar nekaj časa, mislim, da je bilo 12. že sprejet ta ukrep, lahko pride samo odvetnik, ki za steklom govori z zapornikom. Zato ker ni stikov, so seveda še bolj prizadeti obsojenci, tako da smo nabavili vrednotnice, da se lahko pogovarjajo, dejstvo pa je, da imamo sedaj na tak način lahko pokličejo kamorkoli, da jim vsaj to omogočimo. Imamo veliko več tudi socialnih sodelavcev, ki pridejo v zapor zato, da blažijo stiske teh ljudi, ki so v zaporih. Vedeti moramo, da so zapori, imamo nedopustno število v sobah zaradi tega in tudi kršimo ta pravila. Iz tega naslova tudi že plačuje Republika Slovenija odškodnino, zato se gradi zapor na Igu pa še en zapor se gradi, ampak to bo v letu 2021 je predvideno, da bo to zaključeno. Tako da, mi dnevno, Ministrstvo za pravosodje vsak dan sproti preverjamo kakšno je stanje, kaj se pravzaprav dogaja. Trenutno imamo v Celju enega inštruktorja, ki je bil med zaporniki, je pozitiven in imamo 8 zapornikov, ki jih je potrebno izolirati, to pomeni, da mora vsak imeti svoj prostor, kar pomeni še dodatno zmanjšanje že tako težavnih kapacitet. Na primer, v Ljubljani imamo zelo veliko stisko iz razloga, ker je tukaj veliko število pripornikov, vemo da ravno zaradi migrantske situacije je teh ljudi še več. Pripornikov se ne da razporejati, lahko obsojence prerazporediš, ampak za obsojence prerazporejanje pomeni izjemen nemir tako za tistega, ki se ga prerazporedi kot tja kamor pride. Še enkrat poudarjam, gre za res posebne kategorije ljudi, za eno tako posebno specifiko.  Režim pozivanja na zapor, se pravi, zaporne kazni. Vedeti morate, pa odnose žrtev. Vedeti morate, da že sedaj v zakonodaji obstaja, da tisti, ki so nevarni, so v priporu in tukaj zadeve v teh postopkih postopki niso prekinjeni, ampak tečejo, tako glede preiskav kot tudi glede, če so obsojenci, zato da se potem ta postopek zaključi. Tako, da z vidika teh oseb, ali bo taka oseba šla na prestajanje kazni ali ne, ko gre za take osebe, ki so storile tako kaznivo dejanje, tukaj so že, torej govorim, so že v instituciji, tako da žrtev tukaj v nobenem primeru ne bo ogrožena.  Glede tujcev, ki so v zaporih, torej ali se bo njim prekinilo prestajanje. Na splošno, če lahko rečem, glede prekinitev. Torej prekinitev do sedaj je bila samo iz taksativno naštetih razlogov, ki jih je prosil obsojenec. Gre za neke osebne okoliščine kot je na primer smrt v družini, bolezen in podobno in že tukaj je direktor zavoda vedno presojal se elemente ali so izpolnjeni vsi pogoji, da taka oseba lahko gre na prekinitev in tako bo tudi sedaj. Če ste prebrali obrazložitev, je zelo jasno napisano kaj vse mora storiti. Prepričana sem in verjamem, se pravi, upoštevati mora tudi žrtev. Žrtev ima tudi pravico, da kadarkoli lahko vpraša ali bo prekinjena kazen ali bo predčasno odpuščen in se mora institucija posredovati torej vse te podatke.  Rečeno je bilo, kako bomo preprečili, da se prepreči okužbe.   (nadaljevanje) To sem povedala. Torej, mi moramo vsakega od teh izolirati. Največjo težavo nam predstavljajo naši pravosodni policisti, ker jih nimamo, preprosto jih nimamo in ne moremo. Recimo v Kopru jih je že tako permalo. Premestimo jih lahko ta trenutek na razdalji 70 kilometrov, tako da upam, da bo ta zakon čim prej sprejet, da lahko to prerazporejanje naredimo, pa tudi, da bo ta dopusten ukrep, da nam lahko pomaga policija ali pa vojska, če bo potrebno, se pravi, drugi varnostni organi, imamo primere, ko imajo pravosodni policisti okužene oziroma pozitivne znotraj družine in so taki pravosodni policisti doma, tako da je teh primerov kar nekaj.  Kar se tiče tujcev, če bodo izpuščeni, ker je bilo vaše vprašanje. Torej, če ne bo pogojev, da to osebo varno predamo drugim organom, če jih ne moremo spustiti, v takem primeru ne bodo izpuščeni, se pravi, se bodo popolnoma vsi vidiki tukaj preverili.  Potem je bilo vprašanje glede stečajev, da se tukaj razmišlja predvsem, da se varuje kapital. Potrebno je pravilno razumeti to določbo, ki je dana. Torej, mi smo dali predsedniku Vrhovnega sodišča, da ne suspendira, torej ne sme suspendirati tri primere, ki sem jih prej naštela, za ostale zadeve pa predsednik Vrhovnega sodišča sam odloča in oceni ali se bo tam postopek peljal ali se ne bo peljal. Torej ne pomeni, da smo to že avtomatsko izključili. V zakonu te izključitve avtomatsko ni. Sem odgovorila glede tega? Tako. Pripravljamo pa to odredbo skupaj s predsednikom Vrhovnega sodišča, mu pomagamo z našo strokovno pomočjo pa seveda tudi sodišča zato, da bo res ta odredba taka, da bo zagotavljala, da vse te nujnosti bodo izvedene.  Naj še zraven povem. Pripravlja se tudi za, ko ste govorili recimo, da so stiske, da nimajo ljudje denarja. Res je, veliko teh stisk je. Vlada to že naslavlja. Trenutno poteka na Vladi sprejemanje zakona s katerim se bodo odložila vračila kreditov, plačevanje prispevkov, sledil bo pa nov zakon v katerem se bo vsem kategorijam prebivalcev, ki so kakorkoli v težjih materialnih pogojih zaradi tega, sprejelo tudi interventni zakon in tudi predsednik je včeraj naslovil, predsednik Vlade pozval vse, ki zaznajo kakorkoli kje je kakšna težava iz tega vidika, da to posredujejo v kabinet predsednika zato, da res lahko naslovimo vse take primere. Dejstvo je, da trenutno sprejemamo tiste najnujnejše ukrepe, dodatni ukrepi pa seveda sledijo.  Če se opredelim do, ja še to, razkorak med obrazložitvijo in pa samimi členi, glede videokonference. Res je, prvotno je bila videokonferenca v samem tekstu in s tem se bom tudi opredelila do amandmaja Odvetniške zbornice. Za tak ukrep ni potrebno določbe zakona, ker gre za tehnični ukrep in ga lahko odredijo in ga lahko tudi izvedejo, tako da ni potreben ta amandma, torej se ne strinjamo, da se ta amandma vloži.  Opredelim naj se tudi do Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Tukaj gre samo za eden izmed primerov upravnega postopka, če bi sprejeli te amandmaje, pomeni da bi morali za vsa področja, na primer, na nas so se obrnili tudi že iz kmetijstva, pa smo povedali, da ni potrebno. Tukaj gre za stvar razumevanja upravnega postopka, pravilno obrazložitev, razumevanja nujnih zadev in se skozi to splošno določbo vse upravne postopke, ki imajo tudi posebne določbe pa tudi vse druge javnopravne zadeve da obrazložiti in tudi izpeljati.  Glede predloga LMŠ, da se ne prekine kazni tistim in pa tudi   (nadaljevanje) pozivanje na prestajanje zaporne kazni tisti, ki so nad pet let ali več. Tudi tega ne podpiramo.  Glede samega pozivanja sem torej že prej povedala, da za tiste osebe, ki dejansko predstavljajo grožnjo, je v zakonu že sedaj drugačna določba, naj pa povem, da tudi za tiste, ki so storili kaznivo dejanje nad pet let, tudi osem let in več, se včasih odloči sodišče, da na odprtem oddelku, torej odprt režim prestajanja kazni. Menimo, da torej to ni potrebno, da je že 80, 90, da gre za osebe, ki so več ali manj že 80 ali pa 90 % kazni prestale in gre torej za vse te vidike, ki jih mora upoštevati direktor o katerih sem prej govorila, ko se odloča za tako prekinitev kot tudi za predčasen zaključek zaporne kazni. Tako, da ne podpiramo vloženih amandmajev.  Hvala.
Hvala ministrici za dodatne obrazložitve.  Ugotavljam, da želje po razpravi ni več, zato zaključujem razpravo.  Prehajamo na glasovanje o posameznih predlaganih amandmajih.  Na glasovanje dajem amandma k 1. členu zakona poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Na glasovanje dajem amandma istih predlagateljev k 3. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Na glasovanje dajem amandma k 4. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Na glasovanje dajem amandma k 5. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 6. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 8. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na glasovanje dajem amandma k 9. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  K 10. in 12. členu imamo dva amandmaja k posameznim členom, zato bomo najprej glasovali k 10. členu o amandmaju poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus. V kolikor bo ta amandma sprejet, je amandma Poslanske skupine LMŠ brezpredmeten. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (3 člani.)  Ugotavljam, da je amandma k 10. členu poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus sprejet, zato je amandma   (nadaljevanje) Poslanske skupine LMŠ k 10. členu brezpredmeten.  Prehajamo na glasovanje k 12. členu, glasujemo o amandmaju poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Sedaj pa prehajamo na glasovanje amandmaja Poslanske skupine LMŠ k 12. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (7 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Sedaj pa prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Glasujemo. / oglašanje iz ozadja/ Prekinjam glasovanje. Tako, tako.  Za obrazložitev glasu ima besedo poslanka Tina Heferle.  Izvolite.
Hvala lepa.  V Poslanski skupini LMŠ res večino ukrepov s tega zakona podpiramo, ker so racionalni in razumni in potrebni. V izvajanju ministrstva oziroma v obrazložitvi gospe ministrice pa nisem zasledila zadostnih argumentov ali pa razlogov za to in pa pojasnil, kako bo recimo direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora odločal in izbiral med posameznimi obsojenci kdo bo šel domov, kdo ne, ali bodo to bolni zaporniki ali bodo to zdravi zaporniki. Nekako se je sklicevala gospa ministrica na obrazložitev, ki je v zakonu, pa vendar obrazložitev je nezavezujoč del zakona. Če bi želeli bolj natančno opredeliti ves ta postopek, bi bilo treba to navesti v normativnem delu zakona, torej v samem členu. Dovolj bi bilo morda že celo neka določba oziroma pripis, da podrobnejši postopek in za izvedbo tega člena določa kakšen podzakonski akt, pa tudi tega ni, tako da tukaj je vseeno arbitrarnost direktorja Zavoda za prestajanje kazni morda preširoko zastavljena in tukaj res se žal ne moremo strinjati s tem, s to ureditvijo. In pa tudi z razlogi oziroma z obrazložitvijo gospe ministrice, ki je navajala, da tako ali tako so vsi zaporniki oziroma priporniki oziroma obsojenci, ki so nevarni, so tako ali tako že v priporu, in da je naš amandma nesmiseln kot tak. Moram tukaj izraziti svoje nestrinjanje. Vemo, da priporni razlogi so trije, eden izmed njih tudi, damo begosumnost, kar še ne pomeni, da nekdo, ki ni begosumen ali pa, ki je begosumen, ni nevaren kot obsojenec. Tako da, po našem mnenju so ti ukrepi res nekoliko nepremišljeni in morda nedodelani dovolj, da bi jih lahko kot take podprli. Žalosti nas, da s tega razloga ne moremo podprti celotnega zakona, kljub temu, da se z večino ukrepov strinjamo, ne bomo nasprotovali temu zakonu, bomo pa se pri glasovanju vzdržali.  Hvala.
Hvala poslanki.  Za obrazložitev glasu se je javil še poslanec Dušan Verbič.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsednik.  Moram priznati, da obrazložitev ministrice za pravosodje me je v celoti zadovoljila, kajti ne samo kar se tiče, kje je bilo težišče govora v sami predstavitvi poslanke, nobenega govora ni bilo vezano na Ministrstvo za pravosodje.   (nadaljevanje) Sam ocenjujem tako kot ima predsednik Vrhovnega sodišča določena pooblastila s tem zakonom, ocenjujem da tudi Direktor zavoda za prestajanje kazni ima določena ključna pooblastila in to kar sem tudi uvodoma v svoji razpravi že nakazal, menim da ne bo prišlo do nobenih zlorab in tako v prvem kot drugem primeru bodo zelo odgovorno presojali v katerih fazah samega procesa ali pa, če se gre na konkretnega, ki bo prestajal zaporne kazni, da bo to skrajno odgovorno in tudi skrajni ukrepi teh oseb, ki vodijo te ustanove, ki so sila pomembne. Seveda podpiram v celoti predlog zakona.  Hvala lepa.
Hvala.  Naslednji ima besedo za obrazložitev glasu poslanec Željko Cigler.
Hvala lepa. Hvala lepa gospe ministrici za odgovore, ki jih je dala na moja zastavljena vprašanja.  V imenu Levice bom predlog zakona podprl. Opozoril bi samo še na eno zadevo. Pred to krizno situacijo je veliko ljudi v Sloveniji ni imelo ne obveznega zavarovanja in ne dopolnilnega zavarovanja. Zaradi tega dajem pobudo koaliciji, da se tukaj, ne vem, ali se pripravi dopolnilo k temu zakonu, ampak potrebno je poskrbeti za zdravstveno varstvo vseh ljudi, tudi tistih, ki zdaj ti dve zavarovanji nimata sklenjeni in je dejansko situacija taka kritična, ki to zahteva.  Hvala lepa.
Hvala.  Besedo ima naslednja za obrazložitev glasu še poslanka Anja Bah Žibert.  Izvolite.
Hvala lepa.  Mi seveda podpiramo v Slovenski demokratski stranki predlog zakona. Zdaj, kdorkoli je v tej dvorani dobrohoten, je lahko slišal odgovore ministrice in tudi nas je lahko potolažil pri tistih stvareh, ki so morda res nekoliko problematični. Ampak kot je bilo rečeno, direktorji za prestajanje kazni so že zdaj lahko odločali o nekaterih izpustih oziroma začasnih odhodih, pa smo jim zaupali. Pa smo jim zaupali pa ni bilo tukaj nikoli nobenega govora ali ravnajo profesionalno ali ne ravnajo profesionalno. Ali zdaj na enkrat bi pa kar dvomili v njihovo profesionalnost? Jaz se s tem ne strinjam, zato pač verjamem, da so ukrepi nujno potrebni, da rešujejo situacijo, začasno situacijo v državi, in da bomo tudi s tem pomagali pri preprečevanju širjenja smrtonosne bolezni, spoštovani, smrtonosne.  Hvala lepa.
Hvala.  Vidim, da ni želje po obrazložitvi glasu, zato prehajamo na glasovanje o vseh členih zakona skupaj. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da so členi sprejeti.  S tem zaključujem to drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora.  Predlagam, da odbor Državnemu zboru o obravnavi te točke poroča pisno. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)  Zato zaključujem to točko dnevnega reda in današnjo sejo odbora.  Hvala.