35. nujna seja

Odbor za finance

19. 3. 2020
podatki objavljeni: 19. 3. 2020

Transkript

Začetku 34. nujne seje Odbora za finance. Nisem prejel nobenega obvestila, da bi bil katerakoli članica ali kdorkoli član odbora bil zadržan in in se seje ne bi mogel udeležiti.  Na seji pa kot nadomestna člana nastopata oziroma se seje udeležujeta poslanec Igor Peček na mesto poslanke Andreje Zabret iz poslanske skupine Lista Marjana Šarca in poslanec Tomaž Lisec na mesto poslanca enega, ki je uvrščen iz Slovenske demokratske stranke, niso poimensko navedli. Torej poslanec Tomaž Lisec, nadomešča enega iz SDS, bomo odkrili med sejo kateri je tisti anonimnež. Gospoda Širclja, se opravičujem, sem spregledal. Gospod Šircelj je vmes postal minister in ga danes ni na seji.  Potem imam še dve pooblastili, in sicer gospod Bojan Podkrajšek, nadomešča poslanca, nekdanjega poslanca Anžeta Logarja iz poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in pa poslanec Soniboj Knežak nadomešča poslanca Janija Prednika iz Poslanske skupine Socialnih demokratov.  S sklicem seje ste prejeli dnevni red. V poslovniškem roko nisem prejel predlogov v zvezi s spremembami dnevnega reda, zato ugotavljam, da je določen tak dnevni red, kot vam je bil poslan s sklicem. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. Preden to storimo imamo še eno pooblastilo, in sicer poslanec Matej Tašner Vatovec nadomešča poslanca Primoža Siterja iz Poslanske skupine Levica.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH NA JAVNO FINANČNEM PODROČJU. Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora pa je na 62. seji 18. marca letos sklenil, da se ta predlog zakona obravnava po nujnem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. Prejeli smo tudi dodatno gradivo k temu predlogu zakona, in sicer mnenje Zakonodajno-pravne službe z današnjim dnem, se pravi z 19. 3. 2020, pripombe Agencije za trg vrednostnih papirjev, z dnem 18. 3. 2020, pripombe Notarske zbornice in pripombe Odvetniške zbornice Slovenije, Notarske zbornice od včeraj 18. 3. 2020 in Odvetniške zbornice od danes 19. 3. 2020. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Do zdaj so amandmaje vložile Poslanska skupina Levica, in sicer k 10., 11. in 13. členu predloga zakona, z dne 19. 3. 2020 in pa poslanske skupine koalicije SDS, SMC, NSi in DeSUS, in sicer k 1. členu za novi 1.a člen, 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 13. in k 14. členu predloga zakona, tudi z današnjim dnem.  Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Za začetek dajem besedo predstavnici Ministrstva za finance, to je državna sekretarka gospa Kristina Šteblaj.  Izvolite, prosim.
Kristina Šteblaj
Lepo pozdravljeni, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci. Žal vas ne morem gledati, bom zelo na kratko predstavila osnovne ideje Vlade, ki jih želi zasledovati s tem zakonom. Pripravljen je, vemo zaradi posledic, zaradi odpravljanja in čim boljšega blaženja posledic epidemije, nalezljive bolezni COVID-19. Predlagamo nabor ukrepov na javno finančnem področju, saj ocenjujemo, da je v tem času izredno pomembno, da država s pozitivnimi ukrepi prisluhne potrebam podjetnikov, podjetij, ki bodo zaradi posledic epidemije utrpeli škodo na poslovnem področju. Vlada predlaga nekatere ukrepe, da se jim poslovanje v teh težkih časih olajša in s predlogom se ustvarjajo tudi nujne zakonske podlage, da se v okviru državnega proračuna omogoči zagotavljanje zadostnih sredstev za financiranje ukrepov, ki bodo sprejeti s ciljem zajezitve epidemije in lajšanja posledic te epidemije. Zakon predvideva sprejem ukrepov v več sklopih. Tako jih bom razdelila, ker mislim, da bo najbolj razumljivo.  V prvi vrsti so to ukrepi za administrativno zavezancev za davek, ter administrativno razbremenitev poslovnih in javnih subjektov v povezavi s predložitvijo letnih poročil. Predvidevajo pa se tudi nekateri ukrepi za finančno razbremenitev zavezancev za davek.  Poseben sklop ukrepov je namenjen tekočemu zagotavljanju finančnih sredstev za nujne namene, se pravi nabavo zaščitnih sredstev in vsega kar zraven sodi pri izvajanju nalog zajezevanja epidemije. In teh sredstev v pripravi proračunu države ni bilo mogoče načrtovati, ker se za tako situacijo v kateri smo takrat še ni vedelo. Dosedanji ukrepi Vlade za zajezitev epidemije virusa so bili usmerjeni predvsem v omejitev javnega življenja. S tem pa se je neposredno poseglo tudi na področje poslovanja poslovnih subjektov in posledično na izpolnjevanje davčnih obveznosti. Ukrepi po tem zakonu sledijo že sprejetim vladnim odredbam, tako da se zavezancem za davek in poslovnim subjektom omogoči daljši čas za varno pripravo podatkov in oddajo obračunov, na način, da je čim manj socialnih stikov tudi pri teh pripravah. Vemo, da priprave vseh poročil zahtevajo sodelovanje velikega števila ljudi običajno tudi v podjetjih.  Posledično se zamikajo skrajni roki za sestavo informativnega izračuna dohodnine za leto 2019 s strani naše finančne uprave in roki za vložitev napovedi za odmero dohodnine, če zavezanec informativnega izračuna ne prejme. Ta rok, se pravi za vložitev napovedi bo potekel konec avgusta leta 2020.  Zaradi razglasitve epidemije in sprejetih ukrepov se nastanek negativnih posledic predvideva tudi pri izvajanju poslovnih dejavnosti. To gre zlasti na vpliv na obseg doseganja dohodkov poslovnih subjektov v času trajanja dnevnih okoliščin. Takim subjektom ta zakon omogoča lažje pogoje za spremembo predhodne akontacije in lažje uveljavljanje odloga oziroma obračuna plačevanja davčnih obveznosti. Za nemoteno izvajanje ukrepov vezanih na epidemijo bo treba v državnem proračunu v zelo kratkih rokih zagotavljati zadosten obseg sredstev. Ker kot že omenjeno tega v pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati, se Vladi za obdobje trajanja epidemije, se pravi za zelo omejeno obdobje daje večja pooblastila za prerazporejanje pravic porabe v okviru sprejetega proračuna države. S tem zakonom se določa tudi zadržanje izvrševanja posameznih ne nujnih izdatkov v državnem proračunu za več kot 45 dni, kot je to sedaj določeno z Zakonom o javnih financah, in sicer do sprejema rebalansa proračuna države za letošnje leto. Na ta način želimo v kar največji meri sredstva za odpravo posledic te epidemije zagotoviti v okviru že sprejetega proračuna, se pravi v obsegu izdatkov, ki so trenutno že namenjeni v okviru državnega proračuna.  V izogib težavam s pripravo letnih poročil pa se podaljšujejo tudi roki za predložitev zaključnih računov in letnih poročil.  Za zaključek samo to, da pač se Vlada zaveda, da je v teh časi pomembno, da skupaj in ažurno spremljamo ter izvajamo vse aktivnosti za prilagajanje trajanja ukrepov za zajezitev te epidemija, saj s tem upamo pozitivno vplivamo na družbeno klimo v državi. Hvala lepa.
Hvala gospa državna sekretarka. Naslednji dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospa Lenča Arko Fabjan, izvolite.
Lenča Arko Fabjan
Hvala za besedo. Predlog zakona je eden izmed zakonov s katerim se omogočajo ukrepi na podlagi posledic epidemije nalezljive bolezni, zato smo v uvodu našega pisnega mnenja predlagali poenotenje opredelitve trajanja samih ukrepov z opredelitvami v drugih zakonih, ki so ravno tako v zakonodajnem postopku. V nadaljevanju pa smo se osredotočili na posamezne konkretne predlagane rešitve in v mnenju smo podali tudi konkretne pripombe predlaganim določbam, in sicer tako z vidika jasnosti, določnosti kaj je potrebno dodati v zakonsko besedilo, kot tudi kaj je potrebno opustiti. Opozorjeno je bilo tudi na razmerje med zakonsko in podzakonsko ureditvijo, ker določbe predvidevajo tudi napotitev na podrobnejše podzakonsko urejanje in sicer smo pri tem poudarili, da mora zakon vsebovati vsebinske kriterije za podzakonsko urejanje, to izhaja iz Ustave 153. člena, ki ureja hierarhijo upravnih aktov in v zvezi s tem smo opozorili tudi na 120. člen Ustave, ki določa vezanost upravnih organov na zakon. Opozorjeno pa je bilo tudi na načelu delitve oblasti in na to, da akti Vlade Republike Slovenije ne morejo imeti pravnega učinka na zakon. Na podlagi našega mnenja so bili pripravljeni tudi amandmaji štirih poslanskih skupin in kolikor smo jih pač v tem času, ki nam je bil na razpolago in za pregled amandmajev in pač za pripravo mnenja ugotovili, v glavnem, sledijo našemu mnenju, se bomo pa potrebi oglasili pri obravnavi posameznega člena in amandmaja.  Hvala.
Hvala gospa Arko Fabjan.  Gospe in gospodje, članice in člani odbora! Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)  In zdaj, gospe in gospodje, prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih na podlagi pregleda amandmajev, ki ste ga prejeli na vaše klopi.  V razpravo dajem 1. člen in amandma k 1. členu, ki so ga vložile poslanke skupine koalicije. Kdo želi razpravljati? Besedo ima poslanec Luka Mesec.  Izvolite prosim.
Hvala za besedo in lep pozdrav!  V Levici seveda popolnoma podpiramo odloge davčnih plačil akontacij dohodnine in podobno. Ti ukrepi so v tem času seveda potrebni. Kot je predstavnica ministrstva povedala, je namreč zaradi ustavitve javnega življenja in dobršnjega dela podjetij prišlo enostavno tudi do zamrznitve delovanja njihovih finančnih služb, itd., kot tudi do izpada dohodkov teh podjetij, zato je edino pravilno, da Vlada v tem smislu omogoči odlog in obročno plačevanje, reprogram, itd.  Imamo pa problem v tem zakonu in to je ta drugi del, ki govori o prenosu pooblastil za razpolaganje s proračunom iz Državnega zbora na Vlado. Tukaj je pa stvar sledeča. Naša ustavnopravna delitev pravi naslednje. Državni zbor je tisti, ki postavi okvir, ki je proračun. To je politični okvir, to je finančni okvir znotraj katerega seveda Vlada po Zakonu o javnih financah po 40. členu ima določen manevrski prostor, lahko posega v programe za 20 %, v glavne programe za 10 %, v politike za 5 %, ne more pa s proračunskimi postavkami delovati popolnoma svobodno. Glede tega imamo dva zadržka, da bi oziroma imamo več zadržkov, da bi te pristojnosti popolnoma prenesli. Prvi je, da se s tem ta ustavnopravna delitev podre. Okvira ni več, Vlada ima povsem proste roke z razpolaganjem s proračunom in na ta način postane njena poraba oziroma njeni rezi popolnoma nepregledni, brez opozicije in brez nadzora Državnega zbora.  Drug problem, ki ga imamo s tem je, da se je Vlada očitno odločila, da bo krizo financirala z nekakšnim prerazporejanjem proračunskih sredstev oziroma drugače rečeno, z rezi na nekaterih postavkah, da bi pridobili sredstva za postavke kjer bo denarja zmanjkovalo, seveda predvsem trenutno zdravstvo, zaščita in podobno, ampak kot sem že Andreja Širclja na Svetu za nacionalno varnost zadnjič opozoril, to je neke vrste novi ZUJF. Vlada si je že zdaj rezervirala 400 milijonov evrov, ki bi jih prerazporejala. Treba je pa vedeti, da bo zaradi gospodarskega mrtvila ta kriza bistveno hujša od 400 milijonov evrov. Jože P. Damjan je, recimo, rekel, da bo glede na velikost šoka in možnost padca BDP celo do 15 % morala slovenska vlada pripraviti ukrepe in likvidnostna sredstva v proračunu v obsegu okoli 15 % BDP, kar pomeni, da mora imeti slovenska vlada na razpolago nekje v uvidu tam 7 milijard in pol likvidnostnih sredstev. To je njegovo mnenje. Zadnjič smo se na svetu za nacionalno varnost pogovarjali o tem, kjer je tudi premier Janša povedal, da ne bo tako kot je zadnjič računal Umar, da naj bi se gospodarska rast v letošnjem letu zgolj prepolovila, ampak če gledamo izkušnje iz Hubeja na Kitajskem bomo videli, da je tam v enem letu gospodarska aktivnost vpadla za 25 %. Se pravi, BDP letos je za 25 % nižji od BDP lani. Kar pomeni, da če hoče Vlada to krizo zvoziti na nek normalen način bi bilo nujno, da izda državne obveznice in to čim prej, dokler so obrestne mere še nizke. Jaz sem že v torek k temu pozval na Svetu za nacionalno varnost. Obrestna mera takrat je bila okoli 0,5, ker pomeni da ob všteti inflaciji je obrestna mera negativna in da bi za obveznice, ki jih izdamo danes v desetih letih poravnali skupaj le nekje okoli 90 % vrednosti izdanih obveznic, če izdamo desetletne. Se pravi, zadolžujemo se po negativnih obrestnih merah trenutno še. Ampak kdor pač gre gledati stanje na trgih boste videli, da tako ZDA kot v Evropi obrestne mere rastejo in da se s tem prekleto mudi.  Sedaj pa prihajam k sklepni poanti. Skratka, problem, ki ga imamo s tem kar Vlada namerava s tem ukrepom narediti je, da namesto, da bi se zadolžila, namesto da bi izdala obveznice sedaj ko so pogoji ugodni, očitno razmišlja o prerazporejanju proračunskih postavk, kar pomeni, da bo treba drastično rezati na drugih proračunskih postavkah, kjer ni nobenih omejitev. In tukaj nastajata dva problema. Prvi je, da ni nobenih varovalk, da ne bo posegala v pokojnine, socialne transfere in tako naprej. Drugi problem je politično ideološki. Mislim, da nas vse nekoliko upravičeno skrbi, da bomo v Sloveniji pod Vlado, ki se odkrito zgleduje po, recimo, madžarskem režimu, videli podobno hiranje civilne družbe, neodvisne kulture, neodvisnih medijev in drugih, ki so pač trn v peti tej vladi in da bo ta kriza izkoriščena za nekakšen obračun ali pa stradanje ideoloških in političnih nasprotnikov oziroma tistih proračunskih uporabnikov, ki tej vladi idejno niso všeč. Zato je nujno, da ohranimo kontrolo Državnega zbora in da vladi ne damo kar tako čez noč neomejenih pooblastil, sicer so začasna, ampak ta začasnost bo lahko trajala tudi tri do štiri mesece. In kot piše v končni določbi 45 dni po koncu epidemije oziroma do predloga rebalansa. Naš predlog v Levici je in dali smo tudi amandma, ki ga bosta, če prav razumem, podprla tudi SD in LMŠ, da se država za namen financiranja kriznih ukrepov zadolži z izdajo desetletnih državnih obveznic, ki so trenutno še z negativnimi obrestnimi merami. In drugič, da ne dobi pooblastil za popolnoma svobodno rezanje proračunskih postavk. To je nevarno tako z gospodarskega vidika. Mi smo že tako v gospodarskem prostem padu in rezi v proračun bi tukaj naredili samo dodatno škodo, kot z vidika varovanja demokratičnih standardov. Namreč, ta kriza ne sme biti izkoriščena v ideološke ali politične namene katerekoli politične stranke, tudi če jeto vodilna stranka v vladi.
Hvala, gospod poslanec. Gospe in gospodje sedaj imamo še štiri prijavljene. Najprej je na vrsti poslanec Han, za njim poslanka Gregorčič, potem pa poslanca Horvat in Pavšič. Gospod poslanec, Matjaž Han, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa.  Spoštovani predsednik, državna sekretarka, dober dan, kolegice in kolegi! Najprej osebno in tudi stranka Socialnih demokratov se absolutno zavedamo težke situacije, ki je nastopila v tej družbi, pa ne govorim samo naši družbi, ampak govorim v svetovnih merilih. Tri dni, štiri dni sem tudi jaz vpet v delo Državnega zbora, govorim zato in sem pripravljen tudi naprej kot opozicijski poslanec delati, biti seznanjen in tudi pomagati pri nekaterih rešitvah, seveda zavedati se svojih omejitev kot opozicija. Upam, da ste koalicija in ta moment Vlada dojela in vidite, da opozicija v nobenem primeru ta moment ne igra tiste opozicijske vloge, ampak igra neko državotvorno vlogo in razumite, da vsi predlogi, ki jih ta moment delamo, so resnično dobronamerni. Nobenih odgovorov jasnih nimamo, ne vemo kaj se bo naredilo, kar danes naredimo je lahko jutri čisto drugače in verjetno je tudi pri vladi tako. Glede na to, da smo ta zakon dobili včeraj pet minut pred Kolegijem, jaz sem sicer včeraj predlagal, da bi imel ta zakon, da bi imeli sejo Državnega zbora jutri, da bi mogoče vsi skupaj malo prespali, malo preučili zgodbe, seveda moja želja ni bila uslišana, nič zato, zato sem tudi rekel, da bomo verjetno vlagali kakšne amandmaje, pa ne zaradi prestiža, ampak zato, ker tudi mi dobivamo dnevno telefonske klice, pobude ogorčenih ljudi, ki niso krivi za to situacijo in situacije so specifične, od, ne vem, 10-ih podjetnikov, 10 različnih specifičnih situacij, od 100-ih ljudi 100 različnih situacij, nni so na čakanju, drugi delajo in mislijo, da delajo neupravičeno. Tako, da situacij je ne broj in verjamem, da imamo težavo. Potem država, ki ima celo težavo z zaščitnimi sredstvi in če smo kritizirali prejšnjo Vlado, da ni bila pripravljena, upravičeno, potem se nam zgodi, da ne najdemo tovornjaka na poti iz Belgije ali iz kje v Slovenijo, kar se meni ne zdi logično, ker tovorna vozila vozijo in nekateri podjetniki dobivajo resurse v svoja podjetja, da mi ne najdemo tovornjaka z maskami, ali so nam ga ukradli ali je pa kaj drugega narobe, ampak to upam, da / nerazumljivo/ službe spremljajo. To je bil samo medklic.  Zakon, ki je ta moment pred nami, je verjetno potreben, verjetno ga bomo mogli v nadaljevanju še kdajkoli spremeniti in mi ga bomo podprli z amandmajem, ki ga je sicer vložila Levica, mislim, da na 10., 11. in 12. člen…
13.
Ja, 11. in ga bomo podprli, pa bom povedal zakaj. Ne zato, da ne bi zaupali Vladi, zavedamo, se da mora Vlada ta moment hitro odreagirati, ampak glede na to, da smo pripravljeni in smo dali roko tudi Vladi, da smo pripravljeni sprejemati nekatere odločitve skupaj, ne želim si, da bi tudi v tej krizi parlament na nek način suspendirali vseh odločitev. Mislim, da se parlament lahko sestaja, mislim, da parlament lahko hitro odločitve sprejema, to smo tudi dokazali iz včeraj na danes, dobili tak pomemben zakon. Danes imamo sejo in danes imamo tudi sejo parlament, če ste vedeli, da pri imenovanju Vlade je ta parlament, opozicija se tudi na takrat na klic vodje poslanske skupine SDS in tudi sami smo se odločili, da ne bomo razpravljali, da bomo na hitro imenovali Vlado, se mi zdi nepotrebno, da parlamenti pri takih odločitvah, kot gre za 400 milijonov denarja, ko gre za večje denarje suspendiramo in ima Vlada tukaj škarje in platno sama v rokah in lahko sprejema te razporeditve na takšen ali drugačen način. Zato jaz absolutno podpiramo, da se ti členi črtajo in da raje večkrat sedimo skupaj in odločamo o pomembnih zadevah in verjemite, da bo tudi Vladi lažje sprejemati odločitve, ki bo imela na nek način podporo opozicije in to smo v preteklosti tudi pokazali.  Kar se tiče zakonodaje, ki se bo verjetno potrebno sprejemati v tem času, ker če ne bo, in tukaj moram reči, da se, pa ne velikokrat, ampak z Lukom absolutno strinjam. Če ne bomo likvidnostnega denarja spravili v proces, v sistem, nam nobeni odloki, dragi moji, ne bodo pomagali. Ti odloki bodo pomagali samo, da mogoče za eno minuto ljudje so pomirjeni, počakajo, ampak težave so nakopičene. Ljudje nimajo od kje, predvsem podjetniki, ki se ukvarjajo z gostinstvom, ki se ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, ki se ukvarjajo s temi zadevami, ker jim je država onemogočila delo, hval bogu, ne bodo imeli kje te zadeve poplačati. Gradbeni sektor, jaz sem se pogovarjal z velikimi ljudmi, delovišča stojijo. Nekatere firme privat imajo 70, 80, 90 % delovišč zaprtih. Jasno. V Šmarjah pri Jelšah normalno, da nobeden ne more tam delati. V kritičnih oziroma v kritični infrastrukturi, nuklearki, v termoelektrarnah normalno, da nobeden ne more zraven priti pa delati zato, ker lahko zadeve okužimo in teh delovišč je / nerazumljivo/ in ta gradbeni sektor ta moment stoji. Na Darsu ni nobenih investicij ta moment in to se nam bo čez, bom rekel, mesec, dva, absolutno pokazalo. Tako da, zato še enkrat, mi smo pripravljeni sodelovati, zato nas prosim ne suspendirati pri teh zadevah. Jaz sem tudi z gospodom Vinkom Gorenakom govoril, vrata Poslanske skupine Socialnih demokratov so odprta za vse predloge, za vso komunikacijo in enostavno bi ne želeli, dolžnost naša je, da sodelujemo. Ker drugače se lahko hitro naredi tudi ena stvar, saj na konec koncev, mi imamo 108. člen naše Ustave, uredbe z zakonsko močjo, ker se Državni zbor zaradi izrednih razmer ne more sestajati in potem lahko predsednik Republike prevzame v bistvu oblast v tej naši državi. Jaz mislim, da toliko daleč enostavno še nismo. Moram tudi povedati, tudi če bi slučajno koalicija, jim zmanjka zaradi bolezni ljudi, da ne bi mogli imeti sklepčnost, verjemite mi, da smo takrat tudi mi opozicija lahko zraven in sklepčnost držimo in sodelujemo, samo ne nas, bom rekel, na tak način izključiti iz tega dela. Zato mi ta zakon podpiramo v vseh teh členih in podpiramo amandmaje, ki jih je vložila Levica.  Hvala lepa.
Hvala gospod poslanec.  Prejel sem še eno pooblastilo in sicer, poslanec Marko Bandelli nadomešča poslanca Franca Kramarja iz Poslanske skupine SAB.  Nadaljujemo z razpravo. Zdaj je na vrsti poslanka Monika Gregorčič, za njo poslanec Jožef Horvat.  Kolegica Monika Gregorčič, izvolite.
Hvala lepa za besedo in lep pozdrav sem!  Moram reči, da sem bila zelo vesela, ko sem slišala pred menoj poslanca vodje poslanske skupine Socialnih demokratov, njegovo konstruktivno razpravo, njegove besede o tem, da moramo stopiti skupaj. Vsekakor to zelo pozdravljam, kajti res so razmere takšne, da je potrebno dati na stran nek politični prestiž, nabiranjem političnih točk in podobne zadeve. Če kdaj, potem moramo zdaj stopiti skupaj.  Bi pa opozorila, da so razmere trenutno res izjemne, izredne in zato terjajo tudi nujne in izredne ukrepe, izredno ukrepanje. Zato SMC vsekakor podpiramo vse urgentne ukrepe, ki jih ta Vlada pripravlja za omilitev posledic epidemije, tako na gospodarskem kot na širšem družbenem področju. Namreč treba je vedeti, da v nekaj dneh od kar je Vlada prevzela delo, je bilo že pripravljenih mislim da štiri ali pet zakonskih interventnih predlogov.   Dobesedno je očitno, da se dela dan in noč. In sem tudi prepričana, da bo Vlada oziroma Ministrstvo za finance tudi vse predloge opozicije, ki so bili tudi že danes izpostavljeni, tako glede zadolžitev z novimi obveznicami kot druge zadeve, temeljito proučila. Ampak dejansko več kot to kar imamo danes tukaj se čez noč ne da napraviti. Zakon, ki je sedajle pred nami, ki ga v tej točki obravnavamo, gre za Predlog zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, pa ima nekako dva sklopa. Jaz bi posebej za naše podjetnike, fizične osebe oziroma gospodarske subjekte in druge subjekte, ki so zavezanih za oddajo letnih poročil, bi jih opozorila oziroma povedala, da ta sklop prinaša časovni odlog za dva meseca pri pripravi poslovnih in davčnih bilanc in pa tudi odlog davčnih obveznosti. Še posebej ta ukrep zelo toplo pozdravljamo in smo veseli, da je tudi vlada oziroma na pobudo, mislim da je tudi minister za gospodarstvo ta predlog izpostavil, samo ga zaznali tudi v naši poslanski skupini. Namreč, vemo, da sicer se ti obračuni lahko oddajajo elektronsko, pa vendar bi njihova priprava terjala zelo veliko aktivnosti zaposlenih v teh subjektih in to ravno v času do 31. marca, ko je najbolj kritičen trenutek za zajezitev te epidemije. Zato ukrep, seveda, podpiramo, da se za dva meseca ta rok preloži. Torej, oddaja bilanc do 31. maja.  Kar pa se tiče drugega vsebinskega sklopa, ki ga tudi ta zakon prinaša, to je večjih vladnih pristojnosti na finančnem področju, se pravi tudi glede proračunskih prerazporeditev, še enkrat poudarjam, gre za izredne razmere, terjajo izredne ukrepe. Naj samo spomnim, proračunska rezerva ob koncu mandata prejšnje vlade ob primopredaji je bila zgolj 10 milijonov evrov. In s prvimi nujnimi ukrepi je pač ta vlada z zamrznitvijo nekaterih transferjev oziroma plačil, zamrznitvijo izvajanje proračuna to rezervo tako rekoč čez noč povečala na 400 milijonov. In teh 400 milijonov ni za pomoč celotnemu gospodarstvu za sanacijo te celotne krize, ampak zgolj za zagotovitev finančnih sredstev za nakup nujne zaščitne opreme. Samo to bi poudarila in pojasnila, ker je bilo mogoče prejle napačno interpretiran ta znesek 400 milijonov. Se pa vsekakor zavedamo, da posledice te epidemije, te krize bodo izjemne. Danes jih je nemogoče oceniti. Lahko si samo predstavljamo, predvidevamo, da bodo tudi temeljito spremenile naše prihodnje navade, življenjske navade, tudi delovanje gospodarstva. Ampak naše življenje bo najbrž malce drugačno v prihodnjem obdobju. Hvala.
Hvala, gospa poslanka.  Gospe in gospodje, sedaj imamo takšno zadevo, najprej je na vrsti poslanec Horvat, za njim pa poslanci Pavšič, Bandelli, Vatovec, Pogačnik in tudi sam bom opravil razpravo. Tako da nadaljujemo. Besedo ima poslanec Jožef Horvat. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovana gospa državna sekretarka, gostje! Gotovo se v tej dvorani vsi strinjamo, da ga ni gospodarskega niti družbenega sistema, ki ga ne bi takšna pandemija, kateri smo priča, vrgla s stečajev. In pozdravljam ukrepe Vlade, ki je praktično v 100 urah, v 120 urah Državnemu zboru prinesla praktično pet interventnih ukrepov. To je prvi sveženj, poudarjam to je prvi sveženj interventnih ukrepov s katerimi želimo pomagati predvsem gospodarstvu. Vsaka pametna politika je politika, ki mora na nek način gospodarstvo držati v naročju. ne v tem smislu, da bi se vtikala in da bi vplivala na poslovno politiko gospodarskih družb, ampak, da bi gospodarstvu pomagala zaradi pandemije. Če pomagamo gospodarstvu, seveda to pomeni, da pomagamo tudi zaposlenim, njihovim družinam in tako naprej. In na tem mestu se želim ponovno zahvaliti tudi opozicijskim poslanskih skupinam, ki so doslej pokazale svojo konstruktivno državotvorno držo in prosim, da nimate prav nobenega občutka, da boste suspendirani ali kakorkoli, povsem normalno, naravno pa je, da koalicija gotovo Vladi bolj zaupa kot opozicija. To je najbrž nek askiom, o katerem ni potrebno imeti daljše razprave. In tui razumem amandmaje, ki so jih predlagali kolegi iz Levice in najbrž tudi vi razumete, da mi Vladi zaupamo in bomo podprli naše amandmaje, kar pa zdaleč ne pomeni kakršnegakoli suspenza opozicije v teh časih.  Želim poudariti tudi to, da gre za prvi sveženj ukrepov, Vlada sama je napovedala, da bo pripravila zakonske predloge, ki bodo pomagali sanirati škodo, ki jih bomo utrpele gospodarske družbe in posledično tudi zaposleni. Danes je nemogoče oceniti kakšna bo ta škoda, ne vemo kako dolgo bomo imeli opravka z epidemijo oziroma z izrednimi razmerami, ampak želim pa jasno sporočiti vsaj v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije-Krščanski demokrati, da nismo in ne bomo pozabili na gospodarske družbe, na zaposlene in na vse državljanke in državljane. In da bo država v okviru svojih pristojnosti in v okviru svojih finančnih zmožnosti pomagala po najboljši meri sanirati škodo, ki nastaja in bo še nastajala. Zavedamo se, imamo pred seboj tudi in predvsem malo gospodarstvo, slovensko in evropsko gospodarstvo sestavlja hrbtenica, ki je sestavljena iz malega gospodarstva. Tako, da imamo v mislih tudi espeje, mikro podjetja in tako naprej, ampak zdaj konkretno k zakonu. Ocenjujemo v Novi Sloveniji, da so ukrepi pravi, praktično predlagani zakon nima nobenih posledic za državni proračun, ne bo šlo za nobene odlive, tudi ne na druga javna finančna sredstva. Seveda rešitev tega zakona, rešitve iz tega zakona glede davčnih obveznosti pa bodo gotovo in definitivno imele likvidnostne posledice na državni proračun normalno zaradi zamika plačil dajatev. Obseg le-teh je odvisen od števila odobrenih vlog in njihovega skupnega zneska, gre pa za izredni oziroma začasni ukrep, ki bo v veljavi le za določeno obdobje zato pričakujemo, da se bo po končanem izrednem pojavu ta primanjkljaj skozi leto tudi nevtraliziral. S predlaganimi rešitvami se v prvi vrsti zasleduje ne bom vsega našteval, gospod predsednik, ampak v prvi vrsti se pa zasleduje olajšanje gospodarskim subjektom glede plačila davkov, saj zaradi izbruha krize, zaradi izbruha okužb to pomeni negativen vpliv te situacije na celotno slovensko gospodarstvo. Pri tem pa gre za rešitve, ki urejajo odziv države na krizno situacijo, kar pa nenazadnje predvsem pomeni, da bo država z izjemnimi ukrepi prispevala k ohranitvi, to je ključno, k ohranitvi poslovnih subjektov in s tem ohranila temelje za ponovno oživitev gospodarstva in rast po končanem izrednem pojavu okužb z virusom. Zavedamo se v Novi Sloveniji, da če bo gospodarstvu šlo dobro, bo šlo dobro vsem v tej državi. In v tem smislu bomo ukrepali, ko bomo snovali rešitve za blaženje posledic krize in za ponovno vzpostavitev slovenskega gospodarstva v dobro kondicijo, kot je bilo v času mogoče še mesec, dva nazaj. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Naslednji razpravljavec na vrsti poslanec Robert Pavšič, za njim poslanec Marko Bandelli. Kolega Pavšič izvolite.
Najlepša hvala. Ljudi je danes strah, ne samo bolezni, ampak tudi finančnih posledic, ki nastajajo zaradi tega, ko so doma in ko imajo več časa za razmišljati, kako bodo plačali kredite, kako bodo plačali stroške. In res je, kdor prvi da dvakrat da. Ampak rokohitrski ukrepi, čeprav so na prvi pogled lahko zelo pozitivni, imajo lahko pa tudi hude dolgoročne posledice. Danes in v teh dneh smo seveda vsi konstruktivni, kar pa ne pomeni, da ne bomo argumentirano kritični. 400 milijonov evrov za nujno zaščitno opremo, mislim, da je tukaj malo lapsusa nastalo, ker mislim, da 400 milijonov zaščitna oprema ne more biti tako draga, ampak verjamem, da ta sredstva potrebuje Vlada za obračanje oziroma za likvidnost in odpravo najbolj urgentnih pomanjkljivosti v sistemu.  Kar pa danes obravnavamo je zelo kompleksna materija, ki posega v še bolj kompleksen davčni sistem. Seveda pozdravljamo večino ukrepov iz zakona, ampak smo mnenja, da bi bilo hkrati potrebno ravno zaradi kompleksnosti vzeti si kakšen trenutek časa več za razmislek. Tako kot v Poslanski skupini SD smo tudi v Poslanski skupini Lista Marjana Šarca želeli obravnavo tega zakona opraviti čez 24 ur. Če bi bilo dovolj 100 ur za pripravo celotnega paketa zakonov bi bilo mogoče za razmisliti tudi o tem, da bi zamaknili zadevo za 24 ur in bolj kakovostno pripraviti dopolnila. Tega časa pa očitno nismo dobili. Mi pozdravljamo vsekakor nekatere ukrep, kot sem že omenil, predvsem zamik administrativnih obveznosti poslovnih subjektov. Nekaj vprašanj imamo pri zamikih glede plačil, ker se to lahko raztegne čez daljše obdobje in je tudi povezano z dejanskimi finančnimi posledicami. Če jaz prav razumem, v predlogu zakona piše, da finančnih posledic na proračun ni, ampak prepričan sem, če se zamaknejo plačila, potem bodo posledice vsaj na prihodkovni strani. Tako, da bi bilo potrebno opraviti kakšen krog razmišljanja več.  Kar pa je, dejansko si delimo to skrb z ostalimi strankami opozicije, pa je poseganje v zakonodajno vejo oblasti, ne glede na zaupanje v Vlado ali ne. Zato smo pripravili več dopolnil, ki jih bomo predstavili, ko bomo obravnavali posamezni člen zakona in so že vložene v sistem. Seveda razumemo ta predlog zakona kot prvi korak k naslavljanju in reševanju te krize tudi onstran pojava virusa in reševanju posledic, predvsem finančnih. Ampak prepričani smo tudi, da bo potrebno v ponovni zagon ekonomije vložiti ogromno truda in tudi konkretnih sredstev, kar smo tudi danes že slišali. Videli smo, v javnosti je že več predlogov, po katerih bi se lahko zgledovali. Eden od takšnih je bil tudi včeraj v Franciji, kjer so se že dogovorili, da bodo v sistem sprostili 45 milijard evrov dodatnega denarja za ohranitev delovnih mest. Torej, neposredno za ohranjanje delovnih mest. In dodanih 300 milijard evrov državnih bančnih garancij za podjetja, ki se bodo znašla v stiski. In kot sem že povedal, časa nam primanjkuje. Ampak ne vem, sedajle sem v roku 10 minut dobil dopolnila k 16. členom koalicije, k štirim členom od Levice, k trem členom, te najbolj poznam, ki smo jih vložili mi, dva člena odbora in še zdajle ne vem koliko, kar nekaj. Tako, da od LMŠ ne, saj sem rekel LMŠ, zdaj sem dobil še enkrat od koalicije. Zaupanje je eno, ampak kakovostna obdelava materiala, ki ga imamo ped seboj je pa drugo. In mislim, da bi dilo smiselno, čeprav smo ta vlaka že zamudili, si vzeli vsaj nekaj ur več za obravnavo tako kompleksne, tako zahtevne materije, ki bo imela posledice za vse nas. Hvala lepa.
Hvala gospod poslanec. Postopkovno poslanec Matjaž Han. Prosim.
Ker zdaj res dobivamo na mizo veliko teh amandmajev, pa moram povedati, zakaj Socialni demokrati ne vlagamo amandmaje ta moment. Zato ker se mi zdi skoraj ne produktivno, ker se mi zdi bistveno bolj, da si vzamemo pred glasovanjem predsednik ali pa tudi zdaj, proučimo te amandmaje ene pol ure, da vendarle vidimo za kaj se gre, ker mogoče…
Kolega Han, če dovolite. Mislim, da vem kam gre vaš postopkovni predlog. Jaz imam namen končati razpravo. Ko bomo dokončali razpravo, bom naredil prekinitev. Do takrat bom ocenil koliko bo potrebno za prekinitev zato, da bo strokovna služba pripravila natančen pregled vseh amandmajev. In ko bo strokovna služba ta pregled vseh amandmajev pripravila ga boste dobili. Se pravi, da bo po posameznih členih glede na predlagatelja to opredeljeno, pa bomo potem nadaljevali sejo.
In tukaj dam roko koaliciji, dejmo se potem usesti, se dogovoriti, najdemo en skupen imenovalec, mogoče kakšen člen, ki je za vas ta moment preveč rigorozen iz opozicje in mogoče LMŠ tak viden amandma, kjer v bistvu KNFJ poroča vlada vsak mesec kam porablja denar in da, se mi zdi prav, da se potem usedemo, da bo ta zakon imel neko podporo. Hvala.
Hvala gospod poslanec. Gospod Bandelli preden vi začnete še dajem besedo Arko Fagjan iz Zakonodajno-pravne službe. Izvolite, prosim.
Lenča Arko Fabjan
Hvala za besedo. Glede na to, da ste omenili prekinitev pred obravnavo amandmajev bi Zakonodajno-pravna služba želela besedo pred prekinitvijo, ker je že izoblikovala pripombe oziroma pomisleke k posameznim predlaganim amandmajem in ocenjujemo, da bi bilo produktivno, da te pripombe podamo.
Hvala gospa Arko Fabjan za to intervencijo. Je zelo koristna. Bomo po končani razpravi vas konzultirali za obrazložitev vašega stališča do posameznih amandmajev.  Zdaj nadaljujemo z razpravo gospe in gospodje. Na vrsti je poslanec Marko Bandelli, za njim poslanec Matej Tašner Vatovec. Kolega Bandelli izvolite. Prosim.
Predsednik, hvala za besedo. Jaz mislim, da tukaj sploh ne bi smelo biti dilem, če stopimo ali ne stopimo skupaj v tej situaciji kakršna se kaže tukaj. Ne vem kaj je začudenja iz strani pozicije, da smo tudi v opoziciji za to, da bi skupaj spravili skozi vse te ukrepe, kateri so nujno potrebni za zaščitno naše populacije. Zdaj, če je tukaj par opazk takih in drugačnih, so to samo opazke, ki, upam, da se bodo dale rešiti, ampak drugače v Stranki SAB, kot veste ne bomo nasprotovali tem zakonom in tudi jih bomo podpirali. Seveda imamo ene par malenkosti, ki bi radi tudi sedaj izpostavili, ampak kot vidim kar sem na hitro prebral amandmaje, ki so prišli na mizo, je dosti teh stvari že, lahko rečem zajetih, opravljanih. Kar je nas zmotilo, je bilo praktično 13. in 14. člen. To se pravi, da Vlada sama lahko spremeni roke določene v tem zakonu. To sem videl, da so predlogi koalicije, da se to črta. 14. pa je bil, da lahko, da Vlada sama s sklepom določi kdaj zakon preneha veljati. Jaz mislim, da tukaj moramo paziti. Vlada ne more sprejeti in določiti sama kdaj zakon lahko prekine ali pa preneha, ker tu je vedno Državni zbor, ki mora to narediti. Tako, da tukaj sem videl, da neke spremembe so, tako da o tem se bomo upam držali. Zdaj, veste, ta situacija, kar je tukaj bila omenjena, tudi tukaj sprejemamo neke ukrepe, ki so zelo pomembni, zelo pomembni za gospodarsko poslovanje, pa veste sami kaj pomeni, ne danes niti čez en mesec ne bomo videli mi te posledice, mi bomo to videli približno čez 4, 5 mesecev, in to dajte se zavedati, vam govorim v prvi osebi, ker sem trgovec, sem podjetnik, imam proizvodnje in vem kaj pomeni danes ukinitev določenih dejavnosti na dolgi rok. In glejte, ni to problem samo podjetij, problem so tudi zaposleni, ker tudi oni bodo ostali brez določenih dohodkov ali pa premajhnih dohodkov, ki jih morajo tudi oni obravnavati ali pa morajo biti kos svojih obveznostim. Tako, da tudi tukaj bo treba nekaj preštudirati in upam, da bo tudi vlada počasi to naredila, upam, da se ne bo to zataknilo takoj kot so se zataknile dobava mask, ki ne vemo kam je šel končni tovornjak ali kaj je, upam, da je to samo / nerazumljivo/ in da se ne bo ponavljala potem v tej vladi še tako naprej. Jaz mislim, da imamo ena določena pravila, ki so tu notri napisana, ukrepe, ki smo jih sprejeli, ki bi jih morali malo bolj detajlno razložiti, predvsem kar se tiče, ne govorim samo o obveznosti razno raznih / nerazumljivo/ davčne zakonodaje in te reči, ki jih obravnavamo tukaj, ampak, glejte smo sprejeli določena pravila in zaprtje določenih trgovin, ker ni jasno točno kdo mora zapreti in kdo lahko drži trgovino odprto. Ker tukaj moramo paziti predvsem na ljudi, ker tukaj se dogajajo ti vojni dobičkarji, ker veste sami, da izkoristijo vsako priliko. Dam samo en prime, predsednik, dovolite mi samo eno minuto, ker hočem, da ljudje razumejo za kaj se gre. Je bil sprejet ukrep, da trgovine z neživilskim asortimanom morajo zapreti, razen tisti, ki prodajajo kmetijske izdelke. Glejte, Merkur, Mercator prodaja grablje, vilice in ne vem kaj drugo, oni govorijo, da je to kmetijski pribor in zato so tudi gradbene trgovine vse ostale tehnične in strokovne trgovine odprte. Ni tu problem kdo lahko prodaja ali ne, ampak tukaj se grupirajo ljudje, ki so potencialni prenašalci okužbe. In tega ne smemo dovoliti in tukaj je treba napraviti točna pravila, če že delamo skupaj in tu jaz dam samo kot predlog naprej Vladi kot taki.  Glede gradbišč, kot je povedal kolega Han. Zdaj tukaj mi smo dosti vprašali tudi preko Obrtne zbornice kaj to pomeni, se pravi direkten prevoz blaga na gradbišča, da se ne ustavijo slučajno gradbišča, ker tu bo katastrofa, ker gradbišča so zaprti objekti, ni imel pravico vstopati noben drugi na gradbišče kot tisti, ki je pooblaščen za gradbišča. Se pravi tu je proizvodnji del, ki je pravilno, da je tudi odprt in da dela naprej, ker če ne bo grozen rezultat drugi dan.  Zdaj bom jaz zaključil s to zadevo. Dajte razumeti, da glavne tri faktorje zaščite moramo imeti, da so podjetja, družine in zaposleni, predvsem pa zaposleni, ker brez teh, ker vemo sami, da zaposleni je največje bogastvo v katerikoli dejavnosti in kateregakoli podjetja. In tu moramo zdaj razumeti na kakšen način to stvar, ne s tem, da bi mi tu zdaj ukrepali na kakšen drastičen način, ki se bo tu videlo šele poleti in za naprej. Tako, da ponavljam, mi smo bili malo sporni glede 13. in 14. člena tega zakona, ki ga obravnavamo v tem trenutku, vidim na amandmajih eden je črtan, eden je popravljen, tako da bom počakal še, če bo razprava prav o tem, tako da vidimo, v glavnem kooperacija in sodelovanje opozicije v tem trenutku, veste sami koliko je pomembna, predvsem pa mi v stranki SAB, ko je bila kriza leta 2013, če se spomnite, ni bilo kooperacije opozicije, je ni bilo, ampak našo boste pa danes imeli. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Matej Tašner Vatovec. Za njim poslanec Marko Pogačnik. Gospod Tašner Vatovec, izvolite, imate besedo.
Najlepša hvala, predsednik. Jaz bi nadaljeval eno zadevo, ki jo je tudi že Luka prej načel. Tudi ZPS opozarja v svojem mnenje k 11. členu, da morda že posega v načelo delitve oblasti. Tisto, kar smo opozarjali tudi včeraj, pa so nekateri tudi danes že povedal. Skratka, proračun je neka posebna zakonska kategorija, če se tako izrazim in ima neko posebno vlogo. Zdaj tisti, ki sprejema proračun je Državni zbor, in zaradi tega opozarjamo tukaj tega opozarjamo tukaj na ta suspenz, ne na suzpenz opozicije kot pravi kolega Horvat, ampak na suspenz Državnega zbora in mislim, da tu ni v interesu nobenemu poslancu ne glede na to ali je iz koalicije ali opozicije, da se manjša na kakršnekoli način vlogo Državnega zbora. Jaz mislim, da se čisto vsi v tem trenutku strinjamo, da so neke izredne ali pa izjemne okoliščine, da takšne okoliščine zahtevajo neke poseben in izredne ukrepe, ampak seveda z vso previdnostjo. Tako, da ne moremo suspendirati nekih osnovnih procesov kot je tudi za črtanje proračunske politike zaradi teh vzrokov. Verjamem, da bi Državni zbor bil sposoben in tudi pripravljen v celoti pomagati z različnimi ukrepi zato, da se lahko prerazporejajo sredstva znotraj proračunskega okvira, ampak mislim, da je zelo nevarno, če to prepustimo zgolj in izključno Vladi brez da bi Državni zbor imel kakršnekoli vpliv pri temu. Tako, da kar se tega tiče je sam sistem proračuna in tudi rebalansu, ki se lahko sprejemajo, tako naravnan, da je Državni zbor tisti, ki s temi akti začrta politike oziroma usmeritve kako se bodo uporabljala sredstva. In v tem trenutku reči, da bo zdaj zaradi epidemije Vlada sama določala kako se bo stvari prerazporejalo, je nevarno, ker, kot rečeno, ne gre samo za to, da se spreminja številke, ampak se spreminja tudi politike, ni vseeno ali boste rekli, da bomo zmanjšali porabo na področju obrambe ali na področju socialnih transferjev, to je konkretna korenita sprememba politike, ki je začrtana v sprejetih proračunih. In mislim, da je tu predvsem ta argument pomemben, je argument v bistvu delitve oblasti, ki je ključen in v bistvu izhaja tudi deloma iz nekatere ustavno-sodne prakse, govorim konkretno o odločbi Ustavnega sodišča 199/97, ki je, takrat je Ustavno sodišče presojalo Zakon o zagotovitvi sredstev za potrebe Republike Slovenije v obdobju začasnega financiranja, to je bilo leta 1997, ko se je proračun izvajal po dvanajstinah in je bilo to začasno financiranje in so že takrat nekateri ustavni pravniki oziroma sodniki Ustavnega sodišča z ločenim mnenjem pritrdili oziroma nakazali, da ima proračun neko posebno vlogo v državni ureditvi. In tu ne govorim o ustavnih pravnikih oziroma ustavnih sodnikih, ki bi jim nekateri rekli, da so / nerazumljivo/ kontinuitete, ampak govorim o dr. Lovru Šturmu in dr. Jambreku. V tem ločenem mnenju k tej odločbi Ustavnega sodišča sta zapisala, in to bi rad citiral: »Preko proračuna se mora financirati vsa javna poraba v okviru države. Vsi prihodki in izdatki države za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v njenem proračunu. Državni zbor je tisti, ki sprejema odločitve o prihodkih proračuna in namenih njegove uporabe. Proračun kot pravni akt učinkuje kot pooblastilo proračunskim uporabnikov za uporabo sredstev javne porabe in določa finančne okvire njihovega delovanja. S proračunom Državni zbor bistveno vpliva na delovanje proračunskih uporabnikov, zlasti organov izvršilne oblasti od zbiranje in porabe proračunskih sredstev je odvisna tudi politika Vlade.« In potem dalje še. »Narava proračuna in tudi poseben postopek njegovega sprejemanja kaže na to, da gre pri proračunu predvsem za urejanje razmerij med zakonodajno in izvršilno oblastjo.« Skratka, tu gre naše opozorilo tega, da se skuša zaobiti nek demokratičen postopek. Proračun, njegovi rebalansi in njegovi dokumenti so akti, ki so v ključni pristojnosti Državnega zbora. In tu še enkrat opozarjam, Vlada bi lahko že s tem zakonom ali pa tudi s spremembo ZIPRS-a vplivala na to kako se sredstva znotraj proračunskih okvirov lahko prerazporejajo oziroma koliko se lahko razpotegnejo določeni programi, ampak to, da prepuščamo popolno prerazporejanje Vladi brez kakršnegakoli vpliva Državnega zbora je po mojem mnenju nesprejemljivo. Tudi amandmaji, ki jih je predlagala koalicija skladno s pripombami ZPS-ja konkretno k 11. členu, tega ne rešujejo. Pač tukaj kar se tiče vsebinskih razlogov samo dodajajo, da gre za epidemijo bolezni COVID-19 in potem, da se poroča Državnemu zboru v treh mesecih po prenehanju epidemije, tako da to je absolutno premalo in v tej smeri je tudi amandma LMŠ tisti, ki nekoliko boljše zajezuje to samovoljo, če jo tako imenujem, Vlade ki bi lahko nastala, ampak mislim, da bistveni problem ostaja drugje in to je to, da pač ne moremo dovoliti, da bi imela Vlada popolnoma proste roke pri razporejanju sredstev znotraj proračuna. Zato še enkrat, smo predlagali naše amandmaje, ki gredo vsi trije v smeri črtanja teh določb kjer je ta razveza rok Vladi zapisana, ostali ukrepi pa so seveda smiselni in jih podpiramo. Tako, da iz tega vidika bi zakon tudi brez težav podprli, če ne bi imeli tega proračunskega momenta, če mu tako rečem. Tako da, to je ta vidik in tukaj mislim, da moramo biti sploh v tem času še posebej previdni, pozorni in občutljivi. Mislim, da smo vsi pripravljeni na sodelovanje na to, da se pač iz te epidemije in krize, ki jo ta epidemija povzroča, potegnemo z najboljšimi močmi, ampak takšno hitenje, ki lahko povzroča namerne ali nenamerne napake, je lahko na dolgi rok usodno, tako da tukaj pač seveda pozivamo še enkrat Vlado in koalicijo, da dobro razmisli vse ukrepe in podobno kot je povedal že Matjaž prej, tukaj smo na voljo za komunikacijo, kot vem, ima Vlada državnega sekretarja, ki je zadolžen za komunikacijo z državnim zborom, ki pa je za enkrat še ni bilo.
Hvala gospod poslanec.  Za razpravo je na vrsti poslanec Marko Pogačnik, za njim bom razpravljal sam.  Kolega Pogačnik, izvolite prosim.
Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Kolegice, kolegi! Uvodoma bi rad povedal, da me veseli takšna pozicija, ki je danes izrekla opozicija, to pomeni, pripravljenost za sodelovanje. Prepričan sem, da ne samo Slovenija, ampak tako Evropa kot svet živi v nekih izjemnih časih. Jaz sem prepričan, da paket teh dveh zakonov, ki jih imamo danes, nista edina, in da je nujno, da se pripravi vrsto drugih ukrepov. Dejstvo je, da se je situacija tako v Evropi kot v svetu spreminja iz ure v uro iz dneva v dan, in da je tukaj pomembno tudi, da ob izjemnih časih imamo tudi izjemna dejanja. Dejstvo je, jaz pričakuje, da bo tudi državna sekretarka povedala, da ta dva zakona nista edina, in da je v pripravi verjetno vrsto nadaljnjih ukrepov, ki bodo pomagali pri zajezitvi te katastrofe, ki smo jo priča danes. Jaz sem prepričan, da je treba tukaj sodelovanje v teh časih med pozicijo in opozicijo še okrepiti. Mogoče samo en predlog, da v nadaljevanju sprejemanja vseh teh zakonov, ki bodo še sledili za zajezitev vseh teh gospodarskih kriz in tudi ostalih, da se mogoče tako na strani opozicije oblikuje nek koordinator ali pa ena oseba, s katerim bomo lahko potem tudi v opoziciji zadevo usklajevali. Strinjam se tukaj s kolegom Pavšičem in z vsem ostalim, da način dela, da dobivamo med sejo na vsake pet minut neke nove amandmaje, da ni sprejemljiv in da takšen način dela bo v prihodnosti delo Državnega zbora samo otežil in bo trajalo dlje časa.  Tukaj jaz mislim, da glede na to, da se zavedamo, da so izjemni časi ter mogoče še pred kakšnim odborom, ki bo mogoče v eni ožji skupini tako opozicije kot koalicije, najbolj tiste pereče stvari uskladimo, in da so ti odbori potem predvsem hitrejši, učinkovitejši v interesu vseh pa je, da te ukrepe, ki jih sprejemamo, sprejemamo predvsem za državljanke in državljane Republike Slovenije.  Poglejte, jaz osebno sem prepričan, da Vlada mora delovati predvsem v smeri, da zaščiti podjetja in zaposlene. Mimo tega danes tukaj ne moremo iti. Vlada mora sprejeti vrsto ukrepov, ki bodo razrešili ekonomske posledice, ki sledijo tej katastrofi, ki smo jo deležni zdaj. Jaz sem osebno prepričan, da padec BDP bo dvomestna številka, ne bi pa rad ugibal zaporedje teh dveh dvomestnih številk. Dejstvo je po mojem tudi, da Slovenija sama s te krize se rešiti ne more. Mislim, da je hvala bogu, da imamo tukaj evropsko unijo, evropsko komisijo, inštitucije, ki bodo pomagale. Mislim, da je pohvalno, da je danes ponoči tudi evropska centralna banka sprejela ukrep 750 milijardni program odkupovanja evropskih obveznic. Mislim, da je to treba poudariti. In tudi, res pričakujem od državne sekretarke, da pove, da to nista edina dva zakona. In jaz sem prepričan, da bomo morali to usklajevati dnevno, dnevno sprejemati te ukrepe in še enkrat, tudi predlog predsednika je smiseln, to pomeni, da se naredi pavza, in da vidimo katere amandmaje je smiselno danes tudi podpreti.  Bi pa apeliral predvsem tudi na Vlado, da razmišlja v smeri tudi takojšnje pomoči podjetjem in pa zaposlenim, kajti dejstvo ukrep je, da nekomu prepoveš čez noč, opravičeno, dejavnost, da ne moreš reč, poglej ti ne moreš delati na drugi strani pa ni nekega proti ukrepa. Jaz mislim, da moramo slediti predvsem zadevam, da uravnotežen proračun je pomemben, vendar danes je pomembnejše zdravje Slovenk in Slovencev in pa seveda tudi ohranjanje delovnih mest in pa, da se poskrbi predvsem za zaposlene.  Hvala.
hvala gospod poslanec.  Gospe in gospodje! Na podlagi dosedanjih razprav mislim, da ne pretiravam, če rečem, da se strinjamo glede tega, da smo soočeni z izrednimi razmerami katere lahko tudi poimenujemo kot kriza, in da se tudi strinjamo glede tega, da takšne izredne razmere zahtevajo drugačen pristop v vodenju in upravljanju kot to velja za običajne razmere. Tisto kar je temeljna dilema naše današnje diskusije je ali ta obstoječa kriza dopušča kakršnokoli lagodnost pri iskanju morebitnih konsenzov ali pa zahteva avtoritativno vodenje, pa čeprav je časovna omejenost takega vrste vodenja zgolj začasna. Mislim, da je danes poudarek predvsem na hitrosti, natančnosti in pravočasnosti odločitev. Tisto s čimer se odločevalci danes srečujemo tako na nivoju izvršilne kot zakonodajne veje oblasti, bi po mojem mnenju lahko potegnili pod skupni imenovalec, ki bi imel šest točk.  Prva je, da imamo vsi skupaj zelo močno omejen čas, razpoložljiv čas za sprejemanje odločitev.  Druga je, da je celotno dogajanje danes glede odločitvenih procesov izredno pospešeno.  Tretja je, da so stroški oziroma bolje rečeno natančneje rečeno, cena potrebnih sredstev in časa, ki so potrebni za naše odločitve in predvsem za njihove posledice, da so povečani do te mere, da tega trenutno niti ne moremo oceniti. Posledice naših odločitev bodo več področne in večsmerne. Tudi tukaj jih ni mogoče do konca natančno oceniti. Mi vsi skupaj kot država smo soočeni z omejenimi materialnimi sredstvi na katere je mogoče pri izbiri ukrepov računati oziroma na kater se je mogoče nasloniti in tisto kar je vsaj po moji oceni najpomembnejše, mi vsi skupaj smo soočeni z omejeno razpoložljivostjo primernih informacijskih virov za odločanje. Ravno tako nimamo nikakršnih preteklih informacij na katere bi se lahko uprli pri sprejemanju naših odločitev. To vse je okolje v katerega oziroma na katerega moramo računati pri sprejemanju odločitev. Mi smo v obstoječem zakonskem predlogu o ukrepih na javnofinančnem področju deležni tega, da so ti ukrepi razdeljeni na dva dela in sicer na davčni del in na javnofinančni del. Iz današnje razprave je bilo razvidno, da na področju davčnih olajšav oziroma tistih predlaganih sprememb za plačilo dohodnine oziroma davka od dohodkov pravnih oseb, ki se nanašajo na pravne subjekte, ni bilo prav velikih razlil. Tu se praktično strinjamo s tem, da država mora odreagirati in tudi začasno odložiti se prejemke iz tega naslova v proračun. Tisto, kar je bistveno so pa spremembe na javnofinančnem področju. In zlasti tistem delu, kje se vladi dajejo pooblastila, ki so za normalne razmere neobičajne. Nesporno je, gospe in gospodje, da v kolikor bomo danes sprejeli takšen predlog zakona, kot je predlagan, in tega se zavedamo, bo Vlada Republike Slovenije dobila pooblastila kakršna v neodvisni Republiki Sloveniji še ni imela. Tudi v času finančne krize Vlada Republike Slovenije ni imela tako širokih pooblastil, kot jih bomo danes, v kolikor bomo predlagane sklepe izglasovali, kot jih bo Državni zbor Vladi dal za uresničevanje vseh ukrepov, ki so potrebni za premostitev oziroma za ugodno razrešitev te krize. Osebno sem v dilemi, to priznam. Tudi sem pričakoval amandmaje zlasti od kolegov iz Levice na to temo. To me ni presenetilo. Tudi sam nisem pristaš tega, da bi Vlada imela prehuda in premočna pooblastila. Toda pri današnjem odločanju zasledujem predvsem en cilj. Gre predvsem za tisto, kar sem na začetku omenil, da ima izvršna oblast možnost hitrega in pa predvsem natančnega odločanja. To je možno doseči samo s tem, da ji začasno predamo oziroma podamo takšna pooblastila, kot so tudi zapisana v predlogu. Mislim pa tudi nekaj, Vlada na ta način prevzema izjemno veliko odgovornost in predvsem prevzema nase nekaj, na kar se morda pozablja ali pa se v Sloveniji celo ignorira. V takšnih okoliščinah bo izvršna oblast v situaciji v kateri bo dopustnost napačnih odločitev z njene strani minimalna. In to je tisto, kar se mi pa zdi pomembno poudariti, zato ker, če že kdo ima idejo, da bo lahko počel kar bo hotel, naj vendarle pomisli, da bo to trajalo dva ali tri mesece in čisto nič dlje. In da bo vse posledice svojih dejanj v zelo kratkem času, v kolikor bodo ta dejanja napačna, tudi nosil v takšnih ali drugačni obliki. To se pravi, gre za to, da izvršna oblast ne bo mogla početi vse, kar ji bo prišlo na misel, ravno zato, ker je dopustnost napačnih odločitev, v situaciji v kakršni smo, minimalna. In to je tudi tisto, kar me navaja k temu, da bom tako zamišljen in predlagan predlog zakona tudi podprl. Toliko z moje strani, gospe in gospodje.  Sprašujem, ali še kdo želi razpravljati? Poslanec Luka Mesec, izvolite.
Hvala za besedo in lep pozdrav. Jaz bi se mogoče najprej odzval na to, kar ste sami na koncu povedali, predsednik. Jaz se z eno stvarjo, ki jo je zadnjič premier Janša izrekel zelo strinjam. In to je, da bo ta kriza precej preoblikovala svet kot ga poznamo, način življenja, ki ga imamo. Kakšen bo svet po njej, je pa odvisno od tega kakšne ukrepe bomo sprejemali med krizo in v tem smislu ni nepomembno, ampak je še kako hudičevo pomembno kdo, v čigavem imenu in s kakšno odgovornostjo bo te ukrepe izvajal. Kot rečeno, mi imamo do drugega dela zakona, ki govori o prenosu polnih pooblastil na Vlado glede proračunskih odločitev zadržke, ker, kot ste sami povedali predsednik, nobena vlada v nobenem trenutku, ne glede na to, kako hud krizen, urgenten je bil, v samostojni Sloveniji takih pooblastil še ni imela. In tudi vemo, da imamo vodilno stranko v Vladi, ki se zgleduje po tako imenovanih neliberalnih demokracijah, kar pomeni, da obstaja tveganje, če ji ta pooblastila damo, da bo krizo izkoristila, da poskuša Slovenijo v tako državo med krizo tudi preoblikovati. Tukaj imam vprašanja najprej za sekretarko iz ministrstva, kakšna zagotovila imamo, da se teh pooblastil ne bo zlorabljalo. Kako boste o tem poročali Državnemu zboru? Kakšno vlogo bi imel Državni zbor pri odločanju? In, ali bo pod kakršnimikoli pogoji sploh lahko vplival na vladne odločitve? Imam pa tudi vprašanje za druge stranke koalicije, se pravi SMC, DeSUS in NSi. Kako boste vi zagotovili, da se teh pooblastil ne bo zlorabilo v politične namene ene stranke, ki vemo, da je že večkrat pokazala tendence, da bi Slovenijo spremenila v precej drugačno državo, kot jo poznamo danes?  To so prva vprašanja. Drugo pa, tudi sam sem opazil med sejo, da je Evropska centralna banka danes sprejela ukrep – 750 milijard helikopterskega denarja, kar pomeni, da se bistveno oddaljuje od načina kriznega upravljanja, ki smo ga poznali, po letu 2010 predvsem, se pravi, ko državam Evropske unije ni hotela pomagati, ampak je zaostrovala fiskalna pravila in jih silila v varčevanja. Tokrat je stvar popolnoma drugačna. Evropska centralna banka je sprejela, da bo prvič v zgodovini državam članicam omogočila neposredno financiranje in to v znesku kar 750 milijard evrov. Kako bodo države ta denar uporabile je popolnoma v njihovi pristojnosti. In zanimata me dve stvari.  Prvič, zakaj potrebujete taka proračunska pooblastila za veliko prerazporejanje proračunskih postavk, če vam je pa pravkar priskočila Evropska centralna banka - z zgodovinsko visokim paketom - na pomoč.  In drugič, če pogledate ceno obveznic, je donos na slovensko desetletno obveznico, mislim, da tudi kot posledica tega ukrepa, že v parih urah upadel za tretjino – z 0,6 na dobrih 0,4. In me zanima zakaj enostavno ne izkoristite razmer, ki jih mate in te krize sfinancirate z denarjem iz Evropske centralne banke in z izredno ugodnimi kreditnimi pogoji, ki jih Republika Slovenija ta trenutek ima? Zakaj mislite, da je treba v tem trenutku sploh se posluževati starega kriznega upravljanja, to je proračunskih rezov zato, da bi izpade v krizi financirali? To so zgodbe izpred petih, šestih, osmih, desetih let. Leto 2020 nam in vam ponuja bistveno drugačne razmere, zato me zanima zakaj ta ukrep sploh potrebujete, če je očitno – in danes je prišel iz Evropske centralne banke tak impulz – ta ukrep preživet?
Hvala, gospod poslanec.  Ja, sem videl. Zdaj imamo še dva prijavljena za razpravo. Ali se želi še kdo prijaviti? Torej trije, gospod Han, gospod Knežak in gospa Udovč.  Poslanec Han, izvolite, imate besedo.
Najprej, jaz sem vesel, da je Marko v bistvu na nek način dal roko kljub temu, da, tudi predsednik vlade so dali roko, da lahko sodelujemo in jaz mislim, da je to treba ta moment izkoristi.  Zdaj, kako se je Evropa na ta virus pripravila, smo videli. Če gledamo ta humanitarni del, nič. In ne vem, je pa res, da imamo mi tam svojega komisarja, ki za moje pojme zaenkrat slabo opravlja svojo nalogo.  To, da je ECB sprejel to odločitev, to je včeraj bila odločitev sprejeta. Če bi mi do jutri počakali s tem zakonom, mogoče bi ta zakon zaradi tega lahko bil drugačen.  In zakaj govorim? Mi ta moment to krizo in te zakone, ki jih hitro vlagamo in je prav, kar je rekel Jože, da jih hitro vlagamo, ampak ne rešujemo vseh zgodb. Mi v bistvu dajemo v koš firme, ki jih rešujemo. Ene, ki zmanjšano ali delno poslujejo in bodo dobile iste ukrepe in tiste, ki sploh ne poslujejo in bodo dobile iste ukrepe. In tiste, ki sploh ne poslujejo, ki ne morejo poslovati, jih v bistvu ne rešujemo. In to je treba začeti reševati. Se pravi imamo firme, ki zmanjšano poslujejo. In vam moram povedati, nekatere firme bodo celo izkoristile – ljudi bodo dale hitro na čakanje, pobrale državni denar in svoj, na nek način poslovale naprej. Mi ta moment trgovcu, govorim trgovskih družb, ne rabimo sploh reševati, ker imajo pluse, rabimo reševati ljudi. Imamo pa problem gostincev, turistov in drugih, ki jih pa ne rešujemo, ki smo jih zaprli. Zdaj samo še to in tukaj ne bomo odstopali Socialni demokrati. Če ne ne bo amandma Levice sprejet, ki črta 11. in 12. člen, potem je najmanj kar je treba narediti, da se podpre to kar je LMŠ predlagal, enkrat na mesec se Komisiji za nadzor javnih financah poroča kako se denar razporeja. To je minimalni standard, da ne bomo suspendirali Državni zbor. Tukaj pričakujem predsednik od tebe, tvojo načelnost, ki upam, da jo nisi izgubil, da na nek način tudi to podpreš. Hvala lepa.
Hvala gospod poslanec. Kar se moje načelnosti tiče, to je jemljem kot provokacijo in bom to spregledal. Kar se moje načelnosti tiče, bom jaz poskrbel za njo. Glede tega ste spoštovani kolega Han lahko popolnoma mirni in brezskrbni, še vedno pa velja tisto, da zrcalo zjutraj je najboljši regulator načelnosti. Zdaj imamo repliko poslanca Pogačnika, potem pa poslanec Soniboj Knežak.  Kolega Pogačnik, izvolite.
Spoštovani predsednik hvala za dano besedo. Jaz se zdaj deloma strinjam tukaj z besedami, ki jih je povedal gospod Han, in sicer jaz se strinjam te dva zakona ne rešujeta tistih bistvenih zadev, vendar je to, sem jaz v svoji razpravi povedal, da sem prepričan, da sedaj nista to edina dva zakona, ki bodo danes dana in v enem dnevu, v 24, 48 urah, ne moremo sprejeti vseh zakonov, ki bodo reševali gospodarsko situacijo v Sloveniji pa situacijo zaposlenih. Že v svoji razpravi prej sem povedal katere ukrepe pričakujem tudi od Vlade, Ministrstva za finance, predvsem zaščito slovenskih podjetij pa zaščito zaposlenih in na drugi strani, bi rekel, tudi vseh samostojnih podjetnikov. Prepričan sem in jaz pričakujem od državne sekretarke, da bo povedala, da se tako Ministrstvo za finance, kot druga ministrstva in Vlada Republike Slovenije pripravlja, bi rekel, nov paket ukrepov, ki bodo obsegali vse te dejavnike, ki smo jih omenili. Absolutno pa podpiram vsak predlog, tudi če bo konkretne, korekten s strani opozicije, da ga potem Vlada oziroma vsa ta ministrstva vključijo v svoje zakone. Hvala.
Hvala gospod poslanec. Imamo še dva prijavljena za razpravo.  Zdaj jaz predlagam takole gospe in gospodje te dve razpravi opravimo, potem moram, že tako po najnovejših epidemioloških in higienskih standardih zapovedati prekinitev seje, tako da. Ko bosta kolega Knežak in kolegica Udovič opravila razpravo bomo naredili prekinitev, pa bomo potem nadaljevali z odgovorom državne sekretarka in stališčem Zakonodajno-pravne službe.  Razprava, poslanec Soniboj Knežak. Prosim.
Hvala predsednik. Zdaj uvodoma se popolnoma / nerazumljivo/ kar si si sam v svoji razpravi, ki so jo imel razen, da globoko upam, da bo ta del, ko si omenil, da bodo ukrepi nadaljnje tri mesece, da bodo tudi razlogi dejansko, da bomo ostali v okviru treh mesecev, je pa to vprašanje, na katerega nam danes ne zna nihče odgovoriti. V bistvu ne vemo kakšna bo situacija za en teden ali pa 10 dni v naprej, tako da mi je popolnoma jasno tudi kot vsem razpravljavcem, da so vsi ukrepi o katerih se odločamo, da sov bistvu še nepopolni in pa tudi nezadostni. Tako, da bom podobnih / nerazumljivo/ ukrepi s katerimi se bomo mogli odzvati na aktualno situacijo v naslednjih tednih po moje še kar precej. Meni samo konstruktivnost tudi opozicje v tem delu popolnoma je jasno ne nazadnje. Se pogovarjamo o življenjsko pomembnih zadevah, kar s tiče naših državljank in državljanov.  Tako kot razumem to resnost situacije pa potrebo po izrednih ukrepih, bi pa le opozoril tukaj tudi, pa že kar nekaj sogovornikov tudi na ene tri zadeve, prvič, da pri pripravi teh ukrepov ne pozabimo družbenih skupin, ki bodo prizadete, to je dejstvo, tudi delodajalci, niso samo podjetja. V teh dneh smo dobili precej pošte od espejev in podobnih samozaposlenih, ki jih je kar precej v naši družbi, tako da na te ne smemo pozabiti. Da, tisto kar je tudi Matjaž Han prej omenil, da pri tem ukrepe, ki jih sedaj sprejemamo zdaj kot po tekočem traku, ne bomo po nepotrebnem dajali neupravičenih odpustkov tistih, ki si jih ne zaslužijo. Matjaž je omenil živilske trgovce, ki so se zaradi potrebe, ker mislim, da ustvarjajo rekordne dobičke, pa nenazadnje, če se že ravno pri njih, tudi zaradi odnosa, ki so ga imeli v zadnjih 14 dnevih, da svojih zaposlenih si tudi, po mojem mnenju, ne zaslužijo.  Tisto, kar je bila pa tudi že debata danes in kar je zadnje, to bi pa rad opozoril, je tudi, da pri uvedbi izrednih ukrepov in pooblastil jih vlade ne prekoračimo te naše zakonsko določene meje demokratične ureditve. To imam v mislih, da o proračunu in javni porabi odloča Državni zbor. Zaenkrat nas še bolezen poslance ni zdesetkala. Jaz ne vem kakšna bo situacija čez teden, 14 dni, tako da smo polno operativni in lahko o zadevah, tudi če bo treba, preko, ne vem, sobote, nedelje se sestanemo in zato se mi zdi, da je treba to upoštevati dokler se da in da parlamenta iz tega sistema odločanja ne izpustimo.  Čim prej se moramo pa tudi pričeti pogovarjati o oblikah pomoči, ki ne bodo samo pomenili odloga ali odpustka obveznosti. Mislim, da je kolega Pogačnik prej omenil, da počasi prihajamo v situacijo, ko bo potrebno tudi razmišljati, da bodo mnogi subjekti potrebovali tudi kakšno finančno injekcijo. Naj samo spomnim, prva reakcija ljudi, če boste videli kakšen teden nazaj, ko smo najavljali razglasitev krize je bila to, da so množično drli v trgovine, razumem, najprej je hrana, pa bojazen s tega vidika. Drugo, kar pa jaz napovedujem, pa kar je bilo tudi že opozorjeno, da bomo pa v naslednjem mesecu soočeni s tem, da / nerazumljivo/ mesec, ko številni poslovni subjekti smo jim prepovedali delovanje in bodo tudi prvi mesec, ko bodo ostali tudi brez prihodkov. Tu bodo zgodbe in pritiski na nas kar veliki, tako da bomo morali res učinkovito in pravočasno sprejemati te ukrepe, da zagotovimo mir v državi. Okoli teh zakonov o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev nimamo v bistvu nobene pripombe, ga…
Saj to je naslednja točka dnevnega reda…
…seveda, ga tudi podpiram. Je pa tisto, kar želim, pa tudi s tem zaključiti, da se zavedamo vsi situacije v kateri smo, tako da ne spreminjamo časa, ne spreminjamo zakonodaje. Zaenkrat smo operativni, se pravi, da lahko o vsem odločamo in tega pozabiti. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Razprava poslanka Mateja Udovč.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.  Kot je bilo danes že velikokrat povedano, se vsi zavedamo težke situacije v kateri smo se vsi skupaj znašli, se je znašla naša celotna družba. Tako kot so predhodniki že povedali, sedaj ni čas za ideološke razkole in prav je, da se vsi tega zavedamo. In ko poslušam vse kolegice in kolege, ki pravijo, da moramo stopiti skupaj, je res sedaj pravi čas, da Slovenija pokaže, da znamo stopiti skupaj, naredimo nekaj dobrega za vse. Ampak vseeno sem se mogla danes odzvati, ker je iz razprave kolegov prišlo malo očitkov na vlado, da v bistvu vlada še nikoli v svojem času delovanja ni imela tako velikih pooblastil, kot jih bo dobila danes. To je res, ampak moramo se pa tega zavedati, da Slovenija se še nikoli v obstoju ni soočala s takšno situacijo, kot jo imamo danes. In zato, jaz sicer s težko roko, ampak vseeno se zavedam, da Vlada mora imeti več manevrskega prostora, da bo lahko zagotavljala hitrejše prerazporeditve, da se bo odločala za dobro državljank in državljanov, za dobro gospodarstva. Jaz verjamem, da ta kriza ne bo trajala v nedogled in da bomo uspeli virus zajeziti. Ampak zajezili ga bomo samo, če se bomo vsi tega skupaj držali. Je pa dejstvo, da padec BDP bo grozovit. In sama ne verjamem, da si ga večina sploh zna zavedati oziroma predstavljati. Prav tako jaz ne verjamem, da si sploh znamo predstavljati njenih posledic in to niso posledice samo, če bo kateri podjetnik propadel, ampak so posledice nasploh ali bomo imeli jutri lahko še službe. To je verižna reakcija eno z drugim. In da se ne bom predolgo ponavljala, jaz pozdravljam predlagane ukrepe v predlaganem zakonu. To nisi edini ukrepi, ki jih imamo. Verjamem, da Vlada pripravlja še vrsto zakonov predvsem pa pričakujem, da bo Vlada pripravila en celovit zakon, ki ga bomo dobili sigurno kmalu na mizo. Prav tako pozdravljam predlog predsednika odbora, ki bo prekinil sejo, da bomo lahko proučili vse amandmaje, ki smo jih dobili danes na mizo zato, da se bomo lažje v nadaljevanju seje odločali. Toliko za enkrat.  Hvala lepa.
Hvala gospa poslanka.  Samo toliko, da bo jasno, ker je poslanec Han upravičeno reagiral in protestiral. Izjava, da bo Vlada dobila pooblastila kakršnih Vlada v Republiki Sloveniji še ni imela, je bila moja in je ni izrekel nihče od opozicijskih poslancev. Toliko, da se ve.  Gospe in gospodje, zdaj je ura 11.30. Odrejam prekinitev seje. Nadaljevali bomo ob 12.00. vas pa prosim, da potem nadaljujemo dejansko z odgovorom državne sekretarke in predstavnice Zakonodajno-pravne službe, ker ne pozabite, da imamo še eno točko dnevnega reda, in da bi morali vsaj do 14. ure zaključiti tole seje.  Ob 12.00 nadaljujemo.
Gospe in gospodje!  Nadaljujemo s sejo. Najprej vas prosim, obvestili so me, da se nekatere govorce zelo slabo sliši, in da je potrebno mikrofon usmeriti proti ustom oziroma usta proti mikrofonu, bolj kot smo bili tega vajeni do zdaj, zato ker se menda pri televizijskem prenosu ne sliši vsega kar je bilo povedano. Tako, da to vas prosim, kdorkoli se prijavi k besedi, da se nagne k mikrofonu in govori neposredno v mikrofon.  Nadaljujemo. Najprej dajem besedo državni sekretarki na ministrstvu za finance, gospe Kristini Šteblaj.  Izvolite, prosim.
Kristina Šteblaj
Hvala lepa predsednik za besedo.  Jaz bi res samo na kratko. V razpravi se je večkrat izrazila bojazen ali je to zdaj edino kar bo Vlada še naredila za blažitev teh posledic za zajezitev epidemije. Ne, zagotovo ne. To je pač eden od zakonov na javnofinančnem področju. Prepričana sem, da v t tem času, ko tukaj sedimo, se je že pripravilo en kup drugih ukrepov, tako da, ta bojazen odpade. Glede tega kar se pa tiče nekako poseganja izvršilne oblasti na področju zakonodaje, pa verjemite, da smo zelo s tresočo roko pisali te člene, ampak glede na to, da je treba biti res zelo hitro odziven, smo mislili, da bi bilo primerno, da to Vlada odreja, ker se kljub vsemu lahko hitreje sestaja pa te stvari ureja. Poskušali smo zdaj uskladiti tudi te določbe, da Državni zbor bo kljub vsemu nekako vseeno obveščen, da ga sploh ne bi izločali iz tega, upam pa, da bomo prišli skupaj tudi tako, da bo izvedljivo, da bo dejansko izvedljivo, in da bodo podatki taki kot bi morali biti, vsaj agregirano predstavljeni.  Mogoče samo še to, se je nekajkrat omenil tudi ta rez, ki smo ga zdaj naredili oziroma zadržanje izvrševanja proračuna. Ta del je narejen izključno na obstoječi javnofinančni zakonodaji, izključno na podlagi pooblastil, ki nam jih daje Zakon o javnih financah in Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021 in jih v ničemer ne prekoračujemo.  Hvala lepa.
Hvala gospa državna sekretarka.  Zdaj dajem besedo gospe Lenči Arko Fabjan iz Zakonodajno-pravne službe.  Prosim.
Lenča Arko Fabjan
Hvala za besedo.  Torej odprto vprašanje ostaja na podlagi amandmaja k 9. členu in samega 9. člena in sicer niso odpravljeni pomisleki glede ustavne skladnosti predlagane rešitve prvega odstavka, ki napotuje na izdajo podzakonskega akta, saj ni določen noben zakonski okvir in se tudi postavlja vprašanje ali je sploh potrebno določiti politiko izvajanja davčne izvršbe. Nejasen pa ostaja tudi drugi odstavek in sicer v delu v katerem določa, da ne teče zastaranje pravice do izterjave davka za tiste zavezance, ki izkoristijo možnost po tem zakonu, saj je to razumeti, da je tek roka za zastaranje odvisen od tega kdaj nekdo znotraj zakonsko določenega roka izpolni svojo obveznost. Ali, torej to svojo obveznost izpolni znotraj roka določenega po tem interventnem zakonu ali znotraj roka določenega po Zakonu o davčnem postopku in je to razlikovanje treba jasno opredeliti in pojasniti.  Zdaj bi pa prosila, predsednik, če lahko daste besedo tudi moji kolegici Bien Karkovšek.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospa Sonja Bien Karlovšek, izvolite, imate besedo.
Sonja Bien Karlovšek
Hvala lepa za besedo.  Glede amandmaja k 10. členu v zvezi s katerim smo imeli pomislek glede drugega odstavka, je sedaj že pripravljen predlog za amandma odbora, ki v drugem odstavku določa skrajni rok za predložitev predloga rebalansa proračuna in sicer do 1. septembra 2020. Sicer pa imamo opozorilo še v zvezi z 11. členom. In sicer, da sicer po Zakonu o javnih financah o uporabi sredstev proračunske rezerve, ki presega tisto, ki je predpisana, odloča Državni zbor s posebnim zakonom. Zato bi bilo treba tudi tretji odstavek dopolniti tako, da bo zagotavljal vključenost Državnega zbora v porabo proračunske rezerve, morda na enak način, kot je to sedaj storjeno v drugem odstavku glede poročanja vlade Državnemu zboru o prerazporeditvah iz prvega odstavka. Potem pa še v zvezi z amandmajem za novi 12.b člen. Smo že opozorili, da je treba namesto 9. člena urediti podaljšanje roka, ki se nanaša na 8. člen, ker 9. člen ne ureja roka, ampak davčno izvršbo, kar ste že seznanjeni. Hvala.
Hvala lepa. Gospe in gospodje, prehajamo na odločanje o amandmajih.  In sicer dajem v obravnavo amandma k 1. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Ali želi kdo razpravljati?  Kolega oziroma gospod Matej Tašner Vatovec, izvolite.
Najlepša hvala. Jaz bi samo, glede na to, da je vseeno k 1. Členu, se navezal na zadnje opozorilo oziroma opredelitve ZPS in še enkrat poudarjam, kar se tiče ustavne kategorije delitve oblasti. Jaz razumem, da ima Zakon o javnih financah določene določbe, ki dopuščajo vladi nekaj manevrskega prostora, ampak tu želim podariti, da tudi v izrednih razmerah je Državni zbor tisti, ki še vedno odloča o zakonih. Odločal bi o proračunu in tudi o proračunski porabi. Tako da sploh, kar se tiče rezerv mislim, da je ZPS to zelo jasno poudarila. Tako, da tu smo soočeni s tem, da se Državni zbor s takšnimi ukrepi spreminja v glasovalni stroj.  In jaz predlagam, tudi glede na to koliko rok sodelovanja je bilo ponujenih danes, da se razmisli, pa bom to mogoče potem kasneje še enkrat povedal pri 10. členu, k temu, da se to določbo sedaj izbriše iz zakona in v naslednjih zakonih, ki jih bo vlada pripravila, upošteva in skuša najti neko rešitev, ki bo z drugimi zakonski bolj vključevala Državni zbor v ta proces.  Tako, da iz tega vidika je to v tem trenutku nepotrebno in tudi nedopustno, da se jemlje to pristojnost Državnemu zboru.
Hvala, gospod poslanec. Gospe in gospodje, začenjam glasovanje o amandmaju k 1. členu.  Začenjam glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o amandmaju za novi 1.a člen. Želi kdo besedo?  Začenjam glasovanje za novi 1.a člen.  Začenjam glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo k 2, členu in amandmaju k 2, členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Želi kdo besedo? Začenjam glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o amandmaju k 3. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Želi kdo besedo? Začenjam glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o amandmaju k 4. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Ni prijavljenih k razpravi. Zato začenjam z glasovanjem. Začenjam glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o amandmaju k 5. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Ni razprave, zato začenjam glasovanje.  Kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Začenjam obravnavo amandmaja k 6. členu, ki so ga ravno tako vložile poslanske skupine koalicije. Ni interesa po razpravi, zato začenjam glasovanje o amandmaju k 6. členu.  Kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o amandmaju k 7. členu. Ravno tako so ga vložile poslanske skupine koalicije. Nihče ne želi razpravljati, zato začenjam glasovanje. Kdo je za? (14 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Začenjam razpravo o amandmaju k 8. členu. Ravno tako so ga vložile poslanske skupine koalicije. Ni interesa po razpravi. Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Začenjam razpravo o amandmaju k 9. členu. Vložile so ga poslanske skupine koalicije. Glasujemo o amandmaju k 9. členu. Kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Začenjam razpravo o amandmaju k 10. členu, in sicer amandmaju številka 1, ki ga je vložila Poslanska skupina Levica. Razprava poslanec Luka Mesec, za njim poslanec Marko Pogačnik.  Kolega Mesec, izvolite.
Hvala za besedo. Mi predlagamo, da se ta člen črta. To je namreč ta člen, ki je najbolj sporen v celotnem zakonu, ki pooblastila za razpolaganje z javnimi financami v polnosti prelaga na Vlado in ne samo, da derogira Državni zbor, popolnoma izključuje Državni zbor iz obravnave javnofinančnih zadev in mu odreka z Ustavo določene pristojnosti.  Mi smo bili v tej krizi karseda konstruktivni in smo tudi javno in jasno podprli večino ukrepov, ki so bili smiselni. Podpiramo karanteno, podpiramo čim večje delo od doma, podpiramo pomoči gospodarstvu, podpiramo ukinitev javnega življenja in tako naprej. Je pa treba vedeti, da nekatere stvari pa gredo predaleč in nimajo več veliko veze s to krizo. Danes je minister Hojs govoril o tem, da bo dal polna policijska pooblastila vojski, kar nima veliko veze z bojem proti virusu. Ta amandma govori o tem, da naj bi polna pooblastila za ravnanje, razpolaganje z javnimi financami prenesli na Vlado, ker efektivno pomeni, da proračuna ni več. Proračun kakršnega smo sprejeli od tega trenutka ne velja več, ker lahko Vlada po milji volji razpolaga z javnimi financami, jemlje denar kjer hoče neomejeno, brez kontrole, brez udeležbe parlamenta, netransparentno, brez rednega poročanja, v zakonu je celo določeno, da naj bi šele potem enkrat po koncu vsega poročala, kako je sploh z javnimi financami ta čas razpolagala. Skratka, to je nedopustno, ker ruši ustavno ureditev oblasti med Državni zbor in Vlado, je nepotrebno in da je dobesedno božja pooblastila vladi, kakršnih še nobena vlada v Republiki Sloveniji nikoli ni imela. Pa ne reči, da so te razmere danes popolnoma neprimerljive s kakšnimi drugimi v zadnjih 30 letih, so izredne razmere, se strinjam. Gospodarski upad zaradi ukinitve javnega življenja in ustavitve velikega dela proizvodnje bo velik, ampak mi smo imeli hude krizne razmere leta 2009, pa leta 2012, pa leta 2013 in tako naprej in takrat vlada niti približno ni dobila takih pooblastil kot naj bi jih dobila s tem ukrepom danes.  Še z eno pomembno razliko, takrat je Evropska unija države članice dobesedno prepuščala same sebi, čeprav so bile popolnoma finančno nesposobne se kosati z obsegom krize, ki je nastala. Danes Evropska unija ponuja ne samo sodelovanje, ampak, kot sem prej rekel, helikoptrski denar. Imate ukrep Evropske centralne banke, 750 milijard je dostopnih, obresti na slovenske obveznice so nizke. In popolnoma nobene potrebe ni, da v teh razmerah vi razmišljate o nekakšnem novem varčevanju, da bi jemali z drugih proračunskih postavk zato, da bi sfinancirali krizne ukrepe. Denar zunaj je in je dobesedno zastonj, zato ni nobene potrebe po takem ukrepu. Prej nasprotno – tak ukrep bo samo vrgel slabo luč na vse skupaj, ker se bodo upravičeno pojavljala vprašanja. Ali namerava ta vlada to krizo izkoristiti za kaj drugega, kot zgolj za pomoč prebivalstvu? Ali gre tukaj za nelegitimno utrjevanje oblasti? In to osebno skrbi tudi mene.  Zdaj, če se pogovarjamo o podajanju rok in tako naprej, jaz predlagam enako, kot je moj kolega Matej T. Vatovec - da danes ta amandma, ta člen črtamo. V tem primeru mi lahko tudi ta zakon podpremo. In v naslednjih interventnih ukrepih, ki jih boste prinesli, pridete z bolj domišljenim predlogom, ki ne bo kršil ustavne delitve oblasti med Državnim zborom in vlado in ki bo bolj domišljeno vključeval Državni zbor v krizne procese.  Danes na tej seji in na izredni seji dokazujemo, da Državni zbor je sposoben sodelovati in sposoben je praktično čez noč sprejemati interventne ukrepe, saj se vendar vsi strinjamo, da so nujni. Ampak je pa treba opozarjati kje vlada gre predaleč. In to, da bi si kar čez noč vzela polna pooblastila za razpolaganje s proračunom je, oprostite, korak, ki je popolnoma prekomeren, nepotreben in nedopusten.
Hvala, gospod poslanec. Državna sekretarka, boste dobili besedo, zdaj še imam dva prijavljena poslanca. In sicer najprej je na vrsti poslanec Marko Pogačnik, za njim poslanec Matjaž Han. Kolega Pogačnik, prosim.
Hvala, spoštovani predsednik, za dano besedo. Jaz predloga Levice ne bom podprl, bom pa podprl, bi rekel naslednji predlog amandmaja odbora, ki je pripravljen. Prepričan sem pa, da pa predlog amandmaja odbora, bi rekel povzema, bi rekel tudi predloge skozi razpravo, ki smo jo imeli. In bi rekel na en del, bi rekel vse te probleme, ki so bili izpostavljeni, bi rekel tudi zajezi.  Predlagam pa, no, da čez razpravo je bil in da pri obrazložitvi glasu, da se omejimo na 3 minute. Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Res je, da je običaj, da se pri amandmaju ali pa pri razpravi o 1. členu pove tisto, kar se namerava povedati. Je pa res tudi, da če nekdo želi pri določenem amandmaju, zlasti tisti, ki je predlagatelj, ponovno poudarjati isto, kar je govoril pri 1. členu, mu tega jaz ne morem preprečiti.  Prosim pa, gospe in gospodje, na podlagi tega, kar je kolega Pogačnik ravnokar izgovoril, da vendarle ne ponavljamo svojih razprav, zato ker imamo danes še zelo veliko obveznosti. Ob 15. uri se začne oziroma je napovedan začetek plenarne seje, mi pa imamo še eno celo točko dnevnega reda za opraviti.  Razpravlja poslanec Matjaž Han.  Prosim.
Ja, lahko smatrate tudi kot obrazložitev glasu. Jaz bom seveda podprl ta člen. Tudi s tega vidika, kar je rekel pač Luka, da lahko v nadaljevanju zadeve spreminjamo in tudi lahko vlada si zakon kakšen drug pripravi tako, da bo lahko bolj operativna. Zavedam se, da imate, bi rekel v koaliciji večino, to mi je jasno. In če ta amandma ne bo sprejet, k 10. členu, imamo, bom rekel tako rešilno padalo Socialni demokrati še v amandmaju LMŠ-ja, ki pa napotuje, da vlada daje poročilo Komisiji za nadzor javnih financ, javnih financ. Zdaj, če bi bila res opozicija trda, da bi hotela, bom rekel delati ne vem kakšne težave, vi veste, da poslovniško še pozicija, ki je, zdaj opozicija, ki je zdaj, nima poslovniško ne vodimo ne KNF-ja ta moment, ne vodimo ne KNOVS-a. Zavedamo se, da so to manj pomembne zadeve, pa vendarle. tudi tukaj nimamo poslovniško zadeve še urejene, zato bi prosil, da je tudi koalicija tukaj pri nekaterih naših, bom rekel pogledih malo bolj popustljiva, ker ne želimo zajebavati, ne želimo, bom rekel zadeve zavlačevati, ampak želimo vendarle, da tudi parlament ostane v tej državi še parlament in da je zakonodajna in izvršilna veja ločena in da je tukaj na nek način malo kontrole.  Tako, da mi bomo podpirali vse te amandmaje, ki vsaj malo, bom rekel, ki ne suspendirajo čisto parlamenta. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Besedo ima državna sekretarka gospa Kristina Šteblaj. Izvolite.
Kristina Šteblaj
Hvala lepa.Samo na kratko, da ne bo nerazumevanja oziroma napačnega razumevanja. Ta tako imenovani helikopterski denar je napovedan, nimamo ga še. To je prva stvar.  Druga stvar. To, kar dajemo zdaj, kar naj bi dali pooblastilo vladi, da prerazporeja, je znotraj okvira oziroma obsega izdatkov, ki ga je ta isti Državni zbor spremenil. Mi tudi, ko bomo dobili teh 750 milijard, jih ne bomo mogli porabljati, dokler ne bomo naredili rebalansa. Tako, da to je pač v danih okvirih možno narediti in zato smo pač ta člen notri pripeljali. Samo toliko za razumevanje, no. Hvala lepa.
Dobro, hvala lepa. Poslanec Robert Pavšič. Izvolite, prosim.
No, saj bom zelo hiter, ne rabi biti neke hude volje na drugi strani.  Mi bomo seveda podprli amandma Levice, ker menimo, da mora Državni zbor ohraniti svojo vlogo v tem procesu tudi glede na izražene oziroma doživete razmere.  Seveda se bom pa pri naslednjih členih, ki še krepijo to vlogo, še enkrat oglasil pa obrazložil zakaj.
Hvala lepa. Besedo ima poslanec Marko Bandelli. Prosim.
Ja, mislim, da je prav, da tudi mi povemo našo tukaj v stranki SAB.  Mislim, da je tudi prav, da podpremo ta predlog Levice. Tako, da, ker se mi zdi, da je vseeno malo ekscesivno vse skupaj, da damo bel papir prav za vsako zadevo, kar je.  Kar se pa tiče prerazporeditve. Če jaz dobro vem, če so finančne posledice, prerazporeditve ni moč napraviti, samo rebalans je tisti, ki lahko to naredi. Tako, da mislim tudi tukaj moramo malo paziti kako mislimo s temi prerazporeditvami. Samo v lastnih svojih postavkah lahko, drugače, če so posledice, moramo pa rebalans sprejeti.  Tako da, v glavnem, no, mi bomo to podprli.  Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Gospe in gospodje, začenjam glasovanje o amandmaju številka 1 k 10. členu. Začenjam glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Odpiram razpravo o amandmaju številka 2 k 10. členu, ki je predlog za amandma odbora, poslanskih skupin koalicije. Ni razprave.  Zato dajem na glasovanje amandma številka 2 k 10. členu.  Začenjam glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. In ker je sprejet amandma pod točko 2, postane amandma pod točko 3 k 10. členu brezpredmeten.  Prehajamo na odločanje o amandmajih k 11. členu. Amandma številka 1 je vložila poslanska skupina Levica.  Kdo želi razpravljati? Najprej kolega Marko Pogačnik, za njim kolega Robert Pavšič. Prosim, kolega Pogačnik.
Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo.  Jaz bom, bi rekel tukaj malo širše razpravljal in sicer, bi rekel kar h vsemi členi, no, enajstemu. Tukaj so vloženi trije oziroma dva amandmaja z različnih strani.  Jaz sem osebnega mnenja, bi rekel, da en del transparentnosti mora biti. Zame, bi rekel je potrebno vzeti v obzir, bi rekel tudi samo to izredno stanje, ki je v danem trenutku in sem mnenja, da, bi rekel z nekimi amandmaji, pa, bi rekel s čim širšimi poročili, bi rekel v danem trenutku tudi ne obremenjujemo, bi rekel Ministrstva za finance oziroma Vlado Republike Slovenije.  Sem pa mnenja, bi rekel, da pa en del poročila, bi rekel, pa parlament, bi rekel zasluži oziroma potrebuje. Deloma je, bi rekel že LMŠ z nekim svojim amandmajem šel tukaj notri, pokazal neko pot. To pomeni, da vsaj Komisija za nadzor javnih financ bi morala biti seznanjena s tem. Jaz sem osebnega mnenja, da to poročilo, če bo, bi rekel izglasovan še tak amandma ali pa oblika poročanja, da se ne sme poročati, bi rekel preširoko, ampak da so ta poročila, bi rekel kratka z, bi rekel jasnimi obrazložitvami oziroma prenosi po posameznih ministrstvih. Zdaj, bi rekel za detajlna poročila ali pa obrazložitve je potem še vedno, bi rekel stvar same komisije, kjer se bo lahko podrobneje obrazložilo. Sem pa, bi rekel, se nagibam k temu, no, da, bi rekel se en amandma, bi rekel na nek način podpre. Dejstvo pa je, da so, bi rekel tako in tako potem amandmaji še odprti na sej, plenarni, Državnega zbora, kjer bi pa, bi rekel skupaj z Ministrstvom za finance in pa, bi rekel opozicije natančneje definirali kako bi se, bi rekel v sami finalni verziji zakona ta zadeva glasila.  Jaz sem mnenja, no, da en način, bi rekel poročanja mora biti. Naj bo pa, bi rekel tukaj kratek in da se v teh časih po nepotrebnem še ne obremenjuje, bi rekel tako vlade kot Ministrstva za finance, ki imajo, bi rekel ogromno dela.  Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Na vrsti je poslanec Robert Pavšič. Prosim.
Hvala lepa. Poslanska skupina LMŠ vlaga amandma, ki je nekako kompromisni predlog med dvema skrajnostma, čeprav bomo podprli tudi predlog poslanske skupine Levica, da se 11. člen v popolnosti črta.  Predlagamo, da se o izvedenih prerazporeditvah porabe financ mesečno poroča Komisiji Državnega zbora za nadzor javnih financ, ker smo mnenja, da na ta način lahko ohranimo transparentnost in tudi vlogo Državnega zbora v tem procesu. Nikakor ni intenca metanje polen pod noge Ministrstvu za finance, zato so ta poročila lahko tudi bolj koncentrirana. Razpravo o tem kako, kaj, zakaj, od kod in komu, pa lahko opravimo na razpravi na posamezni komisiji.  S tem bi torej zagotovili transparentnost porabe javnih sredstev in seveda tudi deloma nadzor nad upravljanjem javnih financ, ker to tudi v današnjih razmerah ne sme biti vprašljivo.  Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Naslednji ima razpravo poslanec Matej Tašner Vatovec. Prosim.
Hvala, predsednik. Jaz mislim, da je to, kar je povedal gospod Pogačnik, precej pomenljivo v luči tega, kar smo prej skušali dopovedati pri 10. Členu, skratka to, da se Državni zbor reže od informacij. Zdaj, amandma k prejšnjemu členu ni šel skozi, vlada bo imela ta pooblastila, zdaj se pa zatika v bistvu tudi pri poročanju.  Amandma, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije, je v bistvu posmeh tej delitvi oblasti. Tukaj vi pravite, da boste najkasneje v treh mesecih po zaključku epidemije poročali Državnemu zboru kaj se je dogajalo v teh, ne vem, pol leta, dokler so veljale te razmere, kar ni nič drugega kot posmeh Državnemu zboru. Tako, da iz tega vidika je amandma, ki ga predlaga LMŠ smiseln – da se vsaj poroča Komisiji za nadzor javnih financ. Ampak ne pavšalno oziroma omejeno, ampak zelo natančno. Tukaj ima Državni zbor kljub vsemu neko vlogo, Komisija za nadzor javnih financ je tukaj za to, da nadzira kako se trošijo javne finance in tu mislim, da ne sme biti nobenih omejevanj v transparentnosti in popolnosti teh poročil.  Tako da, še enkrat, skrbi me ta odnos in smer, v kateri pač skušate iti. Jaz razumem, da je vlada obremenjena, ampak to še ne pomeni, da bomo popolnoma odrezali Državni zbor od informacij. Tako, da mi naš, bomo naš amandma kljub vsemu podprli. Če ne bo sprejet, kar gotovo ne bo, bomo glasovali proti amandmaju koalicijskih poslanskih skupin in bomo podprli LMŠ-jev amandma.
Hvala, gospod Tašner Vatovec.  Zdaj imamo zadevo. Trije ste prijavljeni, naprej gospod Pogačnik, potem gospod Hrovat, za njim gospod Han. Kolega Pogačnik, izvolite, imate besedo.
Predsednik, hvala. Zdaj, mogoče me kolega Taševec ni-
Tašner Vatovec.
Vatovec razumel.  Enkrat mesečno v neki obliki, ki bo sprejemljiva, bi rekel tudi za ministrstvo in za finance, se meni zdi smiselno. Da bi pa prepodrobneje obremenjevali ministrstvo z nekimi poročili, pa mislim, da ne. jaz mislim, da vsak ima možnost potem, bi rekel še postaviti kakšno podvprašanje k temu poročilu. Predlagam pa mogoče, da se tudi, bi rekel državna sekretarka na nek način opredeli do teh treh amandmajev.
Hvala lepa, gospod poslanec.  Gospe in gospodje, zdaj moram res intervenirati in prositi za malo več operativnosti. Prej smo vsi izražali soglasje s tem, da smo v krizi in da potrebujemo hitre ukrepe, zdaj pa zavlačujemo na vse konce in kraje, kar je v neposredni koliziji s tistim, kar je bilo prej, recimo okrog 10.30 izgovorjeno.  Razprava, kolega Jožef Horvat. Izvolite, prosim.
Hvala lepa, gospod presednik. Bom upošteval vaše priporočilo, ki je na mestu. Smo pri 11. členu, imamo tri amandmaje.  Prvega, od Levice, ne bom podprl. Drugega, ki sem ga tudi sopodpisal, bom podprl.  Sem pa naklonjen tretjemu, ampak tehnično in proceduralno to ne bo šlo skozi. In zato predlagam, da v LMŠ oziroma vsi skupaj pripravimo za plenarno zasedanje Državnega zbora nek amandma k 11. členu, ki bo dajal več moči k KNJF-ju, torej Državnemu zboru. Se pa strinjam s kolegom Pogačnikom – če bomo tu delali poročila, ki bodo tristo strani, jih itak nihče ne bo bral. Ne pa pozabiti, da imamo pa tudi zaključni račun, pa računsko sodišče in tako dalje.  Tako, da to bom naredil, kar sem napovedal.  Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Besedo ima poslanec Matjaž Han. Prosim.
Mislim, jaz bom podprl, mi bomo podprli-
Gospod Han, prosim vas, vklopite mikrofon.
Hvala predsednik, dobro, da te imamo.  Seveda bomo podprli najprej amandma Levice, jaz mislim, da je čisto smotrn. Absolutno ne bomo podprli amandma koalicije, ki je pa res, bom rekel brezvezen. LMŠ-jev amandma je pa čisto normalen. Poglejte, Komisija za nadzor javnih financ ima že tako v pristojnosti, mi lahko vsak dan sklicujemo seje, ampak če ne bomo imeli vendarle tudi v zakonu jasno zapisano, da enkrat mesečno tistih par številk date na Ministrstvo za finance, kar pa verjetno ni težava, pa ne vem zakaj se tega toliko bojite oziroma zakaj vas je tega strah. Tega pa res ne razumem.  Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Gospe in gospodje, prehajamo na odločanje.  Začenjam glasovanje o amandmaju številka ena k 11. členu. Začenjam glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Začenjam glasovanje o amandmaju številka 2 k 11. členu. Začenjam glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (7 članov.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Zdaj pa glasujemo o amandmaju številka 3 k 11. členu. Začenjam glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (3 člani.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Prehajamo na odločanje o amandmaju k 12. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Želi kdo besedo?  Postopkovno gospod Jožef Horvat. Izvolite.
Hvala, gospod predsednik. Zdaj, pri pregledu amandmajev k 11. členu piše, da če bo amandma pod točko 1 sprejet, postaneta amandmaja pod točko 2 in 3 brezpredmetna. Ni bil sprejet, potem smo glasovali o amandmaju 2 členu, samo preverjam. Potem ostane vseravno še relevantno, da glasujemo o tretjem amandmaju.
Ja, seveda, zato, ker sta po vsebini različna amandmaja.
Hvala lepa.
To se pravi, sedaj bomo glasovali o amandmaju k 12. členu. …/oglašanje iz klop/ Oba. K 11. členu sta… /oglašanje iz klopi/ sta sprejeta oba amandmaja številka 2 in 3. Številka 1 ni bil sprejet. Začenjamo glasovanje o amandmaju k 12. členu. Kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 12. členu sprejet. Gospe in gospodje, sedaj pa prehajamo na predlog za amandma odbora za novo poglavje in nova 12.a in 12.b člen. Imamo dva amandmaja, amandma številka 1 in amandma številka 2, vlagatelj obeh amandmajev so poslanske skupine koalicije. Ali želi kdo razpravljati? Tule je prišlo do ene napake, me opozarjajo, pri zapisu, in sicer pri amandmaju številka 1 za 12.b člen, ki govori o podaljšanju rokov, se je napačno zapisala številka enega člena, in sicer govori o 2., 3., 5., 9., 12. in 12.a členu, namesto 9 je potrebno zapisati številko 8. Gre za čisto redakcijski popravek. Glasujemo o amandmaju odbora številka 1. Kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ker je bil amandma pod številko 1 sprejet, je postal amandma pod številko 2 brezpredmeten. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 13. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Tu imamo še dva vložena amandmaja, in sicer številko 2 je vložila Poslanska skupina Levica, številko 3 pa Poslanska skupina Lista Marjana Šarca. Kdo želi besedo? Poslanec Robert Pavšič.
Pravilno je bilo že ugotovljeno, v materialu, da se oba amandmaja, tako Poslanske skupine Levica, kot Poslanske skupine LMŠ sta identična. Vidim pa, daje tudi koalicija predlagala, da se celoten člen črta, zato bomo podprli predlog…/govorita drug čez drugega/
Hvala, gospod Pavšič. Še bolj učinkovit je bil pa, kot vemo, gospod Han, ki je zadel žebljico na glavico, kot se reče, in je rekel, da bomo vsi trije zmagali.  Torej, gospe in gospodje, glasujemo o amandmaju številka 1 k 13. členu. Glasujem. Kdo je za? (17 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Ugotavljam, da je amandma številka 1 k 13. členu sprejet. Na ta načina sta postala amandmaja pod točko 2 in 3 brezpredmetna.  Sedaj pa prehajamo na odločanje o dveh amandmajih k 14. členu, in sicer amandma številka 1 so vložile poslanske skupine koalicije, amandma številka 2 pa Poslanska skupina Lista Marjana Šarca. Želi kdo besedo? Poslanec Robert Pavšič.
Hvala lepa. No, mi predlagamo, da se v zakonu vseeno oziroma da se veljavnost zakona vseeno omeji in to je do 31. avgusta 2020. Zakaj? Predlog zakona namreč ne določa končnega časa za tako obsežne ukrepe. Vladi je mogoče prepustiti odločanje o podaljševanju rokov le v omejenem in s tem zakonom dogovorjenem obsegu. Predlagani datum pa je dovolj oddaljen, da zadosti trenutnemu poznavanju razmer. Če se bodo razmere spremenile tako zelo, da bi se morali posebni ukrepi podaljšati dlje, kot dobrih 5 mesece, kot je sedaj, menimo, da je lahko Državni zbor  tisti, ki odobri oziroma ki odloča o podaljšanju teh ukrepov. Bi vseeno apeliral na kolege poslance in poslanke, da razmislimo oziroma podpremo to dokončno veljavnost zakona, ker se a konec koncev lahko tudi podaljša, če bo potrebno. Se pa tudi razlogi uveljavljanja tega zakona niso kvalificirani, so zelo subjektivni in prepričan sem, ne glede na zaupanje, da bi bilo potrebno razmisliti o malce bolj natančnem pravnem jeziku.
Hvala, gospod poslanec. Gospe in gospodje, začenjam glasovaje o amandmaju številka 1 k 14. členu.  Kdo je za? (13 članov.) Je kdo proti? (4 člani.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Ker je ta amandma pod zaporedno številko 1 sprejet je postal amandma pod točko 2 brezpredmeten.  Na ta način smo zaključili razpravo o členih in vloženih amandmajih… Postopkovno? Poslanec Marko Pogačnik postopkovno.
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Po mojem vedenju sta bila k 11. členu sprejeta dva amandmaja. Jaz bi prosil, mogoče, ne vem, Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora, da do glasovanja na plenarni seji v Državnem zboru, glede na to, da sta bila dva amandmaja sprejeta k temu členu, ugotovijo ali je kakšen konflikt med tema dvema amandmajema, tako da bomo lažje glasovali. Hvala.
Dobro, hvala lepa, gospod poslanec. Ali lahko morda gospe že sedaj poveste, gospa Sonja Bien Karlovšek, izvolite, imate besedo.
Sonja Bien Karlovšek
Lahko že sedaj povem. V bistvu gre za drugi odstavek. V amandmaju pod točko 2, ki ste ga ravnokar sprejeli, naj bi Vlada poročala o pravicah porabe iz prejšnjega odstavka v 90 dneh po razglasitvi prenehanja epidemije, po amandmaju pod točko 3 pa naj bi poročala prav tako izvedenih prerazporeditvah porabe iz prejšnjega odstavka, imamo enak sklic, mesečno komisiji državnega zbora za nadzor javnih financ. Se pravi, poročalo se bo dvakrat o istem. Sedaj je to treba razjasniti, ali je to res namen. In mogoče z amandmajem to za sejo Državnega zbora urediti enotno. In potem še razmisliti tudi o poročanju glede porabe sredstev proračunske rezerve.
Dobro, hvala lepa. Se pravi, da moramo to zadevo urediti do plenarne seje danes, ki se bo začela ob 15. uri. Gospa Sonja Bien Karlovšek, hvala za to pojasnilo.  Gospe in gospodje, sedaj pa prehajamo v skladu s prej sprejeto odločitvijo na glasovanje o vseh členih interventnega zakona skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (2 člana.) Ugotavljam, da so členi sprejeti. S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Odbor bo poročal Državnemu zboru. Predlagam, da poročilo podam sam, kot predsednik. Ali kdo temu nasprotuje? Ne.  Na ta način zaključujem to točko dnevnega reda.  In, gospe in gospodje, prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNEM UKREPU ODLOGA PLAČILA OBVEZNOSTI KREDITOJEMALCEV. Predlagatelj… Samo trenutek prosim, gospa državna sekretarka… Ja, kar naj pride notri, saj ga čakamo. Željno ga pričakujemo.  Predlagatelj tega zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 62. seji, 18. marca letos, sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. Prejeli smo tudi dodatno gradivo k predlogu zakona. To je mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 19. marca in dopis Združenja bank Slovenije z dne 18. marca. Amandmaje so vložile poslanska skupina Levica, in sicer k 1., 2. in 9. členu predloga zakona z dne 19. marca in poslanske skupine koalicije, ki so vložile amandmaje k 1., 2., 3., 4., 7., 8., 9. in 10. členu predloga zakona tudi z današnjim dnem. Ravno tako pa je amandmaje vložila Poslanska skupina Lista Marjana Šarca k 2. in 5. členu in predloga za dva nova člena, amandmaja za dva nova člena, novi 5.a in novi 9.a člen.  Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Predstavnik ministrstva za finance v tem primeru je državni sekretar gospod Peter Ješovnik. Gospod Ješovnik, izvolite, imate besedo. Lahko pa tudi se malo pripravite, pa dam prej besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, če vam to bolj ustrezna. Torej, bomo naredili malo spremembe, in sicer bo najprej dobila besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Tina Marolt.
Valentina Anamarija Marolt
Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je v okviru svojih pristojnosti dala tudi pisno mnenje, v katerem smo opozorili, da bi bilo treba predlog zakona dodatno utemeljiti oziroma dati pojasnila zaradi zagotovitve skladnosti predloga zakona z ustavno pravico do zasebne lastnine z načelom enakosti, načelom pravne varnosti. Naše pripombe pa so izhajale tudi iz potreba zagotoviti večjo jasnost in določnost zakona. Toliko, hvala.
Hvala, gospa Marolt. Sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance, gospodu Petru Ješovniku. Izvolite.
Peter Ješovnik
Spoštovani predsednik, spoštovani članice in člani odbora! Hvala za besedo. Hvala za obravnavo tega interventnega zakona s katerim želi Vlada prispevati k reševanju težav, v katerih so se znašla podjetja, pa tudi posamezniki, tudi širše skupine družbene, ki poslujejo v panogah, ki jih je oziroma jih bo v naslednjih tednih najbolj prizadeva epidemija koronavirusa. Zaradi težav z likvidnostjo ne morejo oziroma ne bodo mogli pravočasno odplačevati obveznosti do bank. Iz tega zakona so sicer v predlogu Vlade odvzeti kreditojemalci kot so fizične osebe, potrošniki, ustanove, društva, zavodi, pa vendarle ocenjujemo, da bi bilo temu potrebno narediti spremembo, še posebej v luči ukrepov Evropske centralne banke in posvetovanja danes zjutraj z Banko Slovenije. V primeru, da se bo kriza še stopnjevala bo verjetno treba posegati še globlje na to področje. Predlog zakona določa, da ob izpolnitvi določenih pogojev banke omogočajo odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so jih sklenile z gospodarskimi družbami, zadrugami, fizičnimi osebami, ki zaposlujejo osebe, samozaposlenimi ter nosilci kmetijskega gospodarstva, in sicer za obdobje 12 mesecev. Zakon obenem omogoča, da se lahko banke in kreditojemalec sporazumeta tudi za drugačen odlog, ki bo za kreditojemalce ugodnejši. Časovno obdobje odloga plačila obveznosti ni bilo izbrano naključno, temveč je rezultat skrbnih posvetovanj tako z Banko Slovenije kot bančimi interesnimi združenji. Pri tem se je upoštevalo trenutno stanje v slovenskem bančnem sistemu, ki je po vseh ukrepih, ki so bili na nivoju Evropske unije sprejeti v obdobju po zadnji bančni krizi zelo stabilno. Pri čemer ne smemo pozabiti tudi na pozitivne učinke zadnje sanacije bančnega sistema, zaradi katerih slovenski bančni sistem trenutno izkazuje zelo dobro, jaz bi rekel super likvidnost in kapitalsko pozicijo, kar tudi omogoča izvedbo predlaganega odloga. V nasprotnem primeru bi morali iskati druge, verjetno manj učinkovite rešitve ali pa bi tvegali, da bi zaradi teh ukrepov lahko v težave zašli tudi drugi subjekti, katerih vloga je prav tako izredno pomembna za narodno gospodarstvo. Odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb ne bo splošen, ampak bo usmerjen na tiste gospodarske subjekte, ki zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije koronavirusa ne bodo mogli zagotavljati poplačilo obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnosti v primeru velikih gospodarskih družb, pa tudi težave z insleventnostjo. Bo pa odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb brezpogojno omogočen tistim kreditojemalcem, ki niso velik družbe po ZGD-1, ki opravljajo dejavnost za katero je bilo v z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitev oziroma prodaja blaga zaradi epidemije koronavirusa začasno prepove. Ker gre za interventne ukrepe predlagamo, da zakon začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, njegova veljavnost pa /nerazumljivo/ s pretekom 18 mesecu po preklicu epidemije koronavirusa. Obdobje veljavnosti je povezano z določbo, skladno s katero lahko kreditojemalec vlogo za odlog vloži najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije korinavirusa. V kolikor se bodo razmere uredile prej pa naj ima Vlada možnost, da predlaga Državnemu zboru predčasno prenehanje veljavnosti zakona. Spoštovani! Vlada oziroma pristojna ministrstva bodo pozorno spremljali učinke tega zakona, likvidnost tako gospodarskih družb kot tudi širše in bančnega sektorja. In v primeru, da se stanje ne bo izboljševalo predlagala še dodatne ukrepe za zajezitev gospodarske škode. Pri tem pričakujemo, da bodo tudi evropske institucije, še zlasti Evropska centralna banka, v najkrajšem času sprejele potrebne ukrepe, zlasti na področju regulatorne obravnave kreditov, ki bodo predmet odloga plačila po tem zakonu, saj so na področju obvladovanja kreditnega tveganja zaradi zadnje finančne krize v veljavi zelo stroga pravila glede nedonosnih bančnih terjatev in s tem povezanih zadev po zagotavljanju kapitalske ustreznosti bank. Prepričan sem, da bodo regulatorji bančnega sistema upoštevali dejstvo, da gre za izredne razmere, za katere ne kreditodajalci, ne kreditojemalci niso krivi, niti nanje nimajo nikakršnega vpliva in bodo s pravočasnim ukrepanjem zagotovili, da bo ukrep, ki ga predlagamo s tem zakonom dosegel svoj namen in ne bo povzročil novih težav. Predlagam, da zakon podprete. Hvala za vašo pozornost.
Hvala, gospod državni sekretar. Gospe poslanke, gospodje poslanci. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne, zato prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih.  V razpravo dajem 1. člen in amandma k 1. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Najprej je prijavljen gospod Tašner Vatovec, za njim poslanka Mateja Udovč.  Poslanec Matej T. Vatovec, izvolite, imate besedo. Še prej pa se vam opravičujem, bomo postopkovno opravili z gospodom Markom Pogačnikom. Prosim.
Spoštovani predsednik! Naprošamo za 15 minut odmora, se še usklajuje en amandma, da bi se vložil k temu.
To je v redu, gospod Pogačnik. Jaz sem si zamislil zadevo, da bi mi najprej opravili razpravo, pa potem kot pri prejšnji točki dnevnega reda, naredimo pavzo, pa se naredi redakcija in kompleten pregled amandmajev, zato da spravimo zadeve naprej. Gospod Han, izvolite.
Se opravičujem, ampak se strinjam, naredimo pavzo, mogoče pa bo ta amandma, jaz sicer ne vem kakšen bo, zmanjšal razpravo potem.
Dobro, hvala za intervencijo, gospod Han. Gospod Pogačnik povejte mi, ali je nujno sedaj, ali opravimo prej razpravo, ker ne vem točno kakšna je vaša intenca, me zanima to. Zato, ker bi želel, da vsaj do 14. ure zaključimo to točko dnevnega reda.
En krog razprave…
Okej, v redu, bomo nadaljevali razpravo, pa prekinemo sejo še vedno lahko. Gospod Matej Tašner Vatovec, izvolite, imate besedo.
Hvala, predsedujoči. Jaz bom kratek, tudi glede na nekaj amandmajev, ki je že prišlo s strani koalicije, lahko pač uvodoma rečem, da ta ukrep v osnovi, kot je bil zamišljen z zakonom, v Levici itak podpiramo. Se pravi, ta odlog plačila kreditov za podjetja, zadruge, samozaposlene in tako naprej, je absolutno smiseln. Smo pa predlagali en amandma, ki bi vključil še fizične osebe, se pravi, državljanke in državljane, ki se bodo gotovo tudi soočali, vsaj nekateri s posledicami oziroma učinki te epidemije koronavirusa. Tako da s tega vidika, še enkrat poudarjam, da je smiselno ne glede na to kaj je gospodarski minister že v preteklih dneh oziroma tednu napovedal, se pravi tisto približno milijardo evrov financiranja za podjetja, se bodo določena gotovo soočila s takšnimi situacijami, da ne bodo, recimo, mogla sploh koristiti kreditnih /nerazumljivo/ SID banke in podobnega, tako da je v takšnih razmerah ta zamrznitev odplačevanja teh bančnih obveznosti najbolj smiselna in verjetno bo tudi najbolj pomagala tem poslovnim subjektom. Kot pa rečeno, že včeraj smo na Kolegiju predsednika Državnega zbora izpostavili, da pozablja Vlada v tem zakonu na en pomemben segment prebivalstva, to so posamezniki, se pravi  (nadaljevanje) fizične osebe, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov bodo lahko soočeni pred težavo s poplačevanjem kreditov, verjetno v veliki meri stanovanjskih kreditov in s takšnim ukrepom, ki bi ga še razširili tudi na to skupino ljubi bi lahko preprečili marsikatere izvršbe, uveljavitve hipotek in podobnega, kar bi seveda tudi dolgoročno sodeloval tudi kot nek protiukrep pri zajezitvi gospodarske krize oziroma vpada BDP. S tega vidika bom rekel, da če bodo obveljali ti amandmaji, ki so jih predlagale koalicijske poslanske skupine, ki sedaj po novem tudi predvidevajo vključitev fizičnih oseb v ta ukrep, pozdravljamo in se na nek način tudi razumemo te amandmaje današnje, da so bila upoštevana naša opozorila, tako da bomo ta zakon podprli in tudi amandmaje, ki so do sedaj bili preneseni na mizo.
Hvala, gospod poslanec. Sedaj imamo prijavljene še štiri razpravljavce, in sicer za gospo Udovč je na vrsti Jože Lenart, potem Marko Pogačnik in Matjaž Han. Gospa Mateja Udovč, vaša je beseda. Izvolite.
Hvala lepa. Ker se zavedam, da imamo stisko s časom, se bom osredotočila zgolj na dejstva. Zakon pozdravljam. Predlagani zakon o odlog obveznosti kreditojemalcev je dober, gre v pravo smer. Bi pa na tej točki rada opozorila, da bi morali v 2. členu v drugem odstavku dodati novo alinejo, in sicer nikakor ne smemo pozabiti na društva, zavode in ustanove, ki bi jim odlog omogočil lažje nadaljnje poslovanje, saj predlagani amandma, tudi sedaj v novi obliki, smo dodali tudi fizične osebe, nikakor pa ne smemo še teh treh…, dati v besedilo zakona. To bi bilo vse. Hvala lepa.
Hvala, gospa poslanka. Razpravo ima sedaj poslanec Jože Lenart, za njim poslanec Marko Pogačnik. Kolega Lenart, izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsednik. V sled vsega predlaganega danes glede ukrepov odloga plačil obveznosti kreditojemalcev, želim še enkrat poudariti na celovitost ukrepov, kar bo ključno v tem času krize. Še pomembneje pa vsekakor v času prehoda iz te krize. Vsi ukrepi morajo biti naravnani v cilju, da bomo lahko po preklicu epidemije čim lažje ponovno zagnali gospodarstvo in življenje v državi. Pri tem pa je pomembno, da ostanemo vitalni, v kondiciji, tako gospodarstvo, vključno z malim gospodarstvom, mikro podjetji, kot državljanov, seveda fizičnih oseb. Nič nam ne bo pomagalo po končni krizi oziroma na prehodu, če podjetja ne bodo mogla zagnati proizvodnje zaradi zapadlih obveznosti, zaradi nelikvidnosti za plačila tekočih obveznosti, za izplačila delavcev, davčnih obveznosti, predvsem kot je DDV, dohodnine, kar je seveda neobhodno potrebno za delovanje države. Če bodo mikro podjetja, samozaposleni delavci, gospodinjstva brez sredstev z zaprtimi računi z odvzetimi sredstvi premičnin ali nepremični ali celo deložacijami. Tako morajo biti ukrepi konkretni, jasni, povezani in zajemati vse strukture. Za vse obveznosti zapadle v obdobju trajanja krize moramo zagotoviti moratorij odplačil. V tem času ne smejo teči obresti in to velja za celotno glavnico, ne samo za zapadle obveznosti. Po končani krizi se morajo kreditodajalci in kreditojemalci, tudi za lizinge morajo biti v to zajeti, usesti in dogovoriti za nov amortizacijski načrt odplačevanja, ki pa mora potekati pod kontrolo in pogoji, predlagam seveda tega Državnega zbora. Torej, še pod pogoji težkih razmer sedanje krize, na katero danes še nihče ne ve kakšne bodo dejanske posledice. Zakaj je to dobro? Nenazadnje so ti predlogi, ki jih navajam, tudi v duhu insolvenčne zakonodaje in to je pomembno, da sledimo tudi temu. Ali so predlagali ukrepi po podanih zakonih res pravi je seveda bistveno vprašanje danes. Če samo pogledamo kakšne ukrepe sprejemajo druge države se bojim, da ne pristopamo najbolje. Da pristopamo pomanjkljivo in premalo povezano. Pogrešam bolj konkretne in celovite ukrepe države v cilju garancij za gospodarstvo. Pogrešam bolj konkretne ukrepe bank v cilju moratorijev nad plačevanjem obveznosti in polnem moratoriju in zaustavitvi obračunavanja obresti v tem času v celoti. Banke ne smejo pozabiti, da smo jih v težkih časi reševali zaradi napačne in celo nepremišljene poslovne politike, težnje po ustvarjanju dobička in to naša generacija še ni odplačala. Prenašamo na naslednjo. Bančni sistem, bane, centralna banka v tej težki situaciji se lahko vsaj delno oddolžite in st hrbtenica v krizi ukrepov za gospodarstvo in državljane. Pri vsem tem pa je pomemben nadzor in to vidim v vlogi Državnega zbora. Hvala.
/izključen mikrofon/ Hvala, gospod poslanec. Za razpravo je sedaj na vrsti poslanec Marko Pogačnik, za njim poslanec Matjaž Han. Kolega Pogačnik, izvolite. /izključen mikrofon/ Sedaj sem jaz pozabil vklopiti mikrofon, tako da najprej se zahvaljujem poslancu Lenartu za razpravo. Na vrsti je za razpravo poslanec Pogačnik, za njim poslanec Matjaž Han, potem pa poslanec Luka Mesec. Kolega Pogačnik, izvolite.
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Že pri prvem predlogu sprejemanja zakona sem jaz prepričan, da ta dva zakona, ki jih imamo danes na mizi Odbora za finance nista edina. Vlada in Ministrstvo za finance pripravljata še vrsto drugih ukrepov. Jaz sem prepričan, da je potrebno tukaj iti korak naprej, sprejeti tudi vse ostale ukrepe, predvsem v smislu zajezitve teh ekonomskih posledic in, bi rekel, za zaščito tako podjetij, kot delavcev, ki so notri zaposleni. Še enkrat bom ponovil, uravnotežen proračun je pomemben, še pomembnejše je pa zdravje Slovencev in Slovenk in pa delovnih mest. Prepričan sem, da je absolutno potrebno tukaj zadevo poskrbeti, tudi za vse samostojne podjetnike in jih ne nak način z ukrepi zaščititi. Brez teh zadev apeliram na Ministrstvo za finance in na Vlado Republike Slovenije, da se zadev ne more /nerazumljivo/ Jaz bom predlagani zakon sprejel z določenimi amandmaji. Še enkrat apeliram na vse te pozive, ki jih ima opozicija, da so deloma upravičeni. Jaz mislim, da je tudi potrebno, da državni sekretar še pove, da se dodatni ukrepi pripravljajo. Dejstvo je, Evropska centralna banka je sprejela program za 750 milijard. Prepričan sem, da tudi ostale inštitucije Evropske unije bodo sprejele program in da bo potrebno tukaj dnevno sprejemati ukrepe. Hvala.
Hvala, gospod poslancec. Nadaljujemo razpravo. Državni sekretar pa bo seveda dobil besedo. To sploh ni dileme. Razpravo ima poslanec Matjaž Han.
Zelo na kratko. Osnovni namen tega zakona absolutno podpiramo. Zadovoljni smo, da so prišli tudi ti amandmaji in mislim, da je to okej. Socialni demokrati bomo ta zakon podprli. Bi pa rad apeliral še enkrat in taka beseda ni nikoli odveč. Vidim, da to sejo gledajo, meni tudi nekateri pišejo. En primer, mali avtoprevozniki, imajo problem, stojijo, nobenega priliva in jim ta moment mogoče celo ti odmiki kreditov ne pomagajo toliko, kolikor jim bodo pomagala likvidnostna sredstva, ker jim zaloga zmanjkujejo. In to se mi zdi ključno. Mi moramo, zato apeliram na državo, na ministrstvo, čim prej priti poleg vseh teh ukrepov, ki so dobrodošli, ki so pomembni, da se spravi v sistem likvidnostni denar, ker drugače bo ogromno podjetnikov, ki so morali zaradi krize zapreti svoja podjetja in žal ta podjetja nikdar več ne bodo odprli. In teh je nebroj. In verjamem, da se obračajo tudi na vas. Ta zakon bomo podprli. Pričakujem pa res hitro ukrepanje, tudi čez vikend, da bodo pomirjeni na nek način podjetniki in zaposleni. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Razprava poslanec Luka Mesec.
Hvala za besedo. Ta kriza je, mislim, da je to konsenz slovenske politike trenutno tako   zdravstvena kot družbena in ekonomska. Ko govorimo o družbeni in ekonomski krizi je treba vedeti, da bo mrtvilo gospodarstva in javnega življenja marsikomu bistveno zmanjšalo prihodke. Država, Vlada prejšnja in to nadaljuje tudi ta, je recimo temu neko rešilno mrežo vrgla, ampak še do nedavnega je kazalo, da se bodo vanjo ujela samo podjetja, med tem ko pa bodo fizične osebe, samozaposleni, društva, zavodi in tako naprej pa prepuščeni samemu sebi. Mi vlado že od petka opozarjamo na te probleme. Do sedaj smo nanjo konkretno naslovili tako ustno, kot uradno pet pobud, najprej glede samozaposlenih, potem glede prekarcev, potem gleda najemnikov stanovanj in podobno. Tukaj moram reči, da pozdravljamo, da se je Vlada zganila in v ta interventni zakon še danes vgradila možnost odloga kreditov za fizične osebe. Poglejte, podatki, ki jih imamo so namreč že pred krizo bili precej zaskrbljujoči. V letu 2018 so stanovanjski stroški predstavljali veliko breme za 34 % lastnikov stanovanj in kar za 51 % najemnikov stanovanj. In morate vedeti, da lastniki stanovanj so v določeni meri ljudje, ki plačujejo obresti oziroma imajo najeta hipotekarna posojila. In marsikateremu gospodinjstvu se bo zaradi mrtvila zmanjšal dohodek, kar pomeni, da bo ta strošek, to breme za njih še veliko večje. Še ena stvar na katero bi vas opozoril, gospod sekretar, pa je, da je treba čim prej poskrbeti tudi za najemnike stanovanj. Najemniki stanovanj so dostikrat prekarci, so ljudje, ki do stanovansjkih kreditov ne morejo dostopati. Če, ne vem, samo pogledate ljubljanske primere boste videli, da danes že kakšno enosobno stanovanje 40 kvadratov lahko stane tudi 600 evrov na mesec plus stroški. To so normalne cene, to ni luksus. Med tem ko so povprečne plače v Ljubljani malo nad ravnjo povprečne slovenske, se pravi povprečna nato je tukaj 1.200 evrov, kar pomeni, da nekdo s povprečno ljubljansko plačo samo za najemnino stanovanja, brez stroškov, že sedaj porabi pol svoje plače. In temu človeku, če je prekarc za povrhu vsega in nima zavarovanj, ne more biti do nadomestila za brezposelnost, ni zajet v ukrepe, ki jih sprejemate, lahko ta kriza pomeni ne samo izgubi dela in dohodka, lahko mu pomeni tudi izgubo doma. Zato je treba čim prej pomagati tem ljudem. Druge države, kot je že kolega iz LMŠ prej rekel, tukaj gredo zelo daleč. Včeraj sem bral, da so, recimo, v Kataloniji kar prekarcem in samozaposlenim odredili 2 tisoč evrov pomoči zato, da bodo lažje preživeli te krizne mesece. Mi pozivamo, da v podobne ukrepe gre tudi naša država, ker nenazadnje mi moramo poskrbeti, da bodo vsi ljudje lahko naslednja dva do tri mesece mrtvila preživeli normalno in da se ne bo slučajno dogajalo, da bodo ljudje izgubljali domove in podobno, enostavno zaradi tega, ker niso bili več zmožni poravnavati stroškov.
Hvala, gospod poslanec. Nadaljujemo razpravo. Prijavljeni so še trije. Najprej poslanec Horvat, za njim poslanec Peček in nato poslanec Bandelli. Kolega Jožef Horvat, izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik. Bom čisto kratek. Pozdravljam državnega sekretarja, ki je tokrat prvič med nami.  Pozdravljamo namero Vlade in še enkrat v sto urah je praktično Vlada pripravila kar pet pomembnih intervencijskih zakonov. Za vas, gospod državni sekretar nekaj vprašanj, ki ste jih morda že dobili od Združenja bank Slovenije. Vi ste govorili o nedonosnih bančnih terjatvah. Ali se lahko zgodi, da sedaj banke knjižijo, če smem tako reči, ali obravnavajo tovrstni ukrep kot nedonosno bančno terjatev kot NLB, v svojih poslovnih knjigah. To bi lahko pomenilo slabitve. In potem je samo korak do podkapitalizacije(?) in je potem samo korak do bančne luknje. To smo že vzeli. Ali bo to kaj spreminjalo tudi boniteto poslovnega subjekta, torej kreditojemalca. Hrvatje so pred kratkim sprejeli menda podoben zakon, to vi bolje veste. Vendar je Hrvatska narodna banka, pa nočem sedaj se ravno po Hrvatih zgledovati, ampak Hrvatska narodna banka je takoj sporočila, da to ne bo štela me NLB-je, torej med slaba posojila. Kolikor jaz vem, do tega trenutka naša Banka Slovenije tega sklepa še ni podala, ali pa je, ali se motim, ne vem, to boste vi povedali. Skratka, nato sem predvsem želel opozoriti, da ne bi sedaj kdo tudi, v oklepaju, morda zlorabljal in na nek način kasneje čez čas, čez leto, dve rekel, aha, poglejte Državni zbor je s tem zakonom odprl vrata za novo bančno luknjo. Bog ne daj, da bi do tega prišlo, ampak želim tukaj zelo jasno pojasniti, ja tudi vsej slovenski javnosti, davkoplačevalcem, ker mi smo tisti, ki bomo na koncu, pa upam, da do tega ne pride, spet krpali bančno luknjo. Hvala lepa.
hvala, gospod poslanec. Naslednji je za razpravo prijavljen poslanec Peček, za njim poslanec Bandelli. Kolega Igor Peček, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi! Večkrat smo danes že poudarili in zdi se mi izredno smiselno, da na nek način tudi dokazujemo, da smo sposobni sprejemati skupne odločitve. Vendar še enkrat poudarjam, tudi te hitre odločitve morajo biti predlagane z zadostno mero strokovnosti in dovolj širokim konsenzom, tudi različnih deležnikov. Sploh ne dvomim v to, da so vsi ti pripravljeni ukrepi, ki jih Vlada pripravlja in jih pozdravljamo, usmerjeni k doseganju enotnega in skupnega cilja. Ampak včeraj sem dobil kar nekaj vprašanj in opozoril na posamezne vsebine, ki so v tem zakonu, od različnih deležnikov. Izražena je tudi bojazen, da bodo posamezni ukrepi povzročili večjo škodo kot pa trenutno vidimo v ukrepih, ki jih sprejemamo. Rad bi opozoril na, bom izkoristil to, da na nek način razložim amandma Poslanske skupine Lista Marjana Šarca, ki smo ga vložili, na kar je opozoril tudi že gospod Jožef Horvat. Namreč, z 12 mesečnim moratorijem bodo vsa podjetja oziroma vsi kreditojemalci, po veljavni bančni regulativi, obravnavani kot neplačniki. Kolikor je meni znano in kolikor sem bi opozorjen je to v tem trenutku dejstvo, kar vsekakor pomeni, da se bo skladno z veljavno bančno regulativo spremenila boniteta podjetij. Istočasno pa se lahko oziroma se bodo pojavile zahteve glede slabitve bančnih bilanc. Zato smo mi z našim amandmajem, tudi po posvetu z različnimi bankami, predlagali prehodno obdobje, ker ne pomeni, da se rok 12 mesecev zmanjšuje, pač pa da se na podlagi prehodnega roka 3 mesecev ta rok potem podaljša. V tem času pa lahko Banka Slovenije spremeni določeno regulatorno obravnavo odloga plačilo dolga oziroma doseže nek skupen konsenz tudi na evropskem prostoru. Druga stvar, na katero bi rad opozoril, zelo se nam zdi smiselno, da odlog velja tudi za fizične uporabnike oziroma potrošnike. Vedeti moramo, da so že oziroma še bodo v hudi finančni stiski pri odplačevanju dolgov. Absolutno sem mnenja, da je najprej potrebno pomagati gospodarstvu, vendar tudi potrošniki na ta način lahko pomagajo gospodarstvu. Namreč, veliko bo odpuščanj. Odpuščanja so že prisotna, čakanj na delo, zniževanja plač in to bo vplivalo na manjšo kreditno sposobnost in zmožnost plačevanja obstoječih kreditov. Še enkrat pa poudarjam, s tem se bo razbremenilo tudi gospodarstvo. Tretja stvar, na katero bi rad opozoril je pa tudi hkrati vprašanje, vsa podjetja si ne želijo odloga plačil, tudi takšna vprašanja sem včeraj dobil od enega finančnega direktorja podjetja. »Jaz ne potrebujem odloga, ker smo likvidnostno sposobni. Odlog bi mi pomenil manjšo boniteto in s tem slabši položaj.« Sprašujem, v prvem delu 2. člena, gospoda državnega sekretarja, ali ta odobritev kreditojemalcu pomeni avtomatizem ali ne. Tukaj bi vas res prosil za jasen in konkreten odgovor. Tukaj pa mogoče opozorilo ali pa moja domnevam, namreč, predlog zakona ne določa jasno pogodbenih in zakonskih zamudnih obresti. Delno je to določeno v 5. členu, kar lahko razumemo, da pogodbene obresti v času odloga ne tečejo, čeprav bi si mogoče želel, da je to bolj nedvoumno napisano. In tudi tukaj vas prosim, gospod državni sekretar za pojasnilo. Hvala lepa, gospod predsednik.
Hvala, gospod poslanec. Naslednji razpravljavec je na vrsti gospod Marko Bandelli.
Hvala, predsednik, za besedo. Sicer sem med zadnjimi /nerazumljivi/ ampak smo dobili kar nekaj vprašanj, ki sem jih imel pripravljenih, tudi za državnega sekretarja.  Jaz mislim, da ta zadeva je zelo dobrodošla za podjetnike. Seveda tako kot je omenil moj predhodnik, ne pa vedno. Tisti, ki se dobijo v tej možnosti imajo drugačne, tudi če imajo likvidna sredstva v tem trenutku, jih bremeni lahko druga zadeva. Breme samih zaposlenih, ker se ne morejo ukvarjati z rednim poslovanjem. To ne pomeni, da imajo likvidnostne težave. Boniteta se jim lahko tukaj v takem primeru poslabša, kar pa je slabo za nadaljnje poslovanje in za nadaljnje jemanje kreditov, kot vidimo, da je kredit v bistvu osnova za zaposlovanje.  Mena zanima nekaj drugega. Tukaj, če sem dobro razumel, na zaprosilo, ki mora biti banki dano najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa. Se pravi, firme morajo čakati, da se ta epidemija, do preklica epidemije šeste mesecev časa imajo, da sprašajo po tem, če sem to dobro razumel v zakonu. Če mi lahko bolj obrazložite, ker tukaj mi res ni bilo to jasno. Banka odbori odlog za maksimalno 12 mesecev. Se prav, do 12 mesecev? Se pravi, zna biti, da ti odbori lahko krajši. Ni rečeno, da ti ga odbori za 12 mesecev moratorija, če bi tako rekli, v tem smislu.  Mene sedaj zanima nekaj drugega, glede na nobena banka ne dela zastonj. In nobena banka ni dobro, kako se reče temu, samaritanskega značaja. …/nerazumljivo/ obresti tukaj nastanejo, bo nastalo kar nekaj teh negativnih obresti. Ali se je tukaj država obvezala, da bo krila te negativne obresti do bank. To je prva zadeva, ker nekaj sigurno banke v zameno hočejo.  Drugo pa, sem zadovoljen, če ste se dogovorili z bankami. Ker tudi banke, ki so v 100 % zasebni lasti težko se odločijo za priti naproti v taki situaciji, četudi to je zelo dobro za vse. Malo pojasnila, kako ste dosegli to zadevo.  Potem so tukaj pogoji, me malo motijo. Podjetja morajo, da nimajo zapadli neplačanih obveznosti do 31. 12. /nerazumljivo/ ne plačajo obveznosti do koga? Do države ali do dobaviteljev? Ker tu vemo sami, da obstajajo plačilni odlog, mislim so odlogi plačil, to je do 90 dni za določena.. /nerazumljivo/ kaj to pomeni. Se pravi, o tem, kako se upoštevajo, na kakšen način tu lahko dokazuješ, ker tu potem lahko pade zadeva.  Potem mora pojasniti tudi nek svoj položaj. Tukaj sem videl potem v točkah v bistvu, če je bila dana vladna ali občinsko odredbo tu ni treba pojasnjevati svojega položaja. Ampak so določene firme, ki niso spadale tukaj in so indirektno žrtve te zadeve. Mislim, da tukaj je treba malo razmisliti, predvsem za samozaposlene ali kaj takega, ki so vezani na določen posel z večjimi podjetji.  Vidim, da tukaj enkrat mesečno bodo morali banki poročati o svojem položaju. Če mi gledamo tukaj to zadevo, se pravi, upravičenci bodo morali poročati banki svoj položaj. Mi pa prej v prejšnjem zakonu pa država oziroma Vlada ne bi poročala nam vsem kaj se dogaja. Vidite, da tudi sama banka želi imeti čiste račune, kako pa ne bi imeli mi v Državnem zboru tukaj pogled na to, kar se izvaja proračunskih sredstev vsak mesec. Mislim, da to je čisto ena primerjava zelo dobrodošla, da lahko poveste tudi drugim, zakaj smo tisto predlagali oziroma so predlagali in s katerim smo se strinjali.  Banka lahko skrajša ali prekine obdobje moratorija. To smo videli, da je tukaj… Se upošteva določila tega zakona, če na primer upravičenec da lažne podatke ali pa izboljša svoj položaj, piše, »če se njegov osnovni položaj izboljša«. Kdo bo preverjal kakšen način se bo izboljšal njegov položaj, da bo lahko banka preklicala to zadevo. Tukaj je dosti vprašanj, mislim, da je bilo napisano kar tako počez določene reči. Veste zakaj jaz to govorim, jaz govorim iz čisto praktičnega vidika, ker se spoznamo na to.  Povejte meni, kako bo banka dobila svoj, bo preverila položaj podjetja. Ali bomo /nerazumljivo/ vmesne bilance in vi veste sami, kakšni stroški so sedaj delati vmesne bilance poleg tega. Tako da tukaj me zanima eno vaše pojasnilo.  Zakon bo prenehal veljavi 18 mesecev od razglasitve konca epidemije. Tukaj mene moti, da ni upoštevano obdobje v katerem banka odobri odlog, zaradi česar bo lahko prišlo do neenakopravnega položaja upravičencev. Se pravi, tukaj je malo za pogledati zadeve in malo bolj jasno… Upam, da bo potem v kakšnih pojasnilih to povedano, ker jaz tega nisem zasledil.  In še zadnja reč, ki me zanima, če je res bo ogromno podjetij vprašalo za odlog teh plačil, kako bo pa vplivalo to na likvidnost samih bank, ker tudi to zna vplivati na likvidnost njihovo. Toliko z moje strani. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Gospe in gospodje, približno ura in pol je minila odkar smo nadaljevali sejo. Gospod državni sekretar po pavzi bi vi imeli priložnost, da to vse odgovorite. Sedaj bom odredil odmor, tudi zato, da se pripravi pregled amandmajev, ker ih kar nekaj in so bili še pred kakšne pol ure vloženi. Sedaj je ura 13.25. Začeli bomo ob 13.55. Per minut pred drugo uro popoldan nadaljujemo.
Gospe in gospodje! Nadaljujemo sejo. Prejeli ste pregled amandmajev. Predlagam, da sedaj najprej dam besedo državnemu sekretarju gospodu Ješovniku, da odgovori na zadeve izpostavljene v razpravi. Potem pa predlagam, da preidemo na odločanje o amandmajih.  Besedo dajem gospodu državnemu sekretarju Petru Ješovniku. Izvolite, prosim.
Peter Ješovnik
Hvala predsednik, za besedo. Hvala poslanci in poslanke za vprašanja. Jaz sem si jih pisal in bom šel po vrstnem redu. Bilo jih je kar nekaj. Mislim, da je začel gospod Menart, ki je izpostavil in odgovor že jasen…
Samo trenutek, gospod se piše Lenart.
Peter Ješovnik
Ne, jaz imam Lenart pa Menart, se opravičujem.
Lenart je pravilen priimek.
Peter Ješovnik
Dobro, Lenart. Vprašanje je bilo in koalicija je to že konzumirala, da bodo vključeni tudi društva, zavodi in ustanove. Ali moratorij za vse obdobje? Ja, v skladu s 5. členom zapadejo pod ta moratorij vse obveznosti. Bilo je vprašanje, ali bomo vključevali lizing. Ne, gre za kredite, odlog kreditov. Narava tega posla, namreč lizing posla je drugačna od kredita in mislimo, da se bodo uporabniki lizinga in banke lažje dogovorile. Bilo je vprašanje garancije. Zaenkrat v tem zakonu vprašanje garancij ne predvideva. Gospod Pogačnik, postavil je vprašanje za celovitost ukrepov. Kot veste je včeraj minister za finance napovedal, jaz bi to delo imenoval anti ZUJF. Zakaj sem to omenil? Namreč, mi smo se s kolegi, ki so tukaj z menoj prisotni, ko smo pripravljali tri dni ta zakon, srečali s številnimi civilnimi iniciativami, ki pravzaprav ne sodijo v ta zakon, ampak so pa legitimne. Recimo, da omenim, zavarovalnice bi prav tako želele, da poslujejo s strankami na daljavo. To mora reševati nek drug interventni ukrep, ki bo reševal celovito in celostno. Vprašanje majhnih podjetij, kolikor jaz vem Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja interventni ukrep za SID banko, kako bi z garancijami in z likvidnostnimi sredstvi, work in capital, pomagali majhnim in srednjim podjetjem. Lahko tudi informiram to komisijo, da, kot veste je Evropska komisija za vikend omogočila, da bi države članice evropska sredstva, ki niso potrošena, preusmerila v interventne ukrepe, kjer so prav tako predvideni ukrepi za majhna in srednja podjetja. Gospod Han je postavil vprašanje o likvidnosti. Poudaril je, da podpira zakon. Da se mu pa zdi ključno likvidnost, kako zagotoviti likvidnost. Odgovor, banke so visoko likvidne, imajo nadpovprečno kapitalsko ustreznost in to potrjuje tudi Banka Slovenije. Zakon se ne orientira samo na obstoječe kredite, ampak tudi omogoča odlog za nova posojila. Seveda bodo se banke o te še težje odločale. Torej, razmišljamo tudi o likvidnosti. Gospod Horvat, izpostavil je težko vprašanje nedonosnih terjatev. Ja, po trenutni ureditvi bi ti krediti prej ko slej začeli soditi med slabe terjatve. Naš minister za finance je čim je Vlada sprejela ta zakon in ga še Državni zbor ni sprejel, ta zakon posredoval na Evropsko centralno banko…
Gospod državni sekretar, prosim vas samo, če v mikrofon govorite, zaradi magnetograma.
Peter Ješovnik
Se opravičujem. Ja, razumem, jaz pa mislim, da moram ljudi gledati, se opravičujem.  Zakaj? Zato, ker smo se tudi usklajevali z Banko Slovenije. In Banka Slovenije je prav tako imela velike zadržke na tem vprašanju, ker seveda guverner ne more jamčiti, da bo Evropska centralna banka sprejela vsak ukrep posebej, ki je pomembe za Slovenijo. Ampak magnituda problema je tako velika in situacija se tako spreminja, da mi pričakujemo, da bo Evropska centralna banka sprejela nova pravila, klasifikacije slabih terjatev in bo s tem tudi slovenske banke, poslovne banke postavila v boljši položaj, kot so sedaj. Gospod Horvat ima izjemno prav. Če se to ne zgodi bo magnituda problema še narasla. Kar se tiče Hrvatske narodne banka nas preseneča njegovo sporočilo. Namreč, tudi oni morajo upoštevati EU zakonodajo in klasifikacijo in bi verjetno morala veljati ista pravila, kot za Banko Slovenije. Gospod Peček postavlja vprašanje avtomatizma za samozaposlene. Seveda avtomatizma ni. Oni morajo dati banki vlogo in pojasniti svoj poslovni položaj. Ali so podjetja obvezna odloku, kako je z banko dogovorjeno, ali se lahko z banko dogovorijo za druge rešitve. Zakon predvideva, da se lahko dogovorijo za druge rešitve. Lahko se dogovorijo tudi za bolj ugodne rešitve. Zakaj pa je pomembno, da mi vendarle ta odlok imamo? Da če jih banke zavrnejo jim ta zakon jamči, da jih morajo utemeljeno zavrniti. Kdo nadzira to? Banka Slovenije. Gospod Bandelli, imel je vprašanje rokov. Rok temeljni je 12 mesecev. Ampak ko Vlada razglasi konec epidemije lahko še največ v šestih mesecih podjetja, posamezniki, vse kategorije, ki jih bomo dali v ta zakon, vedno še zaprosijo za odlog. Glede obveznosti, ni samo gospod Bandelli spraševal, ampak so tudi nekateri drugi kolegi, če sem katerega pozabil. Vse obveznosti stojijo, glavnice, obresti, vse stoji. Vprašal je kaj pomeni plačane obveznosti. Mislim, da za drugo in prvo kategorijo. Gre za plačane obveznosti do države konec leta 2020-19, torej za prispevke, davke, dajatve, ne do dobaviteljev, ker kako se bo to preverjalo. Gospod Bandelli ima absolutno prav. Zakaj je poročanje nujno? Ja, verjetno bo gospod Bandelli razumel, da banke spričo dane situaciji niso najbolj zadovoljne. Oni si želijo čim več varovalk in čim prej to obdobje zaključiti, kar si verjetno želijo tudi podjetja, vsak želi neko normalno situacijo. Torej, gre vendarle kdo bo presojal ta položaj, je on povezal to vprašanje. Kot že rečeno, kreditni odbori, uprave bank, ki pa morajo to narediti utemeljeno. Kdo preverja, če je utemeljeno? Banka Slovenije. Seveda mora se to podjetje potem pritožiti, mora sprožiti neke postopke. Ja, ne more biti avtomatizma. Gre za številne primere, mislim, gre za neizmeren bazen primerov. Mi smo na račun bankirjev, s katerimi smo imeli sestanek, ki jih jaz razumem, se jim je zdelo nekako neuravnoteženo, da so samo oni krivi lahko nečesa. Tudi kot ste videli vključili, da tudi če podjetja izkoriščajo situacijo in nekaj strahu je tudi tukaj, veljajo obveznosti in neresnične izjave tudi za njih. Kdo to preverja? Tržni inšpektorat. Jaz upam, da sem na vse odgovoril, če ne, me pač spomnite.
Hvala, gospod državni sekretar.  Gospe in gospodje, sedaj prehajamo na odločanje o amandmajih po pregledu amandmajev, ki ste ga prejeli.  V razpravo in odločanje dajem amandmaja k 1. členu pod številko 1 amandma koalicije in pod številko 2 Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Glasujemo o amandmaju številka 1 k 1. členu.  Kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Sedaj glasujemo o amandmaju številka 2 k 1. členu. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (11 članov. Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Odpiram razpravo o amandmajih k 2. členu. Imamo tri amandmaje. Predlagatelj prvega so poslanske skupine koalicije, pardon, štirje amandmaji so. Predlagatelj amandmaja številka 2 je Poslanska skupina Lista Marjana Šarca, številka 3 Poslanska skupina Levica in številka 4 Poslanske skupine koalicije. Želi kdo razpravljati?  V odločanje dajem amandma številka 1 k 2. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na ta način je postal amandma pod številko 2 brezpredmeten. Sedaj dajem na glasovanje amandma številka 3 k 2. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (10 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Na ta način je postal brezpredmeten tudi amandma istega predlagatelja k 9. členu.  Sedaj dajem na glasovanje amandma številka 4 k 2. členu poslanskih skupin koalicije. Glasujemo.  Kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odločamo o amandmaju k 3. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Glasujemo.  Kdo je za? (14 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o dveh amandmajih k 4. členu. Amandma številka 1 so vložile poslanske skupine koalicije in ravno tako tudi amandma številka 2.  Glasujemo o amandmaju številka 1 k 4. členu.  Kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Glasujemo o amandmaju številka 2 k 4. členu.  Kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o dveh amandmajih k 5. členu. Amandma številka 1 so vložile poslanske skupine koalicije, amandma številka 2 pa Poslanska skupina Lista Marjana Šarca.  Začenjamo glasovanje o amandmaju številka 1 k 5. členu.  Kdo je za? (13 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Začenjamo glasovanje o amandmaju številka 2 k 5. členu.  Kdo je za? (5 članov.) Je kdo proti? (10 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Odpiram razpravo o amandmaju za nov 5.a člen. Predlagatelj je Poslanska skupina Lista Marjana Šarca. Glasujemo o amandmaju za nov 5.a člen.  Kdo je za? (5 članov.) Je kdo proti? (10 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Odločamo o amandmaju za nov naslov poglavja, in sicer se pred 7. člen doda nov naslov poglavja, ki se glasi »posebna določba«, predlagatelj poslanske skupin koalicije. Glasujemo.  Kdo je za? (14 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o amandmaju k 7. členu, katerega so vložile poslanske skupine koalicije.  Glasujemo o amandmaju k 7. členu.  Kdo je za? (13 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odpiram razpravo o amandmaju k 8. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Glasujemo.  Kdo je za? (14 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  K 9. členu imamo tri amandmaje, pri čemer opozarjam, da je amandma pod številko 2 postal brezpredmeten zato, ker amandma tega predlagatelja, Poslanske skupine Levica, k 2. členu ni bil sprejet. Torej, odločamo o prvem in tretjem amandmaju k 9. členu. Vlagatelj obeh amandmajev so poslanske skupine koalicije. Želi kdo razpravljati? Začenjamo glasovanje o prvem amandmaju k 9. členu. Kdo je za? (14 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Glasujemo o amandmaju številka 3 k 9. členu. Kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Odločamo oziroma odpiram razpravo o amandmaju za novi 9.a člen, predlagatelj Poslanska skupina Marjana Šarca.  Glasujemo o amandmaju za nov 9.a člen.  Kdo je za? (5 članov.) Je kdo proti? (10 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Odpiram razpravo o amandmaju k 10. členu, predlagatelj so poslanske skupine koalicije.  Glasujemo o amandmaju k 10. členu.  Kdo je za? (13 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Na ta način zaključujem razpravo o členih in vloženih amandmajev. V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Glasujemo.  Kdo je za? (18 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti.  S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance.  Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Predlagam, da poročilo odbora na plenarni seji Državnega zbora podam sam, kot predsednik odbora. Kdo temu nasprotuje. Ne, hvala lepa.  Zaključujem današnjo 35. nujno sejo Odbora za finance.